Religion & Spirituality (C) RTVSLO 2017 Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek.. https://ars.rtvslo.si/sedmi-dan/ Sedmi dan https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/279/sedmidan1400x1400_pxsedmidan.jpg Medtem ko v katoliških, pravoslavnih in luteranskih cerkvah krstijo praviloma male otroke, dojenčke, pa v nekaterih protestantskih cerkvah krstijo predvsem odrasle, ko se ljudje sami odločijo za ta manifestni korak vere v svojem življenju. V tokratni oddaji pričuje nekaj posameznikov iz različnih evangelijskih občestev severovzhodne Slovenije, ki so se nedavno krstili. Torej – krst v vodi kot zavestna odločitev posameznika za življenje v veri. 174884134 RTVSLO – Ars 1472 clean Medtem ko v katoliških, pravoslavnih in luteranskih cerkvah krstijo praviloma male otroke, dojenčke, pa v nekaterih protestantskih cerkvah krstijo predvsem odrasle, ko se ljudje sami odločijo za ta manifestni korak vere v svojem življenju. V tokratni oddaji pričuje nekaj posameznikov iz različnih evangelijskih občestev severovzhodne Slovenije, ki so se nedavno krstili. Torej – krst v vodi kot zavestna odločitev posameznika za življenje v veri. Fri, 01 Jul 2022 14:00:00 +0000 Krst pri evangeljskih krščanskih ločinah V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc. 174882595 RTVSLO – Ars 1461 clean V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc. Fri, 24 Jun 2022 12:00:00 +0000 Duhovniški poklic, izziv in blagoslov Oddajo posvečamo nedavno preminulemu častnemu evangeličanskemu škofu mag. Gezi Erniši. O njegovi duhovni, intelektualni, teološki in celostni sociokulturni podobi bodo pričali arhivski posnetki. O pokojnem prvem slovenskem evangeličanskem škofu pa bo spregovoril tudi sedanji evangeličanski škof mag. Leon Novak. 174881087 RTVSLO – Ars 1581 clean Oddajo posvečamo nedavno preminulemu častnemu evangeličanskemu škofu mag. Gezi Erniši. O njegovi duhovni, intelektualni, teološki in celostni sociokulturni podobi bodo pričali arhivski posnetki. O pokojnem prvem slovenskem evangeličanskem škofu pa bo spregovoril tudi sedanji evangeličanski škof mag. Leon Novak. Fri, 17 Jun 2022 09:00:00 +0000 V spomin evangeličanskemu škofu Gezi Erniši Holokavst nad judovskim prebivalstvom predstavlja najbolj mračno obdobje človeške zgodovine. Nacisti so zaradi sovraštva hoteli uničiti Jude tako rasno kot versko. Zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši bo govoril o arhitektu sistematičnega genocida nad Judi Adolfu Eichmannu. Mineva 60 let od Eichmannove usmrtitve, ko je judovska država vzela usodo njegovega življenja v svoje roke in tako ublažila izgubo žrtev holokavsta. Kaj je to pomenilo za svet in kam lahko vodita verska in nacionalna nestrpnost? Govorimo o odprtih ranah in pomenu spominjanja Eichmannovih žrtev, med katerimi je skoraj 20.000 Slovencev. 174879622 RTVSLO – Ars 937 clean Holokavst nad judovskim prebivalstvom predstavlja najbolj mračno obdobje človeške zgodovine. Nacisti so zaradi sovraštva hoteli uničiti Jude tako rasno kot versko. Zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši bo govoril o arhitektu sistematičnega genocida nad Judi Adolfu Eichmannu. Mineva 60 let od Eichmannove usmrtitve, ko je judovska država vzela usodo njegovega življenja v svoje roke in tako ublažila izgubo žrtev holokavsta. Kaj je to pomenilo za svet in kam lahko vodita verska in nacionalna nestrpnost? Govorimo o odprtih ranah in pomenu spominjanja Eichmannovih žrtev, med katerimi je skoraj 20.000 Slovencev. Fri, 10 Jun 2022 12:30:00 +0000 Eichmann sovraštvo na verski osnovi V krščanskih cerkvah se petdeseti dan po veliki noči spominjajo prihoda Svetega duha, ki se je, kot beremo v Svetem pismu, z vso ognjevitostjo dotaknil zbranih učencev. V ljudski govorici prazniku pri nas rečemo tudi binkošti. O pomenu delovanja Svetega duha v življenju slehernega kristjana in občestva Cerkve kot celote premišljuje protestantski duhovnik, pastor Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze Binkoštnih cerkva Slovenije in generalni direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti. <p>Pastor Daniel Grabar o prisotnosti Svetega duha v našem življenju</p><p><p>V krščanskih cerkvah se petdeseti dan po veliki noči spominjajo prihoda Svetega duha, ki se  je, kot beremo v Svetem pismu, z vso ognjevitostjo dotaknil zbranih učencev. V ljudski govorici prazniku pri nas rečemo tudi binkošti. O pomenu delovanja Svetega duha v življenju slehernega kristjana in občestva Cerkve kot celote premišljuje  protestantski duhovnik, pastor, <strong>Daniel Grabar</strong>, ki je tudi superintendent Zveze Binkoštnih cerkva Slovenije in generalni direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.</p></p> 174877763 RTVSLO – Ars 1604 clean V krščanskih cerkvah se petdeseti dan po veliki noči spominjajo prihoda Svetega duha, ki se je, kot beremo v Svetem pismu, z vso ognjevitostjo dotaknil zbranih učencev. V ljudski govorici prazniku pri nas rečemo tudi binkošti. O pomenu delovanja Svetega duha v življenju slehernega kristjana in občestva Cerkve kot celote premišljuje protestantski duhovnik, pastor Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze Binkoštnih cerkva Slovenije in generalni direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti. <p>Pastor Daniel Grabar o prisotnosti Svetega duha v našem življenju</p><p><p>V krščanskih cerkvah se petdeseti dan po veliki noči spominjajo prihoda Svetega duha, ki se  je, kot beremo v Svetem pismu, z vso ognjevitostjo dotaknil zbranih učencev. V ljudski govorici prazniku pri nas rečemo tudi binkošti. O pomenu delovanja Svetega duha v življenju slehernega kristjana in občestva Cerkve kot celote premišljuje  protestantski duhovnik, pastor, <strong>Daniel Grabar</strong>, ki je tudi superintendent Zveze Binkoštnih cerkva Slovenije in generalni direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.</p></p> Fri, 03 Jun 2022 12:00:00 +0000 Binkošti so začrtali pot krščanstva Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Materi Božji. Zato smo se lahko še bolj poglobljeno spominjali Marije skozi vsakodnevne šmarnične nauke. Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Nabergoj premišljuje o zgodovinskem razvoju podobe o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah s podobo Marije.<p>Irena Avsenik Nabergoj o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah s podobo Marije</p><p><p>Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Materi Božji. Ves mesec se zato lahko še bolj poglobljeno spominjamo Marije skozi vsakodnevne šmarnične nauke. Literarna zgodovinarka in religiologinja <strong>ddr. Irena Avsenik Nabergoj</strong>  premišljuje  o zgodovinskem razvoju podobe o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah  s podobo Marije.</p></p> 174875952 RTVSLO – Ars 1362 clean Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Materi Božji. Zato smo se lahko še bolj poglobljeno spominjali Marije skozi vsakodnevne šmarnične nauke. Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Nabergoj premišljuje o zgodovinskem razvoju podobe o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah s podobo Marije.<p>Irena Avsenik Nabergoj o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah s podobo Marije</p><p><p>Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Materi Božji. Ves mesec se zato lahko še bolj poglobljeno spominjamo Marije skozi vsakodnevne šmarnične nauke. Literarna zgodovinarka in religiologinja <strong>ddr. Irena Avsenik Nabergoj</strong>  premišljuje  o zgodovinskem razvoju podobe o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah  s podobo Marije.</p></p> Fri, 27 May 2022 13:15:00 +0000 O bolečini matere, ki spremlja smrt sina Jezusa Umetna inteligenca je posegla na vsa področja našega življenja in ga močno spreminja. Zato odpira številne etične izzive, na katere bi morali iskati odgovore interdisciplinarno, od inženirjev, programerjev, pravnikov do humanistov in družboslovcev, meni filozof in teolog ter mladi raziskovalec etičnih vidikov novih tehnologij in umetne inteligence na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Jonas Miklavčič. Tudi teologija po njegovem lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence. <p>Filozof in teolog Jonas Miklavčič o izzivih umetne inteligence</p><p><p>Umetna inteligenca je posegla na vsa področja našega življenja in ga močno spreminja. Zato odpira številne etične izzive, na katere bi morali iskati odgovore interdisciplinarno, s sodelovanjem inženirjev, programerjev, pravnikov, humanistov in družboslovcev, meni filozof in teolog ter mladi raziskovalec etičnih vidikov novih tehnologij in umetne inteligence na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani <strong>Jonas Miklavčič</strong>. Tudi teologija po njegovem lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence.</p></p> 174873809 RTVSLO – Ars 1317 clean Umetna inteligenca je posegla na vsa področja našega življenja in ga močno spreminja. Zato odpira številne etične izzive, na katere bi morali iskati odgovore interdisciplinarno, od inženirjev, programerjev, pravnikov do humanistov in družboslovcev, meni filozof in teolog ter mladi raziskovalec etičnih vidikov novih tehnologij in umetne inteligence na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Jonas Miklavčič. Tudi teologija po njegovem lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence. <p>Filozof in teolog Jonas Miklavčič o izzivih umetne inteligence</p><p><p>Umetna inteligenca je posegla na vsa področja našega življenja in ga močno spreminja. Zato odpira številne etične izzive, na katere bi morali iskati odgovore interdisciplinarno, s sodelovanjem inženirjev, programerjev, pravnikov, humanistov in družboslovcev, meni filozof in teolog ter mladi raziskovalec etičnih vidikov novih tehnologij in umetne inteligence na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani <strong>Jonas Miklavčič</strong>. Tudi teologija po njegovem lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence.</p></p> Fri, 20 May 2022 11:00:00 +0000 Tudi teologija lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence Svetnice in svetniki imajo v katolištvu in tudi pravoslavju pomembno vlogo zavetnikov in priprošnjikov. Prvi krščanski svetniški lik je bila Devica Marija, potem mučenci in ljudje s posebnimi krepostmi. O razvoju koncepta svetništva razlaga frančiškan, brat Domen Iljaš iz romarskega središča Trsat pri Reki. <p>Redovnik Domen Iljaš o razvoju koncepta svetništva v krščanstvu</p><p><p>Svetnice in svetniki imajo v katolištvu in tudi pravoslavju pomembno vlogo zavetnikov in priprošnjikov. Prvi krščanski svetniški lik je bila Devica Marija, potem mučenci in ljudje s posebnimi krepostmi. O razvoju koncepta svetništva razlaga frančiškan, brat <strong>Domen Iljaš</strong> iz romarskega središča Trsat pri Reki.</p></p> 174872173 RTVSLO – Ars 1262 clean Svetnice in svetniki imajo v katolištvu in tudi pravoslavju pomembno vlogo zavetnikov in priprošnjikov. Prvi krščanski svetniški lik je bila Devica Marija, potem mučenci in ljudje s posebnimi krepostmi. O razvoju koncepta svetništva razlaga frančiškan, brat Domen Iljaš iz romarskega središča Trsat pri Reki. <p>Redovnik Domen Iljaš o razvoju koncepta svetništva v krščanstvu</p><p><p>Svetnice in svetniki imajo v katolištvu in tudi pravoslavju pomembno vlogo zavetnikov in priprošnjikov. Prvi krščanski svetniški lik je bila Devica Marija, potem mučenci in ljudje s posebnimi krepostmi. O razvoju koncepta svetništva razlaga frančiškan, brat <strong>Domen Iljaš</strong> iz romarskega središča Trsat pri Reki.</p></p> Fri, 13 May 2022 09:45:00 +0000 Razvoj koncepta svetništva Zakaj in kako verujem? O tem štirje razumniki iz Slovenskih goric : filozof in fizik Mišel Vugrinec z Zavrha, od tam prihaja tudi ekonomist Stanko Kranfogel, z nami pa bosta tudi mag. Janez Kramberger – župan občine Lenart in upokojeni zgodovinar prof. Aleš Arih iz Maribora. Torej – vera kot milost in zavestna odločitev za Boga. 174870266 RTVSLO – Ars 1634 clean Zakaj in kako verujem? O tem štirje razumniki iz Slovenskih goric : filozof in fizik Mišel Vugrinec z Zavrha, od tam prihaja tudi ekonomist Stanko Kranfogel, z nami pa bosta tudi mag. Janez Kramberger – župan občine Lenart in upokojeni zgodovinar prof. Aleš Arih iz Maribora. Torej – vera kot milost in zavestna odločitev za Boga. Fri, 06 May 2022 11:15:00 +0000 Zakaj verujem Kakšen je pomen dela v krščanstvu in kako je z njim povezana teologija v Katoliški cerkvi? Kaj pravzaprav pomeni »ora et labora« v sodobnem pomenu besede in kako ta rek živeti v sodobnem času, kjer prevladuje le eno načelo? To v Rimu, v pripravi na doktorsko disertacijo, raziskuje gost oddaje, katoliški duhovnik Štefan Hosta. Z njim se pogovarja Nejc Krevs.<p>Odnos do dela v krščanstvu</p><p><p>Kakšen je pomen dela v krščanstvu in kako je z njim povezana teologija v Katoliški cerkvi? Kaj pravzaprav pomeni »ora et labora« v sodobnem pomenu besede in kako ta rek živeti v sodobnem času, kjer prevladuje le eno načelo? To v Rimu, v pripravi na doktorsko disertacijo, raziskuje gost oddaje, katoliški duhovnik Štefan Hosta. Z njim se pogovarja Nejc Krevs. </p></p> 174868344 RTVSLO – Ars 1102 clean Kakšen je pomen dela v krščanstvu in kako je z njim povezana teologija v Katoliški cerkvi? Kaj pravzaprav pomeni »ora et labora« v sodobnem pomenu besede in kako ta rek živeti v sodobnem času, kjer prevladuje le eno načelo? To v Rimu, v pripravi na doktorsko disertacijo, raziskuje gost oddaje, katoliški duhovnik Štefan Hosta. Z njim se pogovarja Nejc Krevs.<p>Odnos do dela v krščanstvu</p><p><p>Kakšen je pomen dela v krščanstvu in kako je z njim povezana teologija v Katoliški cerkvi? Kaj pravzaprav pomeni »ora et labora« v sodobnem pomenu besede in kako ta rek živeti v sodobnem času, kjer prevladuje le eno načelo? To v Rimu, v pripravi na doktorsko disertacijo, raziskuje gost oddaje, katoliški duhovnik Štefan Hosta. Z njim se pogovarja Nejc Krevs. </p></p> Sun, 01 May 2022 16:10:00 +0000 Ora et labora Ime druge velikonočne nedelje je bela nedelja in izvira še iz starokrščanskih časov. Takrat so novo krščenci, ko so prejeli zakrament Svetega krsta, ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih, kot znamenju čistosti. O razvoju prvih krščanske skupnosti, tako v svetu, kot tudi na slovenskih tleh bo govoril frančiškan brat dr. Miran Špelič profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. 174866978 RTVSLO – Ars 1176 clean Ime druge velikonočne nedelje je bela nedelja in izvira še iz starokrščanskih časov. Takrat so novo krščenci, ko so prejeli zakrament Svetega krsta, ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih, kot znamenju čistosti. O razvoju prvih krščanske skupnosti, tako v svetu, kot tudi na slovenskih tleh bo govoril frančiškan brat dr. Miran Špelič profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Fri, 22 Apr 2022 15:30:00 +0000 Prve krščanske skupnosti Velika noč kot največji krščanski praznik z vso globino presežnega potrjuje verujoče v njihovi gotovosti, da je Jezus utelešena Ljubezen Boga, neverujoče pa vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja. O teh radostnih razsežjih velikonočne odrešenjske drame govorimo z biblicistom in s prevajalcem Svetega pisma - koprskim škofom dr.Jurijem Bizjakom. <p>Največji krščanski praznik vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja</p><p><p>Velika noč kot največji krščanski praznik z vso globino presežnega potrjuje verujoče v njihovi gotovosti, da je Jezus utelešena Ljubezen Boga, neverujoče pa vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja. O teh radostnih razsežjih velikonočne odrešenjske drame govorimo z biblicistom in s prevajalcem Svetega pisma, koprskim škofom dr. <strong>Jurijem Bizjakom</strong>. Tone Petelinšek ga je obiskal na sedežu škofijskega ordinariata v Kopru.