<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/razkosje_v_glavi.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Arts</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.</description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/razkosje-v-glavi/</link>
        <title>Razkošje v glavi</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/1339670/logo_2.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>»Dobra otroška književnost nagovori vse«, pravi mladinska pisateljica in kritičarka Maša Ogrizek. Idej za zgodbe ji ne zmanjka, nove nastajajo tudi med sprehodi in kolesarjenjem. Najdragocenejši pa se ji zdi stik z mladimi bralci, ki je v teh dneh pri njej skoraj na vsakodnevnem urniku. Zakaj se ji zdi družinsko branje pomembno, kakšni kriteriji po njenem naredijo otroško knjigo kakovostno in kako pomembne so razne nominacije in nagrade za delo pisatelja – o vsem tem je Maša Ogrizek več povedala v pogovoru s Tadejo Bizilj v oddaji Razkošje v glavi.</description>
        <enclosure length="53046528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/28/MaaOgrRA_SLO_LJT_9697041_20554235.mp3"></enclosure>
        <guid>175225006</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1657</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Dobra otroška književnost nagovori vse«, pravi mladinska pisateljica in kritičarka Maša Ogrizek. Idej za zgodbe ji ne zmanjka, nove nastajajo tudi med sprehodi in kolesarjenjem. Najdragocenejši pa se ji zdi stik z mladimi bralci, ki je v teh dneh pri njej skoraj na vsakodnevnem urniku. Zakaj se ji zdi družinsko branje pomembno, kakšni kriteriji po njenem naredijo otroško knjigo kakovostno in kako pomembne so razne nominacije in nagrade za delo pisatelja – o vsem tem je Maša Ogrizek več povedala v pogovoru s Tadejo Bizilj v oddaji Razkošje v glavi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225006</link>
        <pubDate> Sat, 30 May 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Maša Ogrizek: &quot;Bistvo je širjenje ljubezni do branja.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Miloš Kosec je eden vidnejših predstavnikov novega vala slovenskih arhitektov. Leta 2013 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v sodobni arhitekturi. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani deluje kot docent, predavatelj in raziskovalec. Poznamo ga tudi kot kustosa in plodnega publicista, ob tem pa je tudi član umetniško-raziskovalnega kolektiva Nonument, ki podpisuje slovenski paviljon na letošnjem Beneškem bienalu.  Z njim se je za oddajo Razkošje v glavi pogovarjal Miha Žorž.</description>
        <enclosure length="49534464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/22/Dr.MiloRA_SLO_LJT_9631125_20480628.mp3"></enclosure>
        <guid>175223531</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1547</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Miloš Kosec je eden vidnejših predstavnikov novega vala slovenskih arhitektov. Leta 2013 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v sodobni arhitekturi. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani deluje kot docent, predavatelj in raziskovalec. Poznamo ga tudi kot kustosa in plodnega publicista, ob tem pa je tudi član umetniško-raziskovalnega kolektiva Nonument, ki podpisuje slovenski paviljon na letošnjem Beneškem bienalu.  Z njim se je za oddajo Razkošje v glavi pogovarjal Miha Žorž.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223531</link>
        <pubDate> Sat, 23 May 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Miloš Kosec: &quot;Kritičnosti ni brez samokritičnosti&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Ana Makuc je literarna komparativistka, doktorandka ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, prevajalka, feministka, aktvistka in pesnica. Za pesniško zbirko Ljubica Rolanda Barthesa je prejela prestižno Veronikino nagrado, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji. V svoji družbeno angažirani poeziji se kritično na novo izprašuje o pojmu ženskosti in položaju žensk v družbi, zanimajo jo teme, povezane s človekovimi pravicami, reproduktivne pravice žensk, problem nasilja nad ženskami in manjšinami. Vse to se izjemno kaže v avtoričini drugi pesniški zbirki Švercam lubenice. Dr. Ana Makuc ob pisanju poezije prevaja feministično literaturo in feministično teorijo. Med drugim je prevedla kultno delo Feminizem je za vsakogar ameriške pesnice, feministične teoretičarke in aktivistke Bell Hooks, lani pa je pri založbi Sophia objavila prevodno pesniško zbirko Žena sveta prve britanske lavreatke, pesnice Carol Ann Duffy, in jo pospremila z bogato spremno besedo. Dr. Ano Makuc je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="52068864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/14/Dr.AnaRA_SLO_LJT_9528201_20364585.mp3"></enclosure>
        <guid>175221394</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1627</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Ana Makuc je literarna komparativistka, doktorandka ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, prevajalka, feministka, aktvistka in pesnica. Za pesniško zbirko Ljubica Rolanda Barthesa je prejela prestižno Veronikino nagrado, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji. V svoji družbeno angažirani poeziji se kritično na novo izprašuje o pojmu ženskosti in položaju žensk v družbi, zanimajo jo teme, povezane s človekovimi pravicami, reproduktivne pravice žensk, problem nasilja nad ženskami in manjšinami. Vse to se izjemno kaže v avtoričini drugi pesniški zbirki Švercam lubenice. Dr. Ana Makuc ob pisanju poezije prevaja feministično literaturo in feministično teorijo. Med drugim je prevedla kultno delo Feminizem je za vsakogar ameriške pesnice, feministične teoretičarke in aktivistke Bell Hooks, lani pa je pri založbi Sophia objavila prevodno pesniško zbirko Žena sveta prve britanske lavreatke, pesnice Carol Ann Duffy, in jo pospremila z bogato spremno besedo. Dr. Ano Makuc je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221394</link>
        <pubDate> Sat, 16 May 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Ana Makuc</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi tako imenovani sodobni konflikti ali vojne so namreč predmet arheoloških raziskovanj. To velja še posebno za prvo in drugo svetovno vojno. In s tem se ukvarja dr. Uroš Košir, ki preučuje predvsem pokrajine konfliktov in materialno kulturo ter osebne zgodovine udeležencev obeh svetovnih vojn. Ukvarja se tudi z arheološkimi raziskavami prikritih grobišč.</description>
        <enclosure length="52863744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/UroKoRA_SLO_LJT_9441838_20267024.mp3"></enclosure>
        <guid>175219566</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi tako imenovani sodobni konflikti ali vojne so namreč predmet arheoloških raziskovanj. To velja še posebno za prvo in drugo svetovno vojno. In s tem se ukvarja dr. Uroš Košir, ki preučuje predvsem pokrajine konfliktov in materialno kulturo ter osebne zgodovine udeležencev obeh svetovnih vojn. Ukvarja se tudi z arheološkimi raziskavami prikritih grobišč.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219566</link>
        <pubDate> Sat, 09 May 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Uroš Košir</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni gost je Mario Sambolec, človek integritete, širokih strokovnih znanj, humanističnih stremljenj in z globljo filozofsko pa vendarle povsem praktično življenjsko rdečo nitjo v delovanju. Je ustanovitelj podjetja Feelgood, kjer se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, prehranskim svetovanjem in predavanji. Ni neznanec v slovenskem medijskem prostoru, a spoznajmo ga še malce drugače.  </description>
        <enclosure length="84192768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/MarioSaRA_SLO_IZO450_20189238.mp3"></enclosure>
        <guid>175218099</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2631</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni gost je Mario Sambolec, človek integritete, širokih strokovnih znanj, humanističnih stremljenj in z globljo filozofsko pa vendarle povsem praktično življenjsko rdečo nitjo v delovanju. Je ustanovitelj podjetja Feelgood, kjer se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, prehranskim svetovanjem in predavanji. Ni neznanec v slovenskem medijskem prostoru, a spoznajmo ga še malce drugače.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218099</link>
        <pubDate> Sat, 02 May 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Mario Sambolec: &quot;Ne maramo, ko nam drugi lažejo, zakaj bi potem lagali sebi?&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>April je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhitektke in arhitekte. Pogovor z Ano Kučan je več kot le intervju o krajinski arhitekturi. Je pogovor o etiki, o slovenskem odnosu do zemlje in o tem, kakšno sled bomo pustili v krajini, ki nam je bila dana v varstvo. Oddajo je pripravil Miha Žorž.</description>
        <enclosure length="46629888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/ProstorRA_SLO_LJT_9304424_20108527.mp3"></enclosure>
        <guid>175216472</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1457</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>April je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhitektke in arhitekte. Pogovor z Ano Kučan je več kot le intervju o krajinski arhitekturi. Je pogovor o etiki, o slovenskem odnosu do zemlje in o tem, kakšno sled bomo pustili v krajini, ki nam je bila dana v varstvo. Oddajo je pripravil Miha Žorž.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216472</link>
        <pubDate> Sat, 25 Apr 2026 10:58:00 +0000</pubDate>
        <title>Prostor je naš skupni obraz</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor  in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. 

Oddajo je pripravil Stane Kocutar. 

Foto: Osebni arhiv</description>
        <enclosure length="54323712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/16/Dr.GregRA_SLO_LJT_9205768_19998403.mp3"></enclosure>
        <guid>175214520</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1697</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor  in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. 

Oddajo je pripravil Stane Kocutar. 

Foto: Osebni arhiv</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214520</link>
        <pubDate> Sat, 18 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Gregor Antoličič, zgodovinar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenska pokrajina, mesta in vasi v sebi nosijo raznovrstno tradicijo, zgodovino in običaje. Spoštovanje do vseh teh posebnosti in oplemenitenje teh lahko sloni le na posameznikih, ki znajo prisluhniti, ceniti in dograjevati. Ena takih je gotovo Andreja Škrabec. Priselila se je v Hrovačo, na ribniški konec, kjer je lahko razprla krila v kulturi v širšem pomenu besede. </description>
        <enclosure length="52972032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/AndrejaRA_SLO_LJT_9143599_19928208.mp3"></enclosure>
        <guid>175213181</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1655</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenska pokrajina, mesta in vasi v sebi nosijo raznovrstno tradicijo, zgodovino in običaje. Spoštovanje do vseh teh posebnosti in oplemenitenje teh lahko sloni le na posameznikih, ki znajo prisluhniti, ceniti in dograjevati. Ena takih je gotovo Andreja Škrabec. Priselila se je v Hrovačo, na ribniški konec, kjer je lahko razprla krila v kulturi v širšem pomenu besede. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213181</link>
        <pubDate> Sat, 11 Apr 2026 15:04:37 +0000</pubDate>
        <title>Andreja Škrabec</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nekdanja predsednica Slovenskega sociološkega društva in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v predsedstvu Evropske sociološke asociacije, v preteklosti je bila članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="70365696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/Red.proRA_SLO_LJT_9048151_19821711.mp3"></enclosure>
        <guid>175211138</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2198</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nekdanja predsednica Slovenskega sociološkega društva in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v predsedstvu Evropske sociološke asociacije, v preteklosti je bila članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211138</link>
        <pubDate> Sat, 04 Apr 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Red. prof. dr. Milica Antić Gaber</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude &quot;Za drevesa gre!&quot;, ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih dreves  ter preprečevanje nestrokovnega sekanja in obrezovanja. Zaposlena je na Inštitutu za politike prostora, ki v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Z dr. Majo Simoneti se je pogovarjal Miha Žorž.</description>
        <enclosure length="46553088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/26/Dr.MajaRA_SLO_LJT_8924795_19687821.mp3"></enclosure>
        <guid>175209384</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1454</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude &quot;Za drevesa gre!&quot;, ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih dreves  ter preprečevanje nestrokovnega sekanja in obrezovanja. Zaposlena je na Inštitutu za politike prostora, ki v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Z dr. Majo Simoneti se je pogovarjal Miha Žorž.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209384</link>
        <pubDate> Sat, 28 Mar 2026 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Maja Simoneti - Uspešno prostorsko načrtovanje zahteva čas</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko.
Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav.
Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe.
Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ...

Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi.&lt;p&gt;Foto: Ela Mimi Pirnar&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="75437568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/21/ZalaDobRA_SLO_LJT_8818444_19573773.mp3"></enclosure>
        <guid>175207960</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2357</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko.
Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav.
Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe.
Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ...

Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi.&lt;p&gt;Foto: Ela Mimi Pirnar&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207960</link>
        <pubDate> Sat, 21 Mar 2026 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>dr. Zala Dobovšek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka  se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023  kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo. </description>
        <enclosure length="43558656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/DominikRA_SLO_LJT_8704968_19444484.mp3"></enclosure>
        <guid>175205512</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1361</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka  se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023  kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205512</link>
        <pubDate> Sat, 14 Mar 2026 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Dominik Kozjek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Draga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču.
Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, preslišanim in ranjenim glasom, zanjo ni zatočišče pred resničnostjo, ampak kraj, kjer resničnost lahko spregovori naglas. Verjame, da človek ne more govoriti o etiki na odru in molčati pred trpljenjem v resničnem svetu.
Zato zanjo umetnost in življenje nista ločena svetova. Je umetnica, ki razume, da je umetnost tudi oblika odgovornosti, izpraševanja vesti, prisila gledanja tistega, kar bi sicer pustili globoko v temi.
Na presečišču vseh njenih umetniških in drugih prizadevanj je človek, ženska pa moralno središče sveta.</description>
        <enclosure length="73482240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/07/DragaPoRA_SLO_LJT_8645768_19376194.mp3"></enclosure>
        <guid>175204196</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2296</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Draga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču.
Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, preslišanim in ranjenim glasom, zanjo ni zatočišče pred resničnostjo, ampak kraj, kjer resničnost lahko spregovori naglas. Verjame, da človek ne more govoriti o etiki na odru in molčati pred trpljenjem v resničnem svetu.
Zato zanjo umetnost in življenje nista ločena svetova. Je umetnica, ki razume, da je umetnost tudi oblika odgovornosti, izpraševanja vesti, prisila gledanja tistega, kar bi sicer pustili globoko v temi.
Na presečišču vseh njenih umetniških in drugih prizadevanj je človek, ženska pa moralno središče sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204196</link>
        <pubDate> Sat, 07 Mar 2026 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Draga Potočnjak</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako težko biti pristen in prisoten? Pa tudi - čemu se ženske in moški tako radi udinjamo, podlegamo in nas pusti neizpolnjene in nedoživete ter kaj pomeni resnično živeti po srcu in duhu, etosu ter kakšne premike to prinese v odnosu do sebe in bližnjega. </description>
        <enclosure length="96272640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/pelaGoRA_SLO_IZO505_19251588.mp3"></enclosure>
        <guid>175202150</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3008</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako težko biti pristen in prisoten? Pa tudi - čemu se ženske in moški tako radi udinjamo, podlegamo in nas pusti neizpolnjene in nedoživete ter kaj pomeni resnično živeti po srcu in duhu, etosu ter kakšne premike to prinese v odnosu do sebe in bližnjega. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202150</link>
        <pubDate> Sat, 28 Feb 2026 16:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Špela Gornik: &quot;Mi sprejemamo veliko zlorab kot ljubezen.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="38658048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/MajaPlaRA_SLO_LJT_8462155_19166259.mp3"></enclosure>
        <guid>175200029</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1208</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200029</link>
        <pubDate> Sat, 21 Feb 2026 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Maja Plaz</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali doktorico in profesorico Petro Černe Oven, prodekanko za trajnost in komunikacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem širšega polja oblikovanja vizualnih komunikacij. Je predavateljica, raziskovalka, kustosinja, urednica in oblikovalka. Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih, predava na mednarodnih konferencah, že 20 let sodeluje tudi v mednarodni tipografski organizaciji ATypl. Je prejemnica številnih nagrad in priznaj za oblikovanje. Rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje. Doktorico Petro Černe Oven je pred mikrofon povabila Petra Medved.</description>
        <enclosure length="51756288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/PetraeRA_SLO_LJT_8384254_19078378.mp3"></enclosure>
        <guid>175198296</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1617</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali doktorico in profesorico Petro Černe Oven, prodekanko za trajnost in komunikacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem širšega polja oblikovanja vizualnih komunikacij. Je predavateljica, raziskovalka, kustosinja, urednica in oblikovalka. Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih, predava na mednarodnih konferencah, že 20 let sodeluje tudi v mednarodni tipografski organizaciji ATypl. Je prejemnica številnih nagrad in priznaj za oblikovanje. Rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje. Doktorico Petro Černe Oven je pred mikrofon povabila Petra Medved.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198296</link>
        <pubDate> Sat, 14 Feb 2026 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Petra Černe Oven - rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice,  je danes najbrž najbolj predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce. Zakaj Lukatelce? </description>
        <enclosure length="46536192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/07/ZdravkoRA_SLO_LJT_8314787_19000211.mp3"></enclosure>
        <guid>175196704</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1454</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice,  je danes najbrž najbolj predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce. Zakaj Lukatelce? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196704</link>
        <pubDate> Sat, 07 Feb 2026 15:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Zdravko Duša</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu?  Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek.

Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)</description>
        <enclosure length="69103104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/AnaRoRA_SLO_LJT_8208996_18880263.mp3"></enclosure>
        <guid>175194202</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2159</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu?  Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek.

Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194202</link>
        <pubDate> Sat, 31 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ana Roš Stojan: Moja kreativnost ne more peči biftkov, ampak potrebujem več umetniške vrednosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zdravka Dušo pozna ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik in je prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del ter gonilna sila številnih knjižnih projektov in izdaj. Pozna ga tudi filmski, televizijski in oglaševalski svet. Je avtor številnih reklamnih sloganov. Danes je predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce.</description>
        <enclosure length="46536192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/16/ZdravkoRA_SLO_LJT_8225403_18898524.mp3"></enclosure>
        <guid>175214513</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1454</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zdravka Dušo pozna ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik in je prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del ter gonilna sila številnih knjižnih projektov in izdaj. Pozna ga tudi filmski, televizijski in oglaševalski svet. Je avtor številnih reklamnih sloganov. Danes je predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214513</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 14:44:15 +0000</pubDate>
        <title>Zdravko Duša</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.</description>
        <enclosure length="53275392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/IgorKarRA_SLO_LJT_8142205_18804827.mp3"></enclosure>
        <guid>175192630</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1664</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192630</link>
        <pubDate> Sat, 24 Jan 2026 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Igor Karlovšek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.</description>
        <enclosure length="53190912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/ZoraboRA_SLO_LJT_8065153_18716665.mp3"></enclosure>
        <guid>175190747</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1662</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190747</link>
        <pubDate> Sat, 17 Jan 2026 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Zora Žbontar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in s Trstom –, tudi širšim prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.</description>
        <enclosure length="62909184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/10/IvanVogRA_SLO_LJT_8007826_18650525.mp3"></enclosure>
        <guid>175189315</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1965</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in s Trstom –, tudi širšim prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189315</link>
        <pubDate> Sat, 10 Jan 2026 13:13:23 +0000</pubDate>
        <title>Ivan Vogrič </title>
      </item>
      <item>
        <description>»Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti.« To so misli našega radijskega portretiranca v oddaji Razkošje v glavi, glasbenika Aleksandra Mežka. Oddajo je pripravila Darja Groznik. 

