Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Razgledi in razmisleki https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/125576568/razglediinrazmisleki_1400x1400_px.jpg Jože Plečnik je zaradi svojega edinstvenega pristopa vzor in navdih na različnih področjih. Na predelavi klasičnih form in povezavi tradicije in modernizma je združeval staro in novo, njegovo povezovanje svetov pa je še posebej zanimivo pri spomenikih NOB. Čeprav je povojna oblast želela prekiniti predvojne, še posebno krščanske vsebine, se to v Plečnikovih spomenikih ne kaže. Tudi tukaj je mojster povezal na prvi pogled nezdružljivo. Kako so Plečnikovi spomeniki obravnavali oba svetova in ali v njegovem delu lahko najdemo vzor za naš svet? Gost oddaje je arhitekt Andrej Hrausky. 174841004 RTVSLO – Ars 1480 clean Jože Plečnik je zaradi svojega edinstvenega pristopa vzor in navdih na različnih področjih. Na predelavi klasičnih form in povezavi tradicije in modernizma je združeval staro in novo, njegovo povezovanje svetov pa je še posebej zanimivo pri spomenikih NOB. Čeprav je povojna oblast želela prekiniti predvojne, še posebno krščanske vsebine, se to v Plečnikovih spomenikih ne kaže. Tudi tukaj je mojster povezal na prvi pogled nezdružljivo. Kako so Plečnikovi spomeniki obravnavali oba svetova in ali v njegovem delu lahko najdemo vzor za naš svet? Gost oddaje je arhitekt Andrej Hrausky. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 20 Jan 2022 08:45:00 +0000 Plečnik kot vzor povezovanja naših svetov Za Telesce, zgodbo o brezmejni ljubezni matere, ki skuša rešiti dušo mrtvorojenega otroka, je Laura Samani prejela več nagrad. Zanimivo je, da sta pri nastanku filma sodelovala tudi slovenska ustvarjalca Ivo Ban in Mitja Ličen. Film, ki z magičnim realizmom oživlja ljudsko izročilo obmejne italijanske dežele, predstavlja Urban Tarman, ki je pred mikrofon med drugim povabil režiserko Lauro Samani. Foto: https://www.kinodvor.org/film/telesce/ 174839280 RTVSLO – Ars 1378 clean Za Telesce, zgodbo o brezmejni ljubezni matere, ki skuša rešiti dušo mrtvorojenega otroka, je Laura Samani prejela več nagrad. Zanimivo je, da sta pri nastanku filma sodelovala tudi slovenska ustvarjalca Ivo Ban in Mitja Ličen. Film, ki z magičnim realizmom oživlja ljudsko izročilo obmejne italijanske dežele, predstavlja Urban Tarman, ki je pred mikrofon med drugim povabil režiserko Lauro Samani. Foto: https://www.kinodvor.org/film/telesce/ https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 13 Jan 2022 19:00:00 +0000 Telesce, celovečerni prvenec italijanske režiserke Laure Samani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je podelila Trubarjevi priznanji za leto 2021; prejela sta ju dr. Janez Šumrada, vrhunski raziskovalec pomembnega obdobja v zgodovinskem razvoju Slovencev od ljudstva do naroda, to je časa na prehodu iz 18. v 19. stoletje, in dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in redni profesor na Univerzi v Trstu, ki se v svojem znanstvenem opusu posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. O nagrajencih in njunem delu pa tudi o pomembnem in neprecenljivem delu rokopisnega oddelka v Narodni in univerzitetni knjižnici se je z Marijanom Rupertom, skrbnikom rokopisne zbirke NUK in članom žirije za Trubarjevo priznanje pogovarjala Staša Grahek. 174837217 RTVSLO – Ars 1539 clean Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je podelila Trubarjevi priznanji za leto 2021; prejela sta ju dr. Janez Šumrada, vrhunski raziskovalec pomembnega obdobja v zgodovinskem razvoju Slovencev od ljudstva do naroda, to je časa na prehodu iz 18. v 19. stoletje, in dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in redni profesor na Univerzi v Trstu, ki se v svojem znanstvenem opusu posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. O nagrajencih in njunem delu pa tudi o pomembnem in neprecenljivem delu rokopisnega oddelka v Narodni in univerzitetni knjižnici se je z Marijanom Rupertom, skrbnikom rokopisne zbirke NUK in članom žirije za Trubarjevo priznanje pogovarjala Staša Grahek. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 06 Jan 2022 12:05:00 +0000 Trubarjevi priznanji dr. Janezu Šumradi in dr. Miranu Košuti - pogovor z Marijanom Rupertom, članom žirije in skrbnikom rokopisne zbirke NUK Ana Barič Moder, prevajalka leposlovja iz francoščine in angleščine, je za prevod romana Priročnik za izgnance Veliborja Čolića prejela Nodierovo nagrado za najboljši prevod iz francoščine, objavljen v zadnjih dveh letih. "Ana Barič Moder je s preciznim komponiranjem mikrostruktur poustvarila na prvi vtis preprost, v resnici pa predvsem neposreden in zato učinkovit Čolićev jezik. Uporabila je nekaj drznih prevodnih rešitev in pri tem koherentno sešila natančno izpisano besedilo. V romanu so ohranjeni narativni in slogovni učinki izvirnika, iz katerega očitno veje avtorjevo balkansko kulturno ozadje, ki je prepričljivo približano slovenskemu bralcu," so zapisali v utemeljitvi nagrade. Iz delavnice Ane Barič Moder je pred tem prišel tudi prevod Čolićeve knjige Sarajevski omnibus, poznamo pa jo tudi po prevodu romana Modre cvetke Raymonda Queneauja, besedil afriških avtorjev in knjig Roalda Dahla. Ob nagradi, ki jo podeljuje Francoski inštitut v Ljubljani, je Ano Barič Moder pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. 174835793 RTVSLO – Ars 1223 clean Ana Barič Moder, prevajalka leposlovja iz francoščine in angleščine, je za prevod romana Priročnik za izgnance Veliborja Čolića prejela Nodierovo nagrado za najboljši prevod iz francoščine, objavljen v zadnjih dveh letih. "Ana Barič Moder je s preciznim komponiranjem mikrostruktur poustvarila na prvi vtis preprost, v resnici pa predvsem neposreden in zato učinkovit Čolićev jezik. Uporabila je nekaj drznih prevodnih rešitev in pri tem koherentno sešila natančno izpisano besedilo. V romanu so ohranjeni narativni in slogovni učinki izvirnika, iz katerega očitno veje avtorjevo balkansko kulturno ozadje, ki je prepričljivo približano slovenskemu bralcu," so zapisali v utemeljitvi nagrade. Iz delavnice Ane Barič Moder je pred tem prišel tudi prevod Čolićeve knjige Sarajevski omnibus, poznamo pa jo tudi po prevodu romana Modre cvetke Raymonda Queneauja, besedil afriških avtorjev in knjig Roalda Dahla. Ob nagradi, ki jo podeljuje Francoski inštitut v Ljubljani, je Ano Barič Moder pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Fri, 31 Dec 2021 09:15:00 +0000 Ana Barič Moder, Nodierova nagrajenka Ana Barič Moder, prevajalka leposlovja iz francoščine in angleščine, je za prevod romana Priročnik za izgnance Veliborja Čolića prejela Nodierovo nagrado za najboljši prevod iz francoščine, objavljen v zadnjih dveh letih. »Ana Barič Moder je s preciznim komponiranjem mikrostruktur poustvarila na prvi vtis preprost, v resnici pa predvsem neposreden in zato učinkovit Čolićev jezik. Uporabila je nekaj smelih prevodnih rešitev in pri tem koherentno sešila natančno izpisano besedilo. V romanu so ohranjeni narativni in slogovni učinki izvirnika, iz katerega očitno veje avtorjevo balkansko kulturno ozadje, ki je prepričljivo približano slovenskemu bralcu,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. Iz delavnice Ane Barič Moder je pred tem prišel tudi prevod Čolićeve knjige Sarajevski omnibus, poznamo pa jo tudi po prevodu romana Modre cvetke Raymonda Queneauja, besedil afriških avtorjev in knjig Roalda Dahla. Ob nagradi, ki jo podeljuje Francoski inštitut v Ljubljani, je Ano Barič Moder pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. 174835229 RTVSLO – Ars 1223 clean Ana Barič Moder, prevajalka leposlovja iz francoščine in angleščine, je za prevod romana Priročnik za izgnance Veliborja Čolića prejela Nodierovo nagrado za najboljši prevod iz francoščine, objavljen v zadnjih dveh letih. »Ana Barič Moder je s preciznim komponiranjem mikrostruktur poustvarila na prvi vtis preprost, v resnici pa predvsem neposreden in zato učinkovit Čolićev jezik. Uporabila je nekaj smelih prevodnih rešitev in pri tem koherentno sešila natančno izpisano besedilo. V romanu so ohranjeni narativni in slogovni učinki izvirnika, iz katerega očitno veje avtorjevo balkansko kulturno ozadje, ki je prepričljivo približano slovenskemu bralcu,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. Iz delavnice Ane Barič Moder je pred tem prišel tudi prevod Čolićeve knjige Sarajevski omnibus, poznamo pa jo tudi po prevodu romana Modre cvetke Raymonda Queneauja, besedil afriških avtorjev in knjig Roalda Dahla. Ob nagradi, ki jo podeljuje Francoski inštitut v Ljubljani, je Ano Barič Moder pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 29 Dec 2021 11:00:00 +0000 Ana Barič Moder, Nodierova nagrajenka Arhitekt Matija Suhadolc že več kot 60 let s spojem tehničnega znanja in smislom za estetiko snuje družinske hiše, šole, tovarne, industrijske in sakralne objekte. Njegov arhitekturni opus obsega več kot 600 del, od prenov do novogradenj v Sloveniji in tujini. Med drugim prenovo glavne pošte v središču Ljubljane, Stare mestne elektrarne, gimnazij Moste in Poljane. Pomemben del svoje poklicne poti je posvetil tudi obnovi in gradnji sakralne kulturne dediščine. Prenavljal in načrtoval je cerkvene stavbe, muzeje, knjižnice in bogoslužne prostore. Zato mu je Katoliška cerkev na Slovenskem letos podelila najvišje odlikovanje. 174833761 RTVSLO – Ars 1543 clean Arhitekt Matija Suhadolc že več kot 60 let s spojem tehničnega znanja in smislom za estetiko snuje družinske hiše, šole, tovarne, industrijske in sakralne objekte. Njegov arhitekturni opus obsega več kot 600 del, od prenov do novogradenj v Sloveniji in tujini. Med drugim prenovo glavne pošte v središču Ljubljane, Stare mestne elektrarne, gimnazij Moste in Poljane. Pomemben del svoje poklicne poti je posvetil tudi obnovi in gradnji sakralne kulturne dediščine. Prenavljal in načrtoval je cerkvene stavbe, muzeje, knjižnice in bogoslužne prostore. Zato mu je Katoliška cerkev na Slovenskem letos podelila najvišje odlikovanje. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 23 Dec 2021 10:50:00 +0000 Arhitekt se mora odlično razumeti z naročnikom in mu ugoditi v največji možni meri "Nagrada zame je, da sem v življenju delal, kar imam najraje," je ob prejemu Schwentnerjeve nagrade za prispevek k slovenskemu založništvu dejal Pavle Učakar. Edini knjižni likovni urednik pri nas je skoraj 40 let skrbel za otroški in mladinski program pri Mladinski knjigi. V vlogi urednika je pomagal najti likovno govorico množici ilustratork in ilustratorjev in uredil nekaj tisoč slikanic in drugih ilustriranih knjig. V oddaji Razgledi in razmisleki se bomo z njim pogovarjali o lepoti, vlogi podob v otroštvu in pristni ustvarjalnosti. Fotografija iz osebnega arhiva. 174831277 RTVSLO – Ars 1610 clean "Nagrada zame je, da sem v življenju delal, kar imam najraje," je ob prejemu Schwentnerjeve nagrade za prispevek k slovenskemu založništvu dejal Pavle Učakar. Edini knjižni likovni urednik pri nas je skoraj 40 let skrbel za otroški in mladinski program pri Mladinski knjigi. V vlogi urednika je pomagal najti likovno govorico množici ilustratork in ilustratorjev in uredil nekaj tisoč slikanic in drugih ilustriranih knjig. V oddaji Razgledi in razmisleki se bomo z njim pogovarjali o lepoti, vlogi podob v otroštvu in pristni ustvarjalnosti. Fotografija iz osebnega arhiva. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 16 Dec 2021 12:05:00 +0000 Pavle Učakar, Schwentnerjev nagrajenec Projekt Cankar Goes West – Cankar gre na zahod je nastal v sodelovanju Prešernovega gledališča Kranj in gledališke skupine Crane Creations Theatre Company iz Kanade, ki jo vodi Andreja Kovač, ter ob finančni podpori Evropske unije in Ministrstva za kulturo. V angleščino so zdaj prevedene vse Cankarjeve drame. Ob nedavnem izidu se je s pobudnico projekta Andrejo Kovač pogovarjal Matej Korošec, Tino Mahkota, eno izmed šestih prevajalcev Cankarjevih dram v angleščino, pa je v studio povabila Staša Grahek. Foto: https://www.cranecreations.ca/ 174829238 RTVSLO – Ars 1401 clean Projekt Cankar Goes West – Cankar gre na zahod je nastal v sodelovanju Prešernovega gledališča Kranj in gledališke skupine Crane Creations Theatre Company iz Kanade, ki jo vodi Andreja Kovač, ter ob finančni podpori Evropske unije in Ministrstva za kulturo. V angleščino so zdaj prevedene vse Cankarjeve drame. Ob nedavnem izidu se je s pobudnico projekta Andrejo Kovač pogovarjal Matej Korošec, Tino Mahkota, eno izmed šestih prevajalcev Cankarjevih dram v angleščino, pa je v studio povabila Staša Grahek. Foto: https://www.cranecreations.ca/ https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 09 Dec 2021 12:05:00 +0000 Cankar gre na zahod - v angleščino so zdaj prevedene vse Cankarjeve drame V oddaji Razgledi in razmisleki se bomo poklonili akademiku dr. Borisu Paternuju, literarnemu zgodovinarju, ki je umrl pred dnevi. Boris Paternu se je rodil leta 1926 v Predgradu pri Črnomlju, po končanem študiju in doktoratu je bil več desetletij predavatelj in nato redni profesor za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegovo znanstveno delovanje je bilo osredotočeno na prozo in poezijo devetnajstega in dvajsetega stoletja, vse do postmodernizma. Raziskoval je literarne sloge in obdobja ter evolucijo književnosti; težiščni del njegovih raziskav in razmišljanj pa je namenjenih Prešernu. Profesor Boris Paternu je napisal vrsto književnih pregledov, razprav, esejev in učbenikov ter med drugim sestavil antologijo slovenske poezije v nemščini. Za svoje ustvarjalno delo je dobil več priznanj, med drugim Kidričevo in Župančičevo nagrado ter naziv Ambasador znanosti Republike Slovenije. Z akademikom dr. Borisom Paternujem se je leta 2002 pogovarjal Štefan Kutoš. 174827540 RTVSLO – Ars 1478 clean V oddaji Razgledi in razmisleki se bomo poklonili akademiku dr. Borisu Paternuju, literarnemu zgodovinarju, ki je umrl pred dnevi. Boris Paternu se je rodil leta 1926 v Predgradu pri Črnomlju, po končanem študiju in doktoratu je bil več desetletij predavatelj in nato redni profesor za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegovo znanstveno delovanje je bilo osredotočeno na prozo in poezijo devetnajstega in dvajsetega stoletja, vse do postmodernizma. Raziskoval je literarne sloge in obdobja ter evolucijo književnosti; težiščni del njegovih raziskav in razmišljanj pa je namenjenih Prešernu. Profesor Boris Paternu je napisal vrsto književnih pregledov, razprav, esejev in učbenikov ter med drugim sestavil antologijo slovenske poezije v nemščini. Za svoje ustvarjalno delo je dobil več priznanj, med drugim Kidričevo in Župančičevo nagrado ter naziv Ambasador znanosti Republike Slovenije. Z akademikom dr. Borisom Paternujem se je leta 2002 pogovarjal Štefan Kutoš. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 02 Dec 2021 12:05:00 +0000 In memoriam akademik Boris Paternu Nizozemska pisateljica Margriet de Moor je bila najprej glasbenica: na konservatoriju v Haagu je študirala klavir in petje, nato je študirala še zgodovino in arheologijjo in poučevala klavir. Najprej je pisala kratke zgodbe, za romaneskni prvenec z naslovom Najprej sivo, potem belo, potem modro je prejela osrednje nizozemsko literarno priznanje, nagrado AKO. Njeni romani so prevedeni v skoraj vse svetovne jezike, tri imamo tudi v slovenščini: Egiptovski vojvoda, Virtuoz in Slikar in dekle. Z Margriet de Moor se je pred desetletjem, ko je obiskala Slovenijo, pogovarjala Tadeja Krečič. Foto: wikimedia 174825426 RTVSLO – Ars 1015 clean Nizozemska pisateljica Margriet de Moor je bila najprej glasbenica: na konservatoriju v Haagu je študirala klavir in petje, nato je študirala še zgodovino in arheologijjo in poučevala klavir. Najprej je pisala kratke zgodbe, za romaneskni prvenec z naslovom Najprej sivo, potem belo, potem modro je prejela osrednje nizozemsko literarno priznanje, nagrado AKO. Njeni romani so prevedeni v skoraj vse svetovne jezike, tri imamo tudi v slovenščini: Egiptovski vojvoda, Virtuoz in Slikar in dekle. Z Margriet de Moor se je pred desetletjem, ko je obiskala Slovenijo, pogovarjala Tadeja Krečič. Foto: wikimedia https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 25 Nov 2021 12:05:00 +0000 Margriet de Moor: "Ko knjiga izgine z moje mize, jo pustim, naj gre, kamor hoče." Benjamin Moser je ameriški avtor biografij, esejist, publicist in prevajalec. Napisal je odmevno biografijo o brazilski pisateljici Clarice Lispector, za biografijo o Susan Sontag, ameriški pisateljici, cineastki, filozofinji in politični aktivistki pa je lani prejel Pulitzerjevo nagrado. Knjiga je sad sedemletnega truda in je poglobljen portret ene najvplivnejših intelektualk 20. stoletja. Moser je sicer redni sodelavec revij The New York Review of Books in The New Yorker. Benjamin Moser je pred nedavnim gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu in takrat je zanimivega sogovornika pred mikrofon povabila Nina Gostiša. 174823199 RTVSLO – Ars 1177 clean Benjamin Moser je ameriški avtor biografij, esejist, publicist in prevajalec. Napisal je odmevno biografijo o brazilski pisateljici Clarice Lispector, za biografijo o Susan Sontag, ameriški pisateljici, cineastki, filozofinji in politični aktivistki pa je lani prejel Pulitzerjevo nagrado. Knjiga je sad sedemletnega truda in je poglobljen portret ene najvplivnejših intelektualk 20. stoletja. Moser je sicer redni sodelavec revij The New York Review of Books in The New Yorker. Benjamin Moser je pred nedavnim gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu in takrat je zanimivega sogovornika pred mikrofon povabila Nina Gostiša. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 17 Nov 2021 13:05:00 +0000 Benjamin Moser V Mestnem gledališču ljubljanskem sta na ogled dve predstavi v režiji poljskega režiserja Janusza Kice – Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha in Avgust v okrožju Osage ameriškega dramatika Tracyja Lettsa v prevodu Tine Mahkota. Janusz Kica je srednjeevropski popotnik – režira v gledališčih od Nemčije in Švice, prek Avstrije in Slovenije do Hrvaške. Vse njegove predstave so odmevne – in vedno nove, drugačne; v zadnjih letih omenimo samo Linhartovega Matička v ljubljanski Drami in Shakespearjevega Macbetha v novogoriškem gledališču. Na fotografiji: Janusz Kica; avtor: Miloš Ojdanić 174821369 RTVSLO – Ars 1455 clean V Mestnem gledališču ljubljanskem sta na ogled dve predstavi v režiji poljskega režiserja Janusza Kice – Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha in Avgust v okrožju Osage ameriškega dramatika Tracyja Lettsa v prevodu Tine Mahkota. Janusz Kica je srednjeevropski popotnik – režira v gledališčih od Nemčije in Švice, prek Avstrije in Slovenije do Hrvaške. Vse njegove predstave so odmevne – in vedno nove, drugačne; v zadnjih letih omenimo samo Linhartovega Matička v ljubljanski Drami in Shakespearjevega Macbetha v novogoriškem gledališču. Na fotografiji: Janusz Kica; avtor: Miloš Ojdanić https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 11 Nov 2021 12:05:00 +0000 Janusz Kica: "Čehova ne bomo naredili modernega, če bomo igralcem v roke potisnili mobilne telefone." »Čim bolj naravno in neposredno pa brez pretirane montaže!« To so vodila avstrijskega snemalca in direktorja fotografije Petra Zeitlingerja. Rodil se je leta 1960 v Pragi , študiral je na dunajski filmski akademiji. Zaslovel je, ko je sodeloval z znanimi režiserji - predvsem z Ulrichom Seidlom in Wernerjem Herzogom. Konec oktobra je dobil nagrado festivala »Poklon viziji«. Takrat si je ob ljubljanski in goriški predstavitvi svojih filmov vzel čas za pogovor s Tomažem Gerdenom. 174819385 RTVSLO – Ars 1444 clean »Čim bolj naravno in neposredno pa brez pretirane montaže!