</p></p> 174864871 RTVSLO – Ars 1501 clean Velika noč kot največji krščanski praznik z vso globino presežnega potrjuje verujoče v njihovi gotovosti, da je Jezus utelešena Ljubezen Boga, neverujoče pa vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja. O teh radostnih razsežjih velikonočne odrešenjske drame govorimo z biblicistom in s prevajalcem Svetega pisma - koprskim škofom dr.Jurijem Bizjakom. <p>Največji krščanski praznik vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja</p><p><p>Velika noč kot največji krščanski praznik z vso globino presežnega potrjuje verujoče v njihovi gotovosti, da je Jezus utelešena Ljubezen Boga, neverujoče pa vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja. O teh radostnih razsežjih velikonočne odrešenjske drame govorimo z biblicistom in s prevajalcem Svetega pisma, koprskim škofom dr. <strong>Jurijem Bizjakom</strong>. Tone Petelinšek ga je obiskal na sedežu škofijskega ordinariata v Kopru.</p></p> Thu, 14 Apr 2022 15:00:00 +0000 Vstajenje-najsvetlejša skrivnost, škof Bizjak Teološka literatura v slovenščini je bogatejša za dve deli: za prevod knjige francoskega teologa, avtorja relacijske teorije Guya Lafona z naslovom Abraham ali iznajdba vere; delo je iz francoščine v slovenščino prevedel upokojeni teolog dr. Drago Ocvirk; in za spremno študijo tega dela avtorja patra dr. Marija Jožeta Osredkarja; naslov študije je Guy Lafon: Mislec odnosa. Pater Osredkar pojasnjuje Lafonovo teološko misel, ki v središče postavlja odnos, ki rojeva človeka, njegovo razumevanje vere in odnosa z Bogom ter povezavo medčloveških odnosov z vero. <p>Mari J. Osredkar o teološki misli Guya Lafona, francoskega teologa, ki je vplival na delo več slovenskih teologov</p><p><p>Teološka literatura v slovenščini je bogatejša za dve deli: za prevod knjige francoskega teologa, avtorja relacijske teorije Guya Lafona z naslovom <em>Abraham ali iznajdba vere</em>; delo je iz francoščine v slovenščino prevedel upokojeni teolog dr. Drago Ocvirk; in za spremno študijo tega dela avtorja <strong>patra dr. Marija Jožeta Osredkarja</strong>; naslov študije je <em>Guy Lafon: Mislec odnosa</em>. Pater Osredkar pojasnjuje Lafonovo teološko misel, ki v središče postavlja odnos, ki rojeva človeka, njegovo razumevanje vere in odnosa z Bogom ter povezavo medčloveških odnosov z vero.</p></p> 174862324 RTVSLO – Ars 1596 clean Teološka literatura v slovenščini je bogatejša za dve deli: za prevod knjige francoskega teologa, avtorja relacijske teorije Guya Lafona z naslovom Abraham ali iznajdba vere; delo je iz francoščine v slovenščino prevedel upokojeni teolog dr. Drago Ocvirk; in za spremno študijo tega dela avtorja patra dr. Marija Jožeta Osredkarja; naslov študije je Guy Lafon: Mislec odnosa. Pater Osredkar pojasnjuje Lafonovo teološko misel, ki v središče postavlja odnos, ki rojeva človeka, njegovo razumevanje vere in odnosa z Bogom ter povezavo medčloveških odnosov z vero. <p>Mari J. Osredkar o teološki misli Guya Lafona, francoskega teologa, ki je vplival na delo več slovenskih teologov</p><p><p>Teološka literatura v slovenščini je bogatejša za dve deli: za prevod knjige francoskega teologa, avtorja relacijske teorije Guya Lafona z naslovom <em>Abraham ali iznajdba vere</em>; delo je iz francoščine v slovenščino prevedel upokojeni teolog dr. Drago Ocvirk; in za spremno študijo tega dela avtorja <strong>patra dr. Marija Jožeta Osredkarja</strong>; naslov študije je <em>Guy Lafon: Mislec odnosa</em>. Pater Osredkar pojasnjuje Lafonovo teološko misel, ki v središče postavlja odnos, ki rojeva človeka, njegovo razumevanje vere in odnosa z Bogom ter povezavo medčloveških odnosov z vero.</p></p> Tue, 05 Apr 2022 16:00:00 +0000 Ne človek, odnos je tisti, ki ustvarja človeka; verovati v vero pomeni verovati v odnos Jeruzalem je že tisočletja svet kraj. Od Davidovega plesa, Mohamedovega nočnega potovanja do Jezusovega prihoda. Judje, kristjani in muslimani si že stoletja delijo to mesto. Z vstopom v čas ramazana, prihodom pashe in Velike noči, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal s patrom Petrom Lavrihom, ki že vrsto let vodi skupine romarjev v Sveto deželo.<p>Pater Peter Lavrih o svetem mestu Jeruzalem</p><p><p>Od Davidovega plesa, Mohamedovega nočnega potovanja do Jezusovega prihoda. Judje, kristjani in muslimani si že stoletja delijo Jeruzalem.  Z vstopom v čas ramazana, prihodom pashe in velike noči pater <strong>Peter Lavrih</strong>, ki že vrsto let vodi skupine romarjev v Sveto deželo, premišljuje o Jezuralemu, svetem kraju.</p></p> 174861242 RTVSLO – Ars 1022 clean Jeruzalem je že tisočletja svet kraj. Od Davidovega plesa, Mohamedovega nočnega potovanja do Jezusovega prihoda. Judje, kristjani in muslimani si že stoletja delijo to mesto. Z vstopom v čas ramazana, prihodom pashe in Velike noči, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal s patrom Petrom Lavrihom, ki že vrsto let vodi skupine romarjev v Sveto deželo.<p>Pater Peter Lavrih o svetem mestu Jeruzalem</p><p><p>Od Davidovega plesa, Mohamedovega nočnega potovanja do Jezusovega prihoda. Judje, kristjani in muslimani si že stoletja delijo Jeruzalem.  Z vstopom v čas ramazana, prihodom pashe in velike noči pater <strong>Peter Lavrih</strong>, ki že vrsto let vodi skupine romarjev v Sveto deželo, premišljuje o Jezuralemu, svetem kraju.</p></p> Fri, 01 Apr 2022 11:00:00 +0000 Jeruzalem - sveto mesto treh religij Upokojeni mariborski nadškof in profesor na Teološki fakulteti dr.Marjan Turnšek bo spregovoril o postnem času pred Veliko nočjo kot duhovnem izzivu za vsakega kristjana in o našem zgoščenem odgovoru na Jezusovo povabilo v božjo in človeško bližino. <p>Postno premišljevanje nadškofa Turnška</p><p><p>Upokojeni mariborski nadškof in profesor na Teološki fakulteti dr. Marjan Turnšek premišljuje o postem času pred veliko nočjo kot duhovnem izzivu za vsakega kristjana in o našem zgoščenem odgovoru na Jezusovo povabilo v božjo in človeško bližino.</p></p> 174859461 RTVSLO – Ars 1563 clean Upokojeni mariborski nadškof in profesor na Teološki fakulteti dr.Marjan Turnšek bo spregovoril o postnem času pred Veliko nočjo kot duhovnem izzivu za vsakega kristjana in o našem zgoščenem odgovoru na Jezusovo povabilo v božjo in človeško bližino. <p>Postno premišljevanje nadškofa Turnška</p><p><p>Upokojeni mariborski nadškof in profesor na Teološki fakulteti dr. Marjan Turnšek premišljuje o postem času pred veliko nočjo kot duhovnem izzivu za vsakega kristjana in o našem zgoščenem odgovoru na Jezusovo povabilo v božjo in človeško bližino.</p></p> Fri, 25 Mar 2022 16:00:00 +0000 Postno premišljevanje nadškofa Turnška Po vseh škofijah Rimskokatoliške cerkve, tudi v slovenskih, poteka sinoda pod naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Ta se je po odločitvi papeža Frančiška začela jeseni lani v škofijah, končala se bo jeseni prihodnje leto v Rimu. Ta se prvikrat ne dogaja le v večnem mestu v obliki zborovanja škofov, temveč je Frančišek kot prvi papež v zgodovini Rimskokatoliške cerkve spodbudil sinodalno pot, ki naj bi jo prehodili vsi verniki in kleriki. Na njej naj bi prisluhnili drug drugemu, se slišali in upoštevali. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je kot svoj kamenček na sinodalni poti organizirala simpozij pod naslovom Sinodalnost Cerkve. Na njem sta med drugim ljubljanski nadškof Stanislav Zore, tudi veliki kancler ljubljanske teološke fakultete, ter biblicist, profesor na omenjeni fakulteti in celjski škof Maksimilijan Matjaž predstavila temelje sinodalnosti Cerkve v Svetem pismu. <p>Škofa Zore in Matjaž o sinodalni poti </p><p><p>Po vseh škofijah Rimskokatoliške cerkve, tudi v slovenskih, poteka sinoda pod naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Ta se je po odločitvi papeža Frančiška začela jeseni lani v škofijah, končala se bo jeseni prihodnje leto v Rimu. Ta se prvikrat ne dogaja le v večnem mestu v obliki zborovanja škofov, temveč je Frančišek kot prvi papež v zgodovini Rimskokatoliške cerkve spodbudil sinodalno pot, ki naj bi jo prehodili vsi verniki in kleriki. Na njej naj bi prisluhnili drug drugemu, se slišali in upoštevali. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je kot svoj kamenček na sinodalni poti organizirala simpozij pod naslovom Sinodalnost Cerkve. Na njem sta med drugim ljubljanski nadškof <strong>Stanislav Zore</strong>, tudi veliki kancler ljubljanske teološke fakultete, ter biblicist, profesor na omenjeni fakulteti in celjski škof <strong>Maksimilijan Matjaž</strong> predstavila temelje sinodalnosti Cerkve v Svetem pismu.</p></p> 174857331 RTVSLO – Ars 1440 clean Po vseh škofijah Rimskokatoliške cerkve, tudi v slovenskih, poteka sinoda pod naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Ta se je po odločitvi papeža Frančiška začela jeseni lani v škofijah, končala se bo jeseni prihodnje leto v Rimu. Ta se prvikrat ne dogaja le v večnem mestu v obliki zborovanja škofov, temveč je Frančišek kot prvi papež v zgodovini Rimskokatoliške cerkve spodbudil sinodalno pot, ki naj bi jo prehodili vsi verniki in kleriki. Na njej naj bi prisluhnili drug drugemu, se slišali in upoštevali. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je kot svoj kamenček na sinodalni poti organizirala simpozij pod naslovom Sinodalnost Cerkve. Na njem sta med drugim ljubljanski nadškof Stanislav Zore, tudi veliki kancler ljubljanske teološke fakultete, ter biblicist, profesor na omenjeni fakulteti in celjski škof Maksimilijan Matjaž predstavila temelje sinodalnosti Cerkve v Svetem pismu. <p>Škofa Zore in Matjaž o sinodalni poti </p><p><p>Po vseh škofijah Rimskokatoliške cerkve, tudi v slovenskih, poteka sinoda pod naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Ta se je po odločitvi papeža Frančiška začela jeseni lani v škofijah, končala se bo jeseni prihodnje leto v Rimu. Ta se prvikrat ne dogaja le v večnem mestu v obliki zborovanja škofov, temveč je Frančišek kot prvi papež v zgodovini Rimskokatoliške cerkve spodbudil sinodalno pot, ki naj bi jo prehodili vsi verniki in kleriki. Na njej naj bi prisluhnili drug drugemu, se slišali in upoštevali. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je kot svoj kamenček na sinodalni poti organizirala simpozij pod naslovom Sinodalnost Cerkve. Na njem sta med drugim ljubljanski nadškof <strong>Stanislav Zore</strong>, tudi veliki kancler ljubljanske teološke fakultete, ter biblicist, profesor na omenjeni fakulteti in celjski škof <strong>Maksimilijan Matjaž</strong> predstavila temelje sinodalnosti Cerkve v Svetem pismu.</p></p> Fri, 18 Mar 2022 11:00:00 +0000 Podobe sinodalne Cerkve v Svetem pismu Nemška teologija ali Theologia Deutsch je spis neznanega avtorja nemške mistične krščanske teologije. V ponovljeni oddaji ga bo razčlenil filozof Gorazd Kocijančič. 174855395 RTVSLO – Ars 1212 clean Nemška teologija ali Theologia Deutsch je spis neznanega avtorja nemške mistične krščanske teologije. V ponovljeni oddaji ga bo razčlenil filozof Gorazd Kocijančič. Fri, 11 Mar 2022 13:30:00 +0000 Nemška teologija ali Theologia Deutsch Post ni nekaj temačnega, noben napad na nas same, nikakršno samokaznovanje. Postni čas je prav tako nekaj lepega. Postni čas je kot razsežnost sprave med Bogom in človekom. Pogovarjali, se bomo o tem kako so na to gledali v zgodovini in do kakšnih sprememb je prihajalo in kako se je pomen posta ohranil do danes. Prav zato smo v našo sredo povabili, patra Nikolaja Arackija Rosenfelda, ki je Asistent pri katedri za liturgiko na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. 174853435 RTVSLO – Ars 1370 clean Post ni nekaj temačnega, noben napad na nas same, nikakršno samokaznovanje. Postni čas je prav tako nekaj lepega. Postni čas je kot razsežnost sprave med Bogom in človekom. Pogovarjali, se bomo o tem kako so na to gledali v zgodovini in do kakšnih sprememb je prihajalo in kako se je pomen posta ohranil do danes. Prav zato smo v našo sredo povabili, patra Nikolaja Arackija Rosenfelda, ki je Asistent pri katedri za liturgiko na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Fri, 04 Mar 2022 14:45:00 +0000 Postni čas kot razsežnost sprave med Bogom in človekom Pred začetkom postnega časa ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Sebastjanom Kristovičem njegovi knjigi, o tem, kako sta se z vprašanjem smisla trpljenja ukvarjala Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Friedrichu Nietzche. 174851341 RTVSLO – Ars 1076 clean Pred začetkom postnega časa ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Sebastjanom Kristovičem njegovi knjigi, o tem, kako sta se z vprašanjem smisla trpljenja ukvarjala Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Friedrichu Nietzche. Fri, 25 Feb 2022 12:00:00 +0000 (Ne)Smisel trpljenja? Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Posebej se bomo dotaknili verskega, kulturnega in družbenega izročila judovstva na Goriškem in ob meji z Italijo. Naš gost bo izjemen poznavalec judovstva in zgodovinar dr. Renato Podbersič. <p>Zgodovinar dr. Renato Podbersič o vplivu judov na življenje ob slovenski zahodni meji </p><p><p>Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Velik poznavalec judovstva in zgodovinar <strong>dr. Renato Podbersič </strong>orisuje versko, kulturno in družbeno izročilo judovstva na Goriškem in ob preostalem delu meje z Italijo. Z njim se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.</p></p> 174849370 RTVSLO – Ars 1165 clean Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Posebej se bomo dotaknili verskega, kulturnega in družbenega izročila judovstva na Goriškem in ob meji z Italijo. Naš gost bo izjemen poznavalec judovstva in zgodovinar dr. Renato Podbersič. <p>Zgodovinar dr. Renato Podbersič o vplivu judov na življenje ob slovenski zahodni meji </p><p><p>Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Velik poznavalec judovstva in zgodovinar <strong>dr. Renato Podbersič </strong>orisuje versko, kulturno in družbeno izročilo judovstva na Goriškem in ob preostalem delu meje z Italijo. Z njim se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.</p></p> Fri, 18 Feb 2022 10:00:00 +0000 Judovska skupnost na Goriškem Umetnost in sveto je v srčiki ustvarjanja uveljavljene slovenske pianistke, tudi izredne profesorice glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Adriane Magdovski. Je novorojena kristjanka, in pripada občestvu binkoštnih cerkva na Slovenskem. <p>Pianistka Magdovski o glasbi in svetem</p><p><p>Umetnost in sveto je v srčiki ustvarjanja uveljavljene slovenske pianistke, tudi izredne profesorice glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, <strong>Adriane Magdovski</strong>. Je novorojena kristjanka in pripada občestvu binkoštnih cerkva na Slovenskem.</p></p> 174847393 RTVSLO – Ars 1409 clean Umetnost in sveto je v srčiki ustvarjanja uveljavljene slovenske pianistke, tudi izredne profesorice glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Adriane Magdovski. Je novorojena kristjanka, in pripada občestvu binkoštnih cerkva na Slovenskem. <p>Pianistka Magdovski o glasbi in svetem</p><p><p>Umetnost in sveto je v srčiki ustvarjanja uveljavljene slovenske pianistke, tudi izredne profesorice glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, <strong>Adriane Magdovski</strong>. Je novorojena kristjanka in pripada občestvu binkoštnih cerkva na Slovenskem.</p></p> Fri, 11 Feb 2022 13:30:00 +0000 Umetnost in sveto - Adriana Magdovski Na svečnico je minilo sto let od ustanovitve Prekmurskega seniorata tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe, ko se je deset cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Decembra pa bo minilo stoletje od izida prve številke mesečnika Düševni list. To je bil prvi prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je od tedaj skupaj z Evangeličanskim kalendarijem prinašal versko in kulturno besedo med prekmurske evangeličane. O pomenu obeh obletnic se je Stane Kocutar pogovarjal z odgovorno urednico Evangeličanskega lista dr. Klavdijo Sedar in škofom mag. Leonom Novakom. <p>Škof Novak in jezikoslovka Sedar o pomenu dogodkov iz pred 100 let za ohranitev vere in slovenščine na levi strani Mure</p><p><p>Na svečnico je minilo sto let od ustanovitve Prekmurskega seniorata tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi <a>Trianonske mirovne pogodbe</a>, ko se je deset cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Decembra pa bo minilo stoletje od  izida prve številke  mesečnika <em>Düševni list</em>. To je bil prvi prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je od tedaj skupaj z <em>Evangeličanskim kalendarijem</em> prinašal versko in kulturno besedo med prekmurske evangeličane. Škof Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji  mag. Leon Novak in jezikoslovka dr. Klavdija Sedar premišljujeta o pomenu  omenjenih dogodkov za ohranitev evangeličanske vere in slovenske besede med ljudmi na levem bregu reke Mure.