</description>
        <enclosure length="57002496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/02/AleksandRA_SLO_LJT_7921409_18552819.mp3"></enclosure>
        <guid>175187411</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1781</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti.« To so misli našega radijskega portretiranca v oddaji Razkošje v glavi, glasbenika Aleksandra Mežka. Oddajo je pripravila Darja Groznik. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187411</link>
        <pubDate> Sat, 03 Jan 2026 12:30:32 +0000</pubDate>
        <title>Aleksander Mežek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Red. prof. dr. Darja Zaviršek je ena ključnih raziskovalk in javnih intelektualk na področju socialnega dela v Sloveniji in širši regiji. S svojim raziskovalnim in družbeno angažiranim delom že desetletja bistveno prispeva k razvoju in ugledu socialnega dela in Fakultete za socialno delo. 
Njeno uspešnost izkazujejo domače in mednarodne znanstvene objave, ki jih najdemo v izjemnih bibliografskih seznamih. Kot primera prepoznavnosti v mednarodnem prostoru omenimo častno profesuro na najstarejši evropski univerzi za socialno delo Alice Salomon v Berlinu in prejem nagrade Eillen Younghusband, enega najvidnejših mednarodnih priznanj v disciplini socialnega dela. Je izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeno znanstveno, pedagoško in javno delo pa dosledno uresničuje načela socialne pravičnosti in družbeno odgovorne znanosti. 
</description>
        <enclosure length="55488768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/22/Red.proRA_SLO_LJT_7840090_18462824.mp3"></enclosure>
        <guid>175184515</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1734</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Red. prof. dr. Darja Zaviršek je ena ključnih raziskovalk in javnih intelektualk na področju socialnega dela v Sloveniji in širši regiji. S svojim raziskovalnim in družbeno angažiranim delom že desetletja bistveno prispeva k razvoju in ugledu socialnega dela in Fakultete za socialno delo. 
Njeno uspešnost izkazujejo domače in mednarodne znanstvene objave, ki jih najdemo v izjemnih bibliografskih seznamih. Kot primera prepoznavnosti v mednarodnem prostoru omenimo častno profesuro na najstarejši evropski univerzi za socialno delo Alice Salomon v Berlinu in prejem nagrade Eillen Younghusband, enega najvidnejših mednarodnih priznanj v disciplini socialnega dela. Je izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeno znanstveno, pedagoško in javno delo pa dosledno uresničuje načela socialne pravičnosti in družbeno odgovorne znanosti. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184515</link>
        <pubDate> Sat, 27 Dec 2025 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Red. prof. dr. Darja Zaviršek </title>
      </item>
      <item>
        <description>Apolonija Simon je izjemna slovenska slikarka. Poleg umetniškega ustvarjanja je ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer od leta 1999 tudi poučuje. Vodenje oblikovne šole je prevzela v času, ko so težnje po selitvi srednje šole iz Križank dosegle vrhunec. Meni, da bi bila selitev iz poslopja, ki ga je arhitekt Jože Plečnik obnovil prav z namenom oblikovanja prostora za izobraževanje, velika napaka. V oddajo Razkošje v glavi je Apolonijo Simon povabil Miha Žorž.</description>
        <enclosure length="49175040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/ApolonijRA_SLO_LJT_7808371_18426919.mp3"></enclosure>
        <guid>175183586</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1536</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Apolonija Simon je izjemna slovenska slikarka. Poleg umetniškega ustvarjanja je ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer od leta 1999 tudi poučuje. Vodenje oblikovne šole je prevzela v času, ko so težnje po selitvi srednje šole iz Križank dosegle vrhunec. Meni, da bi bila selitev iz poslopja, ki ga je arhitekt Jože Plečnik obnovil prav z namenom oblikovanja prostora za izobraževanje, velika napaka. V oddajo Razkošje v glavi je Apolonijo Simon povabil Miha Žorž.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183586</link>
        <pubDate> Sat, 20 Dec 2025 15:00:46 +0000</pubDate>
        <title>Apolonija Simon: Križanke so središče kreativnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Milan Hosta, športni pedagog s trimesečnim stažem učitelja v srednji šoli, se je nato odločil za študij filozofije in doktoriral na temo s področja etike športa in je danes polovično zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Vzporedno je ves čas raziskoval še dihanje, tako da je Buteykov dihalni terapevt in častni član Buteyko Breathing Professionals, usposobljen tudi pri Bolnišnici Golnik za podporo bolnikom z astmo. Lani je napisal knjigo Zadihaj, kjer dih postavi med telo in duha. Sčasoma sta ljubezen do filozofije in diha prerastli v raziskovanje zavesti in seveda do iskanja praktičnih rešitev, kako ravnati v stresnih situacijah, ohranjati odpornost na stres ali izboljšati zdravje, s čimer se poklicno ukvarja kot trener osebnostnega razvoja. Na tej poti je postal prvi certificirani Enneagram trener v Sloveniji, na podlagi česar je razvil svojo metodo, poimenovano 369matrica, ki združuje metafiziko s prizemljeno telesnostjo. Milan Hosta je tudi član projekta Global Consciousness, ki ga vodi Univerza Princeton, in sodeluje v delovni skupini Consciousness Education pri mednarodni komisiji Galileo. To je le del njegove osebne in poklicne poti, spekter njegovih poglabljanj v življenje in vase pa je izjemno prostran in globok, več lahko slišite v tokratni oddaji Razkošje v glavi. </description>
        <enclosure length="92871936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/dr.MilaRA_SLO_IZO811_18339319.mp3"></enclosure>
        <guid>175181682</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2902</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Milan Hosta, športni pedagog s trimesečnim stažem učitelja v srednji šoli, se je nato odločil za študij filozofije in doktoriral na temo s področja etike športa in je danes polovično zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Vzporedno je ves čas raziskoval še dihanje, tako da je Buteykov dihalni terapevt in častni član Buteyko Breathing Professionals, usposobljen tudi pri Bolnišnici Golnik za podporo bolnikom z astmo. Lani je napisal knjigo Zadihaj, kjer dih postavi med telo in duha. Sčasoma sta ljubezen do filozofije in diha prerastli v raziskovanje zavesti in seveda do iskanja praktičnih rešitev, kako ravnati v stresnih situacijah, ohranjati odpornost na stres ali izboljšati zdravje, s čimer se poklicno ukvarja kot trener osebnostnega razvoja. Na tej poti je postal prvi certificirani Enneagram trener v Sloveniji, na podlagi česar je razvil svojo metodo, poimenovano 369matrica, ki združuje metafiziko s prizemljeno telesnostjo. Milan Hosta je tudi član projekta Global Consciousness, ki ga vodi Univerza Princeton, in sodeluje v delovni skupini Consciousness Education pri mednarodni komisiji Galileo. To je le del njegove osebne in poklicne poti, spekter njegovih poglabljanj v življenje in vase pa je izjemno prostran in globok, več lahko slišite v tokratni oddaji Razkošje v glavi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181682</link>
        <pubDate> Sat, 13 Dec 2025 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>dr. Milan Hosta: &quot;A smo bili kdaj nagrajeni za dobro čutenje in čustvovanje?&quot;  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pot vaškega fanta, ki je postal zgodovinar, predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. To je pot Aleksandra Hribovška, gosta v oddaji Razkošje v glavi.  </description>
        <enclosure length="52129536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/03/AleksandRA_SLO_LJT_7641577_18239270.mp3"></enclosure>
        <guid>175179480</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1629</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pot vaškega fanta, ki je postal zgodovinar, predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. To je pot Aleksandra Hribovška, gosta v oddaji Razkošje v glavi.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179480</link>
        <pubDate> Sat, 06 Dec 2025 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Aleksander Hribovšek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nataša Posel je dolgoletna direktorica društva Amnesty International Slovenije, ene najprepoznavnejših organizacij, ki se zavzema za človekove pravice, ozavešča javnost o položaju ranljivih družbenih skupin in izvaja različne kampanje ter izobraževalne dejavnosti. Nataša Posel vztrajno zagovarja enakopravnost, pomen enakosti, univerzalnost človekovih pravic in nedotakljivost človekovega dostojanstva. Njen dolgoletni boj za popravo krivic, ki so jih utrpeli izbrisani, in prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer romske skupnosti so prinesli pomembne spremembe v naši družbi. Natašo Posel je pred radijski mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="51276288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/27/NataaPRA_SLO_LJT_7585526_18175806.mp3"></enclosure>
        <guid>175178042</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1602</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nataša Posel je dolgoletna direktorica društva Amnesty International Slovenije, ene najprepoznavnejših organizacij, ki se zavzema za človekove pravice, ozavešča javnost o položaju ranljivih družbenih skupin in izvaja različne kampanje ter izobraževalne dejavnosti. Nataša Posel vztrajno zagovarja enakopravnost, pomen enakosti, univerzalnost človekovih pravic in nedotakljivost človekovega dostojanstva. Njen dolgoletni boj za popravo krivic, ki so jih utrpeli izbrisani, in prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer romske skupnosti so prinesli pomembne spremembe v naši družbi. Natašo Posel je pred radijski mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178042</link>
        <pubDate> Sat, 29 Nov 2025 15:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Posel</title>
      </item>
      <item>
        <description>Avtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a vendar je v svoji biti preprost. Predvsem pa ceni čas. Kompleksen odnos ima s preteklostjo. Vabljeni k poslušanju.</description>
        <enclosure length="61826304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/KlemenKRA_SLO_LJT_7506913_18087522.mp3"></enclosure>
        <guid>175176068</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1932</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Avtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a vendar je v svoji biti preprost. Predvsem pa ceni čas. Kompleksen odnos ima s preteklostjo. Vabljeni k poslušanju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176068</link>
        <pubDate> Sat, 22 Nov 2025 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Klemen Košir: Nisem hipi, ki hodi naokrog in živi tako, kot se mu zgodi, mi je pa všeč, da ne vem, kaj bo jutri</title>
      </item>
      <item>
        <description>Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.</description>
        <enclosure length="57831168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/13/TomaPiRA_SLO_LJT_7431802_18000541.mp3"></enclosure>
        <guid>175174260</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1807</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174260</link>
        <pubDate> Sat, 15 Nov 2025 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Pisanski: Matematika me je začela zanimati v gimnaziji, pred tem sem imel tudi kak cvek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Navdušiti mlade za zgodovino in jim predati spoznanje, da to ni zaprašena veda, temveč znanje, ki osvetljuje in osmišlja čas, v katerem živimo, gotovo ni lahka naloga. To že več kot 20 let počne profesorica zgodovine in sociologije Špela Frantar, saj verjame, da je učiteljstvo ne le poklic, temveč poslanstvo. Do tega je sicer prišla po naključju – pričakovala je, da bo po študiju delala v slovenski obveščevalni službi, ne pa v razredu. Špelo Frantar smo spoznali v oddaji Razkošje v glavi!</description>
        <enclosure length="64390656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/07/pelaFrRA_SLO_LJT_7367330_17926971.mp3"></enclosure>
        <guid>175172800</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2012</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Navdušiti mlade za zgodovino in jim predati spoznanje, da to ni zaprašena veda, temveč znanje, ki osvetljuje in osmišlja čas, v katerem živimo, gotovo ni lahka naloga. To že več kot 20 let počne profesorica zgodovine in sociologije Špela Frantar, saj verjame, da je učiteljstvo ne le poklic, temveč poslanstvo. Do tega je sicer prišla po naključju – pričakovala je, da bo po študiju delala v slovenski obveščevalni službi, ne pa v razredu. Špelo Frantar smo spoznali v oddaji Razkošje v glavi!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172800</link>
        <pubDate> Sat, 08 Nov 2025 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Špela Frantar: &quot;Dijak začuti, ali mu prodajaš meglo ali ne.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Saša Lončar je priznana pedagoginja in koreografinja z bogatimi izkušnjami na področju plesne umetnosti. »Danes k meni prihajajo že otroci otrok, ki so pri meni plesali, in še vedno se vsake predstave veselim, kot bi bila prva,« pravi ustanoviteljica in umetniška vodja Kulturnega društva Qulenium, ki že več kot tri desetletja razvija plesno ustvarjalnost otrok in mladih. Njeno delo temelji na spodbujanju ustvarjalnega giba, individualne gibalne izraznosti, ki vključuje odprtost, avtentičnost in poglobljeno raziskovanje telesa v prostoru. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.

</description>
        <enclosure length="51879168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/24/SaaLonRA_SLO_LJT_7228354_17765304.mp3"></enclosure>
        <guid>175169189</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1621</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Saša Lončar je priznana pedagoginja in koreografinja z bogatimi izkušnjami na področju plesne umetnosti. »Danes k meni prihajajo že otroci otrok, ki so pri meni plesali, in še vedno se vsake predstave veselim, kot bi bila prva,« pravi ustanoviteljica in umetniška vodja Kulturnega društva Qulenium, ki že več kot tri desetletja razvija plesno ustvarjalnost otrok in mladih. Njeno delo temelji na spodbujanju ustvarjalnega giba, individualne gibalne izraznosti, ki vključuje odprtost, avtentičnost in poglobljeno raziskovanje telesa v prostoru. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169189</link>
        <pubDate> Sat, 01 Nov 2025 12:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Saša Lončar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnje leto je za slovensko arheologijo nekaj posebnega, saj zaznamuje 150. obletnico odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Tudi dr. Eleni Leghissa to odkritje zelo veliko pomeni, saj so bila  tako imenovana &quot;Dežmanova kolišča&quot; na barju, tema njene doktorske naloge. Ta kolišča so tudi del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.</description>
        <enclosure length="49159680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/23/Dr.ElenRA_SLO_LJT_7215600_17750572.mp3"></enclosure>
        <guid>175168897</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1536</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnje leto je za slovensko arheologijo nekaj posebnega, saj zaznamuje 150. obletnico odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Tudi dr. Eleni Leghissa to odkritje zelo veliko pomeni, saj so bila  tako imenovana &quot;Dežmanova kolišča&quot; na barju, tema njene doktorske naloge. Ta kolišča so tudi del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168897</link>
        <pubDate> Sat, 25 Oct 2025 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Elena Leghissa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, vsestransko že desetletja skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel z organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, pripravlja številne delavnice, seminarje in izobraževanja za učitelje, organizira priprave in vodi dijake na kemijske olimpijade, s katerih se vedno vračajo z medaljami, in tu se seznam njegovih dejavnosti še ne konča.   Pri organizaciji Evropske naravoslovne olimpijade leta 2018 je bil odgovoren za izvedbo strokovnega dela tekmovanja. V šolsko prenovo je vključen tudi danes. Andrej Godec je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi dobitnik Prometeja znanosti Slovenske znanstvene fundacije in častnega znaka Zveze za tehniško kulturo Slovenije, pa Priznanja Državnega sveta in Samčeve nagrade Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot asistent in predavatelj na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dolgoleten sodelavec ZOTKe svoje delo zdaj prepušča drugim – mlajšim rodovom. In kakšni so zdaj njegovi načrti? </description>
        <enclosure length="57922560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/Dr.AndreRA_SLO_LJT_7148817_17673746.mp3"></enclosure>
        <guid>175167135</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1810</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, vsestransko že desetletja skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel z organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, pripravlja številne delavnice, seminarje in izobraževanja za učitelje, organizira priprave in vodi dijake na kemijske olimpijade, s katerih se vedno vračajo z medaljami, in tu se seznam njegovih dejavnosti še ne konča.   Pri organizaciji Evropske naravoslovne olimpijade leta 2018 je bil odgovoren za izvedbo strokovnega dela tekmovanja. V šolsko prenovo je vključen tudi danes. Andrej Godec je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi dobitnik Prometeja znanosti Slovenske znanstvene fundacije in častnega znaka Zveze za tehniško kulturo Slovenije, pa Priznanja Državnega sveta in Samčeve nagrade Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot asistent in predavatelj na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dolgoleten sodelavec ZOTKe svoje delo zdaj prepušča drugim – mlajšim rodovom. In kakšni so zdaj njegovi načrti? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167135</link>
        <pubDate> Sat, 18 Oct 2025 14:30:44 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Andrej Godec: Občudujem potencial mladih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rudi Ljubej pripada tretjemu rodu železničarjev. Pravi, da imaš neke stvari preprosto v krvi in so del tebe. Tako je sam že več kot 50 let zvest železnici. Od kod ta želja, kako se je njegovo delo spreminjalo in zakaj je tesno vpet tudi v društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje, je za oddajo Razkošje v glavi povedal v pogovoru s Tadejo Bizilj.</description>
        <enclosure length="48744192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/10/RudiLjuRA_SLO_LJT_7093200_17609714.mp3"></enclosure>
        <guid>175165642</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1523</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rudi Ljubej pripada tretjemu rodu železničarjev. Pravi, da imaš neke stvari preprosto v krvi in so del tebe. Tako je sam že več kot 50 let zvest železnici. Od kod ta želja, kako se je njegovo delo spreminjalo in zakaj je tesno vpet tudi v društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje, je za oddajo Razkošje v glavi povedal v pogovoru s Tadejo Bizilj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165642</link>
        <pubDate> Sat, 11 Oct 2025 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Rudi Ljubej - Vsi smo samo potniki na tem svetu.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Igralec, performer in plesalec Primož Bezjak se je rodil leta 1977 v Mariboru. Tam je tudi odraščal in se po končani gimnaziji vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Zaposlen je v Mladinskem gledališču, dejaven je na neodvisni sceni, širša javnost pa ga pozna tudi po nekaterih briljantnih filmskih vlogah. Primoža Bezjaka predstavljamo v tokratni oddajo razkošje v glavi, z njim se je pogovarjal Miha Žorž.</description>
        <enclosure length="47527680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/02/PrimoBRA_SLO_LJT_7010691_17516557.mp3"></enclosure>
        <guid>175163647</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1485</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Igralec, performer in plesalec Primož Bezjak se je rodil leta 1977 v Mariboru. Tam je tudi odraščal in se po končani gimnaziji vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Zaposlen je v Mladinskem gledališču, dejaven je na neodvisni sceni, širša javnost pa ga pozna tudi po nekaterih briljantnih filmskih vlogah. Primoža Bezjaka predstavljamo v tokratni oddajo razkošje v glavi, z njim se je pogovarjal Miha Žorž.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163647</link>
        <pubDate> Sat, 04 Oct 2025 11:25:45 +0000</pubDate>
        <title>Primož Bezjak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Neli Filipić je pisateljica z obsežnim opusom. Leta 1995 je izšel njen prvenec Lov na zvezde, za katerega je prejela prestižno Levstikovo nagrado za povest. Tri njene knjige so prejele nominacijo za nagrado večernica in tri nominacijo za nagrado desetnica. Leta 2023 je izšla njena prva knjiga za odrasle, zbirka kratkih zgodb z naslovom Srečni konci, v katerih močno prevladujejo ženski liki in skozi katere pisateljica odpira pomembna družbenopolitična in feministična vprašanja. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="49496064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/25/NeliFilRA_SLO_LJT_6943299_17439136.mp3"></enclosure>
        <guid>175161903</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1546</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Neli Filipić je pisateljica z obsežnim opusom. Leta 1995 je izšel njen prvenec Lov na zvezde, za katerega je prejela prestižno Levstikovo nagrado za povest. Tri njene knjige so prejele nominacijo za nagrado večernica in tri nominacijo za nagrado desetnica. Leta 2023 je izšla njena prva knjiga za odrasle, zbirka kratkih zgodb z naslovom Srečni konci, v katerih močno prevladujejo ženski liki in skozi katere pisateljica odpira pomembna družbenopolitična in feministična vprašanja. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161903</link>
        <pubDate> Sat, 27 Sep 2025 11:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Neli Filipić</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pravi, da rad lenari. V bistvu pa ga samo veseli misel na to, kako bi lenaril, kajti 24 ur v dnevu je včasih premalo za vse njegove dejavnosti … Uroš Buh, vsestransko nadarjeni glasbenik, multiinštrumentalist in avtor, po izobrazbi sicer bibliotekar in sociolog, a samozaposlen v kulturi kot igralec, je človek mnogih talentov. Na pogovor v oddajo Razkošje v glavi ga je povabila Tadeja Bizilj.</description>
        <enclosure length="67368960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/18/UroBuhRA_SLO_LJT_6874841_17360325.mp3"></enclosure>
        <guid>175160111</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2105</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pravi, da rad lenari. V bistvu pa ga samo veseli misel na to, kako bi lenaril, kajti 24 ur v dnevu je včasih premalo za vse njegove dejavnosti … Uroš Buh, vsestransko nadarjeni glasbenik, multiinštrumentalist in avtor, po izobrazbi sicer bibliotekar in sociolog, a samozaposlen v kulturi kot igralec, je človek mnogih talentov. Na pogovor v oddajo Razkošje v glavi ga je povabila Tadeja Bizilj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175160111</link>
        <pubDate> Sat, 20 Sep 2025 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Uroš Buh </title>
      </item>
      <item>
        <description>Človek je v svojem bistvu pravzaprav popotnik, od ene življenjske postaje do druge. Če pa k temu dodamo še neustavljivo željo po odkrivanju novih svetov in ljudstev, potem dobimo popotnika, ki mu nobena ovira ni pretežka. Eden takih je David Jurkovič: ekonomist, direktor, svečar, popotnik, ljubitelj glasbe in prostovoljec. </description>
        <enclosure length="48624384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/10/DavidJuRA_SLO_LJT_6792196_17265206.mp3"></enclosure>
        <guid>175158133</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1519</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Človek je v svojem bistvu pravzaprav popotnik, od ene življenjske postaje do druge. Če pa k temu dodamo še neustavljivo željo po odkrivanju novih svetov in ljudstev, potem dobimo popotnika, ki mu nobena ovira ni pretežka. Eden takih je David Jurkovič: ekonomist, direktor, svečar, popotnik, ljubitelj glasbe in prostovoljec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158133</link>
        <pubDate> Sat, 13 Sep 2025 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>David Jurkovič</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Razkošje v glavi se predstavlja vsestranska umetnica Ema Kugler. Zanjo je značilen avtorski, eksperimentalen in nekonvencionalen način umetniškega ustvarjanja; njene številne stvaritve v različnih medijih se namreč težko ujamejo z običajnimi žanrsko zvrstnimi opredelitvami. V njenem širokem polju intuitivno razvijajočih se procesov raziskovanja je človek – nepopolno bitje z bivanjskim gonom, ki ga žene in usmerja v samooblikovanje in reprodukcijo. Med številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami je Ema Kugler pred leti prejela tudi Prešernovo nagrado, njen zadnji veliki projekt pa je poetični dokumentarec o posoškem staroverstvu. Umetnica – ki meni, da je idealno stanje človeškega bitja samo biti, racionalnost pa je pomembna le zato, da se lahko organiziramo, vse ostalo pa bi bilo lahko presežno – je med drugim prejela tudi nagrado zlata ptica, nagrado Franceta Štiglica, Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