« To so vodila avstrijskega snemalca in direktorja fotografije Petra Zeitlingerja. Rodil se je leta 1960 v Pragi , študiral je na dunajski filmski akademiji. Zaslovel je, ko je sodeloval z znanimi režiserji - predvsem z Ulrichom Seidlom in Wernerjem Herzogom. Konec oktobra je dobil nagrado festivala »Poklon viziji«. Takrat si je ob ljubljanski in goriški predstavitvi svojih filmov vzel čas za pogovor s Tomažem Gerdenom. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 04 Nov 2021 12:03:00 +0000 Peter Zeitlinger, avstrijski snemalec in direktor fotografije Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji Janis Varufakis je prepričan, da postaja po Bidnovi zmagi trumpizem vse močnejši in popolnoma obvladuje republikansko stranko. Nekaj boljših volilnih rezultatov levega političnega tabora po Evropi pa niso niti približno znanilci sprememb v razmerju moči med desnico in levico. Varufakis je zelo kritičen do levice, ki ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala volivcem. O krizah, ki se nenehno napovedujejo pa pravi, da se mora najprej končati zdajšnja, da bi se sploh lahko začela nova. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem obisku Ljubljane. Prejšnji teden je na festivalu Indigo sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Katja Štok 174816971 RTVSLO – Ars 1328 clean Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji Janis Varufakis je prepričan, da postaja po Bidnovi zmagi trumpizem vse močnejši in popolnoma obvladuje republikansko stranko. Nekaj boljših volilnih rezultatov levega političnega tabora po Evropi pa niso niti približno znanilci sprememb v razmerju moči med desnico in levico. Varufakis je zelo kritičen do levice, ki ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala volivcem. O krizah, ki se nenehno napovedujejo pa pravi, da se mora najprej končati zdajšnja, da bi se sploh lahko začela nova. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem obisku Ljubljane. Prejšnji teden je na festivalu Indigo sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Katja Štok https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Tue, 26 Oct 2021 10:50:00 +0000 Janis Varufakis: Trumpizem postaja po Bidnovi zmagi vse močnejši V Frankfurtu poteka knjižni sejem, osrednji knjigotrški dogodek v svetu, ki je letos precej drugačen kot pred pandemijo. Oči zainteresirane javnosti pa so usmerjene v leto 2023, ko bo v Frankfurtu častna gostja Slovenija. Pozornost je še toliko večja zaradi nedavne menjave vodstva na Javni agenciji za knjigo. O izzivih, ki jih odseva Frankfurt, z direktorjem Javne agencije za knjigo Dimitrijem Ruplom, profesorjem založniških študij in vodjo letošnjega Slovenskega knjižnega sejma Miho Kovačem, in glavnim urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovim. Slišali boste del razprave iz oddaje Studio ob 17h, ki smo jo pripravili v ponedeljek. 174815288 RTVSLO – Ars 1514 clean V Frankfurtu poteka knjižni sejem, osrednji knjigotrški dogodek v svetu, ki je letos precej drugačen kot pred pandemijo. Oči zainteresirane javnosti pa so usmerjene v leto 2023, ko bo v Frankfurtu častna gostja Slovenija. Pozornost je še toliko večja zaradi nedavne menjave vodstva na Javni agenciji za knjigo. O izzivih, ki jih odseva Frankfurt, z direktorjem Javne agencije za knjigo Dimitrijem Ruplom, profesorjem založniških študij in vodjo letošnjega Slovenskega knjižnega sejma Miho Kovačem, in glavnim urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovim. Slišali boste del razprave iz oddaje Studio ob 17h, ki smo jo pripravili v ponedeljek. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 21 Oct 2021 11:00:00 +0000 Rupel, Kovač in Harlamov o pripravah na Frankfurt 23 Jože Snoj, pesnik, pisatelj, esejist, avtor knjig za otroke, urednik je 7. oktobra preminil. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec in dobitnik najvišjih nagrad za svoje pisanje, tudi Prešernove nagrade za življenjsko delo in Rožančeve nagrade za knjigo esejev z naslovom Med besedo in Bogom leta 1994. Iz te knjige je tudi besedilo Bog in poezija ali človek kot samoizpostava Boga. Izjemno pronicljivo in jezikovno inventivno razmišljanje pesnika o pesništvu in pesniku, posredniku med Bogom in človekom. 174813342 RTVSLO – Ars 1191 clean Jože Snoj, pesnik, pisatelj, esejist, avtor knjig za otroke, urednik je 7. oktobra preminil. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec in dobitnik najvišjih nagrad za svoje pisanje, tudi Prešernove nagrade za življenjsko delo in Rožančeve nagrade za knjigo esejev z naslovom Med besedo in Bogom leta 1994. Iz te knjige je tudi besedilo Bog in poezija ali človek kot samoizpostava Boga. Izjemno pronicljivo in jezikovno inventivno razmišljanje pesnika o pesništvu in pesniku, posredniku med Bogom in človekom. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 13 Oct 2021 11:55:00 +0000 Jože Snoj: Bog in poezija ali človek kot samoizpostava Boga Nemški pesnik Durs Grünbein se je rodil leta 1962 v Dresdenu, danes živi med Berlinom in Rimom. Otroštvo in mladost je preživljal v Nemški demokratični republiki, kjer je tudi prišel navzkriž s komunistično oblastjo. Je izjemno plodovit avtor, doslej je objavil več kot štiridesetih knjig poezije, esejev in prevodov. Njegova dela so prevedena v mnoge jezike. V slovenščini je pred leti pri Beletrini izšel izbor njegove poezije Pregibi in pasti v prevodu Urške P. Černe in Aleša Štegra. Durs Grünbein je avtor letošnjega Odprtega pisma Evropi, ki ga je prebral na nedavnem festivalu Dnevi poezije in vina. S pesnikom se je konec avgusta pogovarjala Staša Grahek. Foto: Stephan Roehl (Heinrich Böll Stiftung, 2018) https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Durs_Gr%C3%BCnbein_(44138259105).jpg 174811300 RTVSLO – Ars 1491 clean Nemški pesnik Durs Grünbein se je rodil leta 1962 v Dresdenu, danes živi med Berlinom in Rimom. Otroštvo in mladost je preživljal v Nemški demokratični republiki, kjer je tudi prišel navzkriž s komunistično oblastjo. Je izjemno plodovit avtor, doslej je objavil več kot štiridesetih knjig poezije, esejev in prevodov. Njegova dela so prevedena v mnoge jezike. V slovenščini je pred leti pri Beletrini izšel izbor njegove poezije Pregibi in pasti v prevodu Urške P. Černe in Aleša Štegra. Durs Grünbein je avtor letošnjega Odprtega pisma Evropi, ki ga je prebral na nedavnem festivalu Dnevi poezije in vina. S pesnikom se je konec avgusta pogovarjala Staša Grahek. Foto: Stephan Roehl (Heinrich Böll Stiftung, 2018) https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Durs_Gr%C3%BCnbein_(44138259105).jpg https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 07 Oct 2021 11:05:00 +0000 Durs Grünbein: "Moja zadnja utopija je evropska utopija." Josef Winkler – literarni posebnež za literarne sladokusce, izjemen stilist samosvojega načina pisanja, ta večkrat nagrajeni avstrijski pisatelj, ki je letos prejel nagrado vilenica, pripada povojni generaciji tako imenovanih »skrunilcev gnezda« v avstrijski književnosti. V oddaji Razgledi in razmisleki pa bo Winkler med drugim govoril o razcvetu literature s Koroške, smrti in današnji družbeni vlogi pisatelja. Foto: Gregor Podlogar 174809605 RTVSLO – Ars 1194 clean Josef Winkler – literarni posebnež za literarne sladokusce, izjemen stilist samosvojega načina pisanja, ta večkrat nagrajeni avstrijski pisatelj, ki je letos prejel nagrado vilenica, pripada povojni generaciji tako imenovanih »skrunilcev gnezda« v avstrijski književnosti. V oddaji Razgledi in razmisleki pa bo Winkler med drugim govoril o razcvetu literature s Koroške, smrti in današnji družbeni vlogi pisatelja. Foto: Gregor Podlogar https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 30 Sep 2021 11:05:00 +0000 "Literarni jezik mora biti zgoraj." - pogovor s prejemnikom vilenice Josefom Winklerjem Avgusta je Slovenijo obiskala mehiška pisateljica in pesnica ameriškega rodu Jennifer Clement, ki ni samo izjemna ustvarjalka, temveč tudi prva ženska, ki je leta 2015 v skoraj sto letih obstoja postala predsednica mednarodnega PENa. Jennifer Clement je bila tokrat v Sloveniji kot gostja festivala Izrekanja v Celju, ob tej priložnosti pa je KUD festival Izrekanja izdal tudi knjigo, izbor njene poezije z naslovom Ledeni mož v prevodu Neže Vilhelm. Foto: BoBo 174807786 RTVSLO – Ars 1515 clean Avgusta je Slovenijo obiskala mehiška pisateljica in pesnica ameriškega rodu Jennifer Clement, ki ni samo izjemna ustvarjalka, temveč tudi prva ženska, ki je leta 2015 v skoraj sto letih obstoja postala predsednica mednarodnega PENa. Jennifer Clement je bila tokrat v Sloveniji kot gostja festivala Izrekanja v Celju, ob tej priložnosti pa je KUD festival Izrekanja izdal tudi knjigo, izbor njene poezije z naslovom Ledeni mož v prevodu Neže Vilhelm. Foto: BoBo https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 23 Sep 2021 14:30:00 +0000 Jennifer Clement Na sklepnem dogodku letošnjega festivala Fabula v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 7. septembra se je Matejka Grgič pogovarjala z Umbertom Galimbertijem, italijanskim filozofom, esejistom in avtorjem številnih knjig o ključnih vprašanjih sodobnosti. V slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi v prevodu Veronike Simoniti, Miti našega časa, O ljubezni in Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma. Vse tri je prevedel Matej Venier, ki je Umberta Galimbertija dan po dogodku v Cankarjevem domu povabil na pogovor v studio Radia Slovenija. 174805784 RTVSLO – Ars 1321 clean Na sklepnem dogodku letošnjega festivala Fabula v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 7. septembra se je Matejka Grgič pogovarjala z Umbertom Galimbertijem, italijanskim filozofom, esejistom in avtorjem številnih knjig o ključnih vprašanjih sodobnosti. V slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi v prevodu Veronike Simoniti, Miti našega časa, O ljubezni in Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma. Vse tri je prevedel Matej Venier, ki je Umberta Galimbertija dan po dogodku v Cankarjevem domu povabil na pogovor v studio Radia Slovenija. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 16 Sep 2021 08:00:00 +0000 Umberto Galimberti v pogovoru z Matejem Venierjem Portugalska pesnica Ana Luísa Amaral je avtorica 19 pesniških knjig in 12 knjig za otroke, prejemnica številnih portugalskih in mednarodnih literarnih nagrad. Je profesorica za angleške in ameriške književnosti na Univerzi v Portu in ugledna prevajalka, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem ženskega, identitete in telesa v književnosti. Pred dvema tednoma je bila ena izmed dveh častnih gostov Dnevov poezije in vina in ob tej priložnosti je v slovenščini v prevodu Barbare Juršič izšla njena pesniška zbirka z naslovom What's in a name. Z Ano Luíso Amaral se je pogovarjal Vlado Motnikar. 174803817 RTVSLO – Ars 1147 clean Portugalska pesnica Ana Luísa Amaral je avtorica 19 pesniških knjig in 12 knjig za otroke, prejemnica številnih portugalskih in mednarodnih literarnih nagrad. Je profesorica za angleške in ameriške književnosti na Univerzi v Portu in ugledna prevajalka, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem ženskega, identitete in telesa v književnosti. Pred dvema tednoma je bila ena izmed dveh častnih gostov Dnevov poezije in vina in ob tej priložnosti je v slovenščini v prevodu Barbare Juršič izšla njena pesniška zbirka z naslovom What's in a name. Z Ano Luíso Amaral se je pogovarjal Vlado Motnikar. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 08 Sep 2021 15:05:00 +0000 Pogovor s portugalsko pesnico Ano Luiso Amaral Pri založbi Beletrina je izšel roman Tujka italijanske pisateljice Claudie Durastanti. Prevedla ga je Vera Troha. Gre za njeno prvo avtobiografsko delo, ki pripoveduje nenavadno zgodbo njenega otroštva in odraščanja. Rodila se je v nekonvencionalni družini: njena starša sta bila gluhonema, a je nista nikoli naučila uporabljati znakovnega jezika. Sprva je odraščala kot italijanska priseljenka v hrupnem New Yorku. Ko je bila še otrok, se je mati ločila od očeta in jo nepričakovano odpeljala v Basilicato - reven predel na jugu Italije. Če se v Združenih državah Amerike ni uspela dobro naučiti angleščine, je bila zdaj vržena v jezikovno okolje, ki ga ni poznala in kjer so govorili zanjo popolnoma novo italijansko narečje. A ves ta jezikovni kaos, kot mu sama pravi, ni zatrl njene radovednosti. Izkoristila je svobodo jezikovnih norm, v kateri je odraščala, in se izmojstrila tako v italijanščini kot v angleščini. Danes je njen avtorski glas drzen, prepoznaven in vpliven. Roman Tujka je edinstven zato, ker v njem neposredno predstavi svoje življenje prav z brezkompromisnim jezikom, ki je skozi leta nastajal. Claudia Durastanti je bila gostja letošnjega festivala Fabula, z njo se je pogovarjala Ivana Zajc. 174800092 RTVSLO – Ars 1200 clean Pri založbi Beletrina je izšel roman Tujka italijanske pisateljice Claudie Durastanti. Prevedla ga je Vera Troha. Gre za njeno prvo avtobiografsko delo, ki pripoveduje nenavadno zgodbo njenega otroštva in odraščanja. Rodila se je v nekonvencionalni družini: njena starša sta bila gluhonema, a je nista nikoli naučila uporabljati znakovnega jezika. Sprva je odraščala kot italijanska priseljenka v hrupnem New Yorku. Ko je bila še otrok, se je mati ločila od očeta in jo nepričakovano odpeljala v Basilicato - reven predel na jugu Italije. Če se v Združenih državah Amerike ni uspela dobro naučiti angleščine, je bila zdaj vržena v jezikovno okolje, ki ga ni poznala in kjer so govorili zanjo popolnoma novo italijansko narečje. A ves ta jezikovni kaos, kot mu sama pravi, ni zatrl njene radovednosti. Izkoristila je svobodo jezikovnih norm, v kateri je odraščala, in se izmojstrila tako v italijanščini kot v angleščini. Danes je njen avtorski glas drzen, prepoznaven in vpliven. Roman Tujka je edinstven zato, ker v njem neposredno predstavi svoje življenje prav z brezkompromisnim jezikom, ki je skozi leta nastajal. Claudia Durastanti je bila gostja letošnjega festivala Fabula, z njo se je pogovarjala Ivana Zajc. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Tue, 24 Aug 2021 12:05:00 +0000 Claudia Durastanti V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je še vedno na ogled razstava La Doctora, življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, namenjena doktorici Branislavi Sušnik, znanstvenici, etnologinji, antropologinji, etnolingvistki, muzealki, profesorici, ki se je več desetletij posvečala raziskovanju življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju. Rodila se je leta 1920 v Medvodah, študirala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu, po vojni je emigrirala v Južno Ameriko. V Asunciónu, glavnem mestu Paragvaja, kjer so eno izmed ulic poimenovali po njej, je dolgo vodila Etnografski muzej Andresa Barbera. Dobila je paragvajsko nacionalno nagrado za dosežke v znanosti. Razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju, pripravljeno ob stoti obletnici njenega rojstva, je zasnovala antropologinja in docentka na Primorski univerzi dr. Marija Mojca Terčelj. 174799105 RTVSLO – Ars 1171 clean V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je še vedno na ogled razstava La Doctora, življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, namenjena doktorici Branislavi Sušnik, znanstvenici, etnologinji, antropologinji, etnolingvistki, muzealki, profesorici, ki se je več desetletij posvečala raziskovanju življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju. Rodila se je leta 1920 v Medvodah, študirala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu, po vojni je emigrirala v Južno Ameriko. V Asunciónu, glavnem mestu Paragvaja, kjer so eno izmed ulic poimenovali po njej, je dolgo vodila Etnografski muzej Andresa Barbera. Dobila je paragvajsko nacionalno nagrado za dosežke v znanosti. Razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju, pripravljeno ob stoti obletnici njenega rojstva, je zasnovala antropologinja in docentka na Primorski univerzi dr. Marija Mojca Terčelj. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 19 Aug 2021 13:15:00 +0000 La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice Branislave Sušnik v Paragvaju Ponovitev pogovora z baskovskim pisateljem Bernardom Atxago, ki je letos dopolnil 70 let. Atxaga velja za enega najboljših sodobnih evropskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del – romane Osamljeni mož, To nebo, Harmonikarjev sin in Dnevi Nevade. Atxaga piše v baskovščini, vendar svoje romane sam prevaja v španščino. Dela Bernarda Atxage je v slovenščino prevedla Marjeta Drobnič, ki se je s pisateljem leta 2017, ko je obiskal Slovenijo, tudi pogovarjala za oddajo Razgledi in razmisleki – ter pogovor prevedla. 174797694 RTVSLO – Ars 1366 clean Ponovitev pogovora z baskovskim pisateljem Bernardom Atxago, ki je letos dopolnil 70 let. Atxaga velja za enega najboljših sodobnih evropskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del – romane Osamljeni mož, To nebo, Harmonikarjev sin in Dnevi Nevade. Atxaga piše v baskovščini, vendar svoje romane sam prevaja v španščino. Dela Bernarda Atxage je v slovenščino prevedla Marjeta Drobnič, ki se je s pisateljem leta 2017, ko je obiskal Slovenijo, tudi pogovarjala za oddajo Razgledi in razmisleki – ter pogovor prevedla. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 12 Aug 2021 12:00:00 +0000 Bernardo Atxaga - 70 let baskovskega pisatelja Francoski pisatelj Pierre Lemaître je letos aprila dopolnil 70 let. V arhivu hranimo dragocen pogovor z njim; leta 2014, ko je bil gost 46. srečanja pisateljev PEN na Bledu, se je z njim pogovarjala Tadeja Krečič. Pogovor je nastal kmalu po izidu romana Na svidenje tam zgoraj, za katerega je Lemaître prejel prestižno Goncourtovo nagrado. V slovenščino je delo prevedel Matej Leskovar. 174795839 RTVSLO – Ars 1211 clean Francoski pisatelj Pierre Lemaître je letos aprila dopolnil 70 let. V arhivu hranimo dragocen pogovor z njim; leta 2014, ko je bil gost 46. srečanja pisateljev PEN na Bledu, se je z njim pogovarjala Tadeja Krečič. Pogovor je nastal kmalu po izidu romana Na svidenje tam zgoraj, za katerega je Lemaître prejel prestižno Goncourtovo nagrado. V slovenščino je delo prevedel Matej Leskovar. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 05 Aug 2021 11:05:00 +0000 Pogovor s Pierrom Lemaîtrom Letos slavi 80-let argentinska pisateljica slovenskih korenin Vlady Kociancich, ki sodi v vrh sodobne latinskoameriške književnosti. Rodila se je v Buenos Airesu leta 1941, doslej je napisala številne romane, eseje in zbirke kratkih zgodb, za katere je prejela več literarnih nagrad. Dr. Aída Nadi Gambetta Chuk z mehiške Avtonomne univerze Puebla je o delih Vlady Kociancich med drugim zapisala, da v njih izstopajo predvsem njen talent za umetnost pripovedovanja, prečiščen slog ter izjemna fantastična domišljija. V slovenščino imamo preveden njen roman Plitvine strahu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je z Vlady Kociancich leta 2013 pripravil Andrej Rot. 174794096 RTVSLO – Ars 1144 clean Letos slavi 80-let argentinska pisateljica slovenskih korenin Vlady Kociancich, ki sodi v vrh sodobne latinskoameriške književnosti. Rodila se je v Buenos Airesu leta 1941, doslej je napisala številne romane, eseje in zbirke kratkih zgodb, za katere je prejela več literarnih nagrad. Dr. Aída Nadi Gambetta Chuk z mehiške Avtonomne univerze Puebla je o delih Vlady Kociancich med drugim zapisala, da v njih izstopajo predvsem njen talent za umetnost pripovedovanja, prečiščen slog ter izjemna fantastična domišljija. V slovenščino imamo preveden njen roman Plitvine strahu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je z Vlady Kociancich leta 2013 pripravil Andrej Rot. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 29 Jul 2021 11:00:00 +0000 Vlady Kociancich, argentinska pisateljica slovenskih korenin Letos mineva 90 let od rojstva španskega pisatelja Juana Goytisola. Rodil se je leta 1931, umrl pa leta 2017. Prvo knjigo je izdal leta 1954. Pred Francovo diktaturo se je umaknil v Francijo, v domačo Španijo se je vrnil po diktatorjevi smrti. Izdal je več kot petindvajset romanov, pisal je tudi eseje. Juan Goytisolo sodi med najpomembnejše sodobne evropske pisatelje; za svoje delo je prejel več uglednih literarnih nagrad. Spomin na življenje, ustvarjanje in razmišljanje Juana Goytisola bomo oživili z današnjo oddajo Razgledi in razmisleki, v kateri boste slišali pogovor, ki ga je s pisateljem leta 2014, ko je obiskal Ljubljano, pripravil Andrej Rot. 174790988 RTVSLO – Ars 1587 clean Letos mineva 90 let od rojstva španskega pisatelja Juana Goytisola. Rodil se je leta 1931, umrl pa leta 2017. Prvo knjigo je izdal leta 1954. Pred Francovo diktaturo se je umaknil v Francijo, v domačo Španijo se je vrnil po diktatorjevi smrti. Izdal je več kot petindvajset romanov, pisal je tudi eseje. Juan Goytisolo sodi med najpomembnejše sodobne evropske pisatelje; za svoje delo je prejel več uglednih literarnih nagrad. Spomin na življenje, ustvarjanje in razmišljanje Juana Goytisola bomo oživili z današnjo oddajo Razgledi in razmisleki, v kateri boste slišali pogovor, ki ga je s pisateljem leta 2014, ko je obiskal Ljubljano, pripravil Andrej Rot. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 22 Jul 2021 11:05:00 +0000 Juan Goytisolo Na 56. Borštnikovem srečanju v Mariboru je bil v soboto, 26. junija, v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča pripravljeno omizje o dramatiki Stanka Majcna in njenem uprizoritvenem potencialu. Pogovor je vodila novinarka časnika Večer Melita Forstnerič Hajnšek, njeni gostje pa so bili pesnik Andrej Brvar, teatrolog Krištof Jacek Kozak s Primorske univerze in dramatik, pesnik, esejist Denis Poniž. Pogovor je spremljala Tadeja Krečič in pripravila izbor poudarkov iz pogovora. 174790684 RTVSLO – Ars 1852 clean Na 56. Borštnikovem srečanju v Mariboru je bil v soboto, 26. junija, v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča pripravljeno omizje o dramatiki Stanka Majcna in njenem uprizoritvenem potencialu. Pogovor je vodila novinarka časnika Večer Melita Forstnerič Hajnšek, njeni gostje pa so bili pesnik Andrej Brvar, teatrolog Krištof Jacek Kozak s Primorske univerze in dramatik, pesnik, esejist Denis Poniž. Pogovor je spremljala Tadeja Krečič in pripravila izbor poudarkov iz pogovora. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Mon, 12 Jul 2021 11:00:00 +0000 Dramatika Stanka Majcna in njen uprizoritveni potencial Tanja Tuma je nova predsednica slovenskega centra Pen, je pa tudi pisateljica in nekdanja založnica. Nedavno je napisala roman o prvem sodobnem slovenskem založniku Lavoslavu Schwentnerju, ki je živel med letoma 1865 in 1952 in ga še danes pomnimo kot človeka, ki je izdal številna dela slovenske moderne, predvsem Cankarjeva. Staša Grahek se je s Tanjo Tuma pogovarjala predvsem o Schwentnerju - pa tudi o romanu, katerega osrednji lik je. Na fotografiji: Tanja Tuma; avtorica: Katja Mihurko. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tanja_Tuma.jpg 174789220 RTVSLO – Ars 1461 clean Tanja Tuma je nova predsednica slovenskega centra Pen, je pa tudi pisateljica in nekdanja založnica. Nedavno je napisala roman o prvem sodobnem slovenskem založniku Lavoslavu Schwentnerju, ki je živel med letoma 1865 in 1952 in ga še danes pomnimo kot človeka, ki je izdal številna dela slovenske moderne, predvsem Cankarjeva. Staša Grahek se je s Tanjo Tuma pogovarjala predvsem o Schwentnerju - pa tudi o romanu, katerega osrednji lik je. Na fotografiji: Tanja Tuma; avtorica: Katja Mihurko. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tanja_Tuma.jpg https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 08 Jul 2021 11:00:00 +0000 Tanja Tuma o Schwentnerju in romanu Brodnik Indija ima več kot milijardo in 400 milijonov prebivalcev in eden od razlogov, zakaj je kino tako priljubljen, je, da v Indiji govorijo več kot 30 jezikov in da so v eno državo združili veliko zveznih držav in ozemelj in vsako izmed njih ima svojo industrijo in zvesto občinstvo. Drugi razlog je, da je obisk kina pogosto velik družinski dogodek. Zato nastane več kot 1500 filmov vsako leto. Gre za velik ekosistem, delovna mesta in potrebo gledalcev, da si redno, vsak teden v družbi ali z družino ogledajo nove filme, je v pogovoru za Radio Slovenija povedal indijski režiser Riteš Batra, ki je več kot polovico življenja preživel v ZDA, kjer je študiral in se priučil filmske obrti. Riteš Batra se podpisuje pod režijo štirih celovečercev in Fotograf je njegov zadnji film. Fotograf je romantično-komična drama, postavljena je v sodobni Mumbaj. Gospodovalna babica priganja svojega vnuka, ki je že globoko v srednjih letih, k poroki preden bo prepozno. Fotograf bo poleti na sporedu izbranih kinematogrov Art kino mreže. Zanimivo je, da pri distribuciji sodeluje ameriški Amazon, vendar na prav poseben način: film na posameznih trgih zastopajo lokalni distributerji, od katerih Amazon odkupuje pravice za spletno pretakanje na svoji platformi. Film je zato navzoč tako v lokalnih kinih kot na spletu. Z režiserjem Ritešem Batro se je pogovarjal Urban Tarman 174787304 RTVSLO – Ars 1186 clean Indija ima več kot milijardo in 400 milijonov prebivalcev in eden od razlogov, zakaj je kino tako priljubljen, je, da v Indiji govorijo več kot 30 jezikov in da so v eno državo združili veliko zveznih držav in ozemelj in vsako izmed njih ima svojo industrijo in zvesto občinstvo. Drugi razlog je, da je obisk kina pogosto velik družinski dogodek. Zato nastane več kot 1500 filmov vsako leto. Gre za velik ekosistem, delovna mesta in potrebo gledalcev, da si redno, vsak teden v družbi ali z družino ogledajo nove filme, je v pogovoru za Radio Slovenija povedal indijski režiser Riteš Batra, ki je več kot polovico življenja preživel v ZDA, kjer je študiral in se priučil filmske obrti. Riteš Batra se podpisuje pod režijo štirih celovečercev in Fotograf je njegov zadnji film. Fotograf je romantično-komična drama, postavljena je v sodobni Mumbaj. Gospodovalna babica priganja svojega vnuka, ki je že globoko v srednjih letih, k poroki preden bo prepozno. Fotograf bo poleti na sporedu izbranih kinematogrov Art kino mreže. Zanimivo je, da pri distribuciji sodeluje ameriški Amazon, vendar na prav poseben način: film na posameznih trgih zastopajo lokalni distributerji, od katerih Amazon odkupuje pravice za spletno pretakanje na svoji platformi. Film je zato navzoč tako v lokalnih kinih kot na spletu. Z režiserjem Ritešem Batro se je pogovarjal Urban Tarman https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Tue, 29 Jun 2021 13:35:00 +0000 Režiser Riteš Batra: »V Indiji se hodi v kino dvakrat ali trikrat na teden« Richard Bassett je v Cambridgeu študiral pravo in umetnostno zgodovino; s Srednjo Evropo se je pobliže seznanil konec sedemdesetih, ko je v Trstu poučeval angleščino; v osemdesetih je bil nekaj časa prvi hornist v ljubljanski Operi, se študijsko ukvarjal s Plečnikovo arhitekturo, pozneje pa je kot dopisnik Timesa za srednjo Evropo spremljal usodne spremembe, do katerih je na zemljevidu Evrope prišlo konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let. Njegova knjiga bo jeseni v prevodu Staše Grahek izšla pri Cankarjevi založbi. Odlomka iz knjige Zadnji dnevi v stari Evropi; Trst '79, Dunaj '85, Praga '89 zadevata Slovenijo - prvi je postavljen v leto 1981, drugi pa se dogaja konec osemdesetih, ko je bil razpad Jugoslavije že zelo blizu. 174784270 RTVSLO – Ars 1716 clean Richard Bassett je v Cambridgeu študiral pravo in umetnostno zgodovino; s Srednjo Evropo se je pobliže seznanil konec sedemdesetih, ko je v Trstu poučeval angleščino; v osemdesetih je bil nekaj časa prvi hornist v ljubljanski Operi, se študijsko ukvarjal s Plečnikovo arhitekturo, pozneje pa je kot dopisnik Timesa za srednjo Evropo spremljal usodne spremembe, do katerih je na zemljevidu Evrope prišlo konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let. Njegova knjiga bo jeseni v prevodu Staše Grahek izšla pri Cankarjevi založbi. Odlomka iz knjige Zadnji dnevi v stari Evropi; Trst '79, Dunaj '85, Praga '89 zadevata Slovenijo - prvi je postavljen v leto 1981, drugi pa se dogaja konec osemdesetih, ko je bil razpad Jugoslavije že zelo blizu. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Sat, 26 Jun 2021 12:30:00 +0000 Richard Bassett: Zadnji dnevi v stari Evropi; Trst ’79, Dunaj ’95, Praga ’89 Za oddajo smo izbrali odlomka iz knjige Richarda Bassetta Zadnji dnevi v stari Evropi; Trst '79, Dunaj '85, Praga '89. Bassett je v Cambridgeu študiral pravo in umetnostno zgodovino; s Srednjo Evropo se je pobliže seznanil konec sedemdesetih, ko je v Trstu poučeval angleščino; v osemdesetih je bil nekaj časa prvi hornist v ljubljanski Operi, se študijsko ukvarjal s Plečnikovo arhitekturo, pozneje pa je kot dopisnik Timesa za srednjo Evropo spremljal usodne spremembe, do katerih je na zemljevidu Evrope prišlo konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let. Njegova knjiga bo jeseni v prevodu Staše Grahek izšla pri Cankarjevi založbi. Za današnjo oddajo smo izbrali odlomka, ki zadevata Slovenijo - prvi je postavljen v leto 1981, drugi pa se dogaja konec osemdesetih, ko je bil razpad Jugoslavije že zelo blizu. 174783719 RTVSLO – Ars 1716 clean Za oddajo smo izbrali odlomka iz knjige Richarda Bassetta Zadnji dnevi v stari Evropi; Trst '79, Dunaj '85, Praga '89. Bassett je v Cambridgeu študiral pravo in umetnostno zgodovino; s Srednjo Evropo se je pobliže seznanil konec sedemdesetih, ko je v Trstu poučeval angleščino; v osemdesetih je bil nekaj časa prvi hornist v ljubljanski Operi, se študijsko ukvarjal s Plečnikovo arhitekturo, pozneje pa je kot dopisnik Timesa za srednjo Evropo spremljal usodne spremembe, do katerih je na zemljevidu Evrope prišlo konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let. Njegova knjiga bo jeseni v prevodu Staše Grahek izšla pri Cankarjevi založbi. Za današnjo oddajo smo izbrali odlomka, ki zadevata Slovenijo - prvi je postavljen v leto 1981, drugi pa se dogaja konec osemdesetih, ko je bil razpad Jugoslavije že zelo blizu. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 24 Jun 2021 11:00:00 +0000 Richard Bassett: Zadnji dnevi v stari Evropi; Trst '79, Dunaj '85, Praga '89 V teh dneh je v ospredju vprašanje, ali živimo bolje kot pred 30 leti. Mi pa se bomo vprašali, ali smo danes bolj kulturni kot v času osamosvajanja slovenske države. Odgovore bomo iskali skozi prizmo dveh osrednjih medijev na področju kulture, knjige in filma. Gosta sta Metod Pevec in Miha Kovač, ki delujeta na širokem polju kulture. Pevec je režiser, scenarist, igralec, pisatelj, nagrajenec Prešernovega sklada in nekdanji predsednik Nacionalnega sveta za kulturo. Kovač pa je dolgoletni urednik, raziskovalec, pisec, profesor založniških študij, novi programski vodja in predsednik Upravnega odbora 37. Slovenskega knjižnega sejma. 174785889 RTVSLO – Ars 3293 clean V teh dneh je v ospredju vprašanje, ali živimo bolje kot pred 30 leti. Mi pa se bomo vprašali, ali smo danes bolj kulturni kot v času osamosvajanja slovenske države. Odgovore bomo iskali skozi prizmo dveh osrednjih medijev na področju kulture, knjige in filma. Gosta sta Metod Pevec in Miha Kovač, ki delujeta na širokem polju kulture. Pevec je režiser, scenarist, igralec, pisatelj, nagrajenec Prešernovega sklada in nekdanji predsednik Nacionalnega sveta za kulturo. Kovač pa je dolgoletni urednik, raziskovalec, pisec, profesor založniških študij, novi programski vodja in predsednik Upravnega odbora 37. Slovenskega knjižnega sejma. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 24 Jun 2021 10:05:00 +0000 Ali smo danes bolj kulturni kot pred 30 leti? Nemška esejistka in dramatičarka Enis Maci je nedavno gostovala na festivalu Fabula, kjer je predstavila svoj knjižni prvenec, zbirko esejev Sladoledarna Evropa. V njih skozi preplet množice citatov iz “visoke” in “nizke” literature, popkulture in Wikipedije, pa skozi avtobiografska, celo izpovedna besedila in analize ideologije obravnava žensko seksualnost, literarno ustvarjanje, tujstvo in druge teme. Velja za eno najperspektivnejših pisateljic mlajše nemške generacije, tednik Spiegel jo je označil celo za eno največjih esejistk našega časa. Z njo se je med festivalom Fabula pogovarjala Tina Poglajen. 174784261 RTVSLO – Ars 897 clean Nemška esejistka in dramatičarka Enis Maci je nedavno gostovala na festivalu Fabula, kjer je predstavila svoj knjižni prvenec, zbirko esejev Sladoledarna Evropa. V njih skozi preplet množice citatov iz “visoke” in “nizke” literature, popkulture in Wikipedije, pa skozi avtobiografska, celo izpovedna besedila in analize ideologije obravnava žensko seksualnost, literarno ustvarjanje, tujstvo in druge teme. Velja za eno najperspektivnejših pisateljic mlajše nemške generacije, tednik Spiegel jo je označil celo za eno največjih esejistk našega časa. Z njo se je med festivalom Fabula pogovarjala Tina Poglajen. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 17 Jun 2021 10:05:00 +0000 Pogovor z Enis Maci Med letošnjimi gosti festivala Fabula je tudi Ana Marwan (1980), slovenska pisateljica, ki že dalj časa živi v Avstriji; tam je leta 2008 prejela nagrado Schreiben zwischen den Kulturen. Do zdaj je izdala dva romana: prvenec Krog suhe južine je izšel leta 2019 v nemškem jeziku, Zabubljena pa nedavno v slovenščini. V obeh se avtorica posveča medčloveškim odnosom tako, da prepleta realni in domišljijski svet. V njenem pisanju pa izstopa poetičen način ubesedovanja, ki s fragmentarnostjo, dnevniškimi in esejističnimi zapisi ustvarja čuten romaneskni svet, prepojen z ironijo, mestoma celo s sarkazmom. Avtorica se sicer ozira za postmodernističnimi postopki pisanja, vendar bolj kot te v ospredje romana Zabubljena pretanjeno postavlja analize odnosov ter študije družbenih norm. S pisateljico Ano Marwan se je pogovarjal Gregor Podlogar. 174782119 RTVSLO – Ars 1405 clean Med letošnjimi gosti festivala Fabula je tudi Ana Marwan (1980), slovenska pisateljica, ki že dalj časa živi v Avstriji; tam je leta 2008 prejela nagrado Schreiben zwischen den Kulturen. Do zdaj je izdala dva romana: prvenec Krog suhe južine je izšel leta 2019 v nemškem jeziku, Zabubljena pa nedavno v slovenščini. V obeh se avtorica posveča medčloveškim odnosom tako, da prepleta realni in domišljijski svet. V njenem pisanju pa izstopa poetičen način ubesedovanja, ki s fragmentarnostjo, dnevniškimi in esejističnimi zapisi ustvarja čuten romaneskni svet, prepojen z ironijo, mestoma celo s sarkazmom. Avtorica se sicer ozira za postmodernističnimi postopki pisanja, vendar bolj kot te v ospredje romana Zabubljena pretanjeno postavlja analize odnosov ter študije družbenih norm. S pisateljico Ano Marwan se je pogovarjal Gregor Podlogar. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 10 Jun 2021 11:00:00 +0000 Fabula 2021 - Ana Marwan Festival Fabula, literature sveta se ta teden končuje z gostovanjem mlade nemške pisateljice Enis Maci in slovenske dvojezične pisateljice Ane Marwan. Češki pisatelj Marek Šindelka je bil prvi, ki je letos lahko osebno gostoval na festivalu. Ob tej priložnosti je v slovenščini v prevodu Nives Vidrih izšel njegov roman z naslovom Utrujenost materiala o dveh bratih, beguncih na poti k evropskim sanjam. Avtorja je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar. 174779939 RTVSLO – Ars 1067 clean Festival Fabula, literature sveta se ta teden končuje z gostovanjem mlade nemške pisateljice Enis Maci in slovenske dvojezične pisateljice Ane Marwan. Češki pisatelj Marek Šindelka je bil prvi, ki je letos lahko osebno gostoval na festivalu. Ob tej priložnosti je v slovenščini v prevodu Nives Vidrih izšel njegov roman z naslovom Utrujenost materiala o dveh bratih, beguncih na poti k evropskim sanjam. Avtorja je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Tue, 01 Jun 2021 11:00:00 +0000 Češki pisatelj Marek Šindelka Po lani delno odpovedanem festivalu Literature sveta Fabula – v koprodukciji s Cankarjevim domom ga prireja Beletrina – letošnji v večinoma poteka virtualno, na spletu. Med uglednimi tujimi gosti festivala je letos britanska pisateljica Deborah Levy. V slovenščini imamo prvi del njene 'žive avtobiografije' Vsega tega nočem vedeti (prevedla ga je Ana Ugrinović, izdala pa Mladinska knjiga) in roman Mož, ki je videl vse, ki ga je prevedel Jernej Županič, izšel pa je pri Beletrini. S pisateljico, ki je te dni poslala med bralce novo knjigo – tretji del avtobiografske trilogije – se je na daljavo pogovarjala Manca G. Renko. V oddaji Razgledi in razmisleki smo uporabili odlomke iz pogovora, poleg tega pa še odlomke iz oddaje Literarni portret, za katero je Miriam Drev prevedla delček njene knjige Cena življenja, ter iz del Vsega tega nočem vedeti in Mož, ki je videl vse. Foto: promocijsko gradivo 174778799 RTVSLO – Ars 1370 clean Po lani delno odpovedanem festivalu Literature sveta Fabula – v koprodukciji s Cankarjevim domom ga prireja Beletrina – letošnji v večinoma poteka virtualno, na spletu. Med uglednimi tujimi gosti festivala je letos britanska pisateljica Deborah Levy. V slovenščini imamo prvi del njene 'žive avtobiografije' Vsega tega nočem vedeti (prevedla ga je Ana Ugrinović, izdala pa Mladinska knjiga) in roman Mož, ki je videl vse, ki ga je prevedel Jernej Županič, izšel pa je pri Beletrini. S pisateljico, ki je te dni poslala med bralce novo knjigo – tretji del avtobiografske trilogije – se je na daljavo pogovarjala Manca G. Renko. V oddaji Razgledi in razmisleki smo uporabili odlomke iz pogovora, poleg tega pa še odlomke iz oddaje Literarni portret, za katero je Miriam Drev prevedla delček njene knjige Cena življenja, ter iz del Vsega tega nočem vedeti in Mož, ki je videl vse. Foto: promocijsko gradivo https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 27 May 2021 11:30:00 +0000 Deborah Levy - Fabula 2021 Med gosti letošnjega festivala Fabula – Literature sveta je leta 1984 rojena italijanska pisateljica Claudia Durastanti. V slovenščino imamo preveden njen roman Tujka, avtofikcijsko pripoved, ki se začne z odraščanjem ob gluhih starših; odvija se od New Yorka, prek revne južne Italije do Rima in Londona – hkrati pa gre za razmisleke o identiteti, umetnosti in življenju. S pisateljico se je na daljavo pogovarjala Ivana Zajc. Foto: https://beletrina.si/avtor/claudia-durastanti 174777016 RTVSLO – Ars 1201 clean Med gosti letošnjega festivala Fabula – Literature sveta je leta 1984 rojena italijanska pisateljica Claudia Durastanti. V slovenščino imamo preveden njen roman Tujka, avtofikcijsko pripoved, ki se začne z odraščanjem ob gluhih starših; odvija se od New Yorka, prek revne južne Italije do Rima in Londona – hkrati pa gre za razmisleke o identiteti, umetnosti in življenju. S pisateljico se je na daljavo pogovarjala Ivana Zajc. Foto: https://beletrina.si/avtor/claudia-durastanti https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 20 May 2021 11:00:00 +0000 Claudia Durastanti: "Umetnost je zgodovina napak, ki pa so poetične, ki delujejo kot nekaj izvirnega. Za vsemi napakmi se skrivajo zgodbe." Devetega maja je dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko unijo. Na Arsu bomo v oddaji Razgledi in razmisleki ob tej priložnosti ponovili esej švedskega novinarja, publicista in pisatelja Richarda Swartza, dolgoletnega dopisnika iz Vzhodne Evrope. V zbirki Room Service, ki je v prevodu Sare Grbović izšla leta 2013, so natisnjene njegove zgodbe iz Vzhodne Evrope - zabavne, groteskne, včasih tudi trpke. Vse pa pričajo o tem, kako poln nasprotij je bil in še vedno je ta del Evrope. Esej z naslovom Kjer se Evropa konča bo prebral Ivan Lotrič. 