</p></p> 174845381 RTVSLO – Ars 1650 clean Na svečnico je minilo sto let od ustanovitve Prekmurskega seniorata tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe, ko se je deset cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Decembra pa bo minilo stoletje od izida prve številke mesečnika Düševni list. To je bil prvi prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je od tedaj skupaj z Evangeličanskim kalendarijem prinašal versko in kulturno besedo med prekmurske evangeličane. O pomenu obeh obletnic se je Stane Kocutar pogovarjal z odgovorno urednico Evangeličanskega lista dr. Klavdijo Sedar in škofom mag. Leonom Novakom. <p>Škof Novak in jezikoslovka Sedar o pomenu dogodkov iz pred 100 let za ohranitev vere in slovenščine na levi strani Mure</p><p><p>Na svečnico je minilo sto let od ustanovitve Prekmurskega seniorata tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi <a>Trianonske mirovne pogodbe</a>, ko se je deset cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Decembra pa bo minilo stoletje od  izida prve številke  mesečnika <em>Düševni list</em>. To je bil prvi prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je od tedaj skupaj z <em>Evangeličanskim kalendarijem</em> prinašal versko in kulturno besedo med prekmurske evangeličane. Škof Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji  mag. Leon Novak in jezikoslovka dr. Klavdija Sedar premišljujeta o pomenu  omenjenih dogodkov za ohranitev evangeličanske vere in slovenske besede med ljudmi na levem bregu reke Mure.</p></p> Fri, 04 Feb 2022 14:00:00 +0000 Stoletnica evangeličanskega seniorata v Prekmurju Duhovnik v Bolniški župniji v UKC Ljubljana in redovnik v minoritski skupnosti Vladimir Ruffino po zgledu Jezusa Kristusa pomaga bolnicam in bolnikom. V njihovih težkih trenutkih je pomembna verska oskrba in tudi pristen stik ter iskren pogovor. To je številnim trpečim v bolnišnici v tolažbo in jim lajša trpljenje. <p>Duhovnik Vladimir Ruffin o verski oskrbi bolnic in bolnikov </p><p><p>Duhovnik v Bolniški župniji v UKC Ljubljana in redovnik v minoritski skupnosti <b>Vladimir Ruffin </b>po zgledu Jezusa Kristusa pomaga bolnicam in bolnikom. V njihovih težkih trenutkih je pomembna verska oskrba in tudi pristen stik ter iskren pogovor. To je številnim trpečim v bolnišnici v tolažbo in jim lajša trpljenje.</p></p> 174843438 RTVSLO – Ars 1140 clean Duhovnik v Bolniški župniji v UKC Ljubljana in redovnik v minoritski skupnosti Vladimir Ruffino po zgledu Jezusa Kristusa pomaga bolnicam in bolnikom. V njihovih težkih trenutkih je pomembna verska oskrba in tudi pristen stik ter iskren pogovor. To je številnim trpečim v bolnišnici v tolažbo in jim lajša trpljenje. <p>Duhovnik Vladimir Ruffin o verski oskrbi bolnic in bolnikov </p><p><p>Duhovnik v Bolniški župniji v UKC Ljubljana in redovnik v minoritski skupnosti <b>Vladimir Ruffin </b>po zgledu Jezusa Kristusa pomaga bolnicam in bolnikom. V njihovih težkih trenutkih je pomembna verska oskrba in tudi pristen stik ter iskren pogovor. To je številnim trpečim v bolnišnici v tolažbo in jim lajša trpljenje.</p></p> Fri, 28 Jan 2022 15:00:00 +0000 Pomoč trpečim in bolnikom Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.<p>Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal?</p><p><p>Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.</p></p> 174841447 RTVSLO – Ars 1395 clean Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.<p>Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal?</p><p><p>Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.</p></p> Fri, 21 Jan 2022 15:30:00 +0000 Jože Plečnik, predani kristjan Župnik v župniji Svetega Rešnjega telesa v Mariboru in vodja pastoralne službe mariborske nadškofije Franček Bertolini razlaga o izzivih duhovniškega poklica kot darovanjske povezanosti Boga in človeka, kot visoke šole služenja, sočutja, dobrote in ljubezni. 174838316 RTVSLO – Ars 1400 clean Župnik v župniji Svetega Rešnjega telesa v Mariboru in vodja pastoralne službe mariborske nadškofije Franček Bertolini razlaga o izzivih duhovniškega poklica kot darovanjske povezanosti Boga in človeka, kot visoke šole služenja, sočutja, dobrote in ljubezni. Wed, 12 Jan 2022 09:00:00 +0000 Franček Bertolini: Odločimo se za veselje V petek 7. januarja so v pravoslavnih cerkvah, ki se ravnajo po starem julijanskem koledarju, praznovali božič. Gosta tokratne oddaje, v kateri bomo govorili tudi o celostem sociokulturnem utripu pravoslavja pri nas, prihajata iz občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru – paroh Savo Kosojević in član občestva te cerkve, sicer vsestranski kulturnik, novinar in režiser Rade Bakračević. 174837638 RTVSLO – Ars 1469 clean V petek 7. januarja so v pravoslavnih cerkvah, ki se ravnajo po starem julijanskem koledarju, praznovali božič. Gosta tokratne oddaje, v kateri bomo govorili tudi o celostem sociokulturnem utripu pravoslavja pri nas, prihajata iz občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru – paroh Savo Kosojević in član občestva te cerkve, sicer vsestranski kulturnik, novinar in režiser Rade Bakračević. Fri, 07 Jan 2022 14:00:00 +0000 Pravoslavni božič v Mariboru V oddaji predstavljamo nekaj najbolj zanimivih tem iz leta 2021. 174835831 RTVSLO – Ars 1260 clean V oddaji predstavljamo nekaj najbolj zanimivih tem iz leta 2021. Fri, 31 Dec 2021 12:00:00 +0000 Sedmi dan v letu 2021 V božičnem času ponavljamo pogovor Petra Franka z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom o različnih pogledih na Jezusovo rojstvo in naravo. Najbolj znana herezija je bila v nauku duhovnika Arija, ki je trdil, da se Jezus ni rodil, ampak, da ga je ustvaril Bog Oče, ki je edini pravi Bog. 174834157 RTVSLO – Ars 1413 clean V božičnem času ponavljamo pogovor Petra Franka z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom o različnih pogledih na Jezusovo rojstvo in naravo. Najbolj znana herezija je bila v nauku duhovnika Arija, ki je trdil, da se Jezus ni rodil, ampak, da ga je ustvaril Bog Oče, ki je edini pravi Bog. Fri, 24 Dec 2021 15:00:00 +0000 7D - Bog, človek ali človek-bog? Danes, na letošnjo četrto adventno nedeljo, goduje blaženi Martin iz Barcelone. Bil je duhovnik in redovnik Frančiškovih manjših bratov-kapucin. Umrl je mučeniške smrti med špansko državljansko vojno. Kot je povedal gost v oddaji, kapucin brat Luka Modic, je blaženi Martin iz Barcelone sledil zgledu Svetega Frančiška Asiškega. <p>Brat Luka Modic</p><p><p>Na letošnjo četrto adventno nedeljo goduje blaženi Martin iz Barcelone. Bil je duhovnik in redovnik Frančiškovih  manjših bratov-kapucin. Umrl je mučeniške smrti med špansko državljansko vojno. Kot pravi kapucin brat <strong>Luka Modic</strong>, je blaženi Martin iz Barcelone sledil zgledu Svetega Frančiška Asiškega.</p></p> 174832061 RTVSLO – Ars 1009 clean Danes, na letošnjo četrto adventno nedeljo, goduje blaženi Martin iz Barcelone. Bil je duhovnik in redovnik Frančiškovih manjših bratov-kapucin. Umrl je mučeniške smrti med špansko državljansko vojno. Kot je povedal gost v oddaji, kapucin brat Luka Modic, je blaženi Martin iz Barcelone sledil zgledu Svetega Frančiška Asiškega. <p>Brat Luka Modic</p><p><p>Na letošnjo četrto adventno nedeljo goduje blaženi Martin iz Barcelone. Bil je duhovnik in redovnik Frančiškovih  manjših bratov-kapucin. Umrl je mučeniške smrti med špansko državljansko vojno. Kot pravi kapucin brat <strong>Luka Modic</strong>, je blaženi Martin iz Barcelone sledil zgledu Svetega Frančiška Asiškega.</p></p> Fri, 17 Dec 2021 13:30:00 +0000 Blaženi Martin iz Barcelone Fortunacijan velja za najzgodnejšega oglejskega cerkvenega očeta, saj je ta modri mož postavil prve temelje latinske krščanske eksegeze. Fortunacijevo delo, ki je nastalo pred petnajstimi stoletji, torej temelji na komentarju evangelijev. Uredil ga je prav gost oddaje frančiškan Jan Dominik Bogataj, izšlo pa je opri Celjski Mohorjevi družbi. <p>Oglejski cerkveni oče</p><p><p>Fortunacijan velja za najzgodnejšega oglejskega cerkvenega očeta, saj je ta modri mož postavil prve temelje latinske krščanske eksegeze. Fortunacijevo delo, ki je nastalo pred petnajstimi stoletji, torej temelji na komentarju evangelijev. Uredil ga je današnji gost oddaje frančiškan Jan Dominik Bogataj, izšlo pa je pri Celjski Mohorjevi družbi. Z njim se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.</p></p> 174829921 RTVSLO – Ars 1100 clean Fortunacijan velja za najzgodnejšega oglejskega cerkvenega očeta, saj je ta modri mož postavil prve temelje latinske krščanske eksegeze. Fortunacijevo delo, ki je nastalo pred petnajstimi stoletji, torej temelji na komentarju evangelijev. Uredil ga je prav gost oddaje frančiškan Jan Dominik Bogataj, izšlo pa je opri Celjski Mohorjevi družbi. <p>Oglejski cerkveni oče</p><p><p>Fortunacijan velja za najzgodnejšega oglejskega cerkvenega očeta, saj je ta modri mož postavil prve temelje latinske krščanske eksegeze. Fortunacijevo delo, ki je nastalo pred petnajstimi stoletji, torej temelji na komentarju evangelijev. Uredil ga je današnji gost oddaje frančiškan Jan Dominik Bogataj, izšlo pa je pri Celjski Mohorjevi družbi. Z njim se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.</p></p> Fri, 10 Dec 2021 12:00:00 +0000 Oglejski teolog Fortunacijan V tokratni oddaji Sedmi dan vam posredujemo nadaljevanje pogovora z znanim slovenskim minoritom patrom Janezom Šamperlom iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija Izdal je okoli 50 različnih publikacij, med njimi tudi dve knjigi o blagopokojnem misionarju patru Mihi Drevenšku. 174827623 RTVSLO – Ars 1491 clean V tokratni oddaji Sedmi dan vam posredujemo nadaljevanje pogovora z znanim slovenskim minoritom patrom Janezom Šamperlom iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija Izdal je okoli 50 različnih publikacij, med njimi tudi dve knjigi o blagopokojnem misionarju patru Mihi Drevenšku. Thu, 02 Dec 2021 16:00:00 +0000 Minorit Janez Šamperl 2. del Adventni čas je za kristjane obdobje premišljevanja tudi o njihovem odnosu do Boga. Kaj vpliva na človekovo formiranje podobe o Bogu v današnji sekularizirani družbi? V kolikšni meri družina vpliva na oblikovanje podobe Boga in kako? V kakšnega Boga danes ljudje verujejo ali ne verujejo? O teh vprašanjih premišljuje teolog, strokovnjak za področje psihologije religije in pastorale ter član katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Drago Jerebic.<p>O tem, v kakšnega Boga ljudje verujejo in kaj vpliva na njihovo oblikovanje podobe o Bogu</p><p><p>Adventni čas je za kristjane obdobje premišljevanja tudi o njihovem odnosu do Boga. Kaj vpliva na človekovo formiranje podobe o Bogu v današnji sekularizirani družbi? V kolikšni meri družina vpliva na oblikovanje podobe Boga in kako? V kakšnega Boga danes ljudje verujejo ali ne verujejo? O teh vprašanjih premišljuje teolog, strokovnjak za področje psihologije religije in pastorale ter član katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani <strong>dr.  Drago Jerebic</strong>.</p></p> 174825822 RTVSLO – Ars 1717 clean Adventni čas je za kristjane obdobje premišljevanja tudi o njihovem odnosu do Boga. Kaj vpliva na človekovo formiranje podobe o Bogu v današnji sekularizirani družbi? V kolikšni meri družina vpliva na oblikovanje podobe Boga in kako? V kakšnega Boga danes ljudje verujejo ali ne verujejo? O teh vprašanjih premišljuje teolog, strokovnjak za področje psihologije religije in pastorale ter član katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Drago Jerebic.<p>O tem, v kakšnega Boga ljudje verujejo in kaj vpliva na njihovo oblikovanje podobe o Bogu</p><p><p>Adventni čas je za kristjane obdobje premišljevanja tudi o njihovem odnosu do Boga. Kaj vpliva na človekovo formiranje podobe o Bogu v današnji sekularizirani družbi? V kolikšni meri družina vpliva na oblikovanje podobe Boga in kako? V kakšnega Boga danes ljudje verujejo ali ne verujejo? O teh vprašanjih premišljuje teolog, strokovnjak za področje psihologije religije in pastorale ter član katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani <strong>dr.  Drago Jerebic</strong>.</p></p> Fri, 26 Nov 2021 13:15:00 +0000 Težko boš oznanjal otrokom, da je Bog ljubezen, potem pa jih boš klofutal V številnih verstvih so poudarjene tudi mistične struje- iskanje Boga, posebno dojemanje duhovnosti. Tako je tudi v judovstvu, ki že stoletja pozna tradicijo mistične poti kabale. O judovski mistiki je v današnji oddaji spregovoril akademik Jože Krašovec. <p>Posebna mistična pot, ki že stoletja zaznamuje judovstvo.</p><p><p>V številnih religijah so poudarjene tudi mistične struje, iskanje Boga in posebno dojemanje duhovnosti. Tako je tudi v judovstvu, ki že stoletja pozna tradicijo mistične poti kabale. O tem dojemanju duhovnosti je z novinarjem Nejcem Krevsom spregovoril akademik dr. Jože Krašovec, ki je med drugim doktoriral na hebrejski univerzi v Jeruzalemu.</p></p> 174823909 RTVSLO – Ars 1006 clean V številnih verstvih so poudarjene tudi mistične struje- iskanje Boga, posebno dojemanje duhovnosti. Tako je tudi v judovstvu, ki že stoletja pozna tradicijo mistične poti kabale. O judovski mistiki je v današnji oddaji spregovoril akademik Jože Krašovec. <p>Posebna mistična pot, ki že stoletja zaznamuje judovstvo.</p><p><p>V številnih religijah so poudarjene tudi mistične struje, iskanje Boga in posebno dojemanje duhovnosti. Tako je tudi v judovstvu, ki že stoletja pozna tradicijo mistične poti kabale. O tem dojemanju duhovnosti je z novinarjem Nejcem Krevsom spregovoril akademik dr. Jože Krašovec, ki je med drugim doktoriral na hebrejski univerzi v Jeruzalemu.</p></p> Fri, 19 Nov 2021 14:40:00 +0000 Kabala- izraz judovske mistike Naš gost je znani slovenski minorit pater Janez Šamperl iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija. Redovništvo kot visoka šola služenja, sočutja, dobrote in ljubezni. 174821722 RTVSLO – Ars 1479 clean Naš gost je znani slovenski minorit pater Janez Šamperl iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija. Redovništvo kot visoka šola služenja, sočutja, dobrote in ljubezni. Fri, 12 Nov 2021 10:00:00 +0000 Minorit Janez Šamperl Thomas Merton je bil eden od najbolj prodornih krščanskih mislecev 20. stoletja. V katolištvo se je spreobrnil že kot odrasel človek in postal trapistovski menih. V oddaji ponavljamo pogovor Roberta Kralja z jezuitom Miranom Žvanutom po Mertonovem pojmovanju molitve, meditacije in kontemplacije. 174819816 RTVSLO – Ars 1333 clean Thomas Merton je bil eden od najbolj prodornih krščanskih mislecev 20. stoletja. V katolištvo se je spreobrnil že kot odrasel človek in postal trapistovski menih. V oddaji ponavljamo pogovor Roberta Kralja z jezuitom Miranom Žvanutom po Mertonovem pojmovanju molitve, meditacije in kontemplacije. Fri, 05 Nov 2021 16:15:00 +0000 Thomas Merton Tako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške Cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. V tokratni oddaji Sedmi dan bomo z gostom nekdanjim evangeličanskim duhovnikom Gezo Filo torej odpirali vprašanja povezana z dogodki iz 16. stoletja, ki pa še danes vplivajo na sodobno družbo. Zakaj se je torej sploh zgodila, kako je vplivala na Cerkev in kakšno je sporočilo evangeličanske teologije. <p>Osrednje sporočilo reformacije</p><p><p>Tako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. Nekdanji evangeličanski škof Geza Filo odgovarja na vprašanja voditelja Nejca Krevsa.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174818003 RTVSLO – Ars 1384 clean Tako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške Cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. V tokratni oddaji Sedmi dan bomo z gostom nekdanjim evangeličanskim duhovnikom Gezo Filo torej odpirali vprašanja povezana z dogodki iz 16. stoletja, ki pa še danes vplivajo na sodobno družbo. Zakaj se je torej sploh zgodila, kako je vplivala na Cerkev in kakšno je sporočilo evangeličanske teologije. <p>Osrednje sporočilo reformacije</p><p><p>Tako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. Nekdanji evangeličanski škof Geza Filo odgovarja na vprašanja voditelja Nejca Krevsa.