Fotografija: osebni arhiv
</description>
        <enclosure length="73554432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/05/EmaKuglRA_SLO_LJT_6755867_17222715.mp3"></enclosure>
        <guid>175157280</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2298</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Razkošje v glavi se predstavlja vsestranska umetnica Ema Kugler. Zanjo je značilen avtorski, eksperimentalen in nekonvencionalen način umetniškega ustvarjanja; njene številne stvaritve v različnih medijih se namreč težko ujamejo z običajnimi žanrsko zvrstnimi opredelitvami. V njenem širokem polju intuitivno razvijajočih se procesov raziskovanja je človek – nepopolno bitje z bivanjskim gonom, ki ga žene in usmerja v samooblikovanje in reprodukcijo. Med številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami je Ema Kugler pred leti prejela tudi Prešernovo nagrado, njen zadnji veliki projekt pa je poetični dokumentarec o posoškem staroverstvu. Umetnica – ki meni, da je idealno stanje človeškega bitja samo biti, racionalnost pa je pomembna le zato, da se lahko organiziramo, vse ostalo pa bi bilo lahko presežno – je med drugim prejela tudi nagrado zlata ptica, nagrado Franceta Štiglica, Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

Fotografija: osebni arhiv
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157280</link>
        <pubDate> Sat, 06 Sep 2025 14:20:46 +0000</pubDate>
        <title>Ema Kugler</title>
      </item>
      <item>
        <description>Biti prijazen do sebe in svojega okolja, je moto doktorja bioloških znanosti Tea Delića, ki je zaposlen na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z podzemno biologijo in jamarstvom. Obe ljubezni, kot pravi sam, skuša združiti tudi v praksi, saj si na jamarskih akcijah in odpravah prizadeva v čim večji meri vzorčiti podzemno favno. Rezultati tega so odkritje velikega števila že opisanih, pa tudi neopisanih novih vrst in rodov. Med njimi je med drugim tudi odkritje novega rodu jamskih hroščev, ki ga je našel leta 2017 na Veliki Raduhi. Velik delež živega sveta v podzemlju tudi fotografsko dokumentira. Leta 2017 je s sodelavci prejel spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta, ki jo podeljuje združenje Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung. Je tudi predavatelj ter avtor in soavtor številnih znanstvenih člankov. Doktor Teo Delić bo gost tokratne oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. </description>
        <enclosure length="54194688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/29/Dr.TeoRA_SLO_LJT_6681004_17138178.mp3"></enclosure>
        <guid>175155474</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1693</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Biti prijazen do sebe in svojega okolja, je moto doktorja bioloških znanosti Tea Delića, ki je zaposlen na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z podzemno biologijo in jamarstvom. Obe ljubezni, kot pravi sam, skuša združiti tudi v praksi, saj si na jamarskih akcijah in odpravah prizadeva v čim večji meri vzorčiti podzemno favno. Rezultati tega so odkritje velikega števila že opisanih, pa tudi neopisanih novih vrst in rodov. Med njimi je med drugim tudi odkritje novega rodu jamskih hroščev, ki ga je našel leta 2017 na Veliki Raduhi. Velik delež živega sveta v podzemlju tudi fotografsko dokumentira. Leta 2017 je s sodelavci prejel spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta, ki jo podeljuje združenje Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung. Je tudi predavatelj ter avtor in soavtor številnih znanstvenih člankov. Doktor Teo Delić bo gost tokratne oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155474</link>
        <pubDate> Sat, 30 Aug 2025 15:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Teo Delić o podzemnih živalih: »V Sloveniji imamo tisoče vrst, ki jih najdemo samo pri nas in nikjer drugje na svetu.«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Asistentka doktorica Gabrijela Simetinger, dr. med. specialistka ginekologije in porodništva, se je na študij medicine vpisala leta 1989. Vzporedno je študirala na Fakulteti za socialno delo. Specializacijsko medicinsko prakso je opravljala v Egiptu in Sudanu. Delala je tudi v Braziliji. Specialistični študij spolne medicine pa je opravljala v Oxfordu. Po izkušnjah v tujini se je vrnila v Ljubljano, kjer že sedemnajst let dela kot ginekologinja in porodničarka v Splošni bolnišnici Novo mesto. Je predsednica Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, aktivna članica evropskega znanstvenega združenja za spolno zdravje žensk ter multidisciplinarnega združenja spolne medicine. Dr. Gabrijelo Simetinger je pred mikrofon povabila Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="57204480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/22/Dr.GabrRA_SLO_LJT_6616200_17064258.mp3"></enclosure>
        <guid>175153918</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1787</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Asistentka doktorica Gabrijela Simetinger, dr. med. specialistka ginekologije in porodništva, se je na študij medicine vpisala leta 1989. Vzporedno je študirala na Fakulteti za socialno delo. Specializacijsko medicinsko prakso je opravljala v Egiptu in Sudanu. Delala je tudi v Braziliji. Specialistični študij spolne medicine pa je opravljala v Oxfordu. Po izkušnjah v tujini se je vrnila v Ljubljano, kjer že sedemnajst let dela kot ginekologinja in porodničarka v Splošni bolnišnici Novo mesto. Je predsednica Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, aktivna članica evropskega znanstvenega združenja za spolno zdravje žensk ter multidisciplinarnega združenja spolne medicine. Dr. Gabrijelo Simetinger je pred mikrofon povabila Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153918</link>
        <pubDate> Thu, 21 Aug 2025 12:01:36 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Gabrijela Simetinger</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zgodba meksikajnarjev, slovenskih vojakov prostovoljcev, ki so se v Mehiki bojevali za širitev habsburške monarhije sredi 19. stoletja, je gotovo manj znana v splošnem poznavanju naše zgodovine. Takratnemu dogajanju in presunljivi, sicer fiktivni zgodbi enega izmed njih, Toneta Brusa, lahko sledimo v stripu, ki je delo stripovskega ustvarjalca Zorana Smiljanića – ob njem se kot avtor podpisuje tudi Marijan Pušavec. Kar nekaj je zgodovinskih, dobro znanih likov, ki so s Smiljanićevim stripom dobili svojo podobo: Ivan Cankar, Jože Plečnik in Karel Destovnik – Kajuh, julija pa je izšel njegov novi strip Fritz Lang: Ljutomer–Berlin–Hollywood. Ilustratorja, karikaturista, scenarista, publicista, predvsem pa striparja Zorana Smiljanića smo lahko pred letom in pol spoznali tudi v oddaji Razkošje v glavi, ki vam jo ponovno ponujamo v poslušanje. Avtorica oddaje je Darja Groznik.  </description>
        <enclosure length="46874112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/16/ZoranSmRA_SLO_MMC.PR1.20250816.6.1630_17008129.mp3"></enclosure>
        <guid>175152853</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1464</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zgodba meksikajnarjev, slovenskih vojakov prostovoljcev, ki so se v Mehiki bojevali za širitev habsburške monarhije sredi 19. stoletja, je gotovo manj znana v splošnem poznavanju naše zgodovine. Takratnemu dogajanju in presunljivi, sicer fiktivni zgodbi enega izmed njih, Toneta Brusa, lahko sledimo v stripu, ki je delo stripovskega ustvarjalca Zorana Smiljanića – ob njem se kot avtor podpisuje tudi Marijan Pušavec. Kar nekaj je zgodovinskih, dobro znanih likov, ki so s Smiljanićevim stripom dobili svojo podobo: Ivan Cankar, Jože Plečnik in Karel Destovnik – Kajuh, julija pa je izšel njegov novi strip Fritz Lang: Ljutomer–Berlin–Hollywood. Ilustratorja, karikaturista, scenarista, publicista, predvsem pa striparja Zorana Smiljanića smo lahko pred letom in pol spoznali tudi v oddaji Razkošje v glavi, ki vam jo ponovno ponujamo v poslušanje. Avtorica oddaje je Darja Groznik.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152853</link>
        <pubDate> Sat, 16 Aug 2025 14:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Zoran Smiljanić</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.</description>
        <enclosure length="53748480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/12/TanjaiRA_SLO_MMC.PR1.20250712.6.1630_16703090.mp3"></enclosure>
        <guid>175145908</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1679</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145908</link>
        <pubDate> Sat, 12 Jul 2025 14:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Tanja Žigon</title>
      </item>
      <item>
        <description>Življenjsko vodilo Boštjana Kotnika je spreminjanje skupnosti, ljudi z igro in veselje do lepšega sobivanja. Verjame, da lahko ustvarimo boljšo družbo in svet, ko stvari delamo skupaj. Je predsednik Društva za kulturo inkluzije, vodja oddelka za projektne dejavnosti na Centru Janeza Levca Ljubljana in mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano. Ustvaril je zdaj že tradicionalni mednarodni festival Igraj se z mano, ki je največji dogodek socialnega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v srednji Evropi. Pravi, da je inkluzija naložba družbe, inkluzivno izobraževanje pa postaja temelj kakovostnega in pravičnega šolskega sistema. Razmišljanja Boštjana Kotnika bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.</description>
        <enclosure length="51282432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/05/BotjanRA_SLO_MMC.PR1.20250705.6.1630_16635199.mp3"></enclosure>
        <guid>175144344</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1602</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Življenjsko vodilo Boštjana Kotnika je spreminjanje skupnosti, ljudi z igro in veselje do lepšega sobivanja. Verjame, da lahko ustvarimo boljšo družbo in svet, ko stvari delamo skupaj. Je predsednik Društva za kulturo inkluzije, vodja oddelka za projektne dejavnosti na Centru Janeza Levca Ljubljana in mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano. Ustvaril je zdaj že tradicionalni mednarodni festival Igraj se z mano, ki je največji dogodek socialnega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v srednji Evropi. Pravi, da je inkluzija naložba družbe, inkluzivno izobraževanje pa postaja temelj kakovostnega in pravičnega šolskega sistema. Razmišljanja Boštjana Kotnika bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144344</link>
        <pubDate> Sat, 05 Jul 2025 14:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Boštjan Kotnik: Inkluzija je naložba družbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je Tanja Matijašević, pesnica, pedagoginja, gledališka ustvarjalka in kulturna aktivistka. Pri svojem družbenem delovanju zastopa vrednote enakosti, pravičnosti in solidarnosti. V svojem pesniškem izrazu pa uporablja narečni jezik, s katerim poskuša razbijati družbene mite in stereotipe, za katere opaža, da se v zadnjem času ponovno krepijo. Kljub sedanjim družbenim razmeram, ko se razraščata nestrpnost in sovraštvo do ranljivih družbenih skupin, verjame v moč vztrajnosti in skupnosti. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="43866624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/28/TanjaMaRA_SLO_MMC.PR1.20250628.6.1630_16561631.mp3"></enclosure>
        <guid>175142760</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1370</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je Tanja Matijašević, pesnica, pedagoginja, gledališka ustvarjalka in kulturna aktivistka. Pri svojem družbenem delovanju zastopa vrednote enakosti, pravičnosti in solidarnosti. V svojem pesniškem izrazu pa uporablja narečni jezik, s katerim poskuša razbijati družbene mite in stereotipe, za katere opaža, da se v zadnjem času ponovno krepijo. Kljub sedanjim družbenim razmeram, ko se razraščata nestrpnost in sovraštvo do ranljivih družbenih skupin, verjame v moč vztrajnosti in skupnosti. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142760</link>
        <pubDate> Sat, 28 Jun 2025 14:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Tanja Matijašević</title>
      </item>
      <item>
        <description>Režiserka Nina Šorak, ki je od nekdaj zelo radovedna, se je najprej odločila za študij filozofije, vendar so jo poleg teoretičnih konceptov in besedil zanimala tudi literarna in dramska besedila. Odločila se je, da jo bo nadaljnji študij vodil v gledališke vode, čeprav se je spoznavala tudi z drugimi, presečnimi mediji. Pritegnili so jo lutkovni in filmski izrazi. Dandanes, ko je njen ustvarjalni, bibliografski seznam že zelo dolg, je kar nekaj njenih režijskih upodobitev nastalo na malem odru ljubljanske drame. Središče vsega je sodobni človek: individualiziran, egoističen, ustrahovan, prestrašen, jezen, depresiven, dementen, zloben in sam ...

foto: Jernej Čampelj</description>
        <enclosure length="69246720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/21/NinaorRA_SLO_LJT_6126710_16496214.mp3"></enclosure>
        <guid>175141198</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2163</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Režiserka Nina Šorak, ki je od nekdaj zelo radovedna, se je najprej odločila za študij filozofije, vendar so jo poleg teoretičnih konceptov in besedil zanimala tudi literarna in dramska besedila. Odločila se je, da jo bo nadaljnji študij vodil v gledališke vode, čeprav se je spoznavala tudi z drugimi, presečnimi mediji. Pritegnili so jo lutkovni in filmski izrazi. Dandanes, ko je njen ustvarjalni, bibliografski seznam že zelo dolg, je kar nekaj njenih režijskih upodobitev nastalo na malem odru ljubljanske drame. Središče vsega je sodobni človek: individualiziran, egoističen, ustrahovan, prestrašen, jezen, depresiven, dementen, zloben in sam ...