174775349 RTVSLO – Ars 1345 clean Devetega maja je dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko unijo. Na Arsu bomo v oddaji Razgledi in razmisleki ob tej priložnosti ponovili esej švedskega novinarja, publicista in pisatelja Richarda Swartza, dolgoletnega dopisnika iz Vzhodne Evrope. V zbirki Room Service, ki je v prevodu Sare Grbović izšla leta 2013, so natisnjene njegove zgodbe iz Vzhodne Evrope - zabavne, groteskne, včasih tudi trpke. Vse pa pričajo o tem, kako poln nasprotij je bil in še vedno je ta del Evrope. Esej z naslovom Kjer se Evropa konča bo prebral Ivan Lotrič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 13 May 2021 14:30:00 +0000 Richard Swartz: Kjer se Evropa konča V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je na ogled nova razstava La Doctora, življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, posvečene doktorici Branislavi Sušnik, znanstvenici, etnologinji, antropologinji, etnolingvistki, muzealki, profesorici, ki se je več desetletij posvečala raziskovanju življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju. Rodila se je leta 1920 v Medvodah, študirala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu, po vojni je emigrirala v Južno Ameriko. V Asuncion, glavnem mestu Paragvaja, kjer so eno izmed ulic poimenovali po njej, je dolgo vodila Etnografski muzej Andresa Barbera. Dobila je paragvajsko nacionalno nagrado za dosežke v znanosti. Razstavo, pripravljeno ob lanskoletni stoti obletnici njenega rojstva v Slovenskem etnografskem muzeju, je zasnovala antropologinja in docentka na Primorski univerzi Marija Mojca Terčelj. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Krečič. 174773871 RTVSLO – Ars 1170 clean V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je na ogled nova razstava La Doctora, življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, posvečene doktorici Branislavi Sušnik, znanstvenici, etnologinji, antropologinji, etnolingvistki, muzealki, profesorici, ki se je več desetletij posvečala raziskovanju življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju. Rodila se je leta 1920 v Medvodah, študirala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu, po vojni je emigrirala v Južno Ameriko. V Asuncion, glavnem mestu Paragvaja, kjer so eno izmed ulic poimenovali po njej, je dolgo vodila Etnografski muzej Andresa Barbera. Dobila je paragvajsko nacionalno nagrado za dosežke v znanosti. Razstavo, pripravljeno ob lanskoletni stoti obletnici njenega rojstva v Slovenskem etnografskem muzeju, je zasnovala antropologinja in docentka na Primorski univerzi Marija Mojca Terčelj. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Krečič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Fri, 07 May 2021 11:00:00 +0000 BRANISLAVA SUŠNIK, LA DOCTORA, ŽIVLJENJE IN DELO SLOVENSKE ZNANSTVENICE V PARAGVAJU Boris Leonidovič Pasternak, ruski pesnik, pisatelj in književni prevajalec, je eden izmed najvidnejših literatov ruske književnosti dvajsetega stoletja, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1958 »za prispevek k sodobni liriki in nadaljevanju velike ruske pripovedne tradicije.« Lani je minilo sto trideset let od njegovega rojstva in šestdeset let od smrti. Ob tem je pri Slovenski matici izšla knjiga izbranih Pasternakovih pesmi iz osmih zbirk z naslovom Nenavadni dnevi. Pripravil jo je Marjan Strojan in vanjo uvrstil prevode Toneta Pavčka in Janeza Menarta, predvsem pa trideset svojih novih prevodov. O Borisu Pasternaku in novih prepesnitvah piše doktor Edvard Kovač. Dramski igralec Matej Puc interpretira pesem Vse od zore tridesetega aprila Borisa Pasternaka v prevodu Marjana Strojana. 174772063 RTVSLO – Ars 880 clean Boris Leonidovič Pasternak, ruski pesnik, pisatelj in književni prevajalec, je eden izmed najvidnejših literatov ruske književnosti dvajsetega stoletja, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1958 »za prispevek k sodobni liriki in nadaljevanju velike ruske pripovedne tradicije.« Lani je minilo sto trideset let od njegovega rojstva in šestdeset let od smrti. Ob tem je pri Slovenski matici izšla knjiga izbranih Pasternakovih pesmi iz osmih zbirk z naslovom Nenavadni dnevi. Pripravil jo je Marjan Strojan in vanjo uvrstil prevode Toneta Pavčka in Janeza Menarta, predvsem pa trideset svojih novih prevodov. O Borisu Pasternaku in novih prepesnitvah piše doktor Edvard Kovač. Dramski igralec Matej Puc interpretira pesem Vse od zore tridesetega aprila Borisa Pasternaka v prevodu Marjana Strojana. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 29 Apr 2021 16:43:00 +0000 Boris Pasternak: Nenavadni dnevi Delo ustvarjalcev se ne omejuje zgolj na osebni prostor, temveč je njihova dejavnost pomembna za kulturo in širšo družbo nasploh. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo osvetlili problematiko prostorov, ki jih ustvarjalci potrebujejo za svoje delo. O temi bodo spregovorili Jerneja Batič z oddelka za kulturo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Vojko Pogačar, predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor, stališče pa so posredovali tudi z Mestne občine Maribor. Oddajo je pripravila Aleksandra Saška Gruden. 174770798 RTVSLO – Ars 1294 clean Delo ustvarjalcev se ne omejuje zgolj na osebni prostor, temveč je njihova dejavnost pomembna za kulturo in širšo družbo nasploh. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo osvetlili problematiko prostorov, ki jih ustvarjalci potrebujejo za svoje delo. O temi bodo spregovorili Jerneja Batič z oddelka za kulturo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Vojko Pogačar, predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor, stališče pa so posredovali tudi z Mestne občine Maribor. Oddajo je pripravila Aleksandra Saška Gruden. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Fri, 23 Apr 2021 13:30:00 +0000 Prostori za ustvarjalce v Ljubljani in Mariboru Fabjan Hafner se je rodil leta 1966 v Celovcu; v Gradcu je študiral slavistiko in germanistiko. Svoje življenje je posvetil besedi in literaturi; bil je prevajalec, literarni zgodovinar, lektor. Živel, pisal in prevajal je v obeh svojih jezikih, slovenščini in nemščini; za prevajalstvo je prejel več priznanj in nagrad. Ob prevajalskem, pedagoškem in znanstvenem delu pa je bil Fabjan Hafner tudi pesnik. Poezijo je pisal od najstniških let vse do prezgodnje smrti leta 2016. Pri Cankarjevi založbi so nedavno izdali knjigo njegovih zbranih slovenskih pesmi z naslovom Iz jezika, ki ga ni; obsega vse Hafnerjeve slovenske pesmi iz zbirk in antologij. Skupaj z Aljošo Harlamovom je knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, uredila Zdenka Hafner - Čelan, prevajalka in žena Fabjana Hafnerja. Z njo se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Staša Grahek; v oddaji boste slišali tudi nekaj Hafnerjevih pesmi in odlomek iz eseja Ednina in dvojina, ki ga je o poeziji Fabjana Hafnerja za nemško izdajo pesmi pri založbi Suhrkamp napisal Peter Handke. Foto: Tasja Hafner 174768964 RTVSLO – Ars 1397 clean Fabjan Hafner se je rodil leta 1966 v Celovcu; v Gradcu je študiral slavistiko in germanistiko. Svoje življenje je posvetil besedi in literaturi; bil je prevajalec, literarni zgodovinar, lektor. Živel, pisal in prevajal je v obeh svojih jezikih, slovenščini in nemščini; za prevajalstvo je prejel več priznanj in nagrad. Ob prevajalskem, pedagoškem in znanstvenem delu pa je bil Fabjan Hafner tudi pesnik. Poezijo je pisal od najstniških let vse do prezgodnje smrti leta 2016. Pri Cankarjevi založbi so nedavno izdali knjigo njegovih zbranih slovenskih pesmi z naslovom Iz jezika, ki ga ni; obsega vse Hafnerjeve slovenske pesmi iz zbirk in antologij. Skupaj z Aljošo Harlamovom je knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, uredila Zdenka Hafner - Čelan, prevajalka in žena Fabjana Hafnerja. Z njo se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Staša Grahek; v oddaji boste slišali tudi nekaj Hafnerjevih pesmi in odlomek iz eseja Ednina in dvojina, ki ga je o poeziji Fabjana Hafnerja za nemško izdajo pesmi pri založbi Suhrkamp napisal Peter Handke. Foto: Tasja Hafner https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Fri, 16 Apr 2021 08:30:00 +0000 "Jaz sem več poezije kot vse moje pesmi" - o poeziji Fabjana Hafnerja v pogovoru z Zdenko Hafner - Čelan Pred nedavnim je pri Mladinski knjigi izšel album - knjiga z naslovom Franc Saleški Finžgar, vera v resnico, lepoto in pravico ob sto petdeseti obletnici pisateljevega rojstva. V njej je zbrano obsežno slikovno gradivo, številne fotografije od časa Finžgarjevega otroštva v Doslovčah na Gorenjskem do smrti na Mirju v Ljubljani, reprodukcije naslovnic knjig, pisem, dokumentov, priznanj. O spominih na svojega starega strica Jurja, kot ga je klical, piše Janez Bogataj. Besedilo o življenju in pisateljski poti akademika Finžgarja je napisal Mihael Glavan, v zadnjem delu pa dodal odlomke iz Finžgarjevih najboljših del po svojem izboru. Z Mihaelom Glavanom se pogovarja Tadeja Krečič. 174766884 RTVSLO – Ars 1508 clean Pred nedavnim je pri Mladinski knjigi izšel album - knjiga z naslovom Franc Saleški Finžgar, vera v resnico, lepoto in pravico ob sto petdeseti obletnici pisateljevega rojstva. V njej je zbrano obsežno slikovno gradivo, številne fotografije od časa Finžgarjevega otroštva v Doslovčah na Gorenjskem do smrti na Mirju v Ljubljani, reprodukcije naslovnic knjig, pisem, dokumentov, priznanj. O spominih na svojega starega strica Jurja, kot ga je klical, piše Janez Bogataj. Besedilo o življenju in pisateljski poti akademika Finžgarja je napisal Mihael Glavan, v zadnjem delu pa dodal odlomke iz Finžgarjevih najboljših del po svojem izboru. Z Mihaelom Glavanom se pogovarja Tadeja Krečič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 07 Apr 2021 21:00:00 +0000 Franc Saleški Finžgar, vera v resnico, lepotot in pravico Marca je v starosti 75 let umrl poljski pesnik in esejist Adam Zagajewski, eden najboljših sodobnih poljskih pesnikov. Njegovo delo zahvaljujoč Niku Ježu lahko beremo tudi v slovenščini - v dveh izborih iz njegovega pesniškega dela: Mistika za začetnike in Iskanje sijaja. Leta 1996 je dobil nagrado vilenica. Vse od knjige Potovati v Lvov, ki jo je napisal leta 1985 v emigraciji, Zagajewski velja za refleksijskega pesnika, ki mu je blizu filozofija. Nekoč je dejal: »Poezija je drugačen način filozofiranja.« Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Adamom Zagajewskim, ki ga je z njim leta 2012 za Razglede in razmisleke posnel Gregor Podlogar. Foto: Adam Zagajewski leta 2017 v Kölnu; avtor Udoweier https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Adam_ZagajewskiK%C3%B6lnLiterarische_Salon2017.jpg 174764786 RTVSLO – Ars 1272 clean Marca je v starosti 75 let umrl poljski pesnik in esejist Adam Zagajewski, eden najboljših sodobnih poljskih pesnikov. Njegovo delo zahvaljujoč Niku Ježu lahko beremo tudi v slovenščini - v dveh izborih iz njegovega pesniškega dela: Mistika za začetnike in Iskanje sijaja. Leta 1996 je dobil nagrado vilenica. Vse od knjige Potovati v Lvov, ki jo je napisal leta 1985 v emigraciji, Zagajewski velja za refleksijskega pesnika, ki mu je blizu filozofija. Nekoč je dejal: »Poezija je drugačen način filozofiranja.« Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Adamom Zagajewskim, ki ga je z njim leta 2012 za Razglede in razmisleke posnel Gregor Podlogar. Foto: Adam Zagajewski leta 2017 v Kölnu; avtor Udoweier https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Adam_ZagajewskiK%C3%B6lnLiterarische_Salon2017.jpg https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 01 Apr 2021 11:05:00 +0000 In memoriam Adam Zagajewski Ob častitljivi obletnici Benetk, 1600 let od ustanovitve mesta, se kar sama ponudi knjiga Benetke – pomorska republika. Napisal jo je ameriški zgodovinar Frederic C. Lane, v slovenščino pa prevedel magister Matej Venier. Žiga Bratoš se bo z njim pogovarjal o pomorstvu, o politiki in diplomaciji, ki sta uspeli ohranjati mir in spoštovanje republike, pa o trgovini z dišavami in sužnji, in nenazadnje o umetnosti vse od bizantinskih vplivov do renesanse in baroka. 174763537 RTVSLO – Ars 2653 clean Ob častitljivi obletnici Benetk, 1600 let od ustanovitve mesta, se kar sama ponudi knjiga Benetke – pomorska republika. Napisal jo je ameriški zgodovinar Frederic C. Lane, v slovenščino pa prevedel magister Matej Venier. Žiga Bratoš se bo z njim pogovarjal o pomorstvu, o politiki in diplomaciji, ki sta uspeli ohranjati mir in spoštovanje republike, pa o trgovini z dišavami in sužnji, in nenazadnje o umetnosti vse od bizantinskih vplivov do renesanse in baroka. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 25 Mar 2021 08:00:00 +0000 Frederic C. Lane: Benetke, pomorska republika V Cankarjevem domu v Ljubljani je na ogled razstava francoskega fotografa Henrija Cartierja-Bressona, ki je ovekovečil mnoge znane in manj znane obraze, podobe, pokrajine. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali esej o njem, ki ga jev devetdesetih, ko je Cartier-Bresson še živel in ustvarjal, napisal Philip Brookman. 174761667 RTVSLO – Ars 1245 clean V Cankarjevem domu v Ljubljani je na ogled razstava francoskega fotografa Henrija Cartierja-Bressona, ki je ovekovečil mnoge znane in manj znane obraze, podobe, pokrajine. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali esej o njem, ki ga jev devetdesetih, ko je Cartier-Bresson še živel in ustvarjal, napisal Philip Brookman. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 18 Mar 2021 12:00:00 +0000 O Henriju Cartierju-Bressonu Nezbrani komadi je naslov nove knjige dvesto dvaindvajsetih pesmi sodobnih pesnikov, slovenskih in tujih. Izbral in zbral jih je Andrej Ilc, urednik za leposlovje pri Mladinski knjigi, predvsem pa velik bralec poezije. Navdušenje nad verzi želi s knjigo Nezbrani komadi deliti z »bolj ali manj odraslimi bralci«, kot je zapisal v podnaslovu, več o knjigi pa razlaga v pogovoru s Tadejo Krečič Scholten. 174759779 RTVSLO – Ars 1730 clean Nezbrani komadi je naslov nove knjige dvesto dvaindvajsetih pesmi sodobnih pesnikov, slovenskih in tujih. Izbral in zbral jih je Andrej Ilc, urednik za leposlovje pri Mladinski knjigi, predvsem pa velik bralec poezije. Navdušenje nad verzi želi s knjigo Nezbrani komadi deliti z »bolj ali manj odraslimi bralci«, kot je zapisal v podnaslovu, več o knjigi pa razlaga v pogovoru s Tadejo Krečič Scholten. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 10 Mar 2021 16:06:00 +0000 Andrej Ilc: Nezbrani komadi Februarja je minilo sto let od rojstva igralca, ki se je s svojo igro in markantno pojavo vtisnil globoko v spomin gledališkega, predvsem pa filmskega občinstva druge polovice prejšnjega stoletja. Bert Sotlar je dal tudi ime nagradi, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev za življenjsko delo na področju filmske igre. Tone Frelih je za oddajo Razgledi in razmisleki priklical v spomin najbolj znane filme, v katerih je nastopil Bert Sotlar, in dodal svoje lastne spomine nanj. 174758199 RTVSLO – Ars 1477 clean Februarja je minilo sto let od rojstva igralca, ki se je s svojo igro in markantno pojavo vtisnil globoko v spomin gledališkega, predvsem pa filmskega občinstva druge polovice prejšnjega stoletja. Bert Sotlar je dal tudi ime nagradi, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev za življenjsko delo na področju filmske igre. Tone Frelih je za oddajo Razgledi in razmisleki priklical v spomin najbolj znane filme, v katerih je nastopil Bert Sotlar, in dodal svoje lastne spomine nanj. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 04 Mar 2021 12:05:00 +0000 Pred sto leti se je rodil igralec Bert Sotlar Arhitekt in urbanist akademik Milan Mihelič je bil eden izmed najpomembnejših ustvarjalcev ljubljanske arhitekturne šole v drugi polovici dvajsetega stoletja. Bil je soavtor dela paviljona A, avtor paviljonov B in C na Gospodarskem razstavišču. Načrtoval je samo delno uresničen kompleks stolpnic Bavarskega dvora z Mednarodno telefonsko centralo in stolpnico nekdanje SCT. Je arhitekt stanovanjskih stolpnic v Savskem naselju, skupaj z Ilijo Arnautovićem, in dveh v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Po njegovih načrtih so sezidali sodobni veleblagovnici v Osijeku in Novem Sadu in stanovanjske stolpnice v Vukovarju. Zasnoval je več individualnih stanovanjskih hiš. Je avtor ene izmed najkakovostnejših arhitektur sodobnih slovenskih cerkva, župnijske cerkve Sv. Duha v Stožicah v Ljubljani. Milan Mihelič je umrl 13. februarja 2021. 174756319 RTVSLO – Ars 1040 clean Arhitekt in urbanist akademik Milan Mihelič je bil eden izmed najpomembnejših ustvarjalcev ljubljanske arhitekturne šole v drugi polovici dvajsetega stoletja. Bil je soavtor dela paviljona A, avtor paviljonov B in C na Gospodarskem razstavišču. Načrtoval je samo delno uresničen kompleks stolpnic Bavarskega dvora z Mednarodno telefonsko centralo in stolpnico nekdanje SCT. Je arhitekt stanovanjskih stolpnic v Savskem naselju, skupaj z Ilijo Arnautovićem, in dveh v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Po njegovih načrtih so sezidali sodobni veleblagovnici v Osijeku in Novem Sadu in stanovanjske stolpnice v Vukovarju. Zasnoval je več individualnih stanovanjskih hiš. Je avtor ene izmed najkakovostnejših arhitektur sodobnih slovenskih cerkva, župnijske cerkve Sv. Duha v Stožicah v Ljubljani. Milan Mihelič je umrl 13. februarja 2021. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 24 Feb 2021 15:30:00 +0000 Dr. Peter Krečič: Arhitekt Milan Mihelič Knjižnična zbirka NUK ima status kulturnega spomenika, zato so nove pridobitve zanjo izjemno pomembne. Mednje sodijo zapuščine, pa tudi drugo tiskano in rokopisno gradivo, povezano s kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. O nekaterih novih pridobitvah knjižnične zbirke NUK v letu 2020 se je Staša Grahek pogovarjala z Marijanom Rupertom, ki je skrbnik rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Na fotografiji Marijan Rupert Avtor fotografije Boštjan Colarič 174754734 RTVSLO – Ars 1254 clean Knjižnična zbirka NUK ima status kulturnega spomenika, zato so nove pridobitve zanjo izjemno pomembne. Mednje sodijo zapuščine, pa tudi drugo tiskano in rokopisno gradivo, povezano s kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. O nekaterih novih pridobitvah knjižnične zbirke NUK v letu 2020 se je Staša Grahek pogovarjala z Marijanom Rupertom, ki je skrbnik rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Na fotografiji Marijan Rupert Avtor fotografije Boštjan Colarič https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 18 Feb 2021 12:00:00 +0000 Soočanje s smrtnostjo v službi nesmrtnosti - o rokopisni zbirki NUK z njenim skrbnikom Marijanom Rupertom 3. februarja je preminil slovenski pisatelj in režiser Marko Sosič, avtor romanov, kot so Balerina, balerina, Tito, amor mio, Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, Kratki roman o snegu in ljubezni, Kruh, prah. Kot hommage velikemu umetniku in pokončnemu Slovencu iz Trsta objavljamo njegovo besedilo, ki ga je napisal prav za to oddajo poleti ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. 