</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 29 Oct 2021 15:15:00 +0000 Tako kot veruješ, tudi živi - sporočilo reformacije Sv. Pahomij velja za eno osrednjih osebnosti egiptovskega meništva. Njegov predhodnik sv. Anton je ideal meništva videl v samoti, medtem ko je Pahomij zbral menihe v občestva, kjer so skupaj delali in živeli. Naš gost bo dr. Jan Ciglenečki, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam bo povedal več o tem, kako so bile organizirane meniške skupnosti pod Pahomijevim vodstvom in kakšno je bilo njihovo duhovno življenje.<p>V življenjepisu angel naroči Pahomiju: "Božja volja je, da služiš človeškemu rodu in ga znova spraviš z Bogom".</p><p><p>Sv. Pahomij velja za eno osrednjih osebnosti egiptovskega meništva. Njegov predhodnik sv. Anton je ideal meništva videl v samoti, medtem ko je Pahomij zbral menihe v občestva, kjer so skupaj delali in živeli. Naš gost je dr. <strong>Jan Ciglenečki</strong>, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam bo povedal več o tem, kako so bile organizirane meniške skupnosti pod Pahomijevim vodstvom in kakšna je bilo njihovo duhovno življenje. V spodnji galeriji so na ogled fotografije samostanov, ki so po Pahomijevem zgledu nastali na območju Egipta.</p> <hr /> <hr /> <p>Zbornik <em>Egiptovsko puščavništvo</em> je izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete in vključuje tudi odlomke iz <em>Pahomijevega življenjepisa</em> (v prevodu Davida Movrina) in <em>Pahomijevo Pravilo</em> (v prevodu Nene Bobovnik in Jana Dominika Bogataja). Dostopno na spodnji povezavi:</p> <p><a>Egiptovsko puščavništvo</a></p></p> 174816074 RTVSLO – Ars 1390 clean Sv. Pahomij velja za eno osrednjih osebnosti egiptovskega meništva. Njegov predhodnik sv. Anton je ideal meništva videl v samoti, medtem ko je Pahomij zbral menihe v občestva, kjer so skupaj delali in živeli. Naš gost bo dr. Jan Ciglenečki, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam bo povedal več o tem, kako so bile organizirane meniške skupnosti pod Pahomijevim vodstvom in kakšno je bilo njihovo duhovno življenje.<p>V življenjepisu angel naroči Pahomiju: "Božja volja je, da služiš človeškemu rodu in ga znova spraviš z Bogom".</p><p><p>Sv. Pahomij velja za eno osrednjih osebnosti egiptovskega meništva. Njegov predhodnik sv. Anton je ideal meništva videl v samoti, medtem ko je Pahomij zbral menihe v občestva, kjer so skupaj delali in živeli. Naš gost je dr. <strong>Jan Ciglenečki</strong>, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam bo povedal več o tem, kako so bile organizirane meniške skupnosti pod Pahomijevim vodstvom in kakšna je bilo njihovo duhovno življenje. V spodnji galeriji so na ogled fotografije samostanov, ki so po Pahomijevem zgledu nastali na območju Egipta.</p> <hr /> <hr /> <p>Zbornik <em>Egiptovsko puščavništvo</em> je izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete in vključuje tudi odlomke iz <em>Pahomijevega življenjepisa</em> (v prevodu Davida Movrina) in <em>Pahomijevo Pravilo</em> (v prevodu Nene Bobovnik in Jana Dominika Bogataja). Dostopno na spodnji povezavi:</p> <p><a>Egiptovsko puščavništvo</a></p></p> Fri, 22 Oct 2021 16:30:00 +0000 Sv. Pahomij - prve meniške skupnosti Novi novomeški škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorab<p>Novi škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorab</p><p><p>Dr. Andrej Saje je po 29-ih letih duhovništva konec septembra začel službovati kot škof v Škofiji Novo mesto. Na duhovniški poti je ob osnovnem poslanstvu opravljal še številne druge zadolžitve v katoliški cerkvi na Slovenskem. Ves čas se je izobraževal doma in v tujini, zato zelo dobro pozna izzive cerkve.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174813616 RTVSLO – Ars 1591 clean Novi novomeški škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorab<p>Novi škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorab</p><p><p>Dr. Andrej Saje je po 29-ih letih duhovništva konec septembra začel službovati kot škof v Škofiji Novo mesto. Na duhovniški poti je ob osnovnem poslanstvu opravljal še številne druge zadolžitve v katoliški cerkvi na Slovenskem. Ves čas se je izobraževal doma in v tujini, zato zelo dobro pozna izzive cerkve.</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 15 Oct 2021 13:00:00 +0000 Andrej Saje: ¨Vloga Cerkve je, da skrbi za mir, solidarnost in pravičnost v naši družbi.¨ Celjski škof je službo uglednega biblicista in profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pred meseci zamenjal za pastirsko službo. Kako se je nanjo navadil, katere so njegove prve poteze pri preurejanju celjske škofije in kateri so po njegovem najpomembnejši izzivi slovenske Cerkve v prihodnje.<p>Dr. Maksimilijan Matjaž o škofovski službi v prvih mesecih </p><p><p>&nbsp;</p> <p>Celjski škof je službo uglednega biblicista in profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pred meseci zamenjal za pastirsko službo. Kako se je nanjo navadil, katere so njegove prve poteze pri preurejanju celjske škofije in kateri so po njegovem najpomembnejši izzivi slovenske Cerkve v prihodnje.</p></p> 174811511 RTVSLO – Ars 1520 clean Celjski škof je službo uglednega biblicista in profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pred meseci zamenjal za pastirsko službo. Kako se je nanjo navadil, katere so njegove prve poteze pri preurejanju celjske škofije in kateri so po njegovem najpomembnejši izzivi slovenske Cerkve v prihodnje.<p>Dr. Maksimilijan Matjaž o škofovski službi v prvih mesecih </p><p><p>&nbsp;</p> <p>Celjski škof je službo uglednega biblicista in profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pred meseci zamenjal za pastirsko službo. Kako se je nanjo navadil, katere so njegove prve poteze pri preurejanju celjske škofije in kateri so po njegovem najpomembnejši izzivi slovenske Cerkve v prihodnje.</p></p> Fri, 08 Oct 2021 09:00:00 +0000 Čutim podporo in molitve številnih ljudi Predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miran Špelič, klasična filologinja in filozofinja Nena Bobovnik in teolog Jan Dominik Bogataj, sodelavec Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, o bogati dediščini mistika, misleca in organizatorja sv. Bonaventure. <p>Mednarodna konferenca ob 800. obletnici rojstva sv. Bonaventure</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani <strong>dr. Miran Špelič</strong>, klasična filologinja in filozofinja <strong>Nena Bobovnik</strong> in teolog <strong>Jan Dominik Bogataj</strong>, sodelavec Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, o bogati dediščini mistika, misleca in organizatorja sv. Bonaventure.</p></p> 174809987 RTVSLO – Prvi 1192 clean Predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miran Špelič, klasična filologinja in filozofinja Nena Bobovnik in teolog Jan Dominik Bogataj, sodelavec Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, o bogati dediščini mistika, misleca in organizatorja sv. Bonaventure. <p>Mednarodna konferenca ob 800. obletnici rojstva sv. Bonaventure</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani <strong>dr. Miran Špelič</strong>, klasična filologinja in filozofinja <strong>Nena Bobovnik</strong> in teolog <strong>Jan Dominik Bogataj</strong>, sodelavec Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, o bogati dediščini mistika, misleca in organizatorja sv. Bonaventure.</p></p> Fri, 01 Oct 2021 12:00:00 +0000 Sv. Bonaventura: mistik, mislec in organizator Dr. Anton Trstenjak je eden od najbolj znanih Slovencev. Katoliški duhovnik, vsestranski učenjak, ki smo ga najbolj poznali kot pronicljivega psihologa. Ob 25-letnici njegove smrti je o njem spregovoril rojak iz njegovih rojstnih krajev frančiškan, dr. Edvard Kovač. Anton Trstenjak je namreč bil tudi filozof, psihološko pomoč pa je nesebično nudil številnim ljudem. <p>Pogovor s teologom in filozom dr. Edvardom Kovačem</p><p><p><strong>Dr. Anton Trstenjak </strong>je eden od najbolj znanih Slovencev. Katoliški duhovnik, vsestranski učenjak, ki smo ga najbolj poznali kot pronicljivega psihologa. Ob 25-letnici njegove smrti je o njem spregovoril rojak iz njegovih rojstnih krajev frančiškan, <strong>dr. Edvard Kovač</strong>. Anton Trstenjak je namreč bil tudi filozof, psihološko pomoč pa je nesebično nudil številnim ljudem.</p></p> 174807415 RTVSLO – Ars 1179 clean Dr. Anton Trstenjak je eden od najbolj znanih Slovencev. Katoliški duhovnik, vsestranski učenjak, ki smo ga najbolj poznali kot pronicljivega psihologa. Ob 25-letnici njegove smrti je o njem spregovoril rojak iz njegovih rojstnih krajev frančiškan, dr. Edvard Kovač. Anton Trstenjak je namreč bil tudi filozof, psihološko pomoč pa je nesebično nudil številnim ljudem. <p>Pogovor s teologom in filozom dr. Edvardom Kovačem</p><p><p><strong>Dr. Anton Trstenjak </strong>je eden od najbolj znanih Slovencev. Katoliški duhovnik, vsestranski učenjak, ki smo ga najbolj poznali kot pronicljivega psihologa. Ob 25-letnici njegove smrti je o njem spregovoril rojak iz njegovih rojstnih krajev frančiškan, <strong>dr. Edvard Kovač</strong>. Anton Trstenjak je namreč bil tudi filozof, psihološko pomoč pa je nesebično nudil številnim ljudem.</p></p> Fri, 24 Sep 2021 05:00:00 +0000 Ob 25. letnici smrti Antona Trstenjaka Katoliška cerkev na Madžarskem je od 5. do 12. septembra letos organizirala 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Ta je potekal pod geslom »Vsi moji studenci so v tebi«. V imenu Slovenske škofovske konference so se kongresa udeležili murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, duhovnik Rok Pogačnik in ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Ta v oddaji Sedmi dan pojasnjuje, da sta cilja evharističnih kongresov, ki se odvijajo že od leta 1881, poživiti evharistično pobožnost in oznanjevanje vere. Premišljuje še o pomenu evharistije kot viru življenja. Katoliška cerkev v Sloveniji pa trenutno ne razmišlja o organizaciji drugega narodnega evharističnega kongresa v samostojni Sloveniji.<p>Pogovor s škofom dr. Francem Šuštarjem</p><p><p>Katoliška cerkev na Madžarskem je od 5. do 12. septembra letos organizirala 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Ta je potekal pod geslom »Vsi moji studenci so v tebi«.  V imenu Slovenske škofovske konference so se kongresa udeležili murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, duhovnik Rok Pogačnik in ljubljanski pomožni škof <strong>dr. Franc Šuštar</strong>. Ta v oddaji Sedmi dan pojasnjuje, da sta cilja evharističnih kongresov, ki se odvijajo že od leta 1881, poživiti evharistično pobožnost in oznanjevanje vere. Razmišlja še o pomenu evharistije kot viru življenja. Katoliška cerkev v Sloveniji pa trenutno ne razmišlja o organizaciji drugega narodnega evharističnega kongresa v samostojni Sloveniji.</p></p> 174805800 RTVSLO – Ars 1644 clean Katoliška cerkev na Madžarskem je od 5. do 12. septembra letos organizirala 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Ta je potekal pod geslom »Vsi moji studenci so v tebi«. V imenu Slovenske škofovske konference so se kongresa udeležili murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, duhovnik Rok Pogačnik in ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Ta v oddaji Sedmi dan pojasnjuje, da sta cilja evharističnih kongresov, ki se odvijajo že od leta 1881, poživiti evharistično pobožnost in oznanjevanje vere. Premišljuje še o pomenu evharistije kot viru življenja. Katoliška cerkev v Sloveniji pa trenutno ne razmišlja o organizaciji drugega narodnega evharističnega kongresa v samostojni Sloveniji.<p>Pogovor s škofom dr. Francem Šuštarjem</p><p><p>Katoliška cerkev na Madžarskem je od 5. do 12. septembra letos organizirala 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Ta je potekal pod geslom »Vsi moji studenci so v tebi«.  V imenu Slovenske škofovske konference so se kongresa udeležili murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, duhovnik Rok Pogačnik in ljubljanski pomožni škof <strong>dr. Franc Šuštar</strong>. Ta v oddaji Sedmi dan pojasnjuje, da sta cilja evharističnih kongresov, ki se odvijajo že od leta 1881, poživiti evharistično pobožnost in oznanjevanje vere. Razmišlja še o pomenu evharistije kot viru življenja. Katoliška cerkev v Sloveniji pa trenutno ne razmišlja o organizaciji drugega narodnega evharističnega kongresa v samostojni Sloveniji.</p></p> Thu, 16 Sep 2021 09:00:00 +0000 Pogled na mednarodni evharistični kongres v Budimpešti Pred časom smo v oddaji Sedmi dan spregovorili o delovanju pastoralne zveze župnij Dravograda, v tokratni pa predstavljamo pastoralno zvezo župnij Slovenj Gradec. Ti dve zvezi sta pilotna projekta za širši slovenski prostor kako v prihodnje reševati problem pomanjkanja duhovnikov v obnebju Katoliške cerkve v Sloveniji. Gosta oddaje sta: moderator zveze, 48-letni župnik Simon Potnik in njegov pomočnik 72- letni duhovnik Ernest Berložnik.<p>Pogovor z duhovnikoma Simonom Potnikom in Ernestom Berložnikom</p><p><p>Pred časom smo v oddaji Sedmi dan spregovorili o delovanju  pastoralne zveze župnij Dravograda, tokratni pa predstavljamo pastoralno zvezo župnij Slovenj Gradec. Ti dve zvezi sta pilotna projekta za širši slovenski prostor kako v prihodnje reševati problem pomanjkanja duhovnikov v obnebju Katoliške cerkve v Sloveniji. Gosta oddaje sta: moderator zveze, 48-letni župnik <strong>Simon Potnik</strong> in njegov pomočnik 72- letni duhovnik <strong>Ernest Berložnik</strong>.</p></p> 174804326 RTVSLO – Ars 1594 clean Pred časom smo v oddaji Sedmi dan spregovorili o delovanju pastoralne zveze župnij Dravograda, v tokratni pa predstavljamo pastoralno zvezo župnij Slovenj Gradec. Ti dve zvezi sta pilotna projekta za širši slovenski prostor kako v prihodnje reševati problem pomanjkanja duhovnikov v obnebju Katoliške cerkve v Sloveniji. Gosta oddaje sta: moderator zveze, 48-letni župnik Simon Potnik in njegov pomočnik 72- letni duhovnik Ernest Berložnik.<p>Pogovor z duhovnikoma Simonom Potnikom in Ernestom Berložnikom</p><p><p>Pred časom smo v oddaji Sedmi dan spregovorili o delovanju  pastoralne zveze župnij Dravograda, tokratni pa predstavljamo pastoralno zvezo župnij Slovenj Gradec. Ti dve zvezi sta pilotna projekta za širši slovenski prostor kako v prihodnje reševati problem pomanjkanja duhovnikov v obnebju Katoliške cerkve v Sloveniji. Gosta oddaje sta: moderator zveze, 48-letni župnik <strong>Simon Potnik</strong> in njegov pomočnik 72- letni duhovnik <strong>Ernest Berložnik</strong>.</p></p> Fri, 10 Sep 2021 11:15:00 +0000 Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec Sufijski mistik iz 10. stoletja Abd Al Gabbar An Niffari je eden od najbolj izvirnih islamskih teologov. Njegove spise, še vedno razmeroma slabo poznane, je v »Knjigi mističnih postajališč in nagovorov«, prevedel dr. Raid Al Daghistani, raziskovalec v Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru. An Niffaijeva teologija je apofatična, njegova mistična pot do presežnega in božjega je globoka in iskrena. <p>Pot sufija k presežnemu.</p><p><p>Sufijski mistik iz 10. stoletja Abd Al Gabbar An Niffari je eden od najbolj izvirnih islamskih teologov. Njegove spise, še vedno razmeroma slabo poznane,  je v »Knjigi mističnih postajališč in nagovorov«, prevedel <strong>dr. Raid Al Daghistani</strong>, raziskovalec v Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru. An Niffaijeva teologija je apofatična, njegova mistična pot do presežnega in božjega je globoka in iskrena.</p></p> 174802557 RTVSLO – Ars 1453 clean Sufijski mistik iz 10. stoletja Abd Al Gabbar An Niffari je eden od najbolj izvirnih islamskih teologov. Njegove spise, še vedno razmeroma slabo poznane, je v »Knjigi mističnih postajališč in nagovorov«, prevedel dr. Raid Al Daghistani, raziskovalec v Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru. An Niffaijeva teologija je apofatična, njegova mistična pot do presežnega in božjega je globoka in iskrena. <p>Pot sufija k presežnemu.