foto: Jernej Čampelj</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141198</link>
        <pubDate> Sat, 21 Jun 2025 11:09:07 +0000</pubDate>
        <title>Režiserka Nina Šorak: Mi si ne moremo dovoliti boemstva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer  dela kot muzejski svetnik za arhitekturo. Bil je sodelavec časopisa Delo, za katerega je med drugim prispeval številne članke o usodah ljubljanskih stavb, ki jih je zbral tudi v štirih knjigah. 
V tokratno oddajo Razkošje v glavi je dr. Boga Zupančiča povabil Miha Žorž.
</description>
        <enclosure length="57470976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/14/Dr.BogoRA_SLO_MMC.PR1.20250614.6.1630_16410424.mp3"></enclosure>
        <guid>175139566</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1795</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer  dela kot muzejski svetnik za arhitekturo. Bil je sodelavec časopisa Delo, za katerega je med drugim prispeval številne članke o usodah ljubljanskih stavb, ki jih je zbral tudi v štirih knjigah. 
V tokratno oddajo Razkošje v glavi je dr. Boga Zupančiča povabil Miha Žorž.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139566</link>
        <pubDate> Sat, 14 Jun 2025 14:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Bogo Zupančič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer  dela kot muzejski svetnik za arhitekturo. Bil je sodelavec časopisa Delo, za katerega je med drugim prispeval številne članke o usodah ljubljanskih stavb, ki jih je zbral tudi v štirih knjigah. 
V tokratno oddajo Razkošje v glavi je dr. Boga Zupančiča povabil Miha Žorž.
</description>
        <enclosure length="57626880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/13/Dr.BogRA_SLO_LJT_6048516_16406600.mp3"></enclosure>
        <guid>175139395</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1800</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer  dela kot muzejski svetnik za arhitekturo. Bil je sodelavec časopisa Delo, za katerega je med drugim prispeval številne članke o usodah ljubljanskih stavb, ki jih je zbral tudi v štirih knjigah. 
V tokratno oddajo Razkošje v glavi je dr. Boga Zupančiča povabil Miha Žorž.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139395</link>
        <pubDate> Sat, 14 Jun 2025 14:00:00 +0000</pubDate>
        <title> Dr. Bogo Zupančič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Besedna in slikovna, predvsem pa doživljajska zgodovina Petre Vencelj je polna dosežkov. Ena najboljših slovenskih plezalk, legenda slovenskega alpinizma, prostega plezanja, inštruktorica, geografinja, umetnostna zgodovinarka, umetnostna kritičarka, kuratorka, kustosinja, fotografinja, predavateljica, knjižna avtorica, tekstopiska, turistična vodnica, mama, hčera, sestra, kristjanka.
Vse to je Petra Vencelj, tokratna portretiranka. Že to je veliko, pa še vedno ni vse. Ob srečanju z njo, ob pogovoru z njo, mi je prišla na misel Alenka Rebula, ki v knjigi Blagor ženskam piše o tem, kako ženske tudi zaradi svoje cikličnosti in senzibilnosti potrebujemo veliko druženja s svojimi notranjimi silami, da nam postanejo znane, domače, da se jim naučimo zaupati, in da nam postane lastna ženskost vodilo, vir moči in vsestranske rodovitnosti. In prav ob Petri Vencelj se spomnim na to, kar je zapisala Rebula:&quot; Blagor ženskam, ki se spuščajo v goreča brezna iskat svojo dušo in se vračajo v ožganih krilih z osmojenimi lasmi, z otročiči v naročju stopajo navzdol po vulkanu pod oboki cvetnega prahu s sporočilom o rešenem svetu. Blagor ženskam, ki ne umrejo, samo izginejo, kot kruh na mizi. Nenadoma ga zmanjka in nihče od živih ni ostal lačen.&quot;
</description>
        <enclosure length="76548096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/06/PetraVeRA_SLO_IZO223_16306942.mp3"></enclosure>
        <guid>175137555</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2392</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Besedna in slikovna, predvsem pa doživljajska zgodovina Petre Vencelj je polna dosežkov. Ena najboljših slovenskih plezalk, legenda slovenskega alpinizma, prostega plezanja, inštruktorica, geografinja, umetnostna zgodovinarka, umetnostna kritičarka, kuratorka, kustosinja, fotografinja, predavateljica, knjižna avtorica, tekstopiska, turistična vodnica, mama, hčera, sestra, kristjanka.
Vse to je Petra Vencelj, tokratna portretiranka. Že to je veliko, pa še vedno ni vse. Ob srečanju z njo, ob pogovoru z njo, mi je prišla na misel Alenka Rebula, ki v knjigi Blagor ženskam piše o tem, kako ženske tudi zaradi svoje cikličnosti in senzibilnosti potrebujemo veliko druženja s svojimi notranjimi silami, da nam postanejo znane, domače, da se jim naučimo zaupati, in da nam postane lastna ženskost vodilo, vir moči in vsestranske rodovitnosti. In prav ob Petri Vencelj se spomnim na to, kar je zapisala Rebula:&quot; Blagor ženskam, ki se spuščajo v goreča brezna iskat svojo dušo in se vračajo v ožganih krilih z osmojenimi lasmi, z otročiči v naročju stopajo navzdol po vulkanu pod oboki cvetnega prahu s sporočilom o rešenem svetu. Blagor ženskam, ki ne umrejo, samo izginejo, kot kruh na mizi. Nenadoma ga zmanjka in nihče od živih ni ostal lačen.&quot;
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137555</link>
        <pubDate> Sat, 07 Jun 2025 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Petra Vencelj - prva ženska, ki je prosto splezala legendarno smer Raz Sfinge v Triglavski severni steni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je mag. Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja. Po poklicu je magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva. Mag. Martin Šolar je bil gost sobotne oddaje Razkošje v glavi, ki je potekala v terenskem studiu Prvega programa v Stari Fužini v Bohinju. </description>
        <enclosure length="53022720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/31/MartinRA_SLO_LJT_5911960_16253069.mp3"></enclosure>
        <guid>175136123</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1656</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je mag. Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja. Po poklicu je magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva. Mag. Martin Šolar je bil gost sobotne oddaje Razkošje v glavi, ki je potekala v terenskem studiu Prvega programa v Stari Fužini v Bohinju. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136123</link>
        <pubDate> Sat, 31 May 2025 14:30:44 +0000</pubDate>
        <title>Mag. Martin Šolar: Prihodnost je v ohranjeni naravi, zadovoljnih domačinih in obiskovalcih parka </title>
      </item>
      <item>
        <description>Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
</description>
        <enclosure length="57184512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/24/NikAnikRA_SLO_MMC.PR1.20250524.6.1630_16172842.mp3"></enclosure>
        <guid>175134425</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1787</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134425</link>
        <pubDate> Sat, 24 May 2025 14:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Nik Anikis Skušek</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Pravičnost in enakopravnost sta bili vedno moji vodilni načeli,« pravi sociologinja profesorica doktorica Maca Jogan, nekdanja redna profesorica Fakultete za družbene vede, ki je svoje življenje posvetila sociologiji. Zadnjih štirideset let raziskuje različne vidike družbene konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica devetih knjig, številnih znanstvenih in strokovnih člankov kot tudi poljudnih publicističnih besedil. Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je neomajna zagovornica pravic žensk in velja za pionirko slovenskega feminizma. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="40591104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/17/DrajaRA_SLO_MMC.PR1.20250517.6.1630_16092708.mp3"></enclosure>
        <guid>175132569</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1268</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Pravičnost in enakopravnost sta bili vedno moji vodilni načeli,« pravi sociologinja profesorica doktorica Maca Jogan, nekdanja redna profesorica Fakultete za družbene vede, ki je svoje življenje posvetila sociologiji. Zadnjih štirideset let raziskuje različne vidike družbene konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica devetih knjig, številnih znanstvenih in strokovnih člankov kot tudi poljudnih publicističnih besedil. Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je neomajna zagovornica pravic žensk in velja za pionirko slovenskega feminizma. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132569</link>
        <pubDate> Sat, 17 May 2025 14:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Prof. dr. Maca Jogan: &quot;Drža javne intelektualke je v tem, da se ne predaš&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zgodovinar magister Boris Hajdinjak je od leta 2017 direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. V nasprotju z mnogimi trdi, da se zgodovina ne ponavlja, ponavljajo se le mehanizmi delovanja in načini razmišljanja. Od študentskih časov do danes je zaprisežen uporabnik javnega prevoza in ugotavlja, da so vsi, ki v Sloveniji prisegajo na javni prevoz, po novem v težjem položaju, kot so bili nekoč. Več izvemo v oddaji Razkošje v glavi.</description>
        <enclosure length="61383168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/09/BorisHaRA_SLO_LJT_5695767_16007660.mp3"></enclosure>
        <guid>175130452</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1918</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zgodovinar magister Boris Hajdinjak je od leta 2017 direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. V nasprotju z mnogimi trdi, da se zgodovina ne ponavlja, ponavljajo se le mehanizmi delovanja in načini razmišljanja. Od študentskih časov do danes je zaprisežen uporabnik javnega prevoza in ugotavlja, da so vsi, ki v Sloveniji prisegajo na javni prevoz, po novem v težjem položaju, kot so bili nekoč. Več izvemo v oddaji Razkošje v glavi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175130452</link>
        <pubDate> Sat, 10 May 2025 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Boris Hajdinjak: &quot;Zgodovina se ne ponavlja.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pisatelj, komediograf, dramatik in scenarist Tone Partljič je različne usode ljudi, njihove zgodbe in poglede na svet ter na več plati, ki jih ima resnica najprej spoznaval kot učitelj, pozneje kot umetniški, gledališki vodja, ki se je kmalu zbližal še s filmskih svetom, marsikdo pa se ga spominja tudi kot nekdanjega poslanca.&lt;p&gt;S svojimi deli in z živimi spomini se velikokrat vrača v svoja zgodnja otro&amp;scaron;ka leta. Naj gre za biografska ali avtobiografska dela, romane, zgodbe, novele, realistične člove&amp;scaron;ke drame in bridko grenke komedije ‒ slika krajino pametnih, ponižnih, pridnih, večkrat zelo siroma&amp;scaron;nih, a iznajdljivih in vsakega dela vajenih, vendar ne enodimenzionalno preprostih kmečkih ljudi. Med njegovimi junaki so se zna&amp;scaron;li povsem običajni ali nekoliko posebni me&amp;scaron;čani in velika imena, ljudje, ki so vtisnili pečat mestu Maribor in okoli&amp;scaron;kim krajem, zaznamovali kulturo, znanost, družbo in politiko in se&amp;nbsp;‒ v dobrem ali slabem pomenu besede ‒ izpostavili v prelomnih zgodovinskih trenutkih. Tak trenutek je bil tudi konec 2. svetovne vojne, ko je bil deček iz Pesnice &amp;scaron;e čisto majhen, ali pa pozneje, ko se je po Titovi smrti v Jugoslaviji začela napovedovati nova bratomorna vojna. Uničujoča vojna, ki si izbira stara in nova boji&amp;scaron;ča, se tudi zdaj vedno bolj &amp;scaron;iri in razplamteva &amp;hellip; Ali spet grozi tudi nam, vsem tistim, ki &amp;scaron;e nismo &lt;em&gt;pokopali Polinejka&lt;/em&gt;? Tudi o tem se spra&amp;scaron;uje Tone Partljič, gost oddaje Razko&amp;scaron;je v glavi, ki s spomini &lt;em&gt;v&lt;/em&gt; &lt;em&gt;du&amp;scaron;i Pesnice i&amp;scaron;če svoje otro&amp;scaron;tvo, mlada leta, družino, mamo in ateja&lt;/em&gt; &amp;hellip; kot je ostalo nekje zapisano.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V oddaji se ne bomo posebej ukvarjali s &amp;scaron;tevilnimi knjižnimi deli Toneta Partljiča, ker oddajo posvečamo spominu na leto 1945, dogajanju proti koncu vojne, različnim izku&amp;scaron;njam in usodam po vojni, velikokrat začrtanim že med vojno, vendar pa bo satirična komedija Moj ata, socialistični kulak, ki je bila tudi filmsko upodobljena, vseeno omenjena, saj se nana&amp;scaron;a na spominske motive iz avtorjevega otro&amp;scaron;tva.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: Wikipedia&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="109545216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/03/ToneParRA_SLO_LJT_5636832_15939546.mp3"></enclosure>
        <guid>175128955</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3423</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pisatelj, komediograf, dramatik in scenarist Tone Partljič je različne usode ljudi, njihove zgodbe in poglede na svet ter na več plati, ki jih ima resnica najprej spoznaval kot učitelj, pozneje kot umetniški, gledališki vodja, ki se je kmalu zbližal še s filmskih svetom, marsikdo pa se ga spominja tudi kot nekdanjega poslanca.&lt;p&gt;S svojimi deli in z živimi spomini se velikokrat vrača v svoja zgodnja otro&amp;scaron;ka leta. Naj gre za biografska ali avtobiografska dela, romane, zgodbe, novele, realistične člove&amp;scaron;ke drame in bridko grenke komedije ‒ slika krajino pametnih, ponižnih, pridnih, večkrat zelo siroma&amp;scaron;nih, a iznajdljivih in vsakega dela vajenih, vendar ne enodimenzionalno preprostih kmečkih ljudi. Med njegovimi junaki so se zna&amp;scaron;li povsem običajni ali nekoliko posebni me&amp;scaron;čani in velika imena, ljudje, ki so vtisnili pečat mestu Maribor in okoli&amp;scaron;kim krajem, zaznamovali kulturo, znanost, družbo in politiko in se&amp;nbsp;‒ v dobrem ali slabem pomenu besede ‒ izpostavili v prelomnih zgodovinskih trenutkih. Tak trenutek je bil tudi konec 2. svetovne vojne, ko je bil deček iz Pesnice &amp;scaron;e čisto majhen, ali pa pozneje, ko se je po Titovi smrti v Jugoslaviji začela napovedovati nova bratomorna vojna. Uničujoča vojna, ki si izbira stara in nova boji&amp;scaron;ča, se tudi zdaj vedno bolj &amp;scaron;iri in razplamteva &amp;hellip; Ali spet grozi tudi nam, vsem tistim, ki &amp;scaron;e nismo &lt;em&gt;pokopali Polinejka&lt;/em&gt;? Tudi o tem se spra&amp;scaron;uje Tone Partljič, gost oddaje Razko&amp;scaron;je v glavi, ki s spomini &lt;em&gt;v&lt;/em&gt; &lt;em&gt;du&amp;scaron;i Pesnice i&amp;scaron;če svoje otro&amp;scaron;tvo, mlada leta, družino, mamo in ateja&lt;/em&gt; &amp;hellip; kot je ostalo nekje zapisano.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V oddaji se ne bomo posebej ukvarjali s &amp;scaron;tevilnimi knjižnimi deli Toneta Partljiča, ker oddajo posvečamo spominu na leto 1945, dogajanju proti koncu vojne, različnim izku&amp;scaron;njam in usodam po vojni, velikokrat začrtanim že med vojno, vendar pa bo satirična komedija Moj ata, socialistični kulak, ki je bila tudi filmsko upodobljena, vseeno omenjena, saj se nana&amp;scaron;a na spominske motive iz avtorjevega otro&amp;scaron;tva.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: Wikipedia&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128955</link>
        <pubDate> Sat, 03 May 2025 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tone Partljič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.</description>
        <enclosure length="51676416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/26/TejaRebRA_SLO_MMC.PR1.20250426.6.1630_15874817.mp3"></enclosure>
        <guid>175127586</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1614</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127586</link>
        <pubDate> Sat, 26 Apr 2025 14:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Teja Reba: Naša telesa so povezana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Martin Golob je 37-letni katoliški duhovnik, župnik v Grosupljem, Lipoglavu in Polici, avtor/soavtor dveh knjig, ustvarjalec vlogov, pa tudi precej dejaven na družabnih omrežjih, kjer ima na desettisoče sledilcev, mladih in starejših. Ljudi nagovarja s svojo pristnostjo, iskrenostjo, dostopnostjo, srčnostjo pa tudi globoko vero v Boga. V tokratnem Razkošju v glavi se je z njim pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič.&lt;p&gt;Martin Golob, fotografija: Tobija Antolič&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="73467648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/17/upnikMRA_SLO_LJT_5496355_15777362.mp3"></enclosure>
        <guid>175125367</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2295</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Martin Golob je 37-letni katoliški duhovnik, župnik v Grosupljem, Lipoglavu in Polici, avtor/soavtor dveh knjig, ustvarjalec vlogov, pa tudi precej dejaven na družabnih omrežjih, kjer ima na desettisoče sledilcev, mladih in starejših. Ljudi nagovarja s svojo pristnostjo, iskrenostjo, dostopnostjo, srčnostjo pa tudi globoko vero v Boga. V tokratnem Razkošju v glavi se je z njim pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič.&lt;p&gt;Martin Golob, fotografija: Tobija Antolič&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125367</link>
        <pubDate> Sat, 19 Apr 2025 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Župnik Martin Golob: Če človek dela stvari z ljubeznijo, potem jih lepo spelje</title>
      </item>
      <item>
        <description>V letošnjem letu zaznamujemo 80. obletnico konca druge svetovne vojne, v kateri so se združile vse silnice, nasprotja, ostri nacionalni spori in strahovi  20. stoletja, je nekoč izjavil dr. Bojan Godeša, zgodovinar, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino. Večinoma se dr. Bojan Godeša posveča raziskovanju druge svetovne vojne in z njo povezanih problemov na Slovenskem ter v širšem jugoslovanskem in evropskem okviru. Je pa tudi izjemen poznavalec dogajanja pred in med drugo največjo svetovno morijo. Svoje bogato raziskovalno delo je objavil v številnih zapisih in monografijah. Dr. Bojan Godeša je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.</description>
        <enclosure length="59970048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/12/Dr.BojaRA_SLO_MMC.PR1.20250412.6.1630_15716337.mp3"></enclosure>
        <guid>175124128</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1874</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V letošnjem letu zaznamujemo 80. obletnico konca druge svetovne vojne, v kateri so se združile vse silnice, nasprotja, ostri nacionalni spori in strahovi  20. stoletja, je nekoč izjavil dr. Bojan Godeša, zgodovinar, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino. Večinoma se dr. Bojan Godeša posveča raziskovanju druge svetovne vojne in z njo povezanih problemov na Slovenskem ter v širšem jugoslovanskem in evropskem okviru. Je pa tudi izjemen poznavalec dogajanja pred in med drugo največjo svetovno morijo. Svoje bogato raziskovalno delo je objavil v številnih zapisih in monografijah. Dr. Bojan Godeša je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124128</link>
        <pubDate> Sat, 12 Apr 2025 14:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Bojan Godeša</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Slovenska beseda je bistvo za narod, nam govorijo in odgovarjam jim: Potem jo pa tudi plačajte tako, kot je treba!« pravi pisateljica in antropologinja dr. Luna Jurančič Šribar, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN – MIRA. Avtorica, ki je več kot desetletje delala z brezdomnimi osebami, tudi v svojih literarnih delih daje glas ljudem na obrobju. Najšibkejšim, najbolj spregledanim, tistim, ki ne ustrezajo družbenim normam in predstavam o družbeni »normalnosti«. V svojem publicističnem delu pretresa sedanji izkoriščevalski družbeni red, ki, kot poudarja sama, normalizira nehumanost in znotraj katerega človečnost postaja odklon. Tudi v svojih literarnih delih odpira težke tematike, kot so alkoholizem, revščina, zlorabe, odrinjenost in travmatične družinske razmere. Posebno pozornost namenja ženskim likom, upornim in močnim junakinjam, ki pogumno kljubujejo svojim težkim usodam. Dr. Luno Jurančič Šribar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="50637312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/05/Dr.LunaRA_SLO_MMC.PR1.20250405.6.1630_15635649.mp3"></enclosure>
        <guid>175122382</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1582</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Slovenska beseda je bistvo za narod, nam govorijo in odgovarjam jim: Potem jo pa tudi plačajte tako, kot je treba!« pravi pisateljica in antropologinja dr. Luna Jurančič Šribar, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN – MIRA. Avtorica, ki je več kot desetletje delala z brezdomnimi osebami, tudi v svojih literarnih delih daje glas ljudem na obrobju. Najšibkejšim, najbolj spregledanim, tistim, ki ne ustrezajo družbenim normam in predstavam o družbeni »normalnosti«. V svojem publicističnem delu pretresa sedanji izkoriščevalski družbeni red, ki, kot poudarja sama, normalizira nehumanost in znotraj katerega človečnost postaja odklon. Tudi v svojih literarnih delih odpira težke tematike, kot so alkoholizem, revščina, zlorabe, odrinjenost in travmatične družinske razmere. Posebno pozornost namenja ženskim likom, upornim in močnim junakinjam, ki pogumno kljubujejo svojim težkim usodam. Dr. Luno Jurančič Šribar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122382</link>
        <pubDate> Sat, 05 Apr 2025 14:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Luna Jurančič Šribar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Življenjepis Anice Mikuš Kos, doktorice medicine in specialistke otroške psihiatrije ter humanitarke, je izjemen in govori o življenjski predanosti skrbi za otroke in družine. Poleg strokovnega dela, ki ga je med drugim opravljala kot dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, jo odlikuje njen osnovni čut za sočloveka, ki potrebuje pomoč. Poznani in cenjeni sta njena psihosocialna pomoč otrokom na najhujših kriznih območjih po raznih koncih sveta in tudi pripadnost prostovoljstvu. Ob njenem prihajajočem visokem jubileju in tudi zaznamovanju 80. obletnice konca druge svetovne vojne se v oddaji Razkošje v glavi spominja časov pred vojno, med njo in takoj po koncu vojne. Anica Mikuš Kos se je rodila 4. aprila leta 1935 v Ćupriji v Srbiji. Prepustimo se njenim spominom! </description>
        <enclosure length="68160768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/27/AnicaMiRA_SLO_LJT_5285258_15534369.mp3"></enclosure>
        <guid>175120016</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2130</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Življenjepis Anice Mikuš Kos, doktorice medicine in specialistke otroške psihiatrije ter humanitarke, je izjemen in govori o življenjski predanosti skrbi za otroke in družine. Poleg strokovnega dela, ki ga je med drugim opravljala kot dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, jo odlikuje njen osnovni čut za sočloveka, ki potrebuje pomoč. Poznani in cenjeni sta njena psihosocialna pomoč otrokom na najhujših kriznih območjih po raznih koncih sveta in tudi pripadnost prostovoljstvu. Ob njenem prihajajočem visokem jubileju in tudi zaznamovanju 80. obletnice konca druge svetovne vojne se v oddaji Razkošje v glavi spominja časov pred vojno, med njo in takoj po koncu vojne. Anica Mikuš Kos se je rodila 4. aprila leta 1935 v Ćupriji v Srbiji. Prepustimo se njenim spominom! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120016</link>
        <pubDate> Sat, 29 Mar 2025 14:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Anica Mikuš Kos: &quot;Brez človečnosti ne bomo preživeli.&quot; </title>
      </item>
      <item>
        <description> V Slovenskem mladinskem gledališču si je mogoče ogledati predstavo 1974, ki je del transgeneracijskega gledališkega omnibusa Dodekalogija 1972–1983.
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na podlagi zabavnih dogodkov, kot je zmaga ABBE na Pesmi Evrovizije ali izid znamenitega Cocktaila Marka Breclja, nepozabna je ostala tudi tekma med Jugoslavijo in Zairom, se v okvire vsakdanje, gospodarske in politične scene vpenjajo zgodbe ljudi, ki odražajo razmere sredi sedemdesetih let. Spremljajo prevrate v svetu in slovensko odpiranje proti liberalizaciji, &amp;scaron;e vedno pa smo del politike neuvr&amp;scaron;čenih. Gost oddaje Razko&amp;scaron;je v glavi je režiser in tvorec spontanega gledali&amp;scaron;ča, v katero lahko &amp;scaron;tejemo tudi omenjeno predstavo: Tomi Janežič, čigar kultne predstave ponekod ostajajo na repertoarjih več sezon, razprodane pa so že mesece pred premiero. Je gledali&amp;scaron;ki ustvarjalec, umetnik, ki v sredi&amp;scaron;če postavlja človeka in smisel gledali&amp;scaron;kega uprizarjanja. Ko z avtorskimi zasedbami vstopa v gledali&amp;scaron;ke procese, to počne na svojstven način, poleg brezmejne fikcije, v predstave velikokrat vključuje osebne refleksije, spomine in doživetja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: MMC RTV SLO: Milo&amp;scaron; Ojdanič&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="77990400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/22/TomiJanRA_SLO_LJT_5237459_15479850.mp3"></enclosure>
        <guid>175118774</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2437</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> V Slovenskem mladinskem gledališču si je mogoče ogledati predstavo 1974, ki je del transgeneracijskega gledališkega omnibusa Dodekalogija 1972–1983.
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na podlagi zabavnih dogodkov, kot je zmaga ABBE na Pesmi Evrovizije ali izid znamenitega Cocktaila Marka Breclja, nepozabna je ostala tudi tekma med Jugoslavijo in Zairom, se v okvire vsakdanje, gospodarske in politične scene vpenjajo zgodbe ljudi, ki odražajo razmere sredi sedemdesetih let. Spremljajo prevrate v svetu in slovensko odpiranje proti liberalizaciji, &amp;scaron;e vedno pa smo del politike neuvr&amp;scaron;čenih. Gost oddaje Razko&amp;scaron;je v glavi je režiser in tvorec spontanega gledali&amp;scaron;ča, v katero lahko &amp;scaron;tejemo tudi omenjeno predstavo: Tomi Janežič, čigar kultne predstave ponekod ostajajo na repertoarjih več sezon, razprodane pa so že mesece pred premiero. Je gledali&amp;scaron;ki ustvarjalec, umetnik, ki v sredi&amp;scaron;če postavlja človeka in smisel gledali&amp;scaron;kega uprizarjanja. Ko z avtorskimi zasedbami vstopa v gledali&amp;scaron;ke procese, to počne na svojstven način, poleg brezmejne fikcije, v predstave velikokrat vključuje osebne refleksije, spomine in doživetja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: MMC RTV SLO: Milo&amp;scaron; Ojdanič&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175118774</link>
        <pubDate> Sat, 22 Mar 2025 14:32:20 +0000</pubDate>
        <title>Tomi Janežič</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Sprejeti to, kar je, delati prav, ne manipulirati z ljudmi, povedati to, kar je, ampak predvsem podpreti drugega človeka, in to največ, kolikor zmore,« je moto Patricije Lovišček, ki je neizbrisen pečat pustila na področju avtizma in Aspergerjevega sindroma. Je direktorica zasebnega zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Leta 2018 je bila izbrana za Osebnost Primorske, lani pa je za svoje delo prejela priznanje za najboljšo mentorico prostovoljcev v mestni občini Koper, Zavod Modri december pa priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo. O svojem življenju in delu bo Patricija Lovišček govorila v današnji oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. </description>
        <enclosure length="56646144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/15/PatricijRA_SLO_MMC.PR1.20250315.6.1630_15393957.mp3"></enclosure>
        <guid>175116972</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1770</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Sprejeti to, kar je, delati prav, ne manipulirati z ljudmi, povedati to, kar je, ampak predvsem podpreti drugega človeka, in to največ, kolikor zmore,« je moto Patricije Lovišček, ki je neizbrisen pečat pustila na področju avtizma in Aspergerjevega sindroma. Je direktorica zasebnega zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Leta 2018 je bila izbrana za Osebnost Primorske, lani pa je za svoje delo prejela priznanje za najboljšo mentorico prostovoljcev v mestni občini Koper, Zavod Modri december pa priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo. O svojem življenju in delu bo Patricija Lovišček govorila v današnji oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175116972</link>
        <pubDate> Sat, 15 Mar 2025 15:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Patricija Lovišček: &quot;Rada podelim vse, kar vem in znam, še posebej, če ljudje to radi sprejmejo.«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sonja Lokar je poosebitev boja za enakost. Je ena najopaznejših in najvplivnejših aktivistk za človekove pravice, tako na državni kot mednarodni ravni, in si že več kot tri desetletja neomajno prizadeva za izboljšanje položaja žensk v družbi ter ohranitev njihovih težko izbojevanih ekonomskih, političnih in reproduktivnih pravic. Sonja Lokar je mirovnica in je bila v preteklosti ključna pri vzpostavljanju partnerstev med vladnimi in nevladnimi organizacijami ter gibanji na terenu z namenom krepitve glasov žensk in marginaliziranih skupin. Aktivno je vključena v različna prizadevanja za boj proti nasilju, diskriminaciji, neenakosti in krivicam vseh vrst. Za svoj izjemni življenjski prispevek k boju za enakost spolov in pravice žensk, prispevek k napredku in osamosvajanju žensk po svetu ter predanost delu za družbeno pravičnost je prejela več priznanj in nagrad. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="59581440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/08/SonjaLoRA_SLO_MMC.PR1.20250308.6.1630_15313140.mp3"></enclosure>
        <guid>175115057</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1861</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sonja Lokar je poosebitev boja za enakost. Je ena najopaznejših in najvplivnejših aktivistk za človekove pravice, tako na državni kot mednarodni ravni, in si že več kot tri desetletja neomajno prizadeva za izboljšanje položaja žensk v družbi ter ohranitev njihovih težko izbojevanih ekonomskih, političnih in reproduktivnih pravic. Sonja Lokar je mirovnica in je bila v preteklosti ključna pri vzpostavljanju partnerstev med vladnimi in nevladnimi organizacijami ter gibanji na terenu z namenom krepitve glasov žensk in marginaliziranih skupin. Aktivno je vključena v različna prizadevanja za boj proti nasilju, diskriminaciji, neenakosti in krivicam vseh vrst. Za svoj izjemni življenjski prispevek k boju za enakost spolov in pravice žensk, prispevek k napredku in osamosvajanju žensk po svetu ter predanost delu za družbeno pravičnost je prejela več priznanj in nagrad. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115057</link>
        <pubDate> Sat, 08 Mar 2025 15:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Sonja Lokar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Verjamete v naključja? Mogoče vas bo k premišljevanju o njih spodbudila naša današnja gostja Irena Tršinar, ki je o tej temi napisala dve zanimivi knjigi. Irena Tršinar je diplomirana umetnostna zgodovinarka, vendar je vse življenje delala v državni upravi, na področju registracije prebivalstva na Statističnem uradu Republike Slovenije in na ministrstvu za notranje zadeve. Odgovorna je bila za Centralni register prebivalstva, sodelovala je tudi pri razvoju e-uprave in mednarodnih dogodkih. Od leta 2011 je upokojena. Njena zvedavost in ljubezen do kulture pa jo ženeta naprej, da s svojim pisanjem poskuša ohraniti spomine na naključja, dogodke in ljudi. Ireno Tršinar bomo predstavili v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.</description>
        <enclosure length="51597312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/01/IrenaTrRA_SLO_MMC.PR1.20250301.6.1630_15226216.mp3"></enclosure>
        <guid>175113190</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1612</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Verjamete v naključja? Mogoče vas bo k premišljevanju o njih spodbudila naša današnja gostja Irena Tršinar, ki je o tej temi napisala dve zanimivi knjigi. Irena Tršinar je diplomirana umetnostna zgodovinarka, vendar je vse življenje delala v državni upravi, na področju registracije prebivalstva na Statističnem uradu Republike Slovenije in na ministrstvu za notranje zadeve. Odgovorna je bila za Centralni register prebivalstva, sodelovala je tudi pri razvoju e-uprave in mednarodnih dogodkih. Od leta 2011 je upokojena. Njena zvedavost in ljubezen do kulture pa jo ženeta naprej, da s svojim pisanjem poskuša ohraniti spomine na naključja, dogodke in ljudi. Ireno Tršinar bomo predstavili v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113190</link>
        <pubDate> Sat, 01 Mar 2025 15:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Irena Tršinar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pravijo, da je preteklost kot tuja, oddaljena dežela. Vemo pa, da lahko oddaljene kraje precej lažje spoznamo, če razumemo tamkajšnji jezik. To še toliko bolj velja za dežele, ki jih od nas ne ločijo tisoči kilometrov, ampak tisoči let. A le malo je ljudi, ki bi zmogli odpotovati v toliko različnih v preteklosti, kot tokratni gost oddaje Razkošje v glavi.
Dr. Luka Repanšek, docent primerjalnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, bi se verjetno enako dobro znašel v stari Indiji kot stari Perziji, med Vikingi ali Kelti. Kako ga je odneslo na pot odkrivanja starih jezikov in kakšna bogastva je na tem popotovanju odkril, je razgrnil v oddaji Razkošje v glavi.</description>
        <enclosure length="65499648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/21/CopyofRA_SLO_LJT_4939169_15137647.mp3"></enclosure>
        <guid>175110862</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2046</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pravijo, da je preteklost kot tuja, oddaljena dežela. Vemo pa, da lahko oddaljene kraje precej lažje spoznamo, če razumemo tamkajšnji jezik. To še toliko bolj velja za dežele, ki jih od nas ne ločijo tisoči kilometrov, ampak tisoči let. A le malo je ljudi, ki bi zmogli odpotovati v toliko različnih v preteklosti, kot tokratni gost oddaje Razkošje v glavi.
Dr. Luka Repanšek, docent primerjalnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, bi se verjetno enako dobro znašel v stari Indiji kot stari Perziji, med Vikingi ali Kelti. Kako ga je odneslo na pot odkrivanja starih jezikov in kakšna bogastva je na tem popotovanju odkril, je razgrnil v oddaji Razkošje v glavi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110862</link>
        <pubDate> Sat, 22 Feb 2025 15:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Luka Repanšek in razkošje starih jezikov od sanskrta do keltskih jezikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Njegov svet je svet glasbe. Lahko bi rekli, da je multiinstrumentalist, saj oživi veliko glasbil, ki mu pridejo v roke. Študiral je violino in bil violinist v Simfoničnem orkestru RTV. Toda največ njegove ljubezni, raziskovanja, navdiha in prepričanja, da zmorejo veliko več, kot se zdi, je namenjeno orglicam, ustni harmoniki. Vladimir Hrovat, gost oddaje Razkošje v glavi, velja za najboljšega slovenskega koncertnega ustnega harmonikarja; uveljavljen je tudi v tujini.</description>
        <enclosure length="56733696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/15/VladimirRA_SLO_MMC.PR1.20250215.6.1630_15061002.mp3"></enclosure>
        <guid>175109588</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1772</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Njegov svet je svet glasbe. Lahko bi rekli, da je multiinstrumentalist, saj oživi veliko glasbil, ki mu pridejo v roke. Študiral je violino in bil violinist v Simfoničnem orkestru RTV. Toda največ njegove ljubezni, raziskovanja, navdiha in prepričanja, da zmorejo veliko več, kot se zdi, je namenjeno orglicam, ustni harmoniki. Vladimir Hrovat, gost oddaje Razkošje v glavi, velja za najboljšega slovenskega koncertnega ustnega harmonikarja; uveljavljen je tudi v tujini.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175109588</link>
        <pubDate> Sat, 15 Feb 2025 15:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vladimir Hrovat</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Razkošje v glavi bomo tokrat pobliže spoznali Nedo Rusjan Bric, igralko, režiserko, pisateljico in še mnogo več od tega, kar lahko povedo enobesedne oznake. Naselila se je v več različnih poljih umetniških izražanj, znašla se je že v številnih vlogah znotraj umetniškega prostora, poleg tega pa je opravljala tudi vodstvene funkcije. Zanimajo jo ljudje, tudi ikone kulturne zgodovine, ki jih odkriva predvsem v njihovih globokih človeških razsežnostih. Je umetniška svetovalka EPK 2025 in režiserka spektakularnega otvoritvenega dogodka, med drugim ji lahko pripišemo sprva zelo smelo zamisel, ki pa se je tudi uresničila - v realizaciji projekta, v povezujočem sodelovanju obeh obmejnih mest, obeh Goric, združenih v eno samo evropsko prestolnico kulture.
Domačinka, režiserka otvoritvene slovesnosti Neda R. Bric se bo znova, kot že tolikokrat doslej, spomnila zapuščine, ki so ji jo zapustili kraji in ljudje goriškega prostora, sorodniki ter sorodnice, ki so odtisnile sled v njenem bogatem značaju: nona, danes malo znana igralka Nora Gregor, blizu so ji pesniške duše, goriški slavček, brata Rusjan - vse, kar je spoznala s pomočjo pripovedi, zapisov, prebranih knjig, in cenila ob lastnih umetniških in življenjskih izkušnjah ...   