174752719 RTVSLO – Ars 966 clean 3. februarja je preminil slovenski pisatelj in režiser Marko Sosič, avtor romanov, kot so Balerina, balerina, Tito, amor mio, Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, Kratki roman o snegu in ljubezni, Kruh, prah. Kot hommage velikemu umetniku in pokončnemu Slovencu iz Trsta objavljamo njegovo besedilo, ki ga je napisal prav za to oddajo poleti ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 10 Feb 2021 12:00:00 +0000 Marko Sosič: Narodi dom - izziv ali izginotje Vsaka oblika kulture mora reševati vprašanja odnosov med ljudmi, odnosov do bivanja, do družbenih pravil in norm, tudi odnos do rojstva in smrti. Glede na to lahko ugotavljamo, kako je neka kulturna oblika, ki jo imenujemo subkultura, celovita, samostojna kulturna praksa, ali pa je morda okrnjena, na posamezne segmente bivanja vezana vsebina. O tem, kakšne oblike subkultur poznamo v našem družbenem okolju, kakšen je njihov pomen za celotno družbo ter dele družbe, kot so socialni, kulturni, izobraževalni in celo politični v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden razpravljajo: dr. Mitja Velikonja, redni profesor kulturologije in predstojnik Centra za preučevanje kulture in religije na Fakulteti za družbene vede Univeze v Ljubljani, Ksenija Čerče akademska slikarka, ustvarjalka na področju zvočne in video umetnosti in izredna profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Božo Pogačar, anarhist in delavec Avtonomne tovarne ROG. 174751482 RTVSLO – Ars 2465 clean Vsaka oblika kulture mora reševati vprašanja odnosov med ljudmi, odnosov do bivanja, do družbenih pravil in norm, tudi odnos do rojstva in smrti. Glede na to lahko ugotavljamo, kako je neka kulturna oblika, ki jo imenujemo subkultura, celovita, samostojna kulturna praksa, ali pa je morda okrnjena, na posamezne segmente bivanja vezana vsebina. O tem, kakšne oblike subkultur poznamo v našem družbenem okolju, kakšen je njihov pomen za celotno družbo ter dele družbe, kot so socialni, kulturni, izobraževalni in celo politični v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden razpravljajo: dr. Mitja Velikonja, redni profesor kulturologije in predstojnik Centra za preučevanje kulture in religije na Fakulteti za družbene vede Univeze v Ljubljani, Ksenija Čerče akademska slikarka, ustvarjalka na področju zvočne in video umetnosti in izredna profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Božo Pogačar, anarhist in delavec Avtonomne tovarne ROG. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 04 Feb 2021 20:36:00 +0000 Vloga subkultur v družbi in kulturi Sedemindvajsetega januarja mednarodna skupnost obeležuje dan spomina na žrtve holokavsta; na ta dan leta 1945 so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1.5 milijona Judov pa tudi veliko Sintov, Romov, Poljakov, tudi jetnikov iz Slovenije. Današnjo oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo Alice Herz-Sommer, v Pragi rojeni pianistki judovskega rodu. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael; pri triinosemdesetih letih se je preselila v Anglijo, kjer je leta 2014 umrla, stara 110 let. Knjigo, naslovljeno 110 let modrosti Alice Herz Sommer, je na osnovi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger, prevedla jo je Miriam Drev. Na fotografiji z naslovnice knjige (v slovenskem prevodu je izšla leta 2014 pri Celjski Mohorjevi družbi) je mlada Alice Herz Sommer. 174749342 RTVSLO – Ars 1087 clean Sedemindvajsetega januarja mednarodna skupnost obeležuje dan spomina na žrtve holokavsta; na ta dan leta 1945 so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1.5 milijona Judov pa tudi veliko Sintov, Romov, Poljakov, tudi jetnikov iz Slovenije. Današnjo oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo Alice Herz-Sommer, v Pragi rojeni pianistki judovskega rodu. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael; pri triinosemdesetih letih se je preselila v Anglijo, kjer je leta 2014 umrla, stara 110 let. Knjigo, naslovljeno 110 let modrosti Alice Herz Sommer, je na osnovi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger, prevedla jo je Miriam Drev. Na fotografiji z naslovnice knjige (v slovenskem prevodu je izšla leta 2014 pri Celjski Mohorjevi družbi) je mlada Alice Herz Sommer. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 28 Jan 2021 12:00:00 +0000 Stodeset let modrosti Alice Herz Sommer - ob dnevu spomina na žrtve holokavsta Prevajalka Tanja Petrič je od septembra 2020 nova predsednica društva Slovenskih književnih prevajalcev, enem najuglednejših stanovskih društev pri nas. Kako vidi književno prevajalstvo in prevajalce, kakšen se ji zdi položaj društva v družbi in kako sledi izzivom časa? V pogovoru s Tadejo Krečič. 174747841 RTVSLO – Ars 1447 clean Prevajalka Tanja Petrič je od septembra 2020 nova predsednica društva Slovenskih književnih prevajalcev, enem najuglednejših stanovskih društev pri nas. Kako vidi književno prevajalstvo in prevajalce, kakšen se ji zdi položaj društva v družbi in kako sledi izzivom časa? V pogovoru s Tadejo Krečič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 21 Jan 2021 09:25:00 +0000 Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Mineva 25 let od smrti ruskega pesnika in esejista, nobelovca Josifa Brodskega. Rodil se je leta 1940 v Leningradu Pri petnajstih je zapustil šolo, opravljal različna dela in konec petdesetih se je odločil za poezijo. V šestdesetih letih minulega stoletja je bil obsojen na prisilno delo, zaradi protesta številnih tujih pisateljev pa nato izpuščen in pregnan iz Sovjetske zveze. Od leta 1972 je živel v Združenih državah Amerike, leta 1987 pa je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado. Za prozno pisanje je pozneje prevzel angleščino, poezijo pa je vedno pisal v ruščini. Umrl je leta 1996 v New Yorku. Osemnajstega decembra 1988, petindvajset let za tem, ko so v Rusiji njegovo pisanje ožigosali kot »protisovjetsko«, je Josif Brodski na Michiganski univerzi v mestu Ann Arbor nagovoril študente zadnjega letnika. Gre za enega najlepših slavnostnih govorov - in za tehtno popotnico za življenje, ki ni izgubila veljave. Govor so leta 1997 zapisali in ga vključili v knjigo esejev Brodskega O žalosti in razumu z naslovom Govor na stadionu. Za oddajo Razgledi in razmisleki ga je prevedla Ana Vipotnik. 174746112 RTVSLO – Ars 1180 clean Mineva 25 let od smrti ruskega pesnika in esejista, nobelovca Josifa Brodskega. Rodil se je leta 1940 v Leningradu Pri petnajstih je zapustil šolo, opravljal različna dela in konec petdesetih se je odločil za poezijo. V šestdesetih letih minulega stoletja je bil obsojen na prisilno delo, zaradi protesta številnih tujih pisateljev pa nato izpuščen in pregnan iz Sovjetske zveze. Od leta 1972 je živel v Združenih državah Amerike, leta 1987 pa je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado. Za prozno pisanje je pozneje prevzel angleščino, poezijo pa je vedno pisal v ruščini. Umrl je leta 1996 v New Yorku. Osemnajstega decembra 1988, petindvajset let za tem, ko so v Rusiji njegovo pisanje ožigosali kot »protisovjetsko«, je Josif Brodski na Michiganski univerzi v mestu Ann Arbor nagovoril študente zadnjega letnika. Gre za enega najlepših slavnostnih govorov - in za tehtno popotnico za življenje, ki ni izgubila veljave. Govor so leta 1997 zapisali in ga vključili v knjigo esejev Brodskega O žalosti in razumu z naslovom Govor na stadionu. Za oddajo Razgledi in razmisleki ga je prevedla Ana Vipotnik. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 14 Jan 2021 12:05:00 +0000 Josif Brodski: Govor na stadionu Leta 2013 je Slovenijo obiskal norveški pisatelj Per Petterson. Bil je gost založbe Litera, pri kateri sta izšla dva njegova romana: Konje krast leta 2008 in prav zdaj roman z naslovom: V Sibirijo. Oba je prevedla Marija Zlatnar Moe. S Perom Pettersenom, večkrat nagrajenim pisateljem, ki ima roman Konje krast preveden v petdeset jezikov, se je pogovarjala Tadeja Krečič. 174744949 RTVSLO – Ars 1529 clean Leta 2013 je Slovenijo obiskal norveški pisatelj Per Petterson. Bil je gost založbe Litera, pri kateri sta izšla dva njegova romana: Konje krast leta 2008 in prav zdaj roman z naslovom: V Sibirijo. Oba je prevedla Marija Zlatnar Moe. S Perom Pettersenom, večkrat nagrajenim pisateljem, ki ima roman Konje krast preveden v petdeset jezikov, se je pogovarjala Tadeja Krečič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Fri, 08 Jan 2021 10:15:00 +0000 Per Petterson Dušan Jovanović, pisatelj, dramatik, gledališki režiser, pesnik je na začetku leta preminil. Kot hommage enemu najvidnejših umetnikov tega časa: štirje njegovi eseji o strahovih. Sprašuje se, kaj je strah, v čem je fascinacija strahu, govori o strahovih hlapcev, predvsem pa se pred bralcem, poslušalcem, razgalja, ko razpreda o svojih strahovih. Tak je bil Dušan Jovanović. Pronicljiv, direkten, neprizanesljiv. Tudi do sebe. 174744501 RTVSLO – Ars 1223 clean Dušan Jovanović, pisatelj, dramatik, gledališki režiser, pesnik je na začetku leta preminil. Kot hommage enemu najvidnejših umetnikov tega časa: štirje njegovi eseji o strahovih. Sprašuje se, kaj je strah, v čem je fascinacija strahu, govori o strahovih hlapcev, predvsem pa se pred bralcem, poslušalcem, razgalja, ko razpreda o svojih strahovih. Tak je bil Dušan Jovanović. Pronicljiv, direkten, neprizanesljiv. Tudi do sebe. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 06 Jan 2021 13:10:00 +0000 Dušan Jovanovič: Strahovi Konec novembra je v 95. letu umrla Jan Morris, valižanska zgodovinarka in pisateljica. Rodila se je kot moški, James Morris, ki je bil med drugo svetovno vojak, med drugim je sodeloval pri osvobajanju Trsta; leta 1953 je kot pri novinar za Times poročal o uspešnem prvem vzponu na Mount Everest, o čemer je napisal tudi knjigo: Kronanje Everest. Sredi šestdesetih let se je James Morris odločil za spremembo spola in postal Jan Morris, ki je to pomembno življenjsko odločitev tudi popisala v knjigi. Morrisova je napisala desetine knjig o različnih mestih in pokrajinah, ki jih nekateri štejejo za potopisne, sama pa se je tej oznaki vedno upirala, češ da gre samo za njeno dojemanje krajev, pokrajin in ljudi. Osrednje delo Jan Morris je verjetno zgodovinska trilogija Pax Britannica, napisala pa je tudi nepozabni knjigi Benetke in Trst ali kaj pomeni nikjer, ki ju imamo prevedeni v slovenščino. V današnji oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali nekaj poglavij iz ene njenih zadnjih objavljenih knjig – v njej je nanizala zapise o drobnih dogodkih in premišljevanjih ob koncu življenja; kljub tegobam in skrbeh ji nikoli ni zmanjkalo prijaznosti in vedrine. na fotografiji: norveška gozdna mačka 174743091 RTVSLO – Ars 1730 clean Konec novembra je v 95. letu umrla Jan Morris, valižanska zgodovinarka in pisateljica. Rodila se je kot moški, James Morris, ki je bil med drugo svetovno vojak, med drugim je sodeloval pri osvobajanju Trsta; leta 1953 je kot pri novinar za Times poročal o uspešnem prvem vzponu na Mount Everest, o čemer je napisal tudi knjigo: Kronanje Everest. Sredi šestdesetih let se je James Morris odločil za spremembo spola in postal Jan Morris, ki je to pomembno življenjsko odločitev tudi popisala v knjigi. Morrisova je napisala desetine knjig o različnih mestih in pokrajinah, ki jih nekateri štejejo za potopisne, sama pa se je tej oznaki vedno upirala, češ da gre samo za njeno dojemanje krajev, pokrajin in ljudi. Osrednje delo Jan Morris je verjetno zgodovinska trilogija Pax Britannica, napisala pa je tudi nepozabni knjigi Benetke in Trst ali kaj pomeni nikjer, ki ju imamo prevedeni v slovenščino. V današnji oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali nekaj poglavij iz ene njenih zadnjih objavljenih knjig – v njej je nanizala zapise o drobnih dogodkih in premišljevanjih ob koncu življenja; kljub tegobam in skrbeh ji nikoli ni zmanjkalo prijaznosti in vedrine. na fotografiji: norveška gozdna mačka https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 31 Dec 2020 12:00:00 +0000 Jan Morris: Iz dnevnikov Te dni mineva 50 let od smrti legendarnega dramskega igralca Staneta Severja. Rodil se je leta 1914 v Ljubljani, konec leta 1937 je postal član ansambla ljubljanske Drame in na tem odru odigral magistralne vloge. Ob 80. obletnici njegovega prvega angažmaja v osrednjem slovenskem gledališču je Slovenski gledališki inštitut pripravil večer, na katerem je o njegovem položaju v Drami in slovenskem gledališču nasploh ter o Severjevi ikonografski podobi v drugi polovici 20. stoletja predaval dr. Štefan Vevar. Zanimive ugotovitve bomo slišali v ponovljeni oddaji Razgledi in razmisleki – obogateni z recitacijama Prešernovih pesmi. 174742027 RTVSLO – Ars 1325 clean Te dni mineva 50 let od smrti legendarnega dramskega igralca Staneta Severja. Rodil se je leta 1914 v Ljubljani, konec leta 1937 je postal član ansambla ljubljanske Drame in na tem odru odigral magistralne vloge. Ob 80. obletnici njegovega prvega angažmaja v osrednjem slovenskem gledališču je Slovenski gledališki inštitut pripravil večer, na katerem je o njegovem položaju v Drami in slovenskem gledališču nasploh ter o Severjevi ikonografski podobi v drugi polovici 20. stoletja predaval dr. Štefan Vevar. Zanimive ugotovitve bomo slišali v ponovljeni oddaji Razgledi in razmisleki – obogateni z recitacijama Prešernovih pesmi. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 24 Dec 2020 12:05:00 +0000 Ob 50-letnici smrti Staneta Severja Wallace Stevens se je rodil leta 1879 v Pennsylvaniji. Prvo pesniško zbirko je objavil pozno, leta 1923, pri skoraj 45 letih. Vrhunec svojega ustvarjanja je doživljal v tridesetih in na začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja. V ameriško tradicijo se je Stevens vpisal kot prvak modernizma in eden najbolj trdnih stebrov kanona, z močnim vplivom na poezijo pesnikov XX. stoletja. V poznejše obdobje Stevensovega ustvarjanja sodijo tudi eseji o pesništvu, ki jih je zbral v knjigi Nujni angel in podnaslovil kot eseje o realnosti in domišljiji. Zapisal je, da se v njih ukvarja "s poezijo samo, z golo pesmijo, domišljijo, ki se izraža v svoji nadvladi besed". Esej Domišljija kot vrednost, ki ga je prevedel Primož Čučnik, je bil leta 1947 prebran na Kolumbijski univerzi in leto pozneje objavljen v njenem glasilu. Wallace Stevens je umrl leta 1955. ODPOVED: Poslušali ste prvi del daljšega eseja ameriškega pesnika Wallaca Stevensa z naslovom Domišljija kot vrednost. Prevedel ga je Primož Čučnik, brala sta Maja Moll in Bernard Stramič, oddajo je posnel Jon Čergan. 174740112 RTVSLO – Ars 2569 clean Wallace Stevens se je rodil leta 1879 v Pennsylvaniji. Prvo pesniško zbirko je objavil pozno, leta 1923, pri skoraj 45 letih. Vrhunec svojega ustvarjanja je doživljal v tridesetih in na začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja. V ameriško tradicijo se je Stevens vpisal kot prvak modernizma in eden najbolj trdnih stebrov kanona, z močnim vplivom na poezijo pesnikov XX. stoletja. V poznejše obdobje Stevensovega ustvarjanja sodijo tudi eseji o pesništvu, ki jih je zbral v knjigi Nujni angel in podnaslovil kot eseje o realnosti in domišljiji. Zapisal je, da se v njih ukvarja "s poezijo samo, z golo pesmijo, domišljijo, ki se izraža v svoji nadvladi besed". Esej Domišljija kot vrednost, ki ga je prevedel Primož Čučnik, je bil leta 1947 prebran na Kolumbijski univerzi in leto pozneje objavljen v njenem glasilu. Wallace Stevens je umrl leta 1955. ODPOVED: Poslušali ste prvi del daljšega eseja ameriškega pesnika Wallaca Stevensa z naslovom Domišljija kot vrednost. Prevedel ga je Primož Čučnik, brala sta Maja Moll in Bernard Stramič, oddajo je posnel Jon Čergan. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 17 Dec 2020 12:00:00 +0000 Wallace Stevens: Domišljija kot vrednost Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje več nagrad – ena od njih je Lavrinova diploma za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oziroma za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Letošnja nagrajenka je Simona Škrabec, ki - tako so zapisali v utemeljitvi priznanja - »že skoraj trideset let gradi mostove med Slovenijo in Katalonijo, Španijo in Srednjo Evropo, Balkanom in Iberskim polotokom«. Zahvaljujoč njenemu prevajalskemu delu lahko v španščini in katalonščini berejo sodobno slovensko književnost od Gorana Vojnovića do Borisa Pahorja, od Svetlane Makarovič do Braneta Mozetiča, ob tem pa tudi dela drugih slovanskih avtorjev. Simona Škrabec je poleg tega poslovenila dela najopaznejših katalonskih avtorjev in avtoric 20. in 21. stoletja, med njimi so Jaume Cabre, Maria Barbal in Jesús Moncada, prevaja pa tudi iz španščine. Piše razprave, eseje in literarna besedila in dejavno sodeluje v mednarodnem PEN. Simona Škrabec je torej vrhunska literarna posrednica. Foto: Josep M. Munoz https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Simona_Škrabec.jpg 174738497 RTVSLO – Ars 1010 clean Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje več nagrad – ena od njih je Lavrinova diploma za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oziroma za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Letošnja nagrajenka je Simona Škrabec, ki - tako so zapisali v utemeljitvi priznanja - »že skoraj trideset let gradi mostove med Slovenijo in Katalonijo, Španijo in Srednjo Evropo, Balkanom in Iberskim polotokom«. Zahvaljujoč njenemu prevajalskemu delu lahko v španščini in katalonščini berejo sodobno slovensko književnost od Gorana Vojnovića do Borisa Pahorja, od Svetlane Makarovič do Braneta Mozetiča, ob tem pa tudi dela drugih slovanskih avtorjev. Simona Škrabec je poleg tega poslovenila dela najopaznejših katalonskih avtorjev in avtoric 20. in 21. stoletja, med njimi so Jaume Cabre, Maria Barbal in Jesús Moncada, prevaja pa tudi iz španščine. Piše razprave, eseje in literarna besedila in dejavno sodeluje v mednarodnem PEN. Simona Škrabec je torej vrhunska literarna posrednica. Foto: Josep M. Munoz https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Simona_Škrabec.jpg https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 10 Dec 2020 12:05:00 +0000 Simona Škrabec, prejemnica Lavrinove diplome: "Zdi se mi, da lahko živim med jeziki." Poleti je Češko republiko pretresel literarni škandal, ki je kmalu dobil politični priokus: pisatelj Jan Novák je predstavil prvo češko biografijo o Milanu Kunderi, češko-francoskem pisatelju, ki je dosegel svetovni sloves, vendar na Češkem pogosto vzbuja pohujšanje. Devetsto strani dolga knjiga se posveča Kunderovemu življenju na Čehoslovaškem pred emigracijo v Francijo leta 1975. Opisuje začetke njegove literarne kariere, vključno z njegovim sprejemanjem stalinizma, menjavanjem partneric in domnevnim sodelovanjem z Državno varnostjo - čehoslovaško tajno policijo. Knjiga je sprožila senzacijo, odzivi v tradicionalnih in družbenih medijih pa so precej mešani. Po mnenju Radke Denemarkove, ene največkrat nagrajenih sodobnih čeških pisateljic, literarno zgodovinarko in prevajalko nemške književnosti, se češka družba z obdobjem pred letom 1989 še niti ni začela soočati, kar pripoveduje v pogovoru z urednikom Filipom Noubelom. Pogovor je prevedla Tatjana Jamnik. 174736651 RTVSLO – Ars 1005 clean Poleti je Češko republiko pretresel literarni škandal, ki je kmalu dobil politični priokus: pisatelj Jan Novák je predstavil prvo češko biografijo o Milanu Kunderi, češko-francoskem pisatelju, ki je dosegel svetovni sloves, vendar na Češkem pogosto vzbuja pohujšanje. Devetsto strani dolga knjiga se posveča Kunderovemu življenju na Čehoslovaškem pred emigracijo v Francijo leta 1975. Opisuje začetke njegove literarne kariere, vključno z njegovim sprejemanjem stalinizma, menjavanjem partneric in domnevnim sodelovanjem z Državno varnostjo - čehoslovaško tajno policijo. Knjiga je sprožila senzacijo, odzivi v tradicionalnih in družbenih medijih pa so precej mešani. Po mnenju Radke Denemarkove, ene največkrat nagrajenih sodobnih čeških pisateljic, literarno zgodovinarko in prevajalko nemške književnosti, se češka družba z obdobjem pred letom 1989 še niti ni začela soočati, kar pripoveduje v pogovoru z urednikom Filipom Noubelom. Pogovor je prevedla Tatjana Jamnik. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 03 Dec 2020 12:05:00 +0000 Radka Denemarkova o biografiji Milana Kundere Martin Pollack je avstrijski novinar, pisatelj in prevajalec, ki je po svojih prednikih po očetovi strani, ki so živeli v Laškem, povezan s Slovenijo. Rodil se je malo pred koncem druge svetovne vojne v Bad Hallu v Gornji Avstriji. Študiral je slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Do leta 1998 je bil dopisnik in urednik revije Spiegel, nato pa se je povsem posvetil pisanju. V slovenščini imamo prevedeni njegovi knjigi Smrt v bunkerju, v kateri pripoveduje zgodbo svojega očeta, gestapovca in esesovca, odgovornega za množične poboje in likvidacije na Slovaškem in v Galiciji, ter zbirko reportažnih esejev Kontaminirane pokrajine. V lani objavljeni zgodovinski knjigi Ženska brez groba; poročilo o moji teti opisuje življenjsko zgodbe svoje pratete Pauline Bast - Drolc, s Slovencem poročene Nemke, ki so jo partizani po vojni odpeljali v taborišče na gradu Hrastovec, kjer je kmalu umrla; pokopana je neznano kje. Pisatelj o Pauline, ki ni bila nacistka, ne izve veliko, do potankosti pa dokumentira zgodbo njenih sorodnikov, prepričanih nacionalsocialistov. Po kruti ironiji usode je žrtev povojne oblasti postala prav 70-letna Pauline; drugi sorodniki so s svojimi prepričanji mirno živeli naprej. Pisatelj in dokumentarist Martin Pollack je bil za svoje delo o travmatičnih poglavjih med- in povojne zgodovine večkrat nagrajen, tudi z avstrijsko državno nagrado za kulturno publicistiko. Knjiga je v slovenskem prevodu Jerneje Jezernik pravkar izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Z Martinom Pollackom se je pred dnevi po telefonu pogovarjala Staša Grahek. Fotografija Pauline Bast - Drolc je iz avtorjevega arhiva. 174735200 RTVSLO – Ars 1820 clean Martin Pollack je avstrijski novinar, pisatelj in prevajalec, ki je po svojih prednikih po očetovi strani, ki so živeli v Laškem, povezan s Slovenijo. Rodil se je malo pred koncem druge svetovne vojne v Bad Hallu v Gornji Avstriji. Študiral je slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Do leta 1998 je bil dopisnik in urednik revije Spiegel, nato pa se je povsem posvetil pisanju. V slovenščini imamo prevedeni njegovi knjigi Smrt v bunkerju, v kateri pripoveduje zgodbo svojega očeta, gestapovca in esesovca, odgovornega za množične poboje in likvidacije na Slovaškem in v Galiciji, ter zbirko reportažnih esejev Kontaminirane pokrajine. V lani objavljeni zgodovinski knjigi Ženska brez groba; poročilo o moji teti opisuje življenjsko zgodbe svoje pratete Pauline Bast - Drolc, s Slovencem poročene Nemke, ki so jo partizani po vojni odpeljali v taborišče na gradu Hrastovec, kjer je kmalu umrla; pokopana je neznano kje. Pisatelj o Pauline, ki ni bila nacistka, ne izve veliko, do potankosti pa dokumentira zgodbo njenih sorodnikov, prepričanih nacionalsocialistov. Po kruti ironiji usode je žrtev povojne oblasti postala prav 70-letna Pauline; drugi sorodniki so s svojimi prepričanji mirno živeli naprej. Pisatelj in dokumentarist Martin Pollack je bil za svoje delo o travmatičnih poglavjih med- in povojne zgodovine večkrat nagrajen, tudi z avstrijsko državno nagrado za kulturno publicistiko. Knjiga je v slovenskem prevodu Jerneje Jezernik pravkar izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Z Martinom Pollackom se je pred dnevi po telefonu pogovarjala Staša Grahek. Fotografija Pauline Bast - Drolc je iz avtorjevega arhiva. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 26 Nov 2020 13:05:00 +0000 Z Martinom Pollackom o knjigi Ženska brez groba; poročilo o moji teti Pri mariborski založbi Litera, kjer že leta izdajajo dela pisatelja Florjana Lipuša, so nedavno objavili njegova Zgodnja dela; gre za besedila z začetkov Lipuševega ustvarjanja, ki jih je avtor objavljal v reviji Mladje - ta je izhajala v Celovcu med letoma 1960 in 1991. Od literarnih začetkov v petdesetih letih prejšnjega stoletja do danes je Florjan Lipuš ustvaril izjemen literarni opus, v katerem imata pomembno mesto tako položaj in drža slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem kot njegova lastna travmatična preteklost, povezana s preganjanjem med drugo svetovno vojno. Florjan Lipuš je v središče svojega ustvarjanja od prvega romana Zmote dijaka Tjaža leta 1972 do najnovejšega Gramoz iz leta 2017 postavil jezik, slovenščino, ki je tako sredstvo vrhunskega literarnega izražanja kot vsebina sama. O knjigi Zgodnja dela in o Lipuševem ustvarjanju nasploh se je Staša Grahek pogovarjala z dr. Silvijo Borovnik, profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, poznavalko Lipuševega dela in avtorico spremne študije k Lipuševim Zgodnjim delom. Foto: BoBo 174733183 RTVSLO – Ars 1035 clean Pri mariborski založbi Litera, kjer že leta izdajajo dela pisatelja Florjana Lipuša, so nedavno objavili njegova Zgodnja dela; gre za besedila z začetkov Lipuševega ustvarjanja, ki jih je avtor objavljal v reviji Mladje - ta je izhajala v Celovcu med letoma 1960 in 1991. Od literarnih začetkov v petdesetih letih prejšnjega stoletja do danes je Florjan Lipuš ustvaril izjemen literarni opus, v katerem imata pomembno mesto tako položaj in drža slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem kot njegova lastna travmatična preteklost, povezana s preganjanjem med drugo svetovno vojno. Florjan Lipuš je v središče svojega ustvarjanja od prvega romana Zmote dijaka Tjaža leta 1972 do najnovejšega Gramoz iz leta 2017 postavil jezik, slovenščino, ki je tako sredstvo vrhunskega literarnega izražanja kot vsebina sama. O knjigi Zgodnja dela in o Lipuševem ustvarjanju nasploh se je Staša Grahek pogovarjala z dr. Silvijo Borovnik, profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, poznavalko Lipuševega dela in avtorico spremne študije k Lipuševim Zgodnjim delom. Foto: BoBo https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 19 Nov 2020 12:05:00 +0000 Z dr. Silvijo Borovnik o Zgodnjih in drugih delih Florjana Lipuša Fotografija je eden najpomembnejših dejavnikov pri nastanku predstave o pandemiji, ker je vizualno povezala različne izbruhe po vsem svetu." Tako pravi medicinski antropolog dr. Christos Lynteris. Z dr. Lyterisom, glavnim raziskovalcem pri projektu Univerze v Cambridgeu Vizualni prikaz tretje pandemije kuge, smo se pogovarjali o človekovem razumevanju pandemij, fotografiji izbruhov, zgodovini zaščitnih mask, pa tudi o tem, kaj nam o naših strahovih pred nalezljivimi boleznimi povedo hollywoodski filmi. Na fotografiji so vagoni za karanteno v Mandžuriji leta 1911. 174732032 RTVSLO – Ars 2704 clean Fotografija je eden najpomembnejših dejavnikov pri nastanku predstave o pandemiji, ker je vizualno povezala različne izbruhe po vsem svetu." Tako pravi medicinski antropolog dr. Christos Lynteris. Z dr. Lyterisom, glavnim raziskovalcem pri projektu Univerze v Cambridgeu Vizualni prikaz tretje pandemije kuge, smo se pogovarjali o človekovem razumevanju pandemij, fotografiji izbruhov, zgodovini zaščitnih mask, pa tudi o tem, kaj nam o naših strahovih pred nalezljivimi boleznimi povedo hollywoodski filmi. Na fotografiji so vagoni za karanteno v Mandžuriji leta 1911. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Fri, 13 Nov 2020 09:00:00 +0000 Vizualni prikaz pandemije temelji na starih klišejih Publicist Tone Frelih predstavlja vznemirljivo življenje in bogat ustvarjalni opus srbskega režiserja Gorana Paskaljevića, ki je posnel filme, kot sta Čuvaj plaže v zimskem času in Sod smodnika. Foto: Petr Novák, Wikipedia 174731518 RTVSLO – Ars 975 clean Publicist Tone Frelih predstavlja vznemirljivo življenje in bogat ustvarjalni opus srbskega režiserja Gorana Paskaljevića, ki je posnel filme, kot sta Čuvaj plaže v zimskem času in Sod smodnika. Foto: Petr Novák, Wikipedia https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 12 Nov 2020 12:05:00 +0000 Goran Paskaljević (1947-2020) Pred dnevi se je poslovil naš dolgoletni radijski kolega, režiser Jože Valentič. Dramaturginja Vilma Štritof je za Razglede in razmisleke o dragem in cenjenem sodelavcu in njegovem bogatem ustvarjalnem opusu pripravila zapis in ga opremila z odlomki iz njegovih radijskih oddaj, ki za vedno ostajajo v našem arhivu. 174729922 RTVSLO – Ars 1216 clean Pred dnevi se je poslovil naš dolgoletni radijski kolega, režiser Jože Valentič. Dramaturginja Vilma Štritof je za Razglede in razmisleke o dragem in cenjenem sodelavcu in njegovem bogatem ustvarjalnem opusu pripravila zapis in ga opremila z odlomki iz njegovih radijskih oddaj, ki za vedno ostajajo v našem arhivu. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 05 Nov 2020 12:05:00 +0000 In memoriam Jože Valentič Poslovila se je Neda Pagon, ena najvidnejših slovenskih intelektualk, doktorica sociologije, romanistka, zgodovinarka, prevajalka in dolgoletna odgovorna urednica akademske založbe Stúdia humanitátis. Bila je tudi soustanoviteljica Fakultete za podiplomski humanistični študij Institútum studiórum humanitátis ter Inštituta za civilizacijo in kulturo. Delala je kot predavateljica na Fakulteti za družbene vede in na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kot znanstvena svetnica pa na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Neda Pagon je avtorica obsežnega opusa knjig, razprav, študij in prevodov. V njem najdemo tudi besedilo Zagovor lenobe. 174728320 RTVSLO – Ars 840 clean Poslovila se je Neda Pagon, ena najvidnejših slovenskih intelektualk, doktorica sociologije, romanistka, zgodovinarka, prevajalka in dolgoletna odgovorna urednica akademske založbe Stúdia humanitátis. Bila je tudi soustanoviteljica Fakultete za podiplomski humanistični študij Institútum studiórum humanitátis ter Inštituta za civilizacijo in kulturo. Delala je kot predavateljica na Fakulteti za družbene vede in na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kot znanstvena svetnica pa na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Neda Pagon je avtorica obsežnega opusa knjig, razprav, študij in prevodov. V njem najdemo tudi besedilo Zagovor lenobe. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 29 Oct 2020 12:05:00 +0000 Neda Pagon: Zagovor lenobe Pod naslovom Zdaj vsi skupaj – pa če tudi zgolj virtualno bi lahko dodali – se je včeraj začel največji knjižni sejem na svetu, frankfurtski. Prireditev s 500-letno tradicijo in z rednim potekom od leta 1949 je še lani v hessensko mesto ob reki Majni pritegnila več kot 7.000 razstavljalcev, 300.000 obiskovalcev in 9.000 novinarjev. Letos bo vzdušje v mestu industrije finančnega kapitala popolnoma drugačno: zaradi ponovnega zaostrovanja pandemije novega koronavirusa so klasično obliko sejma na začetku septembra dokončno odpovedali. 90 odstotkov dogajanja je tako prenesenega na splet. Gre za eksperiment, zaradi katerega je sejem letos skorajda bolj kot sejem knjižni festival. A če bo vzdržalo omrežje svetovnega spleta, bo sejem izveden. Tako pravi Jürgen Boos, ki je direktor Frankfurtskega sejma že 15 let. Pred odprtjem se o letošnji izredni ediciji prireditve z njim pogovarjala Polona Balantič. 174724999 RTVSLO – Ars 1385 clean Pod naslovom Zdaj vsi skupaj – pa če tudi zgolj virtualno bi lahko dodali – se je včeraj začel največji knjižni sejem na svetu, frankfurtski. Prireditev s 500-letno tradicijo in z rednim potekom od leta 1949 je še lani v hessensko mesto ob reki Majni pritegnila več kot 7.000 razstavljalcev, 300.000 obiskovalcev in 9.000 novinarjev. Letos bo vzdušje v mestu industrije finančnega kapitala popolnoma drugačno: zaradi ponovnega zaostrovanja pandemije novega koronavirusa so klasično obliko sejma na začetku septembra dokončno odpovedali. 90 odstotkov dogajanja je tako prenesenega na splet. Gre za eksperiment, zaradi katerega je sejem letos skorajda bolj kot sejem knjižni festival. A če bo vzdržalo omrežje svetovnega spleta, bo sejem izveden. Tako pravi Jürgen Boos, ki je direktor Frankfurtskega sejma že 15 let. Pred odprtjem se o letošnji izredni ediciji prireditve z njim pogovarjala Polona Balantič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 15 Oct 2020 11:05:00 +0000 Z direktorjem frankfurtskega knjižnega sejma Jürgenom Boosom Za Razglede in razmisleke smo ob 100-letnici koroškega plebiscita izbrali zapis pisatelja, pesnika, dramatika in publicista Janka Messnerja, ki je živel med letoma 1921 in 2011. Glosa z naslovom Otok 1970 – V ozadju Celovec je nastala ob 50. obletnici plebiscita, ki jo je koroški pisatelj doživljal s trpkimi občutki. Zasnoval jo je kot polemiko z nemško naravnanim in pišočim usmerjenim koroškim pesnikom Johannom Friedrichom Perkonigom, predstavnikom koroške domačijske literature. Foto Marko Pernhart (1824-1871): Otok ob Vrbskem jezeru 174723500 RTVSLO – Ars 1415 clean Za Razglede in razmisleke smo ob 100-letnici koroškega plebiscita izbrali zapis pisatelja, pesnika, dramatika in publicista Janka Messnerja, ki je živel med letoma 1921 in 2011. Glosa z naslovom Otok 1970 – V ozadju Celovec je nastala ob 50. obletnici plebiscita, ki jo je koroški pisatelj doživljal s trpkimi občutki. Zasnoval jo je kot polemiko z nemško naravnanim in pišočim usmerjenim koroškim pesnikom Johannom Friedrichom Perkonigom, predstavnikom koroške domačijske literature. Foto Marko Pernhart (1824-1871): Otok ob Vrbskem jezeru https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 08 Oct 2020 11:00:00 +0000 Janko Messner, Otok 1970 - V ozadju Celovec Še enkrat letos se bomo ob 100-letnici rojstva spomnili velikega italijanskega režiserja Federica Fellinija – tokrat z zanimivim pogovorom, ki ga je z režiserjem leta 1977, ob premieri njegovega znamenitega in nenavadnega filma Casanova pripravil belgijski pisatelj Georges Simenon (žorž simenon). Pogovor odpira pogled na film in njegovo nastajanje, hkrati pa tudi na življenje in ustvarjanje obeh pomembnih ustvarjalcev 20. stoletja. 174721899 RTVSLO – Ars 1528 clean Še enkrat letos se bomo ob 100-letnici rojstva spomnili velikega italijanskega režiserja Federica Fellinija – tokrat z zanimivim pogovorom, ki ga je z režiserjem leta 1977, ob premieri njegovega znamenitega in nenavadnega filma Casanova pripravil belgijski pisatelj Georges Simenon (žorž simenon). Pogovor odpira pogled na film in njegovo nastajanje, hkrati pa tudi na življenje in ustvarjanje obeh pomembnih ustvarjalcev 20. stoletja. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 01 Oct 2020 12:00:00 +0000 Simenon in Fellini o filmu Casanova: "Casanova, najin brat." Gost je minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Vprašali smo ga, ali ima možnost pogajanj pri uvajanju epidemioloških ukrepov na polju kulture, saj je v javnosti vtis, da veljajo za večja trgovska središča, gostinske storitve in verske ustanove manj strožji ukrepi. Zanimalo nas je, kakšni so odnosi na ministrstvu za kulturo. Za večje preboje v razvoju so namreč ključni dobri odnosi, Dejan Prešiček pa se je moral posloviti s položaja ministra ravno zaradi slabih odnosov in obtožb o mobingu. Minister je napovedal večje davčne olajšave za vlaganja v kulturo, podprl je izvajanje zakona o obveznem deležu za umetnost, povedal, kakšne so možnosti za dogovor pri obnovi Plečnikovega stadiona, ob vseh kritikah na račun RTV Slovenija pa nas je zanimalo, kaj pri javnem zavodu ceni. Pogovor smo posneli v sredo, 23.9., zjutraj. 174720205 RTVSLO – Ars 3325 clean Gost je minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Vprašali smo ga, ali ima možnost pogajanj pri uvajanju epidemioloških ukrepov na polju kulture, saj je v javnosti vtis, da veljajo za večja trgovska središča, gostinske storitve in verske ustanove manj strožji ukrepi. Zanimalo nas je, kakšni so odnosi na ministrstvu za kulturo. Za večje preboje v razvoju so namreč ključni dobri odnosi, Dejan Prešiček pa se je moral posloviti s položaja ministra ravno zaradi slabih odnosov in obtožb o mobingu. Minister je napovedal večje davčne olajšave za vlaganja v kulturo, podprl je izvajanje zakona o obveznem deležu za umetnost, povedal, kakšne so možnosti za dogovor pri obnovi Plečnikovega stadiona, ob vseh kritikah na račun RTV Slovenija pa nas je zanimalo, kaj pri javnem zavodu ceni. Pogovor smo posneli v sredo, 23.9., zjutraj. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 24 Sep 2020 08:15:00 +0000 Intervju z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem Letošnji festival Vilenica poteka bolj ali manj virtualno; tudi nagrajenka, slovaška pesnica Mila Haugová, se zaradi trenutnih epidemioloških razmer festivala ne bo udeležila. V Razgledih in razmislekih pa se bomo temeljito posvetili eni od njenih pesmi. Pesnica, esejistka in prevajalka Stanislava Chrobáková Repar je namreč o njeni pesmi z naslovom Magenta napisala esej z naslovom Tri stanja pesmi. Na fotografiji: Mila Haugová Literárne informačné centrum (LIC) https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrajenka-35-festivala-vilenica-je-slovaska-pesnica-mila-haugova/527572 174717032 RTVSLO – Ars 1460 clean Letošnji festival Vilenica poteka bolj ali manj virtualno; tudi nagrajenka, slovaška pesnica Mila Haugová, se zaradi trenutnih epidemioloških razmer festivala ne bo udeležila. V Razgledih in razmislekih pa se bomo temeljito posvetili eni od njenih pesmi. Pesnica, esejistka in prevajalka Stanislava Chrobáková Repar je namreč o njeni pesmi z naslovom Magenta napisala esej z naslovom Tri stanja pesmi. Na fotografiji: Mila Haugová Literárne informačné centrum (LIC) https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrajenka-35-festivala-vilenica-je-slovaska-pesnica-mila-haugova/527572 https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 10 Sep 2020 11:00:00 +0000 Tri stanja pesmi - Magenta Mile Haugove; o pesmi vileniške nagrajenke Aljoša Harlamov je urednik, publicist, pisatelj, doktor slovenistike in nagrajeni literarni kritik; človek mnogih zanimanj, jasnih stališč in široke razgledanosti, oziroma na kratko: javni intelektualec. Pronicljivo spremlja dogajanje na kulturnem področju, kjer deluje poklicno kot glavni urednik Cankarjeve založbe. Kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, Cankarjeva založba skuša krepiti program izvirnih naslovov. »Zelo nas veseli delati izvirne knjige, stvari, ki jih drugje ni mogoče najti. Odkar ima Mladinska knjiga [lastnik Cankarjeve založbe, op. avtorja] zaposleno agentko za prodajo pravic, izvirne knjige bolje mednarodno prodajamo. To ima širši in daljnosežnejši pečat ne samo za Cankarjevo založbo, ampak tudi za zgodovino, kulturo in javni spomin in na tem zadnja leta pospešeno delamo,« je povedal Aljoša Harlamov. Opaža še, da so se kupci po koncu epidemije vrnili v knjigarne in odprli denarnice. Kot ocenjuje, je poepidemijska prodaja primerljiva z zadnjimi leti. Z Aljošo Harlamovom se je pogovarjal Urban Tarman. 174714852 RTVSLO – Ars 1414 clean Aljoša Harlamov je urednik, publicist, pisatelj, doktor slovenistike in nagrajeni literarni kritik; človek mnogih zanimanj, jasnih stališč in široke razgledanosti, oziroma na kratko: javni intelektualec. Pronicljivo spremlja dogajanje na kulturnem področju, kjer deluje poklicno kot glavni urednik Cankarjeve založbe. Kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, Cankarjeva založba skuša krepiti program izvirnih naslovov. »Zelo nas veseli delati izvirne knjige, stvari, ki jih drugje ni mogoče najti. Odkar ima Mladinska knjiga [lastnik Cankarjeve založbe, op. avtorja] zaposleno agentko za prodajo pravic, izvirne knjige bolje mednarodno prodajamo. To ima širši in daljnosežnejši pečat ne samo za Cankarjevo založbo, ampak tudi za zgodovino, kulturo in javni spomin in na tem zadnja leta pospešeno delamo,« je povedal Aljoša Harlamov. Opaža še, da so se kupci po koncu epidemije vrnili v knjigarne in odprli denarnice. Kot ocenjuje, je poepidemijska prodaja primerljiva z zadnjimi leti. Z Aljošo Harlamovom se je pogovarjal Urban Tarman. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 03 Sep 2020 11:05:00 +0000 Aljoša Harlamov, urednik in javni intelektualec 11. avgusta je umrl Tonko Maroević, hrvaški pesnik, prevajalec, esejist, raziskovalec sodobne hrvaške likovne umetnosti in avtor številnih monografij, likovni in književni kritik. In velik prijatelj slovenske umetnosti in njenih ustvarjalcev. Tudi pesnika Borisa A. Novaka, ki je ob odhodu Tonka Maroevića napisal Nekrolog v večnem sedanjiku, saj pravi: »Težko je pisati o Tonku Maroeviću v pretekliku. Preteklik namreč nikakor ne ustreza Tonkovi neskončni radosti do življenja in umetnosti, Tonkovemu iskrivemu duhu in duhovitosti, Tonkovi odprtosti, radovednosti in radovidnosti, Tonkovemu večnemu nasmehu in smehu.