</p><p><p>Sufijski mistik iz 10. stoletja Abd Al Gabbar An Niffari je eden od najbolj izvirnih islamskih teologov. Njegove spise, še vedno razmeroma slabo poznane,  je v »Knjigi mističnih postajališč in nagovorov«, prevedel <strong>dr. Raid Al Daghistani</strong>, raziskovalec v Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru. An Niffaijeva teologija je apofatična, njegova mistična pot do presežnega in božjega je globoka in iskrena.</p></p> Fri, 03 Sep 2021 12:15:00 +0000 Sufijski mistik Abd Al Gabbar An Niffari Identiteto ustvarja več dejavnikov: kultura, prostor, tradicija, jezikovna pripadnost. Pri oblikovanju identitete je pomembna tudi religija. O tem ponavljamo pogovor Boštjana Debevca s prof. dr. Igorjem Škamperletom.<p>Dr. Igor Škamperle o pomenu religije pri oblikovanju identitete</p><p><p>Identiteto ustvarja več dejavnikov: kultura, prostor, tradicija, jezikovna pripadnost. Pri oblikovanju identitete je pomembna tudi religija. O tem ponavljamo pogovor Boštjana Debevca s prof. dr. Igorjem Škamperletom.</p></p> 174800786 RTVSLO – Ars 1333 clean Identiteto ustvarja več dejavnikov: kultura, prostor, tradicija, jezikovna pripadnost. Pri oblikovanju identitete je pomembna tudi religija. O tem ponavljamo pogovor Boštjana Debevca s prof. dr. Igorjem Škamperletom.<p>Dr. Igor Škamperle o pomenu religije pri oblikovanju identitete</p><p><p>Identiteto ustvarja več dejavnikov: kultura, prostor, tradicija, jezikovna pripadnost. Pri oblikovanju identitete je pomembna tudi religija. O tem ponavljamo pogovor Boštjana Debevca s prof. dr. Igorjem Škamperletom.</p></p> Fri, 27 Aug 2021 11:00:00 +0000 Religija in identiteta S tokratno oddajo se mudimo v Mozirju v Gornji Savinjski dolini. Z nami bo tamkajšnji župnik Sandi Koren, ki ga je nedavno novi celjski škof Maksimilijan Matjaž imenoval za vodjo pastoralne službe v škofiji in študent Filip Bezovnik – skavtski voditelj v kraju. Tema oddaje: nove pastoralne perspektive v cerkvi na Slovenskem in skavtstvo kot zgoščena oblika duhovno opredeljenega druženja mladih. 174799272 RTVSLO – Ars 1569 clean S tokratno oddajo se mudimo v Mozirju v Gornji Savinjski dolini. Z nami bo tamkajšnji župnik Sandi Koren, ki ga je nedavno novi celjski škof Maksimilijan Matjaž imenoval za vodjo pastoralne službe v škofiji in študent Filip Bezovnik – skavtski voditelj v kraju. Tema oddaje: nove pastoralne perspektive v cerkvi na Slovenskem in skavtstvo kot zgoščena oblika duhovno opredeljenega druženja mladih. Fri, 20 Aug 2021 09:00:00 +0000 Nove pastoralne perspektive Celjske škofije V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o Marijinem vnebovzetju, ki velja za največji cerkveni Marijin praznik. Od kod izvira praznik, kaj nam o tem povedo pisni viri in zakaj je v Sloveniji Mariji posvečenih toliko cerkva in kapelic. Na to nam bo pomagal odgovoriti duhovnik Blaž Franko. <p>Blaž Franko o izvoru praznika</p><p><p>Govorimo o Marijinem vnebovzetju, ki velja za največji cerkveni Marijin praznik. Od kod izvira praznik, kaj nam o tem povedo pisni viri in zakaj je v Sloveniji Mariji posvečenih toliko cerkva in kapelic.</p></p> 174797710 RTVSLO – Ars 1135 clean V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o Marijinem vnebovzetju, ki velja za največji cerkveni Marijin praznik. Od kod izvira praznik, kaj nam o tem povedo pisni viri in zakaj je v Sloveniji Mariji posvečenih toliko cerkva in kapelic. Na to nam bo pomagal odgovoriti duhovnik Blaž Franko. <p>Blaž Franko o izvoru praznika</p><p><p>Govorimo o Marijinem vnebovzetju, ki velja za največji cerkveni Marijin praznik. Od kod izvira praznik, kaj nam o tem povedo pisni viri in zakaj je v Sloveniji Mariji posvečenih toliko cerkva in kapelic.</p></p> Thu, 12 Aug 2021 13:00:00 +0000 Mariologija V tokratni v oddaji gostimo magistro komunikologije, novorojenko kristjanko Vaneso Čanji iz Celja. Deluje kot pridigarka v obnebju tamkajšnje Baptistične cerkve. Tema – inspirativnost Božje besede v vsakdanjem življenju kristjana. 174796351 RTVSLO – Ars 1550 clean V tokratni v oddaji gostimo magistro komunikologije, novorojenko kristjanko Vaneso Čanji iz Celja. Deluje kot pridigarka v obnebju tamkajšnje Baptistične cerkve. Tema – inspirativnost Božje besede v vsakdanjem življenju kristjana. Fri, 06 Aug 2021 09:30:00 +0000 Pomoč božje besede Papež Frančišek je pred kratkim zadnjo julijsko nedeljo namenil skrbi za ostarele. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Jožetom Ramovšem o razmišljanjih znamenitega rimskega filozofa Marka Tulija Cicerona o starosti. 174794672 RTVSLO – Ars 1217 clean Papež Frančišek je pred kratkim zadnjo julijsko nedeljo namenil skrbi za ostarele. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Jožetom Ramovšem o razmišljanjih znamenitega rimskega filozofa Marka Tulija Cicerona o starosti. Fri, 30 Jul 2021 12:30:00 +0000 Ciceron - Pogovori o starosti Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo katoliškemu tedniku Družina, ki vstopa v 70. obletnico delovanja. Družina se je v tem času razvila v prodoren tiskani medij, ki je pomembno vplival na proces demokratizacije na Slovenskem. Novinar Nejc Krevs se bo ozrl v preteklost, se dotaknil sedanjosti in zrl v prihodnost tega modernega katoliškega tednika, ki sledi sodobnim trendom in se ne dotika zgolj verskih tematik, temveč tako rekoč vseh por družbe. To potrjuje tudi slogan Družine: "Vedno s teboj!" <p>Slogan Družine: "Vedno s teboj!"</p><p><p>Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo katoliškemu tedniku Družina, ki vstopa v 70. obletnico delovanja. Družina se je v tem času razvila v prodoren tiskani medij, ki je pomembno vplival na proces demokratizacije na Slovenskem. Novinar in voditelj Nejc Krevs se bo ozrl v preteklost, se dotaknil sedanjosti in zrl v prihodnost tega modernega katoliškega tednika, ki sledi sodobnim trendom in se ne dotika zgolj verskih tematik, temveč tako rekoč vseh por družbe. Vabljeni k poslušanju!</p></p> 174791471 RTVSLO – Ars 972 clean Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo katoliškemu tedniku Družina, ki vstopa v 70. obletnico delovanja. Družina se je v tem času razvila v prodoren tiskani medij, ki je pomembno vplival na proces demokratizacije na Slovenskem. Novinar Nejc Krevs se bo ozrl v preteklost, se dotaknil sedanjosti in zrl v prihodnost tega modernega katoliškega tednika, ki sledi sodobnim trendom in se ne dotika zgolj verskih tematik, temveč tako rekoč vseh por družbe. To potrjuje tudi slogan Družine: "Vedno s teboj!" <p>Slogan Družine: "Vedno s teboj!"</p><p><p>Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo katoliškemu tedniku Družina, ki vstopa v 70. obletnico delovanja. Družina se je v tem času razvila v prodoren tiskani medij, ki je pomembno vplival na proces demokratizacije na Slovenskem. Novinar in voditelj Nejc Krevs se bo ozrl v preteklost, se dotaknil sedanjosti in zrl v prihodnost tega modernega katoliškega tednika, ki sledi sodobnim trendom in se ne dotika zgolj verskih tematik, temveč tako rekoč vseh por družbe. Vabljeni k poslušanju!</p></p> Fri, 16 Jul 2021 12:00:00 +0000 70 LET TEDNIKA DRUŽINA V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Petra Franka s piscem spremne besede h knjigi ameriškega teologa Daniela Bella Ekonomija želje, Matjažem Črnivcem, kjer avtor analizira nasprotja med krščanstvom in kapitalizmom. 174790389 RTVSLO – Ars 1220 clean V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Petra Franka s piscem spremne besede h knjigi ameriškega teologa Daniela Bella Ekonomija želje, Matjažem Črnivcem, kjer avtor analizira nasprotja med krščanstvom in kapitalizmom. Mon, 12 Jul 2021 07:30:00 +0000 Ekonomija želje Daniela Bella V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost koprski škof zlatomašnik dr.Jurij Bizjak; megaherčno srečanje s slavljencem je bilo na sedežu škofijskega ordinariata v Kopru. 174788159 RTVSLO – Ars 1592 clean V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost koprski škof zlatomašnik dr.Jurij Bizjak; megaherčno srečanje s slavljencem je bilo na sedežu škofijskega ordinariata v Kopru. Fri, 02 Jul 2021 12:00:00 +0000 Škof Jurij Bizjak - zlatomašnik V luči 30. obletnice osamosvojitve Slovenije bo voditelj in novinar Nejc Krevs gostil ljubljanskega škofa pomočnika dr. Antona Jamnika, ki je v prelomnih trenutkih služboval kot tajnik nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Prav Šuštarjeva vloga še danes predstavlja velik doprinos k začetkom procesa demokratizacije naše države. Kakšno je bila zares vloga Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja, zakaj je bil slovenski samostojnosti naklonjen tedanji papež in kako se vsega skupaj spominja naš gost? Bodite z nami, ko bomo znova zavrteli čas nazaj, da bi po 30. letih s samozavestjo zreli v prihodnost.<p>Novinar Nejc Krevs v pogovoru z dr. Antonom Jamnikom</p><p><p>V luči 30. obletnice slovenske osamosvojitve je voditelj in novinar Nejc Krevs gostil ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika, ki je v prelomnih trenutkih služboval kot tajnik nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Prav Šuštarjeva vloga še danes pomeni velik prispevek k začetkom procesa demokratizacije naše države. Kakšna je bila zares vloga Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja, zakaj je bil slovenski samostojnosti naklonjen tedanji papež in kako se vsega skupaj spominja naš gost?</p></p> 174786201 RTVSLO – Ars 1395 clean V luči 30. obletnice osamosvojitve Slovenije bo voditelj in novinar Nejc Krevs gostil ljubljanskega škofa pomočnika dr. Antona Jamnika, ki je v prelomnih trenutkih služboval kot tajnik nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Prav Šuštarjeva vloga še danes predstavlja velik doprinos k začetkom procesa demokratizacije naše države. Kakšno je bila zares vloga Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja, zakaj je bil slovenski samostojnosti naklonjen tedanji papež in kako se vsega skupaj spominja naš gost? Bodite z nami, ko bomo znova zavrteli čas nazaj, da bi po 30. letih s samozavestjo zreli v prihodnost.<p>Novinar Nejc Krevs v pogovoru z dr. Antonom Jamnikom</p><p><p>V luči 30. obletnice slovenske osamosvojitve je voditelj in novinar Nejc Krevs gostil ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika, ki je v prelomnih trenutkih služboval kot tajnik nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Prav Šuštarjeva vloga še danes pomeni velik prispevek k začetkom procesa demokratizacije naše države. Kakšna je bila zares vloga Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja, zakaj je bil slovenski samostojnosti naklonjen tedanji papež in kako se vsega skupaj spominja naš gost?</p></p> Thu, 24 Jun 2021 13:30:00 +0000 Vloga Katoliške cerkve v času osamosvajanja V tokratni oddajio ponavljamo pogovor Petra Franka s prof. dr. Bogdanom Kolarjem, ki je nastal ob desetletnici obnovljene celjske škofije. Takrat jo je vodil dr. Stanislav Lipovšek, maja letos pa je dobil naslednika dr. Maksimilijana Matjaža. Škofijo pa je Celje imelo že v antičnih časih. 174783798 RTVSLO – Ars 1468 clean V tokratni oddajio ponavljamo pogovor Petra Franka s prof. dr. Bogdanom Kolarjem, ki je nastal ob desetletnici obnovljene celjske škofije. Takrat jo je vodil dr. Stanislav Lipovšek, maja letos pa je dobil naslednika dr. Maksimilijana Matjaža. Škofijo pa je Celje imelo že v antičnih časih. Sat, 19 Jun 2021 07:00:00 +0000 Zgodovina krščanstva v celjski škofiji Družba Jezusova, eden najbolj poznanih in najmočnejših moških redov v Rimskokatoliški cerkvi, njegovi člani se imenujejo jezuiti, letos obhaja 500 obletnico spreobrnjenja svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Spomladi prihodnje leto se bodo jezuiti spominjali 400. obletnice njegove razglasitve za svetnika, Ignacijevo leto bodo zaokrožili 31. julija prihodnje leto, na bogoslužni praznik sv. Ignacija. Slogan Ignacijevega leta je »Videti vse stvari nove v Kristusu«. Kako bodo jezuiti v Katoliški cerkvi na Slovenskem obeležili leto sv. Ignacija Lojolskega, kako je potekala njegova duhovna preobrazba in o njegovi duhovni zapuščini se je Nataša Lang pogovarjala s provincialom Slovenske province Družbe Jezusove p. Miranom Žvanutom. <p>Pogovor s provincialom Slovenske province Družbe Jezusove p. Miranom Žvanutom</p><p><p>Družba Jezusova, eden najbolj poznanih in najmočnejših moških redov v Rimskokatoliški cerkvi, njegovi člani se imenujejo jezuiti, letos obhaja 500 obletnico spreobrnjenja svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Spomladi prihodnje leto se bodo jezuiti spominjali 400. obletnice njegove razglasitve za svetnika, Ignacijevo leto bodo zaokrožili 31. julija prihodnje leto, na bogoslužni praznik sv. Ignacija. Slogan Ignacijevega leta je »Videti vse stvari nove v Kristusu«.</p> <p>Kako bodo  jezuiti v Katoliški cerkvi na Slovenskem obeležili leto sv. Ignacija Lojolskega, kako je potekala njegova duhovna preobrazba in o njegovi duhovni zapuščini govori provincial Slovenske province Družbe Jezusove p. Miran Žvanut.</p></p> 174782500 RTVSLO – Ars 1431 clean Družba Jezusova, eden najbolj poznanih in najmočnejših moških redov v Rimskokatoliški cerkvi, njegovi člani se imenujejo jezuiti, letos obhaja 500 obletnico spreobrnjenja svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Spomladi prihodnje leto se bodo jezuiti spominjali 400. obletnice njegove razglasitve za svetnika, Ignacijevo leto bodo zaokrožili 31. julija prihodnje leto, na bogoslužni praznik sv. Ignacija. Slogan Ignacijevega leta je »Videti vse stvari nove v Kristusu«. Kako bodo jezuiti v Katoliški cerkvi na Slovenskem obeležili leto sv. Ignacija Lojolskega, kako je potekala njegova duhovna preobrazba in o njegovi duhovni zapuščini se je Nataša Lang pogovarjala s provincialom Slovenske province Družbe Jezusove p. Miranom Žvanutom. <p>Pogovor s provincialom Slovenske province Družbe Jezusove p. Miranom Žvanutom</p><p><p>Družba Jezusova, eden najbolj poznanih in najmočnejših moških redov v Rimskokatoliški cerkvi, njegovi člani se imenujejo jezuiti, letos obhaja 500 obletnico spreobrnjenja svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Spomladi prihodnje leto se bodo jezuiti spominjali 400. obletnice njegove razglasitve za svetnika, Ignacijevo leto bodo zaokrožili 31. julija prihodnje leto, na bogoslužni praznik sv. Ignacija. Slogan Ignacijevega leta je »Videti vse stvari nove v Kristusu«.</p> <p>Kako bodo  jezuiti v Katoliški cerkvi na Slovenskem obeležili leto sv. Ignacija Lojolskega, kako je potekala njegova duhovna preobrazba in o njegovi duhovni zapuščini govori provincial Slovenske province Družbe Jezusove p. Miran Žvanut.</p></p> Thu, 10 Jun 2021 15:00:00 +0000 500 let spreobrnjenja sv. Ignacija Lojolskega - ustanovitelja jezuitov Pet let je minilo od smrti svetovno znanega sociologa slovenskega rodu Thomasa Luckmanna. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor Marka Rozmana s profesorjem dr. Ftranetom Adamom o Luckmannovih znanstvenih dosežkih, tudi na področju sociologije religije. 174780036 RTVSLO – Ars 1064 clean Pet let je minilo od smrti svetovno znanega sociologa slovenskega rodu Thomasa Luckmanna. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor Marka Rozmana s profesorjem dr. Ftranetom Adamom o Luckmannovih znanstvenih dosežkih, tudi na področju sociologije religije. Thu, 03 Jun 2021 10:00:00 +0000 Peta obletnica smrti Thomasa Luckmanna V tokratni oddaji pripravljamo portretno skicirko novega celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža, biblicista, dolgoletnega predstojnika Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti. Je eden najprodornejših oznanjevalcev Božje besede na Slovenskem. Zanj je Sveto pismo temeljni učbenik življenja. 