Foto: Jernej Humar</description>
        <enclosure length="80809728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/08/NedaRusRA_SLO_LJT_4792472_14972442.mp3"></enclosure>
        <guid>175107673</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2525</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Razkošje v glavi bomo tokrat pobliže spoznali Nedo Rusjan Bric, igralko, režiserko, pisateljico in še mnogo več od tega, kar lahko povedo enobesedne oznake. Naselila se je v več različnih poljih umetniških izražanj, znašla se je že v številnih vlogah znotraj umetniškega prostora, poleg tega pa je opravljala tudi vodstvene funkcije. Zanimajo jo ljudje, tudi ikone kulturne zgodovine, ki jih odkriva predvsem v njihovih globokih človeških razsežnostih. Je umetniška svetovalka EPK 2025 in režiserka spektakularnega otvoritvenega dogodka, med drugim ji lahko pripišemo sprva zelo smelo zamisel, ki pa se je tudi uresničila - v realizaciji projekta, v povezujočem sodelovanju obeh obmejnih mest, obeh Goric, združenih v eno samo evropsko prestolnico kulture.
Domačinka, režiserka otvoritvene slovesnosti Neda R. Bric se bo znova, kot že tolikokrat doslej, spomnila zapuščine, ki so ji jo zapustili kraji in ljudje goriškega prostora, sorodniki ter sorodnice, ki so odtisnile sled v njenem bogatem značaju: nona, danes malo znana igralka Nora Gregor, blizu so ji pesniške duše, goriški slavček, brata Rusjan - vse, kar je spoznala s pomočjo pripovedi, zapisov, prebranih knjig, in cenila ob lastnih umetniških in življenjskih izkušnjah ...   

Foto: Jernej Humar</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107673</link>
        <pubDate> Sat, 08 Feb 2025 15:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Neda Rusjan Bric —  od igranja do pisanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Še vedno najbolj uživam v naravi,« pravi gostja oddaje Razkošje v glavi doktorica Blanka Ravnjak. Ko je končala študij biologije in dobila službo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, se ji je izpolnila želja, da bi narava postala tudi njeno službeno okolje. Ponosna je na svoje delo v botaničnem vrtu in različne projekte, v katere je vključena. Med njimi je tudi veliko dejavnosti pri tako imenovani zeleni infrastrukturi in ozelenjevanju mest, redno sodeluje pri pisanju knjig, ob vsem naštetem pa še vedno najde čas za nabiranje rastlin za zbirko in semensko banko. Vse svoje delo in dogodke v življenju vidi kot izziv, nikoli kot težavo. Še več izveste v oddaji Razkošje v glavi, ki je nastala že lani, danes pa vam jo še enkrat ponujamo v poslušanje. Z doktorico Blanko Ravnjak se je pogovarjala Tadeja Bizilj. </description>
        <enclosure length="58551552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/01/Dr.BlanRA_SLO_MMC.PR1.20250201.6.1630_14879997.mp3"></enclosure>
        <guid>175105961</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1829</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Še vedno najbolj uživam v naravi,« pravi gostja oddaje Razkošje v glavi doktorica Blanka Ravnjak. Ko je končala študij biologije in dobila službo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, se ji je izpolnila želja, da bi narava postala tudi njeno službeno okolje. Ponosna je na svoje delo v botaničnem vrtu in različne projekte, v katere je vključena. Med njimi je tudi veliko dejavnosti pri tako imenovani zeleni infrastrukturi in ozelenjevanju mest, redno sodeluje pri pisanju knjig, ob vsem naštetem pa še vedno najde čas za nabiranje rastlin za zbirko in semensko banko. Vse svoje delo in dogodke v življenju vidi kot izziv, nikoli kot težavo. Še več izveste v oddaji Razkošje v glavi, ki je nastala že lani, danes pa vam jo še enkrat ponujamo v poslušanje. Z doktorico Blanko Ravnjak se je pogovarjala Tadeja Bizilj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105961</link>
        <pubDate> Sat, 01 Feb 2025 15:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Blanka Ravnjak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sevničanka Saša Popelar Markoja je že kot deklica vedela, da bo v prihodnost ali oskrbnica planinske koče ali županja. Doslej je – poklicana gostinka - vrhunsko uresničila prvo otroško željo, zato ji bo za drugo najbrž zmanjkalo časa. Visoko na kozjaškem pogorju na levem bregu Drave jo je za tokratno oddajo Razkošje v glavi obiskal Stane Kocutar.</description>
        <enclosure length="43821312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/25/RazkojeRA_SLO_MMC.PR1.20250125.6.1630_14789395.mp3"></enclosure>
        <guid>175104190</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1369</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sevničanka Saša Popelar Markoja je že kot deklica vedela, da bo v prihodnost ali oskrbnica planinske koče ali županja. Doslej je – poklicana gostinka - vrhunsko uresničila prvo otroško željo, zato ji bo za drugo najbrž zmanjkalo časa. Visoko na kozjaškem pogorju na levem bregu Drave jo je za tokratno oddajo Razkošje v glavi obiskal Stane Kocutar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104190</link>
        <pubDate> Sat, 25 Jan 2025 15:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Saša Popelar Markoja – oskrbnica lanskoletne naj planinske koče slovenskega sredogorja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Doktorica političnih ved, katere raziskovanje se razteza vse od feminističnih vprašanj pa do politične zgodovine ter preučevanja nacionalizmov, vojn in množičnega nasilja&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Vlasta Jalu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; je doktorica političnih ved, ki je svojo raziskovalno in aktivistično pot začela predvsem z osredotočanjem na zgodovino ženskih gibanj in vpra&amp;scaron;anja feminizma, vendar pa jo je burno družbenopolitično dogajanje v zadnjih letih obstoja &lt;strong&gt;Jugoslavije&lt;/strong&gt; močno potegnilo tudi v mirovno gibanje, kasnej&amp;scaron;e vojne ob razpadu Jugoslavije pa so vpra&amp;scaron;anja nacionalizma, rasizma in množičnega nasilja potisnile v samo ospredje njenega raziskovanja. Ukvarja se tudi s politično filozofijo in se spra&amp;scaron;uje, kako so se načini vladanja spreminjali skozi preteklost in v kak&amp;scaron;ni politični ureditvi živimo danes, pri tem pa se kot odlična poznavalka &lt;strong&gt;Hannah Arendt&lt;/strong&gt; vedno znova vrača k tej filozofinji. O vseh teh temah danes predava na najrazličnej&amp;scaron;ih domačih in tujih univerzah, sicer pa jo poznamo tudi kot eno od ustanoviteljic in raziskovalko na &lt;strong&gt;Mirovnem in&amp;scaron;titutu&lt;/strong&gt;. V tokratnem Razko&amp;scaron;ju v glavi bomo prepotovali nekatere postaje z njene bogate intelektualne poti, sli&amp;scaron;ali pa boste lahko tudi, kako je v &lt;strong&gt;Ruandi&lt;/strong&gt; pomagala ustanoviti center, ki danes zaposluje več kot 60 žensk ter zakaj se je že v srednjih letih odločila ponovno sesti v &amp;scaron;tudijske klopi in do&amp;scaron;tudirala &amp;scaron;e slikarstvo. Oddajo je pripravila Alja Zore.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: Mirovni in&amp;scaron;titut&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="67982592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/16/VlastaJRA_SLO_LJT_4533043_14679135.mp3"></enclosure>
        <guid>175101870</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2124</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Doktorica političnih ved, katere raziskovanje se razteza vse od feminističnih vprašanj pa do politične zgodovine ter preučevanja nacionalizmov, vojn in množičnega nasilja&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Vlasta Jalu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; je doktorica političnih ved, ki je svojo raziskovalno in aktivistično pot začela predvsem z osredotočanjem na zgodovino ženskih gibanj in vpra&amp;scaron;anja feminizma, vendar pa jo je burno družbenopolitično dogajanje v zadnjih letih obstoja &lt;strong&gt;Jugoslavije&lt;/strong&gt; močno potegnilo tudi v mirovno gibanje, kasnej&amp;scaron;e vojne ob razpadu Jugoslavije pa so vpra&amp;scaron;anja nacionalizma, rasizma in množičnega nasilja potisnile v samo ospredje njenega raziskovanja. Ukvarja se tudi s politično filozofijo in se spra&amp;scaron;uje, kako so se načini vladanja spreminjali skozi preteklost in v kak&amp;scaron;ni politični ureditvi živimo danes, pri tem pa se kot odlična poznavalka &lt;strong&gt;Hannah Arendt&lt;/strong&gt; vedno znova vrača k tej filozofinji. O vseh teh temah danes predava na najrazličnej&amp;scaron;ih domačih in tujih univerzah, sicer pa jo poznamo tudi kot eno od ustanoviteljic in raziskovalko na &lt;strong&gt;Mirovnem in&amp;scaron;titutu&lt;/strong&gt;. V tokratnem Razko&amp;scaron;ju v glavi bomo prepotovali nekatere postaje z njene bogate intelektualne poti, sli&amp;scaron;ali pa boste lahko tudi, kako je v &lt;strong&gt;Ruandi&lt;/strong&gt; pomagala ustanoviti center, ki danes zaposluje več kot 60 žensk ter zakaj se je že v srednjih letih odločila ponovno sesti v &amp;scaron;tudijske klopi in do&amp;scaron;tudirala &amp;scaron;e slikarstvo. Oddajo je pripravila Alja Zore.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: Mirovni in&amp;scaron;titut&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101870</link>
        <pubDate> Sat, 18 Jan 2025 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Vlasta Jalušič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katero rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor je Milan Trobič.