« 174713939 RTVSLO – Ars 1013 clean 11. avgusta je umrl Tonko Maroević, hrvaški pesnik, prevajalec, esejist, raziskovalec sodobne hrvaške likovne umetnosti in avtor številnih monografij, likovni in književni kritik. In velik prijatelj slovenske umetnosti in njenih ustvarjalcev. Tudi pesnika Borisa A. Novaka, ki je ob odhodu Tonka Maroevića napisal Nekrolog v večnem sedanjiku, saj pravi: »Težko je pisati o Tonku Maroeviću v pretekliku. Preteklik namreč nikakor ne ustreza Tonkovi neskončni radosti do življenja in umetnosti, Tonkovemu iskrivemu duhu in duhovitosti, Tonkovi odprtosti, radovednosti in radovidnosti, Tonkovemu večnemu nasmehu in smehu.« https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 26 Aug 2020 11:55:00 +0000 Boris A. Novak - Tonko Maroević Sodobno ameriško pisateljico in esejistko norveškega rodu Siri Hustvedt slovenski bralci jo poznamo po romanu Poletje brez moških, ki je v slovenskem prevodu Miriam Drev izšel leta 2013, v izvirniku pa dve leti prej. V oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali njen esej z naslovom O branju. Tudi tega je prevedla Miriam Drev. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Siri_Hustvedt_with_Phillip_Lopate_@_BBF_(8024114864).jpg 174712814 RTVSLO – Ars 999 clean Sodobno ameriško pisateljico in esejistko norveškega rodu Siri Hustvedt slovenski bralci jo poznamo po romanu Poletje brez moških, ki je v slovenskem prevodu Miriam Drev izšel leta 2013, v izvirniku pa dve leti prej. V oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali njen esej z naslovom O branju. Tudi tega je prevedla Miriam Drev. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Siri_Hustvedt_with_Phillip_Lopate_@_BBF_(8024114864).jpg https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 20 Aug 2020 11:05:00 +0000 Siri Hustvedt: "Branje je ustvarjalno prisluškovanje, ki bralca predrugači." Véronique Olmi je priznana francoska igralka, pisateljica in scenaristka; napisala je več gledaliških iger, kratkih zgodb in romanov. Leta 2017 je izšel njen roman z naslovom Bakhita, ki so ga navdušeno sprejeli tako kritiki kot bralci. Gre za pretresljivo pripoved o deklici, ki so jo pri sedmih letih v Sudanu ugrabili trgovci s sužnji. Po dolgem trpljenju je postala péstunja bogatega italijanskega para, se spreobrnila v krščanstvo in postala redovnica. Leta 2000 jo je katoliška cerkev razglasila za svetnico. Roman Véronique Olmi je prevedla Janina Kos. Z avtorico se je konec lanskega leta med njenim obiskom Slovenije pogovarjala Nina Gostiša. 174711541 RTVSLO – Ars 1022 clean Véronique Olmi je priznana francoska igralka, pisateljica in scenaristka; napisala je več gledaliških iger, kratkih zgodb in romanov. Leta 2017 je izšel njen roman z naslovom Bakhita, ki so ga navdušeno sprejeli tako kritiki kot bralci. Gre za pretresljivo pripoved o deklici, ki so jo pri sedmih letih v Sudanu ugrabili trgovci s sužnji. Po dolgem trpljenju je postala péstunja bogatega italijanskega para, se spreobrnila v krščanstvo in postala redovnica. Leta 2000 jo je katoliška cerkev razglasila za svetnico. Roman Véronique Olmi je prevedla Janina Kos. Z avtorico se je konec lanskega leta med njenim obiskom Slovenije pogovarjala Nina Gostiša. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 13 Aug 2020 11:05:00 +0000 Pogovor s francosko pisateljico Véronique Olmi Konec julija je Hagia Sophia v Istanbulu po nekaj manj kot sto letih spet postala mošeja. V petem stoletju so jo v času vladavine Justinjana I. v Konstantinoplu sezidali kot cerkev Božje modrosti. Več kot tisoč let je bila sedež ekumenskega patriarhata. Po turškem zavzetju Konstantinopla leta 1453 so jo spremenili v mošejo. Leta 1934 jo je turški predsednik Kemal Atatürk sekulariziral, leto pozneje je postala muzej. Velja za najvažnejšo bizantinsko stavbo in za enega najpomembnejših svetovnih spomenikov. Turški islamisti so dolgo terjali, da muzej spet postane mošeja, čemur so pripadniki sekularne opozicije ostro nasprotovali. Ukrep je izzval ostre kritike med verskimi in političnimi voditelji po vsem svetu. Drago Jančar v eseju z naslovom Istanbul opisuje mesto, kakršno je bilo v letu 2013, ko so ga zaznamovali hudi protesti v parku Gezi in na trgu Taksim. V marsičem pa se v njem napoveduje tudi sedanja Turčija. Foto: Melchior Lorck: Hagia Sophia, 1559 Melchior Lorck (tudi Lorichs, Lorich ali Lorch) rojen leta 1526 ali 1527 v Flensburgu, umrl 1564 v Kobenhavnu; renesančni slikar, risar in grafik dansko-nemškega rodu. Zelo pomembne so njegove podobe Turčije v 16. stoletju. 174709333 RTVSLO – Ars 1394 clean Konec julija je Hagia Sophia v Istanbulu po nekaj manj kot sto letih spet postala mošeja. V petem stoletju so jo v času vladavine Justinjana I. v Konstantinoplu sezidali kot cerkev Božje modrosti. Več kot tisoč let je bila sedež ekumenskega patriarhata. Po turškem zavzetju Konstantinopla leta 1453 so jo spremenili v mošejo. Leta 1934 jo je turški predsednik Kemal Atatürk sekulariziral, leto pozneje je postala muzej. Velja za najvažnejšo bizantinsko stavbo in za enega najpomembnejših svetovnih spomenikov. Turški islamisti so dolgo terjali, da muzej spet postane mošeja, čemur so pripadniki sekularne opozicije ostro nasprotovali. Ukrep je izzval ostre kritike med verskimi in političnimi voditelji po vsem svetu. Drago Jančar v eseju z naslovom Istanbul opisuje mesto, kakršno je bilo v letu 2013, ko so ga zaznamovali hudi protesti v parku Gezi in na trgu Taksim. V marsičem pa se v njem napoveduje tudi sedanja Turčija. Foto: Melchior Lorck: Hagia Sophia, 1559 Melchior Lorck (tudi Lorichs, Lorich ali Lorch) rojen leta 1526 ali 1527 v Flensburgu, umrl 1564 v Kobenhavnu; renesančni slikar, risar in grafik dansko-nemškega rodu. Zelo pomembne so njegove podobe Turčije v 16. stoletju. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 06 Aug 2020 11:05:00 +0000 Drago Jančar: Istanbul Letošnje leto je na vseh področjih našega življenja in delovanja zaznamovala nalezljiva bolezen oziroma njena grožnja. O tem, kako je epidemija koronavirusa vplivala na gledališče in gledališko delovanje in ustvarjanje, pa tudi o načrtih za prihodnost se je Staša Grahek ob koncu najbolj nenavadne gledališke sezone pogovarjala z gledališko režiserko Barbaro Hieng Samobor, ki je direktorica in umetniška vodja enega večjih slovenskih gledališč - Mestnega gledališča ljubljanskega. Foto: Mimi Antolović 174708720 RTVSLO – Ars 1127 clean Letošnje leto je na vseh področjih našega življenja in delovanja zaznamovala nalezljiva bolezen oziroma njena grožnja. O tem, kako je epidemija koronavirusa vplivala na gledališče in gledališko delovanje in ustvarjanje, pa tudi o načrtih za prihodnost se je Staša Grahek ob koncu najbolj nenavadne gledališke sezone pogovarjala z gledališko režiserko Barbaro Hieng Samobor, ki je direktorica in umetniška vodja enega večjih slovenskih gledališč - Mestnega gledališča ljubljanskega. Foto: Mimi Antolović https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 30 Jul 2020 11:05:00 +0000 "Ljubim predstave, po katerih odhajam iz dvorane spremenjena." Pred dnevi je umrl katalonski pisatelj Juan Marsé, ki sodi med najpomembnejše pisatelje sodobne Španije. Rodil se je leta 1933; mati je nekaj dni po porodu umrla, oče ga je oddal v posvojitev. Njegova življenjska zgodba je bila vse prej kot lahka, že od zgodnjih let se je preživljal sam. Ni se šolal, je pa veliko bral in se kot ustvarjalec oblikoval ob gledanju ameriških filmov. Pisati je začel kot najstnik, prvi roman je objavil pri petindvajsetih. Zaznamovala ga je Francova diktatura, ki je njegova dela prepovedovala. Več Marséjevih knjig je zato izšlo v Mehiki. Njegova dela pretresjlivo slikajo Katalonijo v času po španski državljanski vojni in razmere v obdobju Francove diktature. Na prevod katerega njegovih v slovenščino še čakamo. Vabimo vas, da prisluhnete ponovitvi oddaje, ki jo je o Juanu Marséju, njegovem življenju in ustvarjanju leta 2009, ko je prejel Cervantesovo nagrado, pripravil Andrej Rot. 174707516 RTVSLO – Ars 1225 clean Pred dnevi je umrl katalonski pisatelj Juan Marsé, ki sodi med najpomembnejše pisatelje sodobne Španije. Rodil se je leta 1933; mati je nekaj dni po porodu umrla, oče ga je oddal v posvojitev. Njegova življenjska zgodba je bila vse prej kot lahka, že od zgodnjih let se je preživljal sam. Ni se šolal, je pa veliko bral in se kot ustvarjalec oblikoval ob gledanju ameriških filmov. Pisati je začel kot najstnik, prvi roman je objavil pri petindvajsetih. Zaznamovala ga je Francova diktatura, ki je njegova dela prepovedovala. Več Marséjevih knjig je zato izšlo v Mehiki. Njegova dela pretresjlivo slikajo Katalonijo v času po španski državljanski vojni in razmere v obdobju Francove diktature. Na prevod katerega njegovih v slovenščino še čakamo. Vabimo vas, da prisluhnete ponovitvi oddaje, ki jo je o Juanu Marséju, njegovem življenju in ustvarjanju leta 2009, ko je prejel Cervantesovo nagrado, pripravil Andrej Rot. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 23 Jul 2020 11:05:00 +0000 Ob smrti katalonskega pisatelja Juana Marséja Konec junija so podelili nagrado kresnik za najboljši roman. Nagrado, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, je prejela Veronika Simoniti za roman Ivana pred morjem. Lani poleti se je o takrat čisto svežem romanu z Veroniko Simoniti za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Tadeja Krečič. 174706615 RTVSLO – Ars 1201 clean Konec junija so podelili nagrado kresnik za najboljši roman. Nagrado, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, je prejela Veronika Simoniti za roman Ivana pred morjem. Lani poleti se je o takrat čisto svežem romanu z Veroniko Simoniti za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Tadeja Krečič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 16 Jul 2020 11:05:00 +0000 Veronika Simoniti o romanu Ivana pred morjem Ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu objavljamo v Razgledih in razmislekih besedilo z naslovom Narodni dom – izziv ali izginotje. Napisal ga je Marko Sosič, Tržačan, režiser, pisatelj, avtor radijskih iger. Za roman Balerina, balerina je dobil tržaško nagrado Vstajenje, z romanom pa se je uvrstil tudi v krog finalistov za nagrado Kresnik. Za to nagrado so se potegovali še trije Sosičevi romani, med njimi roman Tito, amor mijo, ki je bil nominiran tudi za nagrado Prešernovega sklada. Zbirka kratkih zgod Iz zemlje in sanj je bila nominirana za najboljšo knjigo leta ter uvrščena v ožji izbor za nagrado Fabula 2012. Njegova dela so prevedena v številne jezike. Marko Sosič je tudi oster premišljevalec o vsakršnih, tudi družbenih, sodobnih pojavih, zato smo ga ob okrogli obletnici požiga Narodnega doma povabili k pisanju eseja za oddajo Razgledi in razmisleki. 174705073 RTVSLO – Ars 966 clean Ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu objavljamo v Razgledih in razmislekih besedilo z naslovom Narodni dom – izziv ali izginotje. Napisal ga je Marko Sosič, Tržačan, režiser, pisatelj, avtor radijskih iger. Za roman Balerina, balerina je dobil tržaško nagrado Vstajenje, z romanom pa se je uvrstil tudi v krog finalistov za nagrado Kresnik. Za to nagrado so se potegovali še trije Sosičevi romani, med njimi roman Tito, amor mijo, ki je bil nominiran tudi za nagrado Prešernovega sklada. Zbirka kratkih zgod Iz zemlje in sanj je bila nominirana za najboljšo knjigo leta ter uvrščena v ožji izbor za nagrado Fabula 2012. Njegova dela so prevedena v številne jezike. Marko Sosič je tudi oster premišljevalec o vsakršnih, tudi družbenih, sodobnih pojavih, zato smo ga ob okrogli obletnici požiga Narodnega doma povabili k pisanju eseja za oddajo Razgledi in razmisleki. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 08 Jul 2020 11:03:00 +0000 Marko Sosič: Narodni dom - izziv ali izginotje Na Češkoslovaškem rojeni Milan Kundera velja za češkega in hkrati francoskega pisatelja svetovnega slovesa. Je avtor številnih slavnih romanov, kot so Šala, Neznosna lahkost bivanja, Smešne ljubezni, Nesmrtnost, ki jih imamo tudi v slovenskih prevodih. V Pragi je pred nekaj dnevi izšla o njem obsežna biografija z naslovom Kundera. Avtor biografije, Jan Novák, skuša pokazati, da naj bi bil pisatelj v mladosti ovaduh, pa tudi sicer naj bi imel celo vrsto negativnih značajskih lastnosti. Knjiga že zbuja izjemno žolčne odmeve. Sam Milan Kundera se doslej še ni odzval, piše Peter Kuhar, ki spremlja izid knjige v Pragi. 174703732 RTVSLO – Ars 1054 clean Na Češkoslovaškem rojeni Milan Kundera velja za češkega in hkrati francoskega pisatelja svetovnega slovesa. Je avtor številnih slavnih romanov, kot so Šala, Neznosna lahkost bivanja, Smešne ljubezni, Nesmrtnost, ki jih imamo tudi v slovenskih prevodih. V Pragi je pred nekaj dnevi izšla o njem obsežna biografija z naslovom Kundera. Avtor biografije, Jan Novák, skuša pokazati, da naj bi bil pisatelj v mladosti ovaduh, pa tudi sicer naj bi imel celo vrsto negativnih značajskih lastnosti. Knjiga že zbuja izjemno žolčne odmeve. Sam Milan Kundera se doslej še ni odzval, piše Peter Kuhar, ki spremlja izid knjige v Pragi. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 02 Jul 2020 07:00:00 +0000 Peter Kuhar: O novi, kontroverzni biografiji Milana Kundere Na slovenski knjižni trg je prišla nova knjiga kratkih zgodb Agate Tomažič z naslovom Nož v ustih: izšla je pri založbi Goga. Že s prvo kratkoprozno zbirko Česar ne moreš povedati frizerki pred petimi leti je avtorica pritegnila pozornost številnih bralcev in literarne javnosti. Vmes je objavila roman Tik pod nebom let in potopisno knjigo Zakaj potujete v take dežele?. Lani je skupaj s Tamaro Langus in Teo Kleč objavila knjigo Ne sprašujte za pot, Blodnik po Istri. Z Agato Tomažič se je o novi knjigi Nož v ustih pogovarjala Tadeja Krečič. 174702500 RTVSLO – Ars 1328 clean Na slovenski knjižni trg je prišla nova knjiga kratkih zgodb Agate Tomažič z naslovom Nož v ustih: izšla je pri založbi Goga. Že s prvo kratkoprozno zbirko Česar ne moreš povedati frizerki pred petimi leti je avtorica pritegnila pozornost številnih bralcev in literarne javnosti. Vmes je objavila roman Tik pod nebom let in potopisno knjigo Zakaj potujete v take dežele?. Lani je skupaj s Tamaro Langus in Teo Kleč objavila knjigo Ne sprašujte za pot, Blodnik po Istri. Z Agato Tomažič se je o novi knjigi Nož v ustih pogovarjala Tadeja Krečič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 24 Jun 2020 12:20:00 +0000 Agata Tomažič: Nož v ustih Pred nedavnim je izšel pri Književnem društvu Hiša poezije roman z naslovom Otočje drugačnega življenja. Leta 2016 ga je objavil sodobni rusko - francoski pisatelj Andrei Makine, avtor kakih osemnajstih knjig - morda je pri nas najbolj poznan roman Francoski testament. Zanj je leta 1995 dobil kar dve izmed najpomembnejših francoskih literarnih nagrad: Goncourtovo in Médicis. Slovenci romane Andreija Makinea beremo v prevodih Nadje Dobnik, tudi najnovejšega: Otočje drugačnega življenja. Prevajalko Nadjo Dobnik je Tadeja Krečič povabila pred mikrofon. 174699626 RTVSLO – Ars 1044 clean Pred nedavnim je izšel pri Književnem društvu Hiša poezije roman z naslovom Otočje drugačnega življenja. Leta 2016 ga je objavil sodobni rusko - francoski pisatelj Andrei Makine, avtor kakih osemnajstih knjig - morda je pri nas najbolj poznan roman Francoski testament. Zanj je leta 1995 dobil kar dve izmed najpomembnejših francoskih literarnih nagrad: Goncourtovo in Médicis. Slovenci romane Andreija Makinea beremo v prevodih Nadje Dobnik, tudi najnovejšega: Otočje drugačnega življenja. Prevajalko Nadjo Dobnik je Tadeja Krečič povabila pred mikrofon. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 11 Jun 2020 13:30:00 +0000 Andrei Makine: Otočje drugačnega življenja V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali odlomek iz knjige Trst, obmejna identiteta. V njej avtorja Angelo Ara in Claudio Magris analizirata tržaško identiteto skozi bogato in burno zgodovino, zaznamovano z mnogimi in tudi bolečimi protislovji, po eni strani s kozmopolitizmom in po drugi z njegovim popolnim nasprotjem. V poglavju z naslovom Monolitna podoba pišeta o Trstu potem, ko je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji in opozorita na čas, ko se je v njem razbohotil fašizem. Knjigo je prevedla Marija Cenda - Klinc. Foto: Požig Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 http://www.narodnidom.eu/sl/la-mostra/13-luglio-1920-la-notte-dei-cristalli-di-trieste/ 174699560 RTVSLO – Ars 1236 clean V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali odlomek iz knjige Trst, obmejna identiteta. V njej avtorja Angelo Ara in Claudio Magris analizirata tržaško identiteto skozi bogato in burno zgodovino, zaznamovano z mnogimi in tudi bolečimi protislovji, po eni strani s kozmopolitizmom in po drugi z njegovim popolnim nasprotjem. V poglavju z naslovom Monolitna podoba pišeta o Trstu potem, ko je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji in opozorita na čas, ko se je v njem razbohotil fašizem. Knjigo je prevedla Marija Cenda - Klinc. Foto: Požig Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 http://www.narodnidom.eu/sl/la-mostra/13-luglio-1920-la-notte-dei-cristalli-di-trieste/ https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 11 Jun 2020 11:05:00 +0000 Angelo Ara, Claudio Magris: Trst, obmejna identiteta Pred nekaj meseci je izšla izjemna publikacija: Almanah ljubljanske Drame 1867 – 2017. Prva letnica zaznamuje ustanovitev ljubljanskega Dramatičnega društva in s tem začetek poklicnega gledališča na Slovenskem, druga pa leto, ko smo praznovali sto petdeset let od tega dogodka – v ljubljanski Drami je bila praznična kar celotna sezona. O knjigi, v kateri »so zbrani bistveni podatki o okoliščinah, dogodkih in osebnostih, ki so odločilno vplivali na razvoj ljubljanske Drame, na njeno družbeno vlogo, podobo in kdajpakdaj celo preživetje,« kot je poudarila dramaturginja Mojca Kranjc, se z njo kot urednico Almanaha pogovarja Tadeja Krečič. 174697692 RTVSLO – Ars 1422 clean Pred nekaj meseci je izšla izjemna publikacija: Almanah ljubljanske Drame 1867 – 2017. Prva letnica zaznamuje ustanovitev ljubljanskega Dramatičnega društva in s tem začetek poklicnega gledališča na Slovenskem, druga pa leto, ko smo praznovali sto petdeset let od tega dogodka – v ljubljanski Drami je bila praznična kar celotna sezona. O knjigi, v kateri »so zbrani bistveni podatki o okoliščinah, dogodkih in osebnostih, ki so odločilno vplivali na razvoj ljubljanske Drame, na njeno družbeno vlogo, podobo in kdajpakdaj celo preživetje,« kot je poudarila dramaturginja Mojca Kranjc, se z njo kot urednico Almanaha pogovarja Tadeja Krečič. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Wed, 03 Jun 2020 10:35:00 +0000 Almanah ljubljanske Drame 1867 - 2017 (pogovor Tadeje Krečič z urednico Mojco Kranjc) Britansko-ameriški pesnik Wystan Hugh Auden (1907-1973) je svoje pisanje v prozi, krajše eseje, daljše razprave in predavanja korigiral in zbral v knjigi Barvarjeva dlan (The Dyer's Hand; fraza iz 111 Shakespearovega soneta, v prevodu Srečka Fišerja). V svojem esejističnem pisanju je erudit, ki se naslanja na literarno klasiko, pa tudi aktualno produkcijo, komentira umetnost in življenje nasploh, je humoren ali pa po kafkovem zgledu paraboličen. Obravnavane teme poskuša predstaviti čimbolj objektivno, vendar je hkrati zelo oseben in kljub mnogim referencam iz preteklosti daje odličen uvid v raznoliko izkušnjo 20. stoletja, ki ji je bil sam priča oz. je bil v njej aktivno udeležen. V slovenskem jeziku imamo doslej preveden en sam Audenov esej iz te knjige in sicer Pesnik in mesto, esej O pisanju, ki mu boste lahko prisluhnili, pa je za oddajo Razgledi in razmisleki prevedel Primož Čučnik. 