174778882 RTVSLO – Ars 1424 clean V tokratni oddaji pripravljamo portretno skicirko novega celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža, biblicista, dolgoletnega predstojnika Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti. Je eden najprodornejših oznanjevalcev Božje besede na Slovenskem. Zanj je Sveto pismo temeljni učbenik življenja. Thu, 27 May 2021 15:00:00 +0000 Novi celjski škof - DR.MAKSIMILIJAN MATJAŽ V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o prazniku binkošti, ki sledi 50 dni po Veliki noči. Na ta dan je po svetopisemske izročilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Kakšna je njegova pri evangelizaciji in kako ga razumemo v kontekstu svete Trojice? Odgovore bo v pogovoru s kaplanom v župniji Hajdina - Slovenske Konjice Primožem Lorbkom iskal novinar Nejc Krevs. <p>O prazniku Svetega Duha. Gost oddaje: Primož Lorbek</p><p><p>V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o prazniku binkošti, ki sledi 50 dni po Veliki noči. Na ta dan je po svetopisemske izročilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Kakšna je njegova pri evangelizaciji in kako ga razumemo v kontekstu svete Trojice? Odgovore bo v pogovoru s kaplanom župnije Hajdina - Slovenske Konjice Primožem Lorbkom iskal novinar Nejc Krevs.</p></p> 174777432 RTVSLO – Ars 1014 clean V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o prazniku binkošti, ki sledi 50 dni po Veliki noči. Na ta dan je po svetopisemske izročilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Kakšna je njegova pri evangelizaciji in kako ga razumemo v kontekstu svete Trojice? Odgovore bo v pogovoru s kaplanom v župniji Hajdina - Slovenske Konjice Primožem Lorbkom iskal novinar Nejc Krevs. <p>O prazniku Svetega Duha. Gost oddaje: Primož Lorbek</p><p><p>V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o prazniku binkošti, ki sledi 50 dni po Veliki noči. Na ta dan je po svetopisemske izročilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Kakšna je njegova pri evangelizaciji in kako ga razumemo v kontekstu svete Trojice? Odgovore bo v pogovoru s kaplanom župnije Hajdina - Slovenske Konjice Primožem Lorbkom iskal novinar Nejc Krevs.</p></p> Fri, 21 May 2021 15:00:00 +0000 Doživljanje Binkoštnega praznika V cerkvenem koledarju je današnja nedelja označena kot nedelja sredstev družbenega obveščanja. Tudi zato je gost naše oddaje katoliški duhovnik Zoran Kodela - direktor in urednik edine krščanske televizije pri nas – TV EXODUS s sedežem v Mariboru. Govorili bomo o odgovornosti medijev v teh pandemsko zapletenih časih in kako bi morali mediji korektno, pošteno in celovito ljudem predstavljati vsakokratno resnico časa in jim pomagati živeti. 174775353 RTVSLO – Ars 1496 clean V cerkvenem koledarju je današnja nedelja označena kot nedelja sredstev družbenega obveščanja. Tudi zato je gost naše oddaje katoliški duhovnik Zoran Kodela - direktor in urednik edine krščanske televizije pri nas – TV EXODUS s sedežem v Mariboru. Govorili bomo o odgovornosti medijev v teh pandemsko zapletenih časih in kako bi morali mediji korektno, pošteno in celovito ljudem predstavljati vsakokratno resnico časa in jim pomagati živeti. Thu, 13 May 2021 15:00:00 +0000 Zoran Kodela o nedelji družbenih občil Nevroteologija je ena od novejših vej raziskav možganskih dejavnosti. Znanost se sprašuje, kako človekovi možgani dojemajo koncept duhovnosti in Boga. To področje raziskuje tudi teologinja dr. Polona Kos. 174773586 RTVSLO – Ars 1132 clean Nevroteologija je ena od novejših vej raziskav možganskih dejavnosti. Znanost se sprašuje, kako človekovi možgani dojemajo koncept duhovnosti in Boga. To področje raziskuje tudi teologinja dr. Polona Kos. Thu, 06 May 2021 14:00:00 +0000 Nevroteologija Lev Nikolajevič Tolstoj je danes znan kot eden od največjih pisateljev. Bil pa je tudi izvirni mislec in mistik, ki je prišel v spor z Rusko pravoslavno cerkvijo. O Tolstojevih pogledih na življenje in religijo ponavljamo pogovor Petra Franka z zgodovinarjem in rusistom dr. Simonom Malmenvallom. 174771984 RTVSLO – Ars 1442 clean Lev Nikolajevič Tolstoj je danes znan kot eden od največjih pisateljev. Bil pa je tudi izvirni mislec in mistik, ki je prišel v spor z Rusko pravoslavno cerkvijo. O Tolstojevih pogledih na življenje in religijo ponavljamo pogovor Petra Franka z zgodovinarjem in rusistom dr. Simonom Malmenvallom. Thu, 29 Apr 2021 16:00:00 +0000 Tolstojev credo V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili islamu, najmlajši abrahamski religiji. Če smo kristjani nedavno s postom zaključili, pa so muslimani z njim začeli. Vstopili so v sveti mesec ramazan, ki za njih predstavlja obdobje globokega premišljevanja in duhovne prenove. V oddaji bo novinar Nejc Krevs v pogovoru z zgodovinarjem dr. Draganom Potočnikom iskal vzporednice med judovstvom, krščanstvom in islamom. Kako obeležujemo post, kakšne so verske zapovedi in molitve in kako razumeti Boga? <p>Muslimani so vstopili v sveti mesec. Novinar Nejc Krevs je gostil dr. Dragana Potočnika.</p><p><p>V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili islamu, najmlajši abrahamski religiji. Če so kristjani nedavno s postom končali, pa so muslimani z njim začeli. Vstopili so v sveti mesec ramazan, ki za njih predstavlja obdobje globokega premišljevanja in duhovne prenove. V oddaji bo novinar Nejc Krevs v pogovoru z zgodovinarjem dr. Draganom Potočnikom iskal vzporednice med judovstvom, krščanstvom in islamom. Kako zaznamujemo post, kakšne so verske zapovedi in kako razumeti Boga?</p></p> 174770802 RTVSLO – Ars 1085 clean V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili islamu, najmlajši abrahamski religiji. Če smo kristjani nedavno s postom zaključili, pa so muslimani z njim začeli. Vstopili so v sveti mesec ramazan, ki za njih predstavlja obdobje globokega premišljevanja in duhovne prenove. V oddaji bo novinar Nejc Krevs v pogovoru z zgodovinarjem dr. Draganom Potočnikom iskal vzporednice med judovstvom, krščanstvom in islamom. Kako obeležujemo post, kakšne so verske zapovedi in molitve in kako razumeti Boga? <p>Muslimani so vstopili v sveti mesec. Novinar Nejc Krevs je gostil dr. Dragana Potočnika.</p><p><p>V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili islamu, najmlajši abrahamski religiji. Če so kristjani nedavno s postom končali, pa so muslimani z njim začeli. Vstopili so v sveti mesec ramazan, ki za njih predstavlja obdobje globokega premišljevanja in duhovne prenove. V oddaji bo novinar Nejc Krevs v pogovoru z zgodovinarjem dr. Draganom Potočnikom iskal vzporednice med judovstvom, krščanstvom in islamom. Kako zaznamujemo post, kakšne so verske zapovedi in kako razumeti Boga?</p></p> Fri, 23 Apr 2021 14:00:00 +0000 Islamska duhovna prenova med ramazanom Naš gost je David Kisilak iz Murske Sobote. Zaposlen je v pisarni tamkajšnjega škofijskega urada evangeličanske cerkve, opravlja pa tudi službo kantorja, torej skrbi za glasbeno podobo bogoslužij. Njegova življenjska zgodba je res pestra. Po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, službuje pri evangeličanih, kot vernik pripada občestvu Binkoštne cerkve, njegova žena pa je katoličanka. Vendar pravi, da vera in ljubezen premostita vse razlike. 174768799 RTVSLO – Ars 1465 clean Naš gost je David Kisilak iz Murske Sobote. Zaposlen je v pisarni tamkajšnjega škofijskega urada evangeličanske cerkve, opravlja pa tudi službo kantorja, torej skrbi za glasbeno podobo bogoslužij. Njegova življenjska zgodba je res pestra. Po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, službuje pri evangeličanih, kot vernik pripada občestvu Binkoštne cerkve, njegova žena pa je katoličanka. Vendar pravi, da vera in ljubezen premostita vse razlike. Fri, 16 Apr 2021 16:00:00 +0000 Kantor Evangeličanske cerkve David Kisilak Ponavljamo pogovor Marka Rozmana s filozofom in prevajalcem Borisom Šinigojem ml. o pomembni duhovni dediščini ruskega religioznega misleca Nikolaja Berdjajeva. Zaznamoval je rusko kulturno vrenje in prerod ruskega pravoslavja pred 1. svetovno vojno, potem pa je po oktobrski revoluciji moral zapustiti domovino. 174766944 RTVSLO – Ars 1258 clean Ponavljamo pogovor Marka Rozmana s filozofom in prevajalcem Borisom Šinigojem ml. o pomembni duhovni dediščini ruskega religioznega misleca Nikolaja Berdjajeva. Zaznamoval je rusko kulturno vrenje in prerod ruskega pravoslavja pred 1. svetovno vojno, potem pa je po oktobrski revoluciji moral zapustiti domovino. Thu, 08 Apr 2021 14:00:00 +0000 Nikolaj Berdjajev in ruska duhovna religiozna renesansa Velika noč za kristjanke in kristjane ni največji praznik le na občestveni, skupnostni ravni, pač pa predvsem na individualni, osebnostni, ko mora vsak v globini svoje intime vsak dan znova doživeti to Kristusovo vstajensko dramo, ki pomeni svobodo, upanje in radostno življenje. V teh spremenjenih pandemijskih časih se to besedilo Življenja morebiti v vsakem od nas še globlje zarisuje. 174765222 RTVSLO – Ars 1585 clean Velika noč za kristjanke in kristjane ni največji praznik le na občestveni, skupnostni ravni, pač pa predvsem na individualni, osebnostni, ko mora vsak v globini svoje intime vsak dan znova doživeti to Kristusovo vstajensko dramo, ki pomeni svobodo, upanje in radostno življenje. V teh spremenjenih pandemijskih časih se to besedilo Življenja morebiti v vsakem od nas še globlje zarisuje. Thu, 01 Apr 2021 10:00:00 +0000 Branko Cestnik - Velika noč, praznik svobode Na cvetno nedeljo smo oddajo Sedmi dan pripravili drugače, in sicer s Križevim potom Daneta Zajca. Nekaj let pred smrtjo je pesnik ob upodobitvah Križevega pota slikarja Janeza Bernika, ki jih najdemo v cerkvi svetega Janeza Krstnika v ljubljanskem Trnovem, napisal svojo pesnitev Križev pot. Objavil jo je v zborniku Trnovski krogi iz leta 2003. Tokrat njegovo pesniško umetnino v interpretaciji dramskega igralca Petra Boštjančiča, dobitnika Borštnikovega prstana za igralsko ustvarjanje, predvajamo v Sedmem dnevu, prav na začetku pa bomo poslušali uvodno besedilo Daneta Zajca z naslovom Ecce homo. Prebrala ga bo Jasna Rodošek. Tonsko sta oddajo oblikovali Polona Gantar in Darja Hlavka Godina, pripravila pa jo je Tadeja Krečič Schölten. 174763979 RTVSLO – Ars 1223 clean Na cvetno nedeljo smo oddajo Sedmi dan pripravili drugače, in sicer s Križevim potom Daneta Zajca. Nekaj let pred smrtjo je pesnik ob upodobitvah Križevega pota slikarja Janeza Bernika, ki jih najdemo v cerkvi svetega Janeza Krstnika v ljubljanskem Trnovem, napisal svojo pesnitev Križev pot. Objavil jo je v zborniku Trnovski krogi iz leta 2003. Tokrat njegovo pesniško umetnino v interpretaciji dramskega igralca Petra Boštjančiča, dobitnika Borštnikovega prstana za igralsko ustvarjanje, predvajamo v Sedmem dnevu, prav na začetku pa bomo poslušali uvodno besedilo Daneta Zajca z naslovom Ecce homo. Prebrala ga bo Jasna Rodošek. Tonsko sta oddajo oblikovali Polona Gantar in Darja Hlavka Godina, pripravila pa jo je Tadeja Krečič Schölten. Fri, 26 Mar 2021 16:40:00 +0000 Križev pot Daneta Zajca V oddaji Sedmi dan bomo s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo govorili sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in veri v Boga. Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega? <p>Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega?</p><p><p>V oddaji Sedmi dan smo se s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo pogovorjali o sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in vero v Boga.</p> <p>Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega? Pogovor je vodil novinar Nejc Krevs.</p></p> 174762132 RTVSLO – Ars 1025 clean V oddaji Sedmi dan bomo s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo govorili sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in veri v Boga. Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega? <p>Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega?</p><p><p>V oddaji Sedmi dan smo se s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo pogovorjali o sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in vero v Boga.</p> <p>Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega? Pogovor je vodil novinar Nejc Krevs.</p></p> Fri, 19 Mar 2021 14:00:00 +0000 Šport in religija V postnem času se pripravljamo na Veliko noč. Njeno sporočilo je zmaga življenja nad smrtjo. V teh časih pa ljudje, tudi verujoči, zelo težko sprejemajo idejo o Jezusovem vstajenju od mrtvih in o življenju po smrti. O tem ponavljamo pogovor Roberta Kralja s katoliškim duhovnikom in pesnikom Markom Rijavcem. 174760249 RTVSLO – Ars 1156 clean V postnem času se pripravljamo na Veliko noč. Njeno sporočilo je zmaga življenja nad smrtjo. V teh časih pa ljudje, tudi verujoči, zelo težko sprejemajo idejo o Jezusovem vstajenju od mrtvih in o življenju po smrti. O tem ponavljamo pogovor Roberta Kralja s katoliškim duhovnikom in pesnikom Markom Rijavcem. Fri, 12 Mar 2021 12:30:00 +0000 Zakaj je težko verjeti v vstajenje V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z mag. religiologije in etike Dejanom Levičnikom o angelih. Ta duhovna bitja so omenjana v tradiciji številnih verstev. Veliko vlogo imajo v judovskih in krščanskih spisih ter tudi v islamu. 174758519 RTVSLO – Ars 1532 clean V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z mag. religiologije in etike Dejanom Levičnikom o angelih. Ta duhovna bitja so omenjana v tradiciji številnih verstev. Veliko vlogo imajo v judovskih in krščanskih spisih ter tudi v islamu. Fri, 05 Mar 2021 11:30:00 +0000 Angeli: duhovna bitja med Bogom in človekom? Pred mesecem dni smo v naši oddaji gostili katoliškega duhovnika, biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Zadnjič smo govorili o tem kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju. Tokrat pa to temo nadaljujemo in posebno pozornost namenjamo novozaveznim pismom apostola Pavla. 174756843 RTVSLO – Ars 1513 clean Pred mesecem dni smo v naši oddaji gostili katoliškega duhovnika, biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Zadnjič smo govorili o tem kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju. Tokrat pa to temo nadaljujemo in posebno pozornost namenjamo novozaveznim pismom apostola Pavla. Fri, 26 Feb 2021 14:15:00 +0000 Nagovor božje besede- Pavlova pisma V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje? <p>Pogovarjali smo se z župnikom Martinom Golobom.</p><p><p>V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje?</p> <p>&nbsp;</p></p> 174754794 RTVSLO – Ars 1043 clean V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje? <p>Pogovarjali smo se z župnikom Martinom Golobom.</p><p><p>V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje?</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 19 Feb 2021 09:00:00 +0000 Duhovniški poklic - Martin Golob, župnik v Grosuplju Pred začetkom letošnjega postnega časa ponavljamo oddajo o primerjalni presoji svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji. Ti in sorodni motivi imajo pomembno vlogo tudi v ljudski literaturi. O njihovi obravnavi se je Marko Rozman pogovarjal z literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj. 174753322 RTVSLO – Ars 1227 clean Pred začetkom letošnjega postnega časa ponavljamo oddajo o primerjalni presoji svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji. Ti in sorodni motivi imajo pomembno vlogo tudi v ljudski literaturi. O njihovi obravnavi se je Marko Rozman pogovarjal z literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj. Fri, 12 Feb 2021 13:15:00 +0000 Skušnjave in preizkušnje Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se je v ponovitvi oddaje Sedmi dan Robert Kralj pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem. 174751707 RTVSLO – Ars 1398 clean Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se je v ponovitvi oddaje Sedmi dan Robert Kralj pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem. Fri, 05 Feb 2021 14:30:00 +0000 Sanje in duhovnost Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem. <p>Pomen spominjanja žrtev in ohranjanja dostojanstva. Gost oddaje: dr. Renato Podbersič ml.</p><p><p>Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.</p></p> 174749690 RTVSLO – Ars 1239 clean Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem. <p>Pomen spominjanja žrtev in ohranjanja dostojanstva. Gost oddaje: dr. Renato Podbersič ml.</p><p><p>Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.</p></p> Fri, 29 Jan 2021 09:00:00 +0000 Holokavst - temna plat človeštva Ob nedelji Božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža - profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju? <p>Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?