</description>
        <enclosure length="46371072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/04/NataaDRA_SLO_MMC.PR1.20250104.6.1630_14531251.mp3"></enclosure>
        <guid>175098919</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1449</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katero rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor je Milan Trobič.



</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098919</link>
        <pubDate> Sat, 04 Jan 2025 15:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Dolejši</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prof. dr. Vesna Leskošek, redna profesorica na fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je svojo poklicno pot začela kot prostovoljka, na terenu in v nenehnem prizadevanju za najranljivejše v naši družbi, otroke v stiski. Izkušnja z delom s socialno najšibkejšimi jo je vodila v akademsko raziskovanje problematike neenakosti, izključenosti, socialne politike, nasilja nad ženskami in otroki ter problema revščine. Doktorirala je s temo feminizma 1. vala na Slovenskem in izdala monografijo o tem z naslovom Zavrnjena tradicija. V zadnjih letih je uredila monografijo Teaching Gender in Social Work; Poučevanje o spolu v  socialnem delu in v soavtorstvu izdala dve monografiji: Nasilje nad ženskami v Sloveniji in Zaposleni revni.  Predava o spolu in nasilju, družbenih gibanjih, omrežjih in družbenih neenakostih. Trenutno se ukvarja z revščino v starosti. Rezultate raziskav objavlja v tujih in domačih znanstvenih revijah. Zadnja publikacija, izdana v soavtorstvu, ima naslov Pravica do abortusa. S prof. dr. Vesno Leskošek se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer. </description>
        <enclosure length="46354944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/23/Prof.drRA_SLO_LJT_4313686_14434934.mp3"></enclosure>
        <guid>175096397</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1448</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prof. dr. Vesna Leskošek, redna profesorica na fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je svojo poklicno pot začela kot prostovoljka, na terenu in v nenehnem prizadevanju za najranljivejše v naši družbi, otroke v stiski. Izkušnja z delom s socialno najšibkejšimi jo je vodila v akademsko raziskovanje problematike neenakosti, izključenosti, socialne politike, nasilja nad ženskami in otroki ter problema revščine. Doktorirala je s temo feminizma 1. vala na Slovenskem in izdala monografijo o tem z naslovom Zavrnjena tradicija. V zadnjih letih je uredila monografijo Teaching Gender in Social Work; Poučevanje o spolu v  socialnem delu in v soavtorstvu izdala dve monografiji: Nasilje nad ženskami v Sloveniji in Zaposleni revni.  Predava o spolu in nasilju, družbenih gibanjih, omrežjih in družbenih neenakostih. Trenutno se ukvarja z revščino v starosti. Rezultate raziskav objavlja v tujih in domačih znanstvenih revijah. Zadnja publikacija, izdana v soavtorstvu, ima naslov Pravica do abortusa. S prof. dr. Vesno Leskošek se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096397</link>
        <pubDate> Sat, 28 Dec 2024 15:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Prof. dr. Vesna Leskošek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na 40. knjižnem sejmu, ki je največji knjižni dogodek pri nas, so Igorju Longyki podelili nagrado Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Igor Longyka se je vse poklicno življenje ukvarjal s širokim področjem razvijanja bralne kulture pri mladih. Povezoval je založnike, mentorje branja, ustvarjalce, knjižničarsko in preostalo stroko, sodeloval pri vseh glavnih revijah za otroke in mlade, 12 let je bil tudi predsednik Bralne značke in gonilna sila uvajanja novosti, ki so se v različnih oblikah ohranile vse do danes. Igor Longyka – ki je že do zdaj spretno in učinkovito povezoval svoje zanimanje za kulturo in geografijo z bibliotekarstvom, novinarstvom, glasbo in še z marsičem, tudi danes ne počiva. Pronicljiv duh in radovednost ga ženeta naprej. </description>
        <enclosure length="60231168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/21/IgorLonRA_SLO_MMC.PR1.20241221.6.1630_14418702.mp3"></enclosure>
        <guid>175096096</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1882</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na 40. knjižnem sejmu, ki je največji knjižni dogodek pri nas, so Igorju Longyki podelili nagrado Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Igor Longyka se je vse poklicno življenje ukvarjal s širokim področjem razvijanja bralne kulture pri mladih. Povezoval je založnike, mentorje branja, ustvarjalce, knjižničarsko in preostalo stroko, sodeloval pri vseh glavnih revijah za otroke in mlade, 12 let je bil tudi predsednik Bralne značke in gonilna sila uvajanja novosti, ki so se v različnih oblikah ohranile vse do danes. Igor Longyka – ki je že do zdaj spretno in učinkovito povezoval svoje zanimanje za kulturo in geografijo z bibliotekarstvom, novinarstvom, glasbo in še z marsičem, tudi danes ne počiva. Pronicljiv duh in radovednost ga ženeta naprej. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096096</link>
        <pubDate> Sat, 21 Dec 2024 15:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Igor Longyka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Življenjska zgodba Gregorja Poljanca Kirscha, 46-letnika z Bleda, je brez hvalisavega pretiravanja – izjemna. To je zgodba o človeku, ki je iz absolutne discipline in popolne kontrole čustev – več kot desetletje je bil namreč poklicni vojak, pripadnik enote specialnih sil, ki se je med drugim boril v Afganistanu, tam tudi kot izučen medicinec reševal življenja –, prišel do spoznanja, da je največja moč v – ranljivosti. In tako zdaj spet rešuje življenja, a na drugačen način: z motiviranjem ljudi. Zgled je on sam; tako kot namreč govori, tudi zares živi. </description>
        <enclosure length="71347968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/13/GregorPRA_SLO_IZO677_14310810.mp3"></enclosure>
        <guid>175093870</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2229</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Življenjska zgodba Gregorja Poljanca Kirscha, 46-letnika z Bleda, je brez hvalisavega pretiravanja – izjemna. To je zgodba o človeku, ki je iz absolutne discipline in popolne kontrole čustev – več kot desetletje je bil namreč poklicni vojak, pripadnik enote specialnih sil, ki se je med drugim boril v Afganistanu, tam tudi kot izučen medicinec reševal življenja –, prišel do spoznanja, da je največja moč v – ranljivosti. In tako zdaj spet rešuje življenja, a na drugačen način: z motiviranjem ljudi. Zgled je on sam; tako kot namreč govori, tudi zares živi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093870</link>
        <pubDate> Sat, 14 Dec 2024 15:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Gregor Poljanec Kirsch – nekdanji vojak, ki največjo moč vidi v ranljivosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Antropolog Borut Telban je že v osemdesetih letih kot prvi v naše kraje prinesel vesti in spoznanja o oddaljeni in za naš prostor eksotični Papui Novi Gvineji. Sprva je raziskoval zdravilne rastline po brezpotjih tega največjega tropskega otoka na svetu, nekaj let kasneje pa je postal polnopravni član vasi Ambonwari v odmaknjenih močvirskih predelih province vzhodni Sepik. Raziskave življenja, jezika in navad ljudi iz povsem drugačnega sveta ter prehajanje med različnimi kulturami in prevajanje med njimi so tako postali osrednji del njegovega življenja. Nekaj drobcev iz njegovega življenja smo ujeli v tokratno Razkošje v glavi.</description>
        <enclosure length="59278848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/06/BorutTeRA_SLO_LJT_4136125_14235951.mp3"></enclosure>
        <guid>175092049</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1852</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Antropolog Borut Telban je že v osemdesetih letih kot prvi v naše kraje prinesel vesti in spoznanja o oddaljeni in za naš prostor eksotični Papui Novi Gvineji. Sprva je raziskoval zdravilne rastline po brezpotjih tega največjega tropskega otoka na svetu, nekaj let kasneje pa je postal polnopravni član vasi Ambonwari v odmaknjenih močvirskih predelih province vzhodni Sepik. Raziskave življenja, jezika in navad ljudi iz povsem drugačnega sveta ter prehajanje med različnimi kulturami in prevajanje med njimi so tako postali osrednji del njegovega življenja. Nekaj drobcev iz njegovega življenja smo ujeli v tokratno Razkošje v glavi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092049</link>
        <pubDate> Sat, 07 Dec 2024 15:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Borut Telban med Slovenijo in Papuo Novo Gvinejo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Katja Zabukovec Kerin, soustanoviteljica in predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, je eden izmed najbolj prepoznavnih obrazov, ki že vrsto let vztrajno in glasno opozarja na družbeno problematiko nasilja nad ženskami in otroki. Neutrudna zagovornica najranljivejših in najšibkejših v naši družbi, katerih glas je nemalokrat neslišen, neomajna glasnica vrednot nenasilja, pravic žensk in enakosti, je na svoji poklicni poti pomagala na tisoče žrtvam družinskega in intimnopartnerskega nasilja. S svojim delom je pomembno vplivala na večjo senzibiliziranost družbe glede vprašanja nasilja, na opolnomočenje žrtev, rušenje škodljivih stereotipov in ozaveščanje mladih ter prispevala k pomembnim spremembam v zakonodaji. S Katjo Zabukovec Kerin se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="52541952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/30/RVGKaRA_SLO_MMC.PR1.20241130.6.1630_14163891.mp3"></enclosure>
        <guid>175090657</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1641</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Katja Zabukovec Kerin, soustanoviteljica in predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, je eden izmed najbolj prepoznavnih obrazov, ki že vrsto let vztrajno in glasno opozarja na družbeno problematiko nasilja nad ženskami in otroki. Neutrudna zagovornica najranljivejših in najšibkejših v naši družbi, katerih glas je nemalokrat neslišen, neomajna glasnica vrednot nenasilja, pravic žensk in enakosti, je na svoji poklicni poti pomagala na tisoče žrtvam družinskega in intimnopartnerskega nasilja. S svojim delom je pomembno vplivala na večjo senzibiliziranost družbe glede vprašanja nasilja, na opolnomočenje žrtev, rušenje škodljivih stereotipov in ozaveščanje mladih ter prispevala k pomembnim spremembam v zakonodaji. S Katjo Zabukovec Kerin se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090657</link>
        <pubDate> Sat, 30 Nov 2024 15:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Katja Zabukovec Kerin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Salvator Žitko je zgodovinar, publicist in urednik, ki je verjetno kot le malokdo zasidran v primorskem prostoru, ki ga ta prostor neznansko privlači in ki je ta prostor v marsičem tudi močno sooblikoval. Spada namreč med prve generacije izobražencev, ki so - po tem ko je naša obala z Londonskim memorandumom leta 1954 dokončno postala del Jugoslavije - v tem prostoru pomagali graditi in razvijati slovenske institucije. Tokratni gost Razkošja v glavi je spričo hudega pomanjkanja kadrov najprej deset let učil zgodovino in estetsko vzgojo na koprski gimnaziji, potem pa več kot 25 let vodil Pokrajinski muzej v Kopru ter ob tem odigral ključno vlogo pri razvijanju zgodovinopisja tega prostora, ki že v svoji arhitekturni dediščini odraža preteklost, tako drugačno od preteklosti preostale Slovenije. Oddajo je pripravila Alja Zore.

 Foto: Tomaž Primožič/FPA, uporabljeno z dovoljenjem dr. Žitka</description>
        <enclosure length="33337344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/22/SalvatorRA_SLO_LJT_3993615_14074525.mp3"></enclosure>
        <guid>175088538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2083</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Salvator Žitko je zgodovinar, publicist in urednik, ki je verjetno kot le malokdo zasidran v primorskem prostoru, ki ga ta prostor neznansko privlači in ki je ta prostor v marsičem tudi močno sooblikoval. Spada namreč med prve generacije izobražencev, ki so - po tem ko je naša obala z Londonskim memorandumom leta 1954 dokončno postala del Jugoslavije - v tem prostoru pomagali graditi in razvijati slovenske institucije. Tokratni gost Razkošja v glavi je spričo hudega pomanjkanja kadrov najprej deset let učil zgodovino in estetsko vzgojo na koprski gimnaziji, potem pa več kot 25 let vodil Pokrajinski muzej v Kopru ter ob tem odigral ključno vlogo pri razvijanju zgodovinopisja tega prostora, ki že v svoji arhitekturni dediščini odraža preteklost, tako drugačno od preteklosti preostale Slovenije. Oddajo je pripravila Alja Zore.

 Foto: Tomaž Primožič/FPA, uporabljeno z dovoljenjem dr. Žitka</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088538</link>
        <pubDate> Sat, 23 Nov 2024 08:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Salvator Žitko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kristina Menih je izolska književnica, kulturna ustvarjalka, pravljičarka in publicistka. Pred kratkim je izšla njena knjiga z naslovom Izolski spomini – memoriale Isolane, v kateri nas popelje skozi spomine desetih Izoljanov na življenje v Izoli v drugi polovici 20. stoletja. Njena pot pisateljevanja pa se je začela že desetletja nazaj, ko je orala ledino pri pisanju zgodb in knjig za otroke na področju ekologije in meditacije. O tem, kje najde navdih za svoje zgodbe in pravljice, zakaj je treba skrbeti za slovenski jezik in kako pomembni sta branje in pripovedovanje v današnjem času, se je s Kristino Menih pogovarjala Tadeja Bizilj.
</description>
        <enclosure length="26137344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/16/KristinaRA_SLO_MMC.PR1.20241116.6.1630_14007361.mp3"></enclosure>
        <guid>175087130</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1633</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kristina Menih je izolska književnica, kulturna ustvarjalka, pravljičarka in publicistka. Pred kratkim je izšla njena knjiga z naslovom Izolski spomini – memoriale Isolane, v kateri nas popelje skozi spomine desetih Izoljanov na življenje v Izoli v drugi polovici 20. stoletja. Njena pot pisateljevanja pa se je začela že desetletja nazaj, ko je orala ledino pri pisanju zgodb in knjig za otroke na področju ekologije in meditacije. O tem, kje najde navdih za svoje zgodbe in pravljice, zakaj je treba skrbeti za slovenski jezik in kako pomembni sta branje in pripovedovanje v današnjem času, se je s Kristino Menih pogovarjala Tadeja Bizilj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087130</link>
        <pubDate> Sat, 16 Nov 2024 15:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kristina Menih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in pestrega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
</description>
        <enclosure length="24392832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/09/MatjaRA_SLO_MMC.PR1.20241109.6.1630_13930278.mp3"></enclosure>
        <guid>175085365</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1524</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in pestrega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085365</link>
        <pubDate> Sat, 09 Nov 2024 15:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Matjaž Žigon</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič, alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.</description>
        <enclosure length="39693312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/25/JoeMihRA_SLO_LJT_3739760_13780910.mp3"></enclosure>
        <guid>175082078</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2480</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič, alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082078</link>
        <pubDate> Sat, 02 Nov 2024 15:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Jože Mihelič: &quot;Imam se za Bohinjca!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gledališka režiserka, filozofinja in literarna komparativistka Tjaša Črnigoj deluje tako na institucionalni kot na neodvisni sceni. Je režiserka, avtorica besedil, dramaturška sodelavka, performerka, mentorica ter asistentka režije in dramaturgije. S Svojim delom pomembno sooblikuje gledališko krajino v Ljubljani in v mednarodnem merilu. Je prejemnica številnih nagrad doma in v tujini, študijsko se je izpopolnjevala na Dunaju in v Parizu. Za oddajo Razkošje v glavi se je s Tjašo Črnigoj pogovarjal  Miha Žorž.</description>
        <enclosure length="23854848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/26/TjaarRA_SLO_MMC.PR1.20241026.6.1630_13787903.mp3"></enclosure>
        <guid>175082349</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1490</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gledališka režiserka, filozofinja in literarna komparativistka Tjaša Črnigoj deluje tako na institucionalni kot na neodvisni sceni. Je režiserka, avtorica besedil, dramaturška sodelavka, performerka, mentorica ter asistentka režije in dramaturgije. S Svojim delom pomembno sooblikuje gledališko krajino v Ljubljani in v mednarodnem merilu. Je prejemnica številnih nagrad doma in v tujini, študijsko se je izpopolnjevala na Dunaju in v Parizu. Za oddajo Razkošje v glavi se je s Tjašo Črnigoj pogovarjal  Miha Žorž.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082349</link>
        <pubDate> Sat, 26 Oct 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Tjaša Črnigoj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Maja Kunšič iz Lutkovnega gledališča Ljubljana pogosto menja kraje in občinstva, potuje, ustvarja, igra, animira, vpija raznolike odzive gledališke publike po Evropi in drugod ...&lt;p&gt;Že nekaj let nastopa v predstavi Moby Dick francosko-norve&amp;scaron;ke skupine Plexus Polaire, nazadnje pa je v tej skupini z mednarodno zasedbo prevzela tudi zelo zahtevno vlogo Nore v predstavi Hi&amp;scaron;a za lutke, ki jo igra v alternaciji s priznano režiserko in lutkarico Yngvild Aspeli. S to predstavo, v kateri nastopa v angle&amp;scaron;čini, se ji obeta &amp;scaron;e veliko gostovanj, kot tudi z drugimi svaritvami, s katerimi je že večkrat posegla po nagradah. Nekatere med njimi so nastale kot njeni avtorski projekti znotraj matične lutkovne hi&amp;scaron;e.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: Mankica Kranjec&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="28002816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/18/MajaKunRA_SLO_LJT_3673557_13704798.mp3"></enclosure>
        <guid>175080391</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1750</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Maja Kunšič iz Lutkovnega gledališča Ljubljana pogosto menja kraje in občinstva, potuje, ustvarja, igra, animira, vpija raznolike odzive gledališke publike po Evropi in drugod ...&lt;p&gt;Že nekaj let nastopa v predstavi Moby Dick francosko-norve&amp;scaron;ke skupine Plexus Polaire, nazadnje pa je v tej skupini z mednarodno zasedbo prevzela tudi zelo zahtevno vlogo Nore v predstavi Hi&amp;scaron;a za lutke, ki jo igra v alternaciji s priznano režiserko in lutkarico Yngvild Aspeli. S to predstavo, v kateri nastopa v angle&amp;scaron;čini, se ji obeta &amp;scaron;e veliko gostovanj, kot tudi z drugimi svaritvami, s katerimi je že večkrat posegla po nagradah. Nekatere med njimi so nastale kot njeni avtorski projekti znotraj matične lutkovne hi&amp;scaron;e.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;foto: Mankica Kranjec&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175080391</link>
        <pubDate> Sat, 19 Oct 2024 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Maja Kunšič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Niko Goršič je dolgoletni gledališki igralec, ki se je rodil v Ljubljani pod italijansko okupacijo med drugo svetovno vojno, večino kariere pa je preživel v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je od blizu spremljal, kako se je to prelevilo od čisto lokalnega teatra za otroke in mlade do mednarodno izjemno uspešnega eksperimentalnega gledališča, ki je s svojimi predstavami gostovalo po celem svetu. Če je tako kot igralec prispeval k eni najbolj uspešnih zgodb v gledališki zgodovini našega prostora, pa je tokratni gost Razkošja v glavi v življenju počel še marsikaj drugega, od režiranja gledaliških predstav, pisanja kritik in pesmi, sinhronizacij risank pa do igranja trobente in opernega petja, planinstva ter nenehnega branja in izobraževanja nasploh. Niko Goršič se je za tokratno Razkošje v glavi pogovarjal z Aljo Zore.