174696279 RTVSLO – Ars 1129 clean Britansko-ameriški pesnik Wystan Hugh Auden (1907-1973) je svoje pisanje v prozi, krajše eseje, daljše razprave in predavanja korigiral in zbral v knjigi Barvarjeva dlan (The Dyer's Hand; fraza iz 111 Shakespearovega soneta, v prevodu Srečka Fišerja). V svojem esejističnem pisanju je erudit, ki se naslanja na literarno klasiko, pa tudi aktualno produkcijo, komentira umetnost in življenje nasploh, je humoren ali pa po kafkovem zgledu paraboličen. Obravnavane teme poskuša predstaviti čimbolj objektivno, vendar je hkrati zelo oseben in kljub mnogim referencam iz preteklosti daje odličen uvid v raznoliko izkušnjo 20. stoletja, ki ji je bil sam priča oz. je bil v njej aktivno udeležen. V slovenskem jeziku imamo doslej preveden en sam Audenov esej iz te knjige in sicer Pesnik in mesto, esej O pisanju, ki mu boste lahko prisluhnili, pa je za oddajo Razgledi in razmisleki prevedel Primož Čučnik. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 28 May 2020 11:05:00 +0000 Wystan Hugh Auden: O pisanju - 2. del Britansko-ameriški pesnik Wystan Hugh Auden (1907-1973) je svoje pisanje v prozi, krajše eseje, daljše razprave in predavanja korigiral in zbral v knjigi Barvarjeva dlan (The Dyer's Hand; fraza iz 111 Shakespearovega soneta, v prevodu Srečka Fišerja). V svojem esejističnem pisanju je erudit, ki se naslanja na literarno klasiko, pa tudi aktualno produkcijo, komentira umetnost in življenje nasploh, je humoren ali pa po kafkovem zgledu paraboličen. Obravnavane teme poskuša predstaviti čimbolj objektivno, vendar je hkrati zelo oseben in kljub mnogim referencam iz preteklosti daje odličen uvid v raznoliko izkušnjo 20. stoletja, ki ji je bil sam priča oz. je bil v njej aktivno udeležen. V slovenskem jeziku imamo doslej preveden en sam Audenov esej iz te knjige in sicer Pesnik in mesto, esej O pisanju, ki mu boste lahko prisluhnili, pa je za oddajo Razgledi in razmisleki prevedel Primož Čučnik. 174696280 RTVSLO – Ars 1253 clean Britansko-ameriški pesnik Wystan Hugh Auden (1907-1973) je svoje pisanje v prozi, krajše eseje, daljše razprave in predavanja korigiral in zbral v knjigi Barvarjeva dlan (The Dyer's Hand; fraza iz 111 Shakespearovega soneta, v prevodu Srečka Fišerja). V svojem esejističnem pisanju je erudit, ki se naslanja na literarno klasiko, pa tudi aktualno produkcijo, komentira umetnost in življenje nasploh, je humoren ali pa po kafkovem zgledu paraboličen. Obravnavane teme poskuša predstaviti čimbolj objektivno, vendar je hkrati zelo oseben in kljub mnogim referencam iz preteklosti daje odličen uvid v raznoliko izkušnjo 20. stoletja, ki ji je bil sam priča oz. je bil v njej aktivno udeležen. V slovenskem jeziku imamo doslej preveden en sam Audenov esej iz te knjige in sicer Pesnik in mesto, esej O pisanju, ki mu boste lahko prisluhnili, pa je za oddajo Razgledi in razmisleki prevedel Primož Čučnik. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 28 May 2020 11:05:00 +0000 Wystan Hugh Auden: O pisanju - 1. del V oddaji Razgledi in razmisleki lahko slišite pogovor s prevajalko dela Žalost onkraj sanj avtrijskega nobelovca Petra Handkeja - Amalijo Maček. Z njo se je pogovarjala Maja Žvokelj. 174694514 RTVSLO – Ars 1126 clean V oddaji Razgledi in razmisleki lahko slišite pogovor s prevajalko dela Žalost onkraj sanj avtrijskega nobelovca Petra Handkeja - Amalijo Maček. Z njo se je pogovarjala Maja Žvokelj. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 21 May 2020 11:05:00 +0000 O Petru Handkeju in njegovi Žalosti onkraj sanj s prevajalko Amalijo Maček Esej Ottakringer Strasse s podnaslovom Poletni sprehod je napisal sodobni avstrijski pisatelj, esejist in urednik Karel-Markus Gauss, objavil ga je v knjigi z naslovom V gozdu metropol, ki jo je poslovenila Ana Grmek. Karl-Markus Gauss se je rodil leta 1954, študiral je nemško filologijo in zgodovino. Dolgo je bil literarni urednik in kritik, danes pa piše predvsem eseje; značilna zanj je posebna vrsta intelektualno poglobljenega popotnega eseja. Gauss je za svoje ustvarjanje prejel veliko literarnih nagrad, med njimi nagrado vilenica. V slovenščino imamo poleg omenjene prevedene tudi Gaussove knjige Umirajoči Evropejci, Evropska abeceda in Jedci psov iz Svinije. V eseju z naslovom Ottakringer Strasse Karl-Markus Gauss opisuje dunajsko četrt Ottakring kot jo je gledal in opisoval Ivan Cankar s čimer se spominjamo tudi Cankarjevega rojstnega dne pred štirimi dnevi. foto: wikipedia 174693253 RTVSLO – Ars 1322 clean Esej Ottakringer Strasse s podnaslovom Poletni sprehod je napisal sodobni avstrijski pisatelj, esejist in urednik Karel-Markus Gauss, objavil ga je v knjigi z naslovom V gozdu metropol, ki jo je poslovenila Ana Grmek. Karl-Markus Gauss se je rodil leta 1954, študiral je nemško filologijo in zgodovino. Dolgo je bil literarni urednik in kritik, danes pa piše predvsem eseje; značilna zanj je posebna vrsta intelektualno poglobljenega popotnega eseja. Gauss je za svoje ustvarjanje prejel veliko literarnih nagrad, med njimi nagrado vilenica. V slovenščino imamo poleg omenjene prevedene tudi Gaussove knjige Umirajoči Evropejci, Evropska abeceda in Jedci psov iz Svinije. V eseju z naslovom Ottakringer Strasse Karl-Markus Gauss opisuje dunajsko četrt Ottakring kot jo je gledal in opisoval Ivan Cankar s čimer se spominjamo tudi Cankarjevega rojstnega dne pred štirimi dnevi. foto: wikipedia https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Fri, 15 May 2020 12:40:00 +0000 KARL MARKUS GAUSS: OTTAKRINGER STRASSE - POLETNI SPREHOD Izhodišče pogovora je apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo in za več vlaganj. Podalo ga je 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopajo sto tisoč kulturnic in kulturnikov. Damjan Damjanovič odgovarja, da ne vidi razloga, da bi se jemalo kulturnemu proračunu. Foto: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/07/DamjanDamjanovivodjadirektoratazaustvarjalnostnaMinistrstvuzakulturo4747168.mp3 RTVSLO – Ars 1715 clean Izhodišče pogovora je apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo in za več vlaganj. Podalo ga je 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopajo sto tisoč kulturnic in kulturnikov. Damjan Damjanovič odgovarja, da ne vidi razloga, da bi se jemalo kulturnemu proračunu. Foto: BoBo https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Sat, 09 May 2020 12:00:00 +0000 Damjan Damjanovič, vodja direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo Leta 2014 je bil med gosti literarnega festivala Fabula mednarodno uveljavljeni madžarski pisatelj, esejist in dramatik Péter Esterházy, ki predstavlja enega od vrhov sodobne madžarske književnosti. Slovenski bralci ga poznajo po romanih Pomožni glagoli srca, Hrabalova knjiga, Ženske in Harmonia caelestis. Péter Esterházy je po hudi bolezni umrl julija 2016. Letos aprila bi dopolnil 70 let. Vabimo vas, da v oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete pogovoru, ki ga je s Pétrom Esterházyjem leta 2014, ko je obiskal Ljubljano, pripravila Jutka Rudaš. Foto: Lenke Szilágyi http://www.litera.hu/hirek/a-het-prozaja-esterhazy-peter-az-eltunt-ido-nyomaban videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/07/PterEsterhzy-ob70-letnicirojstva4746793.mp3 RTVSLO – Ars 1529 clean Leta 2014 je bil med gosti literarnega festivala Fabula mednarodno uveljavljeni madžarski pisatelj, esejist in dramatik Péter Esterházy, ki predstavlja enega od vrhov sodobne madžarske književnosti. Slovenski bralci ga poznajo po romanih Pomožni glagoli srca, Hrabalova knjiga, Ženske in Harmonia caelestis. Péter Esterházy je po hudi bolezni umrl julija 2016. Letos aprila bi dopolnil 70 let. Vabimo vas, da v oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete pogovoru, ki ga je s Pétrom Esterházyjem leta 2014, ko je obiskal Ljubljano, pripravila Jutka Rudaš. Foto: Lenke Szilágyi http://www.litera.hu/hirek/a-het-prozaja-esterhazy-peter-az-eltunt-ido-nyomaban https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 07 May 2020 11:05:00 +0000 Péter Esterházy - ob 70-letnici rojstva Pred dnevi je umrl ugledni švedski pisatelj in dramatik Per Olov Enquist. Rodil se je leta 1934 v Hjoggböle na severu Švedske, kjer je tudi odraščal. Na univerzi v Uppsali je študiral literarno zgodovino. Pisati je začel v šestdesetih letih v ozračju francoskega novega romana. V več kot štiridesetih literarnih delih je Enquist izoblikoval svoj poseben literarni slog - resnica v njegovem pisanju ni dostopna, dejstva so pogosto preveč kompleksna, odgovori dvoumni. V slovenščino imamo prevedena Enquistova romana Knjiga o Blanche in Marie v Prevodu Mite Gustinčič Pahor in Knjižnica kapitana Nema, ki jo je prevedla Sara Grbović. S Petrom Olovom Enquistom se je leta 2011, ko je bil gost festivala Fabula, pogovarjala Staša Grahek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/29/InmemoriamPerOlovEnquist4728182.mp3 RTVSLO – Ars 1440 clean Pred dnevi je umrl ugledni švedski pisatelj in dramatik Per Olov Enquist. Rodil se je leta 1934 v Hjoggböle na severu Švedske, kjer je tudi odraščal. Na univerzi v Uppsali je študiral literarno zgodovino. Pisati je začel v šestdesetih letih v ozračju francoskega novega romana. V več kot štiridesetih literarnih delih je Enquist izoblikoval svoj poseben literarni slog - resnica v njegovem pisanju ni dostopna, dejstva so pogosto preveč kompleksna, odgovori dvoumni. V slovenščino imamo prevedena Enquistova romana Knjiga o Blanche in Marie v Prevodu Mite Gustinčič Pahor in Knjižnica kapitana Nema, ki jo je prevedla Sara Grbović. S Petrom Olovom Enquistom se je leta 2011, ko je bil gost festivala Fabula, pogovarjala Staša Grahek. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 30 Apr 2020 11:05:00 +0000 In memoriam Per Olov Enquist Pogovarjamo se o selektivnem spominu “dolgega trajanja” na pravnika (doktoriral na Dunaju, 1916) in med obema vojnama politika, (*30.11.1887 + 21.4.1970) ki ga zaradi temeljnih spoznavnih razlogov (in interesov) še vedno zavračata tako “klerikalna” kot “levičarska” tradicija. Ali, kot pove sogovornik, doc.dr. Srečo Dragoš, sociolog in socialni delavec, predavatelj na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, prva ga ni razumela, druga pa ga je spregledala zaradi teoretskih in političnih različnosti. Poskus preseganja naslovnega “pol stoletja selektivne ignorance” v pogovoru načenjamo prek analize “organizirane pozabe” Gosarjevega odnosa do: 1) vprašanja socialne pravičnosti, 2) razumevanja dometa katoliške morale pri njenem uresničevanju in, 3) vprašanja socialne in ekonomske politike države. Nekdanji minister za socialno politiko v prvi Jugoslaviji (1927-28), dekan Tehniške fakultete ljubljanske univerze (1936-39), je bil na Slovenskem poleg Janeza Evangelista Kreka in Edvarda Kocbeka najpomembnejši krščansko socialni intelektualec. Njegovo temeljno delo je “Za novi družabni red“, ki je v dveh delih (na 1600 straneh) izšlo sredi 30-ih let pri Mohorjevi v Celju. Še vedno pa ni prepoznan njegov primat pri konceptualizacijji socialne države, ki je nastal v 20-letih preteklega stoletja. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/23/AndrejGosar4722054.mp3 RTVSLO – Ars 2115 clean Pogovarjamo se o selektivnem spominu “dolgega trajanja” na pravnika (doktoriral na Dunaju, 1916) in med obema vojnama politika, (*30.11.1887 + 21.4.1970) ki ga zaradi temeljnih spoznavnih razlogov (in interesov) še vedno zavračata tako “klerikalna” kot “levičarska” tradicija. Ali, kot pove sogovornik, doc.dr. Srečo Dragoš, sociolog in socialni delavec, predavatelj na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, prva ga ni razumela, druga pa ga je spregledala zaradi teoretskih in političnih različnosti. Poskus preseganja naslovnega “pol stoletja selektivne ignorance” v pogovoru načenjamo prek analize “organizirane pozabe” Gosarjevega odnosa do: 1) vprašanja socialne pravičnosti, 2) razumevanja dometa katoliške morale pri njenem uresničevanju in, 3) vprašanja socialne in ekonomske politike države. Nekdanji minister za socialno politiko v prvi Jugoslaviji (1927-28), dekan Tehniške fakultete ljubljanske univerze (1936-39), je bil na Slovenskem poleg Janeza Evangelista Kreka in Edvarda Kocbeka najpomembnejši krščansko socialni intelektualec. Njegovo temeljno delo je “Za novi družabni red“, ki je v dveh delih (na 1600 straneh) izšlo sredi 30-ih let pri Mohorjevi v Celju. Še vedno pa ni prepoznan njegov primat pri konceptualizacijji socialne države, ki je nastal v 20-letih preteklega stoletja. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 23 Apr 2020 12:06:00 +0000 Andrej Gosar Lani so v Jakopičevi galeriji v Ljubljani z obsežno fotografsko razstavo iraških avtorjev začrtali dolgoročni projekt predstavitev tujih dežel in kultur s ciljem, ki presega dokumentarno-umetniškega. Njihova vizija je namreč, kot pravijo: »Učiti se in dajati možnosti za učenje. Učiti se o drugih – o njih, a skoznje in skozi fotografijo o sebi.« 17. marca letos bi naj v Jakopičevi galeriji v Ljubljani odprli drugo razstavo v nizu z naslovom Videnje 20/20: Skupnost. Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija. Ker jim je Covid-19 prekrižal načrte, so se odločili, da v času do pravega odprtja ponudijo video vodstva na daljavo. O projektu, o oddaljeni kulturi in v zrcalu te o naši družbi, se je Žiga Bratoš pogovarjal s kuratorko Marijo Skočir. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/16/Videnje2020Skupnost.Sodobnaindonezijskadrubenozavzetafotografija4713886.mp3 RTVSLO – Ars 1356 clean Lani so v Jakopičevi galeriji v Ljubljani z obsežno fotografsko razstavo iraških avtorjev začrtali dolgoročni projekt predstavitev tujih dežel in kultur s ciljem, ki presega dokumentarno-umetniškega. Njihova vizija je namreč, kot pravijo: »Učiti se in dajati možnosti za učenje. Učiti se o drugih – o njih, a skoznje in skozi fotografijo o sebi.« 17. marca letos bi naj v Jakopičevi galeriji v Ljubljani odprli drugo razstavo v nizu z naslovom Videnje 20/20: Skupnost. Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija. Ker jim je Covid-19 prekrižal načrte, so se odločili, da v času do pravega odprtja ponudijo video vodstva na daljavo. O projektu, o oddaljeni kulturi in v zrcalu te o naši družbi, se je Žiga Bratoš pogovarjal s kuratorko Marijo Skočir. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 16 Apr 2020 11:05:00 +0000 Videnje 20/20: Skupnost. Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija Na Ministrstvu za okolje in prostor poteka integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, v katerem je poleg mestne občine Ljubljana in olimpijskega komiteja vodilni partner podjetnik Joc Pečečnik. Medtem pa je Mreža organizacij za zaščito kulturne dediščine Europa Nostra Plečnikov stadion ravno zaradi projekta Bežigrajski športni park uvrstila med sedem najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine za leto 2020. Ali je Plečnikov stadion v Ljubljani mogoče obnoviti v izvorni obliki? Je to smiselno? Ali to celo moramo storiti? Kako naj vrednotimo odločitev Europe nostre? Svoje poglede sta predstavila arhitekt prof. Janez Koželj, ljubljanski podžupan, in umetnosti zgodovinar prof. dr. Peter Krečič. Vir fotografije: BoBo videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/10/KoeljinKreioPlenikovemstadionu4708277.mp3 RTVSLO – Ars 2008 clean Na Ministrstvu za okolje in prostor poteka integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, v katerem je poleg mestne občine Ljubljana in olimpijskega komiteja vodilni partner podjetnik Joc Pečečnik. Medtem pa je Mreža organizacij za zaščito kulturne dediščine Europa Nostra Plečnikov stadion ravno zaradi projekta Bežigrajski športni park uvrstila med sedem najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine za leto 2020. Ali je Plečnikov stadion v Ljubljani mogoče obnoviti v izvorni obliki? Je to smiselno? Ali to celo moramo storiti? Kako naj vrednotimo odločitev Europe nostre? Svoje poglede sta predstavila arhitekt prof. Janez Koželj, ljubljanski podžupan, in umetnosti zgodovinar prof. dr. Peter Krečič. Vir fotografije: BoBo https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Fri, 10 Apr 2020 13:25:00 +0000 Koželj in Krečič o Plečnikovem stadionu Človeštvo je v bitki proti pandemiji koronavirusa trenutno brez globalnega vodenja, čeprav bi ga – skupaj s tesnejšim mednarodnim sodelovanjem – potrebovalo za učinkovit spopad s to izjemno nalezljivo boleznijo, je sredi prejšnjega meseca v ameriški reviji Time razmišljal izraelski zgodovinar in filozof Yuval Noah Harari. Čeprav so karantene kratkoročno ključnega pomena za zaustavitev posameznih epidemij, bi – ob odsotnosti globalnega vodenja in mednarodnega sodelovanja – morebitni izolacionizem vodil k še večjemu gospodarskemu in družbenemu zlomu, ne da bi ponudil resnično zaščito pred nalezljivo boleznijo. Nekaj dni kasneje je Harari nadaljeval svoja razmišljanja za britanski časnik Financial Times. Yuval Noah Harari je poudaril, da naj si pri odločanju, kako premagati neposredno grožnjo zdravju ljudi, politični voditelji zastavijo še naslednje vprašanje: v kakšnem svetu želimo živeti po koncu pandemije? Po Hararijevi oceni imajo na voljo spekter izbir med totalitarnim nadzorom in državljanskim opolnomočenjem ter nacionalistično izolacijo in globalno solidarnostjo. Razmisleke, ki so jih Harari in drugi intelektualci v zadnjem mesecu objavili v domačih in tujih medijih, je zbral in prevedel Urban Tarman. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/09/YuvalNoahHarariKakenbosvetpopandemijikoronavirusa4705828.mp3 RTVSLO – Ars 1496 clean Človeštvo je v bitki proti pandemiji koronavirusa trenutno brez globalnega vodenja, čeprav bi ga – skupaj s tesnejšim mednarodnim sodelovanjem – potrebovalo za učinkovit spopad s to izjemno nalezljivo boleznijo, je sredi prejšnjega meseca v ameriški reviji Time razmišljal izraelski zgodovinar in filozof Yuval Noah Harari. Čeprav so karantene kratkoročno ključnega pomena za zaustavitev posameznih epidemij, bi – ob odsotnosti globalnega vodenja in mednarodnega sodelovanja – morebitni izolacionizem vodil k še večjemu gospodarskemu in družbenemu zlomu, ne da bi ponudil resnično zaščito pred nalezljivo boleznijo. Nekaj dni kasneje je Harari nadaljeval svoja razmišljanja za britanski časnik Financial Times. Yuval Noah Harari je poudaril, da naj si pri odločanju, kako premagati neposredno grožnjo zdravju ljudi, politični voditelji zastavijo še naslednje vprašanje: v kakšnem svetu želimo živeti po koncu pandemije? Po Hararijevi oceni imajo na voljo spekter izbir med totalitarnim nadzorom in državljanskim opolnomočenjem ter nacionalistično izolacijo in globalno solidarnostjo. Razmisleke, ki so jih Harari in drugi intelektualci v zadnjem mesecu objavili v domačih in tujih medijih, je zbral in prevedel Urban Tarman. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 09 Apr 2020 11:05:00 +0000 Yuval Noah Harari: Kakšen bo svet po pandemiji koronavirusa? Amnezija in litteris je naslov eseja nemškega pisatelja Patricka Süskinda. Ker lahko v teh dneh morda več časa namenjamo branju, velja prisluhniti pisateljevemu razmišljanju o tem, kaj ostane od tistega, kar preberemo. Esej Patricka Süskinda je prevedla Staša Grahek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/26/PatrickSskindAmnezijainlitteris4688316.mp3 RTVSLO – Ars 1074 clean Amnezija in litteris je naslov eseja nemškega pisatelja Patricka Süskinda. Ker lahko v teh dneh morda več časa namenjamo branju, velja prisluhniti pisateljevemu razmišljanju o tem, kaj ostane od tistega, kar preberemo. Esej Patricka Süskinda je prevedla Staša Grahek. https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ Thu, 02 Apr 2020 11:05:00 +0000 Patrick Süskind: Amnezija in litteris RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo. sl Thu, 20 Jan 2022 08:45:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/razgledi-in-razmisleki/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 20 Jan 2022 08:45:00 +0000 Razgledi in razmisleki