</p><p><p>Ob nedelji božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s teološke fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?</p></p> 174748224 RTVSLO – Ars 1466 clean Ob nedelji Božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža - profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju? <p>Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?</p><p><p>Ob nedelji božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s teološke fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?</p></p> Fri, 22 Jan 2021 14:00:00 +0000 Nedelja božje besede Ponavljamo oddajo o verskih motivih v pravljicah bratov Grimm. Jacob in Wilhelm Grimm sta črpala iz arhetipov in simbolov svetovnih kultur, pa tudi z svoje protestantske, kalvinistične vere. O ustvarjanju obeh bratov je v pogovoru z Robertom Kraljem spregovorila profesorica na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić. 174746594 RTVSLO – Ars 1372 clean Ponavljamo oddajo o verskih motivih v pravljicah bratov Grimm. Jacob in Wilhelm Grimm sta črpala iz arhetipov in simbolov svetovnih kultur, pa tudi z svoje protestantske, kalvinistične vere. O ustvarjanju obeh bratov je v pogovoru z Robertom Kraljem spregovorila profesorica na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić. Fri, 15 Jan 2021 14:00:00 +0000 Verski motivi v pravljicah bratov Grimm Gost tokratne oddaje s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je katoliški duhovnik Simon Potnik iz Slovenj Gradca. Poleg svoje župnije vodi tudi pastoralno zvezo župnij. Spontano in iskreno spregovori o številnih dilemah, ki jih pred vse nas postavlja sodobni čas. 174744748 RTVSLO – Ars 1512 clean Gost tokratne oddaje s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je katoliški duhovnik Simon Potnik iz Slovenj Gradca. Poleg svoje župnije vodi tudi pastoralno zvezo župnij. Spontano in iskreno spregovori o številnih dilemah, ki jih pred vse nas postavlja sodobni čas. Fri, 08 Jan 2021 09:00:00 +0000 Zveza pastoralnih župnij V prvi oddaji letošnjega leta je naš gost celjski upokojeni škof dr.Stanko Lipovšek. Spregovorili smo o številnih dilemah sodobnega krščanstva. Seveda se ne moremo izogniti tudi tem pandemijskim preizkušnjam, ki pa so po svoje za vse nas na nek način tudi milostna priložnost, da v svojo prihodnost tkemo več solidarnosti, sočutja in dialoga. 174743172 RTVSLO – Ars 1537 clean V prvi oddaji letošnjega leta je naš gost celjski upokojeni škof dr.Stanko Lipovšek. Spregovorili smo o številnih dilemah sodobnega krščanstva. Seveda se ne moremo izogniti tudi tem pandemijskim preizkušnjam, ki pa so po svoje za vse nas na nek način tudi milostna priložnost, da v svojo prihodnost tkemo več solidarnosti, sočutja in dialoga. Thu, 31 Dec 2020 12:00:00 +0000 Škof Lipovšek o dilemah krščanstva V zadnji oddaji Sedmi dan v letošnjem koledarskem letu smo vam pripravili prerez različnih zanimivih tem, ki smo jih obravnavali v letu 2020. 174742064 RTVSLO – Ars 1498 clean V zadnji oddaji Sedmi dan v letošnjem koledarskem letu smo vam pripravili prerez različnih zanimivih tem, ki smo jih obravnavali v letu 2020. Thu, 24 Dec 2020 14:30:00 +0000 Sedmi dan v letu 2020 V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca 4. stol. ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so: arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki. <p>Antična avtorica, ki razkriva duhovne in topografske razsežnosti Bližnjega vzhoda</p><p><p>V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric, z br. Janom Dominikom Bogatajem, sodelavcem Inštituta za judovstvo, Sveto pismo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca 4. stol. ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174738785 RTVSLO – Ars 1077 clean V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca 4. stol. ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so: arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki. <p>Antična avtorica, ki razkriva duhovne in topografske razsežnosti Bližnjega vzhoda</p><p><p>V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric, z br. Janom Dominikom Bogatajem, sodelavcem Inštituta za judovstvo, Sveto pismo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca 4. stol. ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki.</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 11 Dec 2020 11:45:00 +0000 Antična pisateljica Egerija V tokratni oddaji se bomo poklonili spominu na najstarejšega slovenskega škofa dr. Jožefa Smeja, ki se je pred dnevi preselil v večnost v svojem 99 .letu. Njegov pomemben ustvarjalni znanstveno raziskovalni angažma pri proučevanju slovenskega jezika, zlasti prekmurščine, nam bo pomagal osvetliti akademik prof. dr. Marko Jesenšek. 174736694 RTVSLO – Ars 1512 clean V tokratni oddaji se bomo poklonili spominu na najstarejšega slovenskega škofa dr. Jožefa Smeja, ki se je pred dnevi preselil v večnost v svojem 99 .letu. Njegov pomemben ustvarjalni znanstveno raziskovalni angažma pri proučevanju slovenskega jezika, zlasti prekmurščine, nam bo pomagal osvetliti akademik prof. dr. Marko Jesenšek. Fri, 04 Dec 2020 09:15:00 +0000 V spomin škofu Jožefu Smeju Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.<p>Novinar Nejc Krevs gosti dr. Bogdana Kolarja, upokojenega profesorja zgodovine Cerkve.</p><p><p>Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.</p></p> 174735183 RTVSLO – Ars 945 clean Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.<p>Novinar Nejc Krevs gosti dr. Bogdana Kolarja, upokojenega profesorja zgodovine Cerkve.</p><p><p>Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.</p></p> Fri, 27 Nov 2020 09:00:00 +0000 Štirideset let od smrti nadškofa Jožefa Pogačnika V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost zlatomašnik Niko Marovt - župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem. <p>Župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem.</p><p><p>V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost zlatomašnik Niko Marovt – župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem.</p></p> 174733165 RTVSLO – Ars 1614 clean V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost zlatomašnik Niko Marovt - župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem. <p>Župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem.</p><p><p>V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost zlatomašnik Niko Marovt – župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem.</p></p> Fri, 20 Nov 2020 08:00:00 +0000 Izzivi duhovniškega poklica: Zlatomašnik Niko Marovt V času zdravstvene krize zaradi epidemije bolezni covid -19, se soočamo tudi z večjim stresom in nekateri tudi s travmatičnimi izkušnjami. Zato ponavljamo oddajo, v kateri njen avtor Marko Rozman sprašuje družinskega terapevta dr. Janeza Sečnika, kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa. O tem je bilo opravljeno tudi več raziskav. <p>Kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa.</p><p><p>V času zdravstvene krize zaradi epidemije bolezni covid -19, se soočamo tudi z večjim stresom in nekateri tudi s travmatičnimi izkušnjami. Zato ponavljamo oddajo, v kateri njen avtor Marko Rozman sprašuje družinskega terapevta dr. Janeza Sečnika, kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa. O tem je bilo opravljeno tudi več raziskav.</p></p> 174731857 RTVSLO – Ars 1141 clean V času zdravstvene krize zaradi epidemije bolezni covid -19, se soočamo tudi z večjim stresom in nekateri tudi s travmatičnimi izkušnjami. Zato ponavljamo oddajo, v kateri njen avtor Marko Rozman sprašuje družinskega terapevta dr. Janeza Sečnika, kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa. O tem je bilo opravljeno tudi več raziskav. <p>Kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa.</p><p><p>V času zdravstvene krize zaradi epidemije bolezni covid -19, se soočamo tudi z večjim stresom in nekateri tudi s travmatičnimi izkušnjami. Zato ponavljamo oddajo, v kateri njen avtor Marko Rozman sprašuje družinskega terapevta dr. Janeza Sečnika, kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa. O tem je bilo opravljeno tudi več raziskav.</p></p> Fri, 13 Nov 2020 09:00:00 +0000 Globina vere in doživljanje stresne ter travmatične izkušnje Gost v oddaji, pastor evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič je nedavno izdal knjigo z naslovom »Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju«, v kateri se ukvarja z vprašanji teodiceje. V drugem delu oddaje Sedmi dan vas vabimo, da prisluhnete njegovim razmišljanjem, kaj so o tej temi pisali predvsem krščanski pisci. <p>dr. Daniel Brkič, je nedavno izdal knjigo z naslovom Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju.</p><p><p>Gost v oddaji, pastor evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto, dr. Daniel Brkič, je nedavno izdal knjigo z naslovom Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju, v kateri se ukvarja z vprašanji teodiceje. V drugem delu oddaje Sedmi dan vas vabimo, da prisluhnete njegovim razmišljanjem, kaj so o tej temi pisali predvsem krščanski pisci.</p></p> 174730435 RTVSLO – Ars 1222 clean Gost v oddaji, pastor evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič je nedavno izdal knjigo z naslovom »Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju«, v kateri se ukvarja z vprašanji teodiceje. V drugem delu oddaje Sedmi dan vas vabimo, da prisluhnete njegovim razmišljanjem, kaj so o tej temi pisali predvsem krščanski pisci. <p>dr. Daniel Brkič, je nedavno izdal knjigo z naslovom Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju.</p><p><p>Gost v oddaji, pastor evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto, dr. Daniel Brkič, je nedavno izdal knjigo z naslovom Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju, v kateri se ukvarja z vprašanji teodiceje. V drugem delu oddaje Sedmi dan vas vabimo, da prisluhnete njegovim razmišljanjem, kaj so o tej temi pisali predvsem krščanski pisci.</p></p> Fri, 06 Nov 2020 12:00:00 +0000 Zakaj Bog dopušča trpljenje? 2.del V tokratni praznični oddaji gostimo evangeličanskega škofa mag.Leona Novaka iz Murske Sobote. Tema: simbolna sporočilnost obeh praznikov – dneva reformacije in spomina na rajne, tudi v luči sedanjih sociokulturnih izzivov. <p>Simbolna sporočila prazničnih dnevov reformacije in mrtvih</p><p><p>Evangeličanski škof  mag. Leon Novak premišljuje o simbolni sporočilnosti praznikov, dneva reformacije in spomina na rajne, tudi v luči sedanjih sociokulturnih izzivov.</p></p> 174728642 RTVSLO – Ars 1417 clean V tokratni praznični oddaji gostimo evangeličanskega škofa mag.Leona Novaka iz Murske Sobote. Tema: simbolna sporočilnost obeh praznikov – dneva reformacije in spomina na rajne, tudi v luči sedanjih sociokulturnih izzivov. <p>Simbolna sporočila prazničnih dnevov reformacije in mrtvih</p><p><p>Evangeličanski škof  mag. Leon Novak premišljuje o simbolni sporočilnosti praznikov, dneva reformacije in spomina na rajne, tudi v luči sedanjih sociokulturnih izzivov.</p></p> Fri, 30 Oct 2020 09:00:00 +0000 Evangeličanski škof Leon Novak o pomenu praznikov V oddaji Sedmi dan bomo z dr. Matjažem Celarcem, duhovnikom in asistentom pri katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani, odkrivali pomen odnosa, ki ga imajo mladi do vere in spoznali zgodbo preminulega Carla Acutisa, računalniškega genija, ki je bil nedavno beatificiran in predstavlja danes mnogim mladim zgled življenja po Kristusu. <p>Prvi svetnik na svetu iz vrst milenijcev?</p><p><p>V tokratni oddaji Sedmi dan bomo z <strong>dr. Celarcem,</strong> duhovnikom in asistentom pri katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani, odkrivali pomen odnosa, ki ga imajo mladi do vere. Novinarju Nejcu Krevsu in dr. Matjažu Celarcu bo izhodišče za pogovor predstavljala zgodba preminulega Carla Acutisa. Danes je ta računalniški genij, ki je bil nedavno beatificiran, mnogim mladim zgled življenja po Kristusu.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174727272 RTVSLO – Ars 1265 clean V oddaji Sedmi dan bomo z dr. Matjažem Celarcem, duhovnikom in asistentom pri katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani, odkrivali pomen odnosa, ki ga imajo mladi do vere in spoznali zgodbo preminulega Carla Acutisa, računalniškega genija, ki je bil nedavno beatificiran in predstavlja danes mnogim mladim zgled življenja po Kristusu. <p>Prvi svetnik na svetu iz vrst milenijcev?</p><p><p>V tokratni oddaji Sedmi dan bomo z <strong>dr. Celarcem,</strong> duhovnikom in asistentom pri katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani, odkrivali pomen odnosa, ki ga imajo mladi do vere. Novinarju Nejcu Krevsu in dr. Matjažu Celarcu bo izhodišče za pogovor predstavljala zgodba preminulega Carla Acutisa. Danes je ta računalniški genij, ki je bil nedavno beatificiran, mnogim mladim zgled življenja po Kristusu.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 23 Oct 2020 13:30:00 +0000 Carlo Acutis, vzor mladini Niz oddaj z naslovom "Vplivne ženske v Cerkvi" nadaljujemo z oddajo o Julijani iz Norwicha, srednjeveški anahoreti (puščavnici) iz poznega 14. stoletja in avtorici vplivnega spisa "Razodetja Božje ljubezni". Zanimalo nas je, kaj je v središču anahoretskega načina življenja. Kateri so glavni poudarki njene teologije in ali je vplivala tudi na sodobno feministično misel? Naš gost je eminenten filozof in teolog prof. dr. Denys Turner, poznavalec poznoantičnega in srednjeveškega krščanskega izročila in predavatelj na najuglednejših univerzah Cambridge, Yale in Princeton. Leta 2011 je objavil tudi študijo z naslovom "Julijana iz Norwicha: teologinja". Foto: Wikipedija<p>O srednjeveški puščavnici iz 14. stoletja smo se pogovarjali z eminentnim filozofom in teologom prof. dr. Denysom Turnerjem.</p><p><p>Naslednja osebnost v nizu oddaj <em>Vplivne ženske v Cerkvi</em> je <strong>Julijana iz Norwicha</strong>, srednjeveška anahoreta (puščavnica) iz poznega 14. stoletja in avtorica vplivnega spisa <em>Razodetja Božje ljubezni</em>. Zanimalo nas je, kaj je v središču anahoretskega načina življenja. Kateri so glavni poudarki njene teologije in ali je vplivala tudi na sodobno feministično misel? Naš gost je eminenten filozof in teolog prof. dr. <strong>Denys Turner</strong>, poznavalec poznoantičnega in srednjeveškega krščanskega izročila in predavatelj na najuglednejših univerzah Cambridge, Yale in Princeton. Leta 2011 je objavil tudi študijo z naslovom <em>Julijana iz Norwicha: teologinja</em>.</p> <p><strong>Sorodne oddaje:</strong></p> <ul> <li><a>Vplivne ženske v Cerkvi: sv. Brigita Švedska</a></li> <li><a>Vplivne ženske v Cerkvi: sv. Katarina Sienska</a></li> <li><a>Vplivne ženske v Cerkvi: sv. Hildegarda iz Bingna</a></li> <li><a>Prof. Peter Tyler o duhovnosti Terezije Avilske</a></li> </ul> <hr /> <p><strong>Julijana iz Norwicha je živela anahoretsko življenje. Beseda »anahoret« je danes tako rekoč izginila iz naše kolektivne zavesti. Kdo je bil anahoret oz. anahoreta v srednjem veku? Za kakšen način življenja je šlo?