Foto: Slovenski filmski center</description>
        <enclosure length="28647552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/11/NikoGorRA_SLO_LJT_3605497_13626416.mp3"></enclosure>
        <guid>175078632</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1790</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Niko Goršič je dolgoletni gledališki igralec, ki se je rodil v Ljubljani pod italijansko okupacijo med drugo svetovno vojno, večino kariere pa je preživel v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je od blizu spremljal, kako se je to prelevilo od čisto lokalnega teatra za otroke in mlade do mednarodno izjemno uspešnega eksperimentalnega gledališča, ki je s svojimi predstavami gostovalo po celem svetu. Če je tako kot igralec prispeval k eni najbolj uspešnih zgodb v gledališki zgodovini našega prostora, pa je tokratni gost Razkošja v glavi v življenju počel še marsikaj drugega, od režiranja gledaliških predstav, pisanja kritik in pesmi, sinhronizacij risank pa do igranja trobente in opernega petja, planinstva ter nenehnega branja in izobraževanja nasploh. Niko Goršič se je za tokratno Razkošje v glavi pogovarjal z Aljo Zore.

Foto: Slovenski filmski center</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078632</link>
        <pubDate> Sat, 12 Oct 2024 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Niko Goršič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec osemdesetih prejšnjega stoletja je za nekdanjo državo Jugoslavijo in celoten državni aparat pomenil čas korenitih sprememb. To je bilo obdobje, ki je Sloveniji in drugim republikam prineslo samostojnost. O tem dogajanju pričajo tudi zgodovinske knjige. A čas ni tako zelo oddaljen, da ne bi številni, ki so bili takrat politiki, imeli tudi svoje izkušnje z njim. Eden izmed teh je Igor Lavš. Kako razmišlja o tistih časih in kako o sedanjih razmerah?</description>
        <enclosure length="28834944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/05/IgorLavRA_SLO_MMC.PR1.20241005.6.1630_13549347.mp3"></enclosure>
        <guid>175077160</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1802</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec osemdesetih prejšnjega stoletja je za nekdanjo državo Jugoslavijo in celoten državni aparat pomenil čas korenitih sprememb. To je bilo obdobje, ki je Sloveniji in drugim republikam prineslo samostojnost. O tem dogajanju pričajo tudi zgodovinske knjige. A čas ni tako zelo oddaljen, da ne bi številni, ki so bili takrat politiki, imeli tudi svoje izkušnje z njim. Eden izmed teh je Igor Lavš. Kako razmišlja o tistih časih in kako o sedanjih razmerah?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077160</link>
        <pubDate> Sat, 05 Oct 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Igor Lavš</title>
      </item>
      <item>
        <description>Docentka dr. Barbara Ivančič Kutin je Bovčanka. Vse svoje otroštvo je preživela v Zgornjem Posočju.  Po končani gimnaziji v Tolminu je študirala slovenščino in sociologijo kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je začela poučevati slovenščino v ljubljanski Bolnišnični šoli, konec leta 1999 pa se je s statusom mlade raziskovalke zaposlila na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter leta 2005 doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem«. Raziskuje slovstveno folkloristiko, predvsem folklorne pripovedi, okoliščine in izvedbo pripovedovanja, svojevrstna lokalna pripovedna izročila in repertoarje ljudi, ki jih lokalna skupnost označuje za dobre pripovedovalce. Docentko dr. Barbaro Ivančič Kutin bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor oddaje je Milan Trobič.</description>
        <enclosure length="28394496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/28/BarbaraRA_SLO_MMC.PR1.20240928.6.1630_13471309.mp3"></enclosure>
        <guid>175075466</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1774</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Docentka dr. Barbara Ivančič Kutin je Bovčanka. Vse svoje otroštvo je preživela v Zgornjem Posočju.  Po končani gimnaziji v Tolminu je študirala slovenščino in sociologijo kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je začela poučevati slovenščino v ljubljanski Bolnišnični šoli, konec leta 1999 pa se je s statusom mlade raziskovalke zaposlila na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter leta 2005 doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem«. Raziskuje slovstveno folkloristiko, predvsem folklorne pripovedi, okoliščine in izvedbo pripovedovanja, svojevrstna lokalna pripovedna izročila in repertoarje ljudi, ki jih lokalna skupnost označuje za dobre pripovedovalce. Docentko dr. Barbaro Ivančič Kutin bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor oddaje je Milan Trobič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175075466</link>
        <pubDate> Sat, 28 Sep 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Barbara Ivančič Kutin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Volja, želja, disciplina, trdo delo, odrekanje in neizmerna moč ter predanost so vodili paraolimpijca Frančka Gorazda Tirška, da je premagal vse ovire v svojem življenju. Po treh srebrnih in eni bronasti medalji na preteklih paraolimpijskih igrah je na letošnjih v Parizu osvojil zlato medaljo v disciplini R4 – zračna puška stoje. V življenju si je vedno postavljal realne cilje, pravi, šport pa je postal njegov najboljši prijatelj, ki mu je polepšal življenje. Kar sedemkrat je bil izbran za parašportnika leta, leta 2013 je postal častni občan Gornjega Grada. Paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek bo gost današnje oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.</description>
        <enclosure length="25537536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/21/FranekRA_SLO_MMC.PR1.20240921.6.1630_13396672.mp3"></enclosure>
        <guid>175073760</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1596</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Volja, želja, disciplina, trdo delo, odrekanje in neizmerna moč ter predanost so vodili paraolimpijca Frančka Gorazda Tirška, da je premagal vse ovire v svojem življenju. Po treh srebrnih in eni bronasti medalji na preteklih paraolimpijskih igrah je na letošnjih v Parizu osvojil zlato medaljo v disciplini R4 – zračna puška stoje. V življenju si je vedno postavljal realne cilje, pravi, šport pa je postal njegov najboljši prijatelj, ki mu je polepšal življenje. Kar sedemkrat je bil izbran za parašportnika leta, leta 2013 je postal častni občan Gornjega Grada. Paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek bo gost današnje oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073760</link>
        <pubDate> Sat, 21 Sep 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Franček Gorazd Tiršek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slikar in grafik Leon Zakrajšek je lani prejel visoko japonsko cesarsko odlikovanje red vzhajajočega sonca z zlatimi in srebrnimi žarki, saj že dolga leta gradi kulturne mostove med Japonsko, Slovenijo in Hrvaško. Na Japonskem se je v 90. letih prejšnjega stoletja od tamkajšnjih svetovno znanih mojstrov tudi učil tradicionalne likovne umetnosti, predvsem grafičnih tehnik, kot je lesorez. Čeprav učna doba ni trajala dolgo, se vedno znova vrača tja, v svet posebne kulture in narave, obiskovat svoje mentorje, ki so ga oblikovali tako osebnostno kot umetniško. Nekateri med njimi so že odšli. V oddaji se spominja svojih prvih stikov z japonskim likovnim izročilom, strogih pravil, hierarhično zastavljenega sistema in odnosa, ki ga imajo tamkajšnji umetniki do materialov, spoznavanja umetniške tradicije, njene asketske in eterične lepote.
Sicer pa je Leon Zakrajšek umetnik, ki ga biografski leksikoni uvrščajo med ustvarjalce olja na platnu, monotipije, tehnike sumi in mešanih tehnik.

 foto: Zdenko Bračevac
</description>
        <enclosure length="55675392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/14/LeonZakRA_SLO_LJT_3337999_13320045.mp3"></enclosure>
        <guid>175072115</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3479</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slikar in grafik Leon Zakrajšek je lani prejel visoko japonsko cesarsko odlikovanje red vzhajajočega sonca z zlatimi in srebrnimi žarki, saj že dolga leta gradi kulturne mostove med Japonsko, Slovenijo in Hrvaško. Na Japonskem se je v 90. letih prejšnjega stoletja od tamkajšnjih svetovno znanih mojstrov tudi učil tradicionalne likovne umetnosti, predvsem grafičnih tehnik, kot je lesorez. Čeprav učna doba ni trajala dolgo, se vedno znova vrača tja, v svet posebne kulture in narave, obiskovat svoje mentorje, ki so ga oblikovali tako osebnostno kot umetniško. Nekateri med njimi so že odšli. V oddaji se spominja svojih prvih stikov z japonskim likovnim izročilom, strogih pravil, hierarhično zastavljenega sistema in odnosa, ki ga imajo tamkajšnji umetniki do materialov, spoznavanja umetniške tradicije, njene asketske in eterične lepote.
Sicer pa je Leon Zakrajšek umetnik, ki ga biografski leksikoni uvrščajo med ustvarjalce olja na platnu, monotipije, tehnike sumi in mešanih tehnik.

 foto: Zdenko Bračevac
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072115</link>
        <pubDate> Sat, 14 Sep 2024 14:09:04 +0000</pubDate>
        <title>Leon Zakrajšek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Alenka Pirjevec je dolgoletna lutkovna ustvarjalka, ki je kar 40 let delovala v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. Čeprav jo poznamo predvsem kot izvajalko in avtorico lutkovnih predstav ter izdelovalko lutk, pa pot do tega poklica ni bila tako premočrtna. Tokratna gostja Razkošja v glavi, ki se je partizanskima staršema rodila manj kot dva meseca po koncu druge svetovne vojne, je že v času šolanja pol leta živela v Parizu, še v Beograd - kjer je dokončala študij igre in honorarno igrala v Narodnem gledališču - pa jo je zasledovalo ime karizmatičnega očeta, profesorja primerjalne književnosti in literarne teorije Dušana Pirjevca, ki je sredi 60-ih let prišel v spor z jugoslovanskimi oblastmi. Šele ko v prestolnici nekdanje Jugoslavije - kljub dobrim kritikam - v gledališču ni dobila stalnega mandata, se je odločila vrniti v Ljubljano, tu pa sta se njeni ljubezni do likovnih umetnosti ter igre povsem po spletu naključij združili v lutkovnem ustvarjanju, ki je nato definiralo njeno ustvarjalno in poklicno pot. Alenka Pirjevec je o svojem življenju - v svojem izrazitem slogu, torej neposredno in s humorjem - za tokratno Razkošje v glavi pripovedovala Alji Zore.</description>
        <enclosure length="29662080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/05/AlenkaPRA_SLO_LJT_3257493_13228277.mp3"></enclosure>
        <guid>175070114</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1853</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Alenka Pirjevec je dolgoletna lutkovna ustvarjalka, ki je kar 40 let delovala v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. Čeprav jo poznamo predvsem kot izvajalko in avtorico lutkovnih predstav ter izdelovalko lutk, pa pot do tega poklica ni bila tako premočrtna. Tokratna gostja Razkošja v glavi, ki se je partizanskima staršema rodila manj kot dva meseca po koncu druge svetovne vojne, je že v času šolanja pol leta živela v Parizu, še v Beograd - kjer je dokončala študij igre in honorarno igrala v Narodnem gledališču - pa jo je zasledovalo ime karizmatičnega očeta, profesorja primerjalne književnosti in literarne teorije Dušana Pirjevca, ki je sredi 60-ih let prišel v spor z jugoslovanskimi oblastmi. Šele ko v prestolnici nekdanje Jugoslavije - kljub dobrim kritikam - v gledališču ni dobila stalnega mandata, se je odločila vrniti v Ljubljano, tu pa sta se njeni ljubezni do likovnih umetnosti ter igre povsem po spletu naključij združili v lutkovnem ustvarjanju, ki je nato definiralo njeno ustvarjalno in poklicno pot. Alenka Pirjevec je o svojem življenju - v svojem izrazitem slogu, torej neposredno in s humorjem - za tokratno Razkošje v glavi pripovedovala Alji Zore.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175070114</link>
        <pubDate> Sat, 07 Sep 2024 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Alenka Pirjevec</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nina Jelen se opiše najprej kot mamo in ženo, nato kot učiteljico, ljubiteljico Harryja Potterja in vseh čarovnij, Vikingov in dobrih koncertov. Da bo učiteljica, kar nekaj časa ni bila popolnoma prepričana, a ko je prvič stopila za kateder, je vedela, da je to njeno poslanstvo. Kakšna je vloga učitelja v današnjih časih, kašen je pomen digitalnega opismenjevanja otrok, kje vidi prednosti in pomanjkljivosti našega šolskega sistema in s kakšnimi občutki gleda v novo šolsko leto – o vsem tem se je z Nino Jelen v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.</description>
        <enclosure length="29518464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/31/NinaJelRA_SLO_MMC.PR1.20240831.6.1630_13168061.mp3"></enclosure>
        <guid>175069023</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1844</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nina Jelen se opiše najprej kot mamo in ženo, nato kot učiteljico, ljubiteljico Harryja Potterja in vseh čarovnij, Vikingov in dobrih koncertov. Da bo učiteljica, kar nekaj časa ni bila popolnoma prepričana, a ko je prvič stopila za kateder, je vedela, da je to njeno poslanstvo. Kakšna je vloga učitelja v današnjih časih, kašen je pomen digitalnega opismenjevanja otrok, kje vidi prednosti in pomanjkljivosti našega šolskega sistema in s kakšnimi občutki gleda v novo šolsko leto – o vsem tem se je z Nino Jelen v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069023</link>
        <pubDate> Sat, 31 Aug 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nina Jelen</title>
      </item>
      <item>
        <description>Stara mestna elektrarna v Ljubljani letos praznuje 20-letnico prenove, ko je postala eno od osrednjih prizorišč sodobnih uprizoritvenih umetnosti pri nas. V teh dneh tam poteka že 27. festival Mladi levi, ki je velja za enega osrednjih poletnih dogodkov na polju sodobne uprizoritvene umetnosti. Mednarodni festival Mladi levi pripravlja zavod Bunker in že vrsto let ob koncu poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše in perspektivne odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta. V oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali Mojco Jug, ki festival soustvarja že od samega začetka. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.</description>
        <enclosure length="24145920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/24/RVG-MoRA_SLO_MMC.PR1.20240824.6.1630_13098401.mp3"></enclosure>
        <guid>175067572</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1509</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Stara mestna elektrarna v Ljubljani letos praznuje 20-letnico prenove, ko je postala eno od osrednjih prizorišč sodobnih uprizoritvenih umetnosti pri nas. V teh dneh tam poteka že 27. festival Mladi levi, ki je velja za enega osrednjih poletnih dogodkov na polju sodobne uprizoritvene umetnosti. Mednarodni festival Mladi levi pripravlja zavod Bunker in že vrsto let ob koncu poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše in perspektivne odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta. V oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali Mojco Jug, ki festival soustvarja že od samega začetka. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175067572</link>
        <pubDate> Sat, 24 Aug 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Mojca Jug</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zgornja Savinjska dolina, Solčavsko, Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot - vse to in še marsikaj sestavlja malce skrivnostno, dih jemajoče območje, kjer se vrstijo izjemne naravne danosti, bogata kulturna dediščina in starosvetno izročilo. In iz teh krajev, natančneje iz Robanovega kota, prihaja Jernej Slapnik, ki je svoj poklic in življenje posvetil ohranjanju bogatega izročila solčavskih prednikov. To namreč vključuje zelo bogat in širok nabor najrazličnejših ljudi, ki nastopajo v veselih in žalostih vlogah. Pogosto se zapletejo v nepredvidljive dogodivščine, kjer nastopajo nadnaravne dobre in zle sile. Več o solčavskem izročilu in Jerneju Slapniku, ki ga predaja mlajšim rodovom, izvemo v oddaji Razkošje v glavi. </description>
        <enclosure length="22592640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/14/JernejSRA_SLO_LJT_3074673_13018431.mp3"></enclosure>
        <guid>175065881</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1412</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zgornja Savinjska dolina, Solčavsko, Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot - vse to in še marsikaj sestavlja malce skrivnostno, dih jemajoče območje, kjer se vrstijo izjemne naravne danosti, bogata kulturna dediščina in starosvetno izročilo. In iz teh krajev, natančneje iz Robanovega kota, prihaja Jernej Slapnik, ki je svoj poklic in življenje posvetil ohranjanju bogatega izročila solčavskih prednikov. To namreč vključuje zelo bogat in širok nabor najrazličnejših ljudi, ki nastopajo v veselih in žalostih vlogah. Pogosto se zapletejo v nepredvidljive dogodivščine, kjer nastopajo nadnaravne dobre in zle sile. Več o solčavskem izročilu in Jerneju Slapniku, ki ga predaja mlajšim rodovom, izvemo v oddaji Razkošje v glavi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065881</link>
        <pubDate> Sat, 17 Aug 2024 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Jernej Slapnik ohranja bogato izročilo solčavskih prednikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Igor Krivokapič, ki se malo spogleduje z mislijo, da je eden redkih, ki se poskuša uresničevati na način renesančnega človeka, je pred kratkim napisal in izdal prvi del trilogije A - Simfonija v besedi, čeprav je doslej neumorno zlagal glasbo in igral več inštumentov, med njimi tubo in helikon, glasbilo, ki se je znašlo v Krivokapičevi posebni, izumljeni družini inštrumentov.
&lt;p&gt;Končuje pisanje druge knjige, ki bo &amp;scaron;e obsežnej&amp;scaron;a od prve, zato je pustil pedago&amp;scaron;ko službo na ljubljanskem konservatoriju. Sicer pa se ni nikoli omejeval, lahko bi podžgal kako revolucijo ali pa kot biolog preučeval njemu ljubi svet narave, ali morda zame&amp;scaron;al kak genski koktajl. Ker so ga od nekdaj zanimale spektulativne umetnosti, bi to verjetno vseeno dvakrat dobro premislil, saj je njegovo zlato pravilo, da kar noče&amp;scaron;, da se tebi zgodi, tudi ti drugemu ne delaj.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="35671296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/13/IgorKrRA_SLO_LJT_2814730_12714147.mp3"></enclosure>
        <guid>175059473</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2229</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Igor Krivokapič, ki se malo spogleduje z mislijo, da je eden redkih, ki se poskuša uresničevati na način renesančnega človeka, je pred kratkim napisal in izdal prvi del trilogije A - Simfonija v besedi, čeprav je doslej neumorno zlagal glasbo in igral več inštumentov, med njimi tubo in helikon, glasbilo, ki se je znašlo v Krivokapičevi posebni, izumljeni družini inštrumentov.
&lt;p&gt;Končuje pisanje druge knjige, ki bo &amp;scaron;e obsežnej&amp;scaron;a od prve, zato je pustil pedago&amp;scaron;ko službo na ljubljanskem konservatoriju. Sicer pa se ni nikoli omejeval, lahko bi podžgal kako revolucijo ali pa kot biolog preučeval njemu ljubi svet narave, ali morda zame&amp;scaron;al kak genski koktajl. Ker so ga od nekdaj zanimale spektulativne umetnosti, bi to verjetno vseeno dvakrat dobro premislil, saj je njegovo zlato pravilo, da kar noče&amp;scaron;, da se tebi zgodi, tudi ti drugemu ne delaj.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059473</link>
        <pubDate> Sat, 13 Jul 2024 13:50:26 +0000</pubDate>
        <title> Igor Krivokapič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Katarina Stegnar je igralka in performerka, ki na slovenski uprizoritveni sceni pušča globok pečat. Med drugim sodeluje pri platformi za raziskavo, razvoj in produkcijo sodobne scenske umetnosti Via Negativa, je članica kolektiva Beton Ltd., od leta 2014 pa je zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Za svoje delo je prejela več nagrad, leta 2016 tudi nagrado Prešernovega sklada. Je družbeno angažirana in glasno zagovarja pravice šibkejših. Za oddajo Razkošje v glavi se je s Katarino Stegnar pogovarjal Miha Žorž.</description>
        <enclosure length="23910528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/06/KatarinaRA_SLO_MMC.PR1.20240706.6.1630_12648599.mp3"></enclosure>
        <guid>175058114</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1494</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Katarina Stegnar je igralka in performerka, ki na slovenski uprizoritveni sceni pušča globok pečat. Med drugim sodeluje pri platformi za raziskavo, razvoj in produkcijo sodobne scenske umetnosti Via Negativa, je članica kolektiva Beton Ltd., od leta 2014 pa je zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Za svoje delo je prejela več nagrad, leta 2016 tudi nagrado Prešernovega sklada. Je družbeno angažirana in glasno zagovarja pravice šibkejših. Za oddajo Razkošje v glavi se je s Katarino Stegnar pogovarjal Miha Žorž.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058114</link>
        <pubDate> Sat, 06 Jul 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Katarina Stegnar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob koncu šolskega leta si oddahnejo vsi: otroci in mladi, starši, učitelji, profesorji in ostali pedagoški delavci. Kako razmišlja o svojem poklicu, kaj je zanj odlika dobrega učitelja in kaj je bilo zanj v 44-ih letih delovne dobe v šolskem prostoru najbolj dragoceno in nepozabno? O tem pripoveduje Milan Jevnikar, profesor matematike in dolgoletni ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. »Nikoli ni bilo dvoma, kaj bom počel,« pravi učitelj po duši in srcu. Zato je ta konec šolskega leta za Milana Jevnikarja prav poseben. 
</description>
        <enclosure length="33371904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/29/MilanJeRA_SLO_MMC.PR1.20240629.6.1630_12580604.mp3"></enclosure>
        <guid>175056572</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2085</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob koncu šolskega leta si oddahnejo vsi: otroci in mladi, starši, učitelji, profesorji in ostali pedagoški delavci. Kako razmišlja o svojem poklicu, kaj je zanj odlika dobrega učitelja in kaj je bilo zanj v 44-ih letih delovne dobe v šolskem prostoru najbolj dragoceno in nepozabno? O tem pripoveduje Milan Jevnikar, profesor matematike in dolgoletni ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. »Nikoli ni bilo dvoma, kaj bom počel,« pravi učitelj po duši in srcu. Zato je ta konec šolskega leta za Milana Jevnikarja prav poseben. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175056572</link>
        <pubDate> Sat, 29 Jun 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Milan Jevnikar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Franco Juri je bil v življenju marsikaj: glasbenik v istrski etno zasedbi Istranova, učitelj, aktivist, novinar, eden najvidnejših karikaturistov v našem prostoru, dvakratni poslanec, veleposlanik v Španiji, diplomat na zunanjem ministrstvu, samostojni publicist, novinar, pisatelj. Človek, ki se ga poslušalci verjetno najbolje spomnijo po njegovih odmevnih satiričnih karikaturah političnega dogajanja ob razpadanju Jugoslavije in v prvih letih neodvisnosti, zdaj že 12 dvanajst let z nič manj posvečenosti vodi Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, s svojim pisanjem in karikaturami pa občasno še vedno komentira politično in družbeno dogajanje. Nekaj mesecev pred upokojitvijo smo se za tokratno Razkošje v glavi z njim pogovarjali o različnih poglavjih njegovega bogatega življenja, od odraščanja v multietničnem Kopru, mladostnega aktivizma, študija geografije in italijanščine, pa do tega, zakaj je karikatura lahko bolj neposredna in predrzna od pisanja, kako je bila videti post-tranzicijska Španija in kaj ga je vodilo ne le pri političnem aktiviranju, ampak tudi pri ostalih poljih njegovega raznolikega udejstvovanja. Oddajo je pripravila Alja Zore.</description>
        <enclosure length="45693312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/21/FrancoJRA_SLO_LJT_2640907_12513418.mp3"></enclosure>
        <guid>175054855</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2855</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Franco Juri je bil v življenju marsikaj: glasbenik v istrski etno zasedbi Istranova, učitelj, aktivist, novinar, eden najvidnejših karikaturistov v našem prostoru, dvakratni poslanec, veleposlanik v Španiji, diplomat na zunanjem ministrstvu, samostojni publicist, novinar, pisatelj. Človek, ki se ga poslušalci verjetno najbolje spomnijo po njegovih odmevnih satiričnih karikaturah političnega dogajanja ob razpadanju Jugoslavije in v prvih letih neodvisnosti, zdaj že 12 dvanajst let z nič manj posvečenosti vodi Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, s svojim pisanjem in karikaturami pa občasno še vedno komentira politično in družbeno dogajanje. Nekaj mesecev pred upokojitvijo smo se za tokratno Razkošje v glavi z njim pogovarjali o različnih poglavjih njegovega bogatega življenja, od odraščanja v multietničnem Kopru, mladostnega aktivizma, študija geografije in italijanščine, pa do tega, zakaj je karikatura lahko bolj neposredna in predrzna od pisanja, kako je bila videti post-tranzicijska Španija in kaj ga je vodilo ne le pri političnem aktiviranju, ampak tudi pri ostalih poljih njegovega raznolikega udejstvovanja. Oddajo je pripravila Alja Zore.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054855</link>
        <pubDate> Sat, 22 Jun 2024 14:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Franco Juri</title>
      </item>
      <item>
        <description>Milan Predovič je profesor, učitelj, ki je predan svojemu poklicu. Je tudi likovni ustvarjalec, slikar in kipar, ki se ne ukvarja samo z grafiko, ampak tudi s fotografiranjem in občasno z oblikovanjem in obdelovanjem lesa. Grafike izdeluje v tehnikah visokega, globokega in ploskega tiska. Leta 2021 je prejel zlato paleto za grafično delo Motto Speedo. Pri delu je natančen in projektom posveti veliko časa. Pravi, da je včasih morda tudi preveč samokritičen. Leta 2022 je imel svojo prvo samostojno razstavo v starotrški knjižnici. Tu je predstavljal grafike v tehniki suha igla, med motivi pa je prevladovala kraška krajina. Milana Predoviča bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.</description>
        <enclosure length="24389376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/15/MIlanPrRA_SLO_MMC.PR1.20240615.6.1630_12447864.mp3"></enclosure>
        <guid>175053375</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1524</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Milan Predovič je profesor, učitelj, ki je predan svojemu poklicu. Je tudi likovni ustvarjalec, slikar in kipar, ki se ne ukvarja samo z grafiko, ampak tudi s fotografiranjem in občasno z oblikovanjem in obdelovanjem lesa. Grafike izdeluje v tehnikah visokega, globokega in ploskega tiska. Leta 2021 je prejel zlato paleto za grafično delo Motto Speedo. Pri delu je natančen in projektom posveti veliko časa. Pravi, da je včasih morda tudi preveč samokritičen. Leta 2022 je imel svojo prvo samostojno razstavo v starotrški knjižnici. Tu je predstavljal grafike v tehniki suha igla, med motivi pa je prevladovala kraška krajina. Milana Predoviča bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053375</link>
        <pubDate> Sat, 15 Jun 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Milan Predovič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Njena otroška želja je bila postati balerina in danes Manka Kremenšek Križman pove, da je bilo to eno najlepših obdobij v njenem življenju. A življenjska pot jo je peljala na študij mednarodne politologije, ki ga je uspešno končala, se nekaj časa ukvarjala z novinarstvom in nadaljevala pravljično – s pisanjem pravljic in kratke proze za odrasle. Od knjižnega prvenca za odrasle z naslovom Odhajanja, v katerem se je prek najpristnejšega otroškega doživljanja sveta poglabljala v območje človekove duševnosti, do zadnjega romana, ki je izšel lani - Jurij Kobal gre jutri domov, ki v ospredje postavlja vprašanje kakovosti življenja v pozni starosti, ostaja zvesta resnejšim temam. Kljub temu zase pravi, da je vesele narave in da se veseli prihajajočih toplih mesecev, ko bo njena pisateljska morska duša še bolj zaživela. S pisateljico in prevajalko Manko Kremenšek Križman se je v današnji oddaji Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.</description>
        <enclosure length="27615360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/08/MankaKrRA_SLO_MMC.PR1.20240608.6.1630_12386040.mp3"></enclosure>
        <guid>175051640</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1725</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Njena otroška želja je bila postati balerina in danes Manka Kremenšek Križman pove, da je bilo to eno najlepših obdobij v njenem življenju. A življenjska pot jo je peljala na študij mednarodne politologije, ki ga je uspešno končala, se nekaj časa ukvarjala z novinarstvom in nadaljevala pravljično – s pisanjem pravljic in kratke proze za odrasle. Od knjižnega prvenca za odrasle z naslovom Odhajanja, v katerem se je prek najpristnejšega otroškega doživljanja sveta poglabljala v območje človekove duševnosti, do zadnjega romana, ki je izšel lani - Jurij Kobal gre jutri domov, ki v ospredje postavlja vprašanje kakovosti življenja v pozni starosti, ostaja zvesta resnejšim temam. Kljub temu zase pravi, da je vesele narave in da se veseli prihajajočih toplih mesecev, ko bo njena pisateljska morska duša še bolj zaživela. S pisateljico in prevajalko Manko Kremenšek Križman se je v današnji oddaji Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175051640</link>
        <pubDate> Sat, 08 Jun 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Manka Kremenšek Križman</title>
      </item>
      <item>
        <description>Društvo slovenskih pisateljev je letos podelilo desetnico, nagrado za otroško in mladinsko književnost, Nataši Konc Lorenzutti za povest Jutri bom siten kot pes. Igralka, pisateljica, pesnica in pedagoginja se v svojem literarnem ustvarjanju sicer osredotoča na otroke in mlade, piše pa tudi za odrasle. Skupaj z režiserko Majo Weiss se je podpisala pod scenarij za dokumentarni film Zajeti v izviru. Slovenski otroci Lebensborna, v katerem razkrivata usodo ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno. Vprašanje identitete, torej tega, kdo sem, od kod prihajam in kam grem, pa odražajo tudi njena dela za mladino, v katerih je ni strah nagovoriti aktualnih in tabu tem, s katerimi se srečujejo otroci in mladi, kot so: zasvojenost z digitalnimi napravami, smrt, ločitev staršev … Natašo Konc Lorenzutti bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Špela Šebenik.</description>
        <enclosure length="29641344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/03/NataaKRA_SLO_LJT_2483643_12332623.mp3"></enclosure>
        <guid>175050055</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1852</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Društvo slovenskih pisateljev je letos podelilo desetnico, nagrado za otroško in mladinsko književnost, Nataši Konc Lorenzutti za povest Jutri bom siten kot pes. Igralka, pisateljica, pesnica in pedagoginja se v svojem literarnem ustvarjanju sicer osredotoča na otroke in mlade, piše pa tudi za odrasle. Skupaj z režiserko Majo Weiss se je podpisala pod scenarij za dokumentarni film Zajeti v izviru. Slovenski otroci Lebensborna, v katerem razkrivata usodo ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno. Vprašanje identitete, torej tega, kdo sem, od kod prihajam in kam grem, pa odražajo tudi njena dela za mladino, v katerih je ni strah nagovoriti aktualnih in tabu tem, s katerimi se srečujejo otroci in mladi, kot so: zasvojenost z digitalnimi napravami, smrt, ločitev staršev … Natašo Konc Lorenzutti bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Špela Šebenik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050055</link>
        <pubDate> Sat, 01 Jun 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Konc Lorenzutti: &quot;Bralci so ogrožena vrsta&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, je človek idej, ki jih tudi uresničuje. Rad pomaga in poudarja, da se za vse najde rešitev. Je uspešen organizator in izzive, ki si jih postavlja, tudi uspešno premaguje. Pove, da težava ni v invalidnosti, marsikdaj je težava v naših glavah, zato je pomembno zaupanje. O njegovem življenju in o tem, kako uresničuje svoje delo, za katero pravi, da je zanj poslanstvo, boste slišali v današnji oddaji Razkošje v glavi. Igorja Miljavca je pred mikrofon povabila novinarka Petra Medved.

</description>
        <enclosure length="26973312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/25/IgorMilRA_SLO_MMC.PR1.20240525.6.1630_12255104.mp3"></enclosure>
        <guid>175048412</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1685</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, je človek idej, ki jih tudi uresničuje. Rad pomaga in poudarja, da se za vse najde rešitev. Je uspešen organizator in izzive, ki si jih postavlja, tudi uspešno premaguje. Pove, da težava ni v invalidnosti, marsikdaj je težava v naših glavah, zato je pomembno zaupanje. O njegovem življenju in o tem, kako uresničuje svoje delo, za katero pravi, da je zanj poslanstvo, boste slišali v današnji oddaji Razkošje v glavi. Igorja Miljavca je pred mikrofon povabila novinarka Petra Medved.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175048412</link>
        <pubDate> Sat, 25 May 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Igor Miljavec</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Feminizem je zagovor socialne pravičnosti in nekaj, kar zadeva vsakdanje življenje vsakega in vsake izmed nas,« pravi mag. Tea Hvala, letošnja prejemnica nagrade Mesta žensk. Komparativistka in sociologinja kulture z magisterijem iz antropologije spolov je opravljala različne poklice, katerih skupni imenovalec so feminizem, zavzemanje za enake možnosti ter opozarjanje na socialno neenakost, prekarizacijo dela in predsodke do žensk, spolnih manjšin in priseljencev. Tea Hvala je prevajalka, urednica, kritičarka in književnica, ki piše o feministični teoriji, aktivizmu in umetnosti ter prevaja strokovna in književna besedila. V preteklosti je soorganizirala festival Rdeče zore, na Radiu Študent je soustvarjala oddajo Sektor Ž in vodila delavnice skupinskega pisanja znanstvene fantastike Svetovi drugih. Od leta 2015 v Cerkljanskem mladinskem alternativnem klubu soorganizira festival Deuje babe. Skrbela je za knjižnico ter založniški in pedagoški program Mesta žensk. Je (so)avtorica številnih »zinov«, pedagoškega gradiva in knjige za otroke Skrivna bolnišnica (2017) ter urednica vodnika Po svoji poti: 25 izletov po zgodovini žensk (2021).</description>
        <enclosure length="29730048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/18/TeahvalRA_SLO_MMC.PR1.20240518.6.1630_12194322.mp3"></enclosure>
        <guid>175046727</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1858</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Feminizem je zagovor socialne pravičnosti in nekaj, kar zadeva vsakdanje življenje vsakega in vsake izmed nas,« pravi mag. Tea Hvala, letošnja prejemnica nagrade Mesta žensk. Komparativistka in sociologinja kulture z magisterijem iz antropologije spolov je opravljala različne poklice, katerih skupni imenovalec so feminizem, zavzemanje za enake možnosti ter opozarjanje na socialno neenakost, prekarizacijo dela in predsodke do žensk, spolnih manjšin in priseljencev. Tea Hvala je prevajalka, urednica, kritičarka in književnica, ki piše o feministični teoriji, aktivizmu in umetnosti ter prevaja strokovna in književna besedila. V preteklosti je soorganizirala festival Rdeče zore, na Radiu Študent je soustvarjala oddajo Sektor Ž in vodila delavnice skupinskega pisanja znanstvene fantastike Svetovi drugih. Od leta 2015 v Cerkljanskem mladinskem alternativnem klubu soorganizira festival Deuje babe. Skrbela je za knjižnico ter založniški in pedagoški program Mesta žensk. Je (so)avtorica številnih »zinov«, pedagoškega gradiva in knjige za otroke Skrivna bolnišnica (2017) ter urednica vodnika Po svoji poti: 25 izletov po zgodovini žensk (2021).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175046727</link>
        <pubDate> Sat, 18 May 2024 14:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Tea Hvala</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:category text="Society &amp; Culture">
        <itunes:category text="Documentary" />
        <itunes:category text="Relationships" />
      </itunes:category>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/1339670/logo_2.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Sat, 30 May 2026 11:30:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/razkosje-v-glavi/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Sat, 30 May 2026 11:30:00 +0000</pubDate>
      <title>Razkošje v glavi</title>
    </channel>
  </rss>