</strong></p> <p>Julijana je prav gotovo bila anahoreta (puščavnica). Ni jasno, ali je že bila anahoreta, ko je napisala kratko različico govora <em>Razodetja Božje ljubezni</em>, ali pa je to postala pozneje. Anahoreta je seveda bila večino svojega življenja. Kaj to sploh pomeni? Beseda izvira iz grškega izraza »ana-chora« in pomeni osebo, ki je brez skupnosti, občestva. Anahoreta je samotarka, ki se umakne sama zase. V srednjem veku so bili anahoreti in anahorete tisti, ki jih je Cerkev prepoznala, da so poklicani za takšen način življenja. Anahoreto je v njeno samotarsko celico uvedel škof z obredom, ki je bil zelo podoben pogrebnemu obredu. Zaobljubila se je življenju, kot da bi umrla svetu in vstala v Kristusu. Gre za gibanje samotarjev. Julijana iz Norwicha je ženska, ki živi v srednjem veku, na vzhodni obali Anglije. Vemo, da je bilo v tem obdobju, torej konec 14. in v začetku 15. stoletja, v Angliji približno 140 oz. 150 anahoretov. Ta način življenja je v srednjem veku postal zelo priljubljen. Spomnimo, da je bilo število prebivalcev v Angliji takrat zelo majhno, enakovredno polovici sodobnega mesta, razpršeni pa so bili po celotnem ozemlju. Ti anahoreti se torej zaobljubijo, da bodo umrli s Kristusom in da bodo z njim vstali, – in sicer v majhni stavbi, ki se drži cerkve, in z oknom, ki drži na mestno ulico. Precej neobičajno je, da ta samotarka živi tik ob župnijski cerkvi, ki je javna cerkev skupnosti. Pripada torej skupnosti, in sicer kot samotarka znotraj te iste skupnosti. Gre za nekaj nenavadnega: hoče biti vidna znotraj skupnosti v Norwichu. V srednjem veku je bilo to zelo veliko mesto, drugo največje v takratni Angliji. Na eni strani imamo živahno mesto, na drugi strani pa to samotarko, ki predstavlja nekaj drugega, namreč resničnost, ki je dostopna samo tako, da se človek izloči iz mestnega življenja. Ta človek je znamenje te oddelitve v samem mestu, iz katerega se je izločil. Gre za zelo zapleteno razmerje med tem, da sem brez skupnosti (»ana-chora«), in med tem, da sem sredi mestne skupnosti priča nečesa, kar tej skupnosti verjetno manjka prav zaradi značaja samega mestnega življenja. Ta mestna skupnost v svojem središču nima miru. Mislim, da Julijana hoče biti znamenje molka in spokojnosti v središču živahnega trgovskega mesta. To je njena poklicanost. V zgodovini prve Cerkve najdemo izvore takega načina življenja pri puščavskih očetih v Palestini in Egiptu. Ljudje se umaknejo iz mesta v puščavo, da bi pričevali za resnico, s katero se mesto ni sposobno spoprijeti. Mesto je kraj poslov, anhoret pa je človek, moški ali ženska, ki pričuje o molku. Pomembno je, da o tem pričuje mestu, ker se v molku spoprimeš z resničnim svetom, medtem ko mesto ostaja kraj domišljije in zato kraj nečesa neresničnega. Julijana živi v takrat živahnem angleškem mestu Norwich in uteleša mir in spokojnost kontemplacije. O tem pričuje sredi zaposlenega in obremenjenega sveta. Mislim, da gre v grobem za to.</p> <p><strong>Ustaviva se nekoliko pri tem, kar ste pravkar nakazali, namreč, da anahoret, moški ali ženska, pričuje o drugačnem cilju, o drugi razsežnosti človeškega življenja, ki se v mestnem in svetnem vrvežu izgubi, najpogosteje pa ju preprosto prezremo.</strong></p> <p>Mislim, da gre prav za to: biti po eni strani v mestu, a utelešati nekaj, česar mesto po navadi ne priznava in ne upošteva. Gre za občutek, da mesto potrebuje nekoga, ki živi v cerkveni stavbi, a je v nekem smislu ločen. Julijanina celica, prostor, kjer živi, je majhna stavba, ki se drži cerkve, z lino v steni, skozi katero lahko vidi glavni oltar. Gre za to, da je navzoča prek sveta, hkrati pa ločena od njega. To bi lahko imenovali pričevanje. Ona je priča nečesa, česar mesto in svet ne poznata. Gre za povsem zavestno dejanje v odnosu do skupnosti, in sicer s položaja, ki je ločeno od nje. Ta dinamika odnosa ima značaj pričevanja in je nekaj običajnega v bivanju anahoretov v srednjeveški Angliji in Severni Evropi. Takšen način življenja širša skupnost sprejema in ga podpira kot nekaj, kar potrebuje. V takratni urbani skupnosti je potreba po anahoretih, kar je po eni strani povezano zlasti z urbanizacijo Evrope v poznem srednjem veku, po drugi pa s pričevanjem o nečem, kar presega takšen način življenja, o puščavi znotraj tega zaposlenega in obremenjenega sveta.</p> <p><strong>Če se dotakneva bistva takšnega načina življenja, ne moreva mimo Kristusa, ki je resničnost odnosa, o katerem govoriva. Teološko to ubesedi apostol Pavel z besedami: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,20).</strong></p> <p>To vsekakor drži. Povsem jasno gre za splošno krščansko poklicanost v srednjeveški Cerkvi. Gre za prenovo, ki se navdihuje pri puščavskih očetih v prvih stoletjih krščanstva. Poklican človek zapusti mesto, saj je to kraj neresničnosti, da bi se spoprijel z resničnostjo, ki je utelešena v Kristusovem življenju. Ta resničnost je tako tuja življenju v mestu, da mora o njej pričevati nekdo, ki se je izločil iz mesta. Čeprav je sam ločen od mesta, prinaša Kristusa v mesto od zunaj. Mesto je izrinilo Kristusa na obrobje. Tako Julijana pričuje z obrobja in uteleša Kristusovo središčno vlogo v življenju človeka. Zanjo je Kristus središče življenja. In središčni pomen Kristusa, ki ga je mesto izrinilo na obrobje, prinaša nazaj v mesto. Gre za globoko in bistveno krščansko poklicanost. Ob koncu srednjega veka in z nastankom sodobne Evrope, z reformacijo in tako naprej, je to izginilo. In zato obstajajo poskusi, da bi tudi danes oživili anahoretsko življenje v sodobnem svetu. Toda ta sodobni anahoretski način življenja ni organsko vključen v srednjeveško kulturo, kot je bil v obdobju Julijane iz Norwicha, ki je temeljil na tem zapletenem odnosu: na obrobnosti (marginalizaciji) mesta in središčni vlogi Kristusa. Gre za napetost med mestom in Kristusom, ki jo uteleša Julijana. In znotraj tega sveta govori bistvene stvari, ker se je znašla v stanju, ki ga imenuje razodetje. V srednjeangleški besedi uporablja besedo »videnja« (shewings). Stvari so ji nekako razkrite. To je vsebina njene knjige, katere krajšo različico je verjetno napisala kmalu zatem, ko je začela z anahoretskim življenjem. Dvajset, morda petindvajset let pozneje pa je napisala daljšo, precej obsežnejšo različico kratkega besedila. Ta je teološko zelo bogata in zapletena. Toda vse to temelji na občutju njene anahoretske identitete, ki je v tem, da ona stvari vidi in jih mora razodevati. Zanimivo je, da Julijana ne nagovarja nobene določene skupine ljudi. Izrecno pravi, da piše za vsakogar, za vse ljudi. V nasprotju z univerzitetnimi profesorji, ki pišejo za študente in izobražence, ali v nasprotju z menihi, ki o meditaciji pišejo znotraj meniških skupnosti, Julijana nima skupnosti. Je »ana-chora«, torej brez skupnosti, in prav zato lahko nagovarja vsakogar. Vedno znova pravi, da so <em>Razodetja</em>, ki so ji dana, namenjena vsakemu, in ne samo določeni skupnosti. To bode v oči. Ker je po eni strani izločena, je, nenavadno, sposobna pisati za vsakogar, in ne samo za posamezno skupnost. Mislim, da je to precej pomembno za razumevanje ozadja njenih <em>Razodetij</em>. Napisana so za vsakogar – ne za menihe, ne za univerzitetne profesorje, ampak za običajnega kristjana.</p> <p><strong>Sodobna katoliška teologija se je znašla v krizi. Postala je abstraktna, zato tudi ni več sposobna nagovoriti človeka v njegovi konkretnosti. Srednjeveška teologija pa je temeljila na simbolu, ki je bil vez med mislijo in življenjem. Kako moramo razumeti teologijo, ko govorimo o Julijani iz Norwicha?</strong></p> <p>Mislim, da ste se s tem, kar ste povedali, dotaknili nečesa pomembnega. Gre za veliko razliko med srednjeveškim in novoveškim pojmovanjem sveta v 16. in 17. stoletju. Za novoveško pojmovanje sveta je bila značilna Descartesova, v angleškem prostoru pa Hobbesova filozofija. Onadva fizični svet pojmujeta kot stroj. Svet je kot stroj, ki deluje na osnovi mehanskih udarcev, te pa uravnavajo fizikalni zakoni. Toda Julijana živi v poznem srednjeveškem svetu, v katerem se svet kaže kot knjiga. In če hočeš razumeti svet, moraš najti ključ do jezika, da lahko bereš svet. Svet je besedilo, ki ga je ustvaril in napisal Bog. In mi smo bralci tega besedila. In to Julijana nenehno počne. Poskuša brati svojo lastno izkušnjo, poskuša spoznati, kako naj jo interpretira in razume. In sporočilo, ki je osrednjega pomena v kratki različici njenih <em>Razodetij</em> in pozneje razširjeno v daljši različici, je povzeto v preprostem vprašanju: v tej knjigi, ki je svet, ki ima pomen, so stvari, ki se dogajajo in ki jih je nemogoče uskladiti s pomenom sveta – in to je obstoj greha. Zanjo je greh absurden. V svetu nima svojega mesta, je nekaj nesmiselnega. Izrecno pravi Bogu: »Lahko bi ustvaril svet brez greh. Zakaj si ustvaril svet, v katerem je toliko greha in zla?« Ne pozabimo, da Julijana piše – kar zadeva nasilje, družbeni razkroj, nered, bolezni, lakoto – v enem izmed najhujših stoletjih v zahodni zgodovini, takoj za še hujšim 20. stoletjem. Gre za strašno stoletje, v katerem gre vse narobe. Julijana pravi Bogu: »Zakaj si ustvaril svet, v katerem je toliko zla? Lahko bi ustvaril svet, v katerem bi bili ljudje popolnoma svobodni, a ne bi grešili.« Povsem jasno se zaveda, da je v krščanskem nauku o nebesih svet, kjer so ljudje popolnoma svobodni in kjer ni greha. Julijana si zastavi ključno teološko vprašanje, ki predstavlja središče njenega spraševanja, njenih <em>Razodetij</em>: v njih ne vidim greha, toda v izkušnji ga vidim. Cerkev me uči, da greh je, a v <em>Razodetjih</em> greha nisem videla. Kako naj uskladim ti dve zgodbi? Kako naj naredim eno zgodbo, saj se zdi, da sta med seboj nezdružljivi. Ta povezava jo posebno zaposluje, in sicer zato, ker je središče njenih <em>Razodetij</em> to, da je Bog zgolj in samo ljubezen. Bog ne naredi ničesar, razen iz ljubezni. Če je Bog vsemogočen in lahko stori vse in hoče vse dobro – čemu greh? In Julijana končno pravi: tega ne moremo razumeti. Za to težavo ni formalne teološke rešitve. Živeti moramo z resnico teh stvari: z resnico izkušnje po eni strani, ki jo imenuje »ostra bolečina greha«, in po drugi z resnico Božje ljubezni, ki prežema vse druge resničnosti. Pravi tudi, da se naša teologija, naše življenje dogaja v tem presečišču paradoksa in zapletenosti. To pa je nekaj čudovito spokojnega. Julijana se ne zateče k preprostim rešitvam problema zla. Po drugi strani pa ne misli – tako kot nekateri teologi – da zlo ni resnično. Saj pravi, kot sem pravkar povedal, da je zlo »ostra bolečina«, da je resničnejše od vsega drugega. Pa vendar je zlo mogoče samo v svetu, ki ga v celoti vodi ljubezen. In središče tega je seveda Kristusov križ. Smisel, skrivnost, zapletenost tega bomo našli v tej zelo živi celoti podob na začetku njenega besedila – v podobah trpečega Kristusa, njegovega obraza, oblitega s krvjo in bolečino. V tem je nekakšna rešitev tega problematičnega odnosa med Božjo ljubeznijo in grehom. Mislim, da je središče Julijanine teologije izkušnja, ki vodi vsak poskus, da bi razumeli skrivnost vsega. Ta pa je v navideznem nasprotju med večno, vsemogočno Božjo ljubeznijo in obstojem greha. Zato se sprašuje: »Zakaj greh?« Povsem mogoče bi bilo, da v stvarstvu, ki ga je Bog naredil, ne bi bilo greha. Ta središčna napetost Julijano vedno znova sili k razmišljanju, spraševanju: Čemu zlo? In nikakor se ne zadovolji s predvidljivimi in preprostimi odgovori. Končno je prepričana, da se preprosti odgovori ljudi dejansko ne spoprimejo s problemom. To nasprotje je središče njene misli, po drugi strani pa tudi vir miru in spokojnosti. Človek mora živeti z nasprotjem med to in ono izkušnjo, dokler se na koncu vse ne razreši, kot sama pravi: »vse bo dobro«. To vemo. Toda kako se bo to zgodilo, tega ne vemo.</p> <p><strong>Navezal bi se na pravkar omenjen slovit Julijanin stavek: »alle manere of thinge shalle be wele« – nekoliko bolj prosto bi lahko rekli: »vse bo v redu«. V knjigi <em>Julijana iz Norwicha: teologinja</em> opozarjate, da te trditve ne smemo razumeti v optimistično-sentimentalnem smislu. Kakšno je pravzaprav sporočilo tega stavka?</strong></p> <p>Po eni strani ona ne bo zavzela stališča, da greh ni resničen. Greh je še kako resničen. Naj se spet vrnem k temu, da je Julijana preživela v obdobju, ko je v letih 1348 in 1349 kuga pokosila tretjino evropskega prebivalstva. Takrat je bila stara pet ali šest let. Torej ima izkušnjo greha kot krute resničnosti. Nikakor ne bo rekla, da greh ni resničen, ampak pravi, da je greh, ki najde pot v našo resničnost, nekaj neresničnega, in tako naredi našo resničnost neresnično. Čeprav je to zapleten način izražanja, gre za to, da zaradi greha živimo neresnično življenje. Naj se navežem na to, kar sem že povedal: mesto je neresničen svet, zato se moram umakniti iz njega, da bi dobil pravi pogled na stvari. Greh je navzoč povsod, hkrati pa ji je bilo v <em>Razodetjih</em> rečeno, da bo vse dobro. Toda kako se bo to zgodilo, tega ne razumem. Zanjo je pomembno, da se oprimemo obeh resnic. Greh vsekakor obstaja. Nad človeštvom visi prekletstvo, saj je prežeto z grehom. Človeštvo živi v svetu greha. Pa vendar, znotraj te resničnosti je večja resničnost, resničnost ljubezni. Daljša različica <em>Razodetij</em> – gre za razširjeno različico krajšega besedila, ki poroča o Julijaninih videnjih – vsebuje premišljevanja o tem bistvenem paradoksu. Julijana se poglablja v to skrivnost in poskuša najti presečišče med tema dvema resničnostima, resničnostjo greha in resničnostjo ljubezni. In konča knjigo – v skoraj zadnjem stavku pravi: »Napisala sem ta razodetja in v njih sem videla samo ljubezen, potem pa pravi v zelo nenavadni srednjeangleški obliki, da to delo še ni končano (»is not yet performed, as to my sight«). In mislim, da hoče reči, da to delo, torej naše življenje na zemlji še ni končano. In zato moramo živeti v tej napetosti med neskončno resničnostjo ljubezni in končno, uničujočo resničnostjo greha. In kako je mogoče, da obstaja stvarstvo, v katerem vlada ta napetost, je nekaj, kar bomo izvedeli, a ne v tostranstvu. Šele s smrtjo bomo razumeli, zakaj je tako. V tem širšem smislu pravi: »vse bo dobro«, a védenje o tem nam ni dostopno v tostranstvu. Zakaj je tako – to nam kaže Kristusov križ. To je najhujša stvar, ki jo lahko človek stori, da torej ubije Boga. Tu je problem razrešen, presežen. Tu je vstajenje, tu je življenje. Njen odgovor na teološko uganko, s katero se spoprime, je: »Glej na križ, v obraz trpečega Jezusa!« Tu boš našel odgovor – globoko in brezdanjo skrivnost. In skrivnost ni rešljiva, kot so rešljivi logični problemi ali križanka. S skrivnostjo moraš živeti in se učiti ljubiti. Tu ni takojšnjih rešitev. To je zanjo pomembno, kar zadeva razumevanje teologije. Teologija ne ponuja preprostih rešitev, ampak te pritegne v neizrekljivo skrivnost Božje ljubezni, ki se kaže prav v usmrtitvi človeka, saj je človeštvu razodel Boga.</p> <p><strong>Julijana pogosto govori o Kristusu kot materi. Morda je to eden izmed razlogov, zakaj se sodobna feministična teorija navdušuje nad njenimi spisi. Ali lahko Julijana iz Norwicha pripomore k sodobnemu razumevanju ženskosti in kako?</strong></p> <p>Seveda lahko. Mislim, da je v 20. in 21. stoletju Julijana bolj brana kot v srednjem veku. Njeno besedilo je v zgodnjem 16. in 17. stoletju bolj ali manj izginilo. Znova smo ga odkrili v poznem 19. stoletju, v 20. stoletju pa je postalo znano v zahodnem krščanskem svetu. Eden izmed razlogov za to bi lahko bil, presenetljivo, ta, da povsem naravno govori o »naši sveti materi Jezusu«. Zanimivo je, da feminizira drugo osebo svete Trojice, in ne Očeta. Nikoli ne govori o Očetu kot materi, ampak govori o Jezusu kot materi. V značilnem stavku v daljši različici besedila pravi: »Naša sveta mati Jezus, on nas rešuje.« Ali vidite, kaj počne? Oba spola združi v enem samem stavku. Nekako lahko v tem človeku, Odrešeniku, vidimo moškega in žensko. In nobene težave ni, če v enem stavku uporabimo oba spola. Niti ni pomembno, katerega od spolov izrazimo, pač pa je pomenljivo, če izraziš samo enega. Zato je bolje, da izraziš oba. Šele tako ubesediš smisel te človeške osebe, ki je odprta, dostopna sleherni izkušnji, izkušnji moškosti in ženskosti. To neizključevanje je ključno za njeno misel. Gre za čut, da uporabljaš celoten nabor besed, ki nam je dostopen, vso poezijo, retoriko, gledališko umetnost, glasbo, ples. Vse to potrebujemo, da bi se nekako približali tej Kristusovi skrivnosti. Nikakor ne gre za to, da bi bila Julijana feministka proti čemur koli drugemu. Ona feminizem razume kot nekaj samoumevnega, danega, skupaj z vsem besednim zakladom, podobami in mateforami, ki jih potrebujemo, če hočemo razumeti bogastvo in zapletenost krščanskega razodetja. To je nekaj čudovitega. In razumem, zakaj to navdušuje feministke v 21. stoletju. Toda pri vsem tem ne gre za to, da bi bila ena stvar proti drugi, na primer ženskost proti moškosti. V enem stavku: »Naša sveta mati Jezus, on nas rešuje«, uporabi obe podobi. Jasno je, da gre za zavestno in namerno početje, ki presega sleherno izključevanje spolov. Seveda gre za kritično ost, uperjeno proti teologiji njenega časa, ki je bila izrazito zadeva moških. Morda je v 21. stoletju to še bolj poudarjeno. Če sem iskren, je jezik v 14. stoletju, kar zadeva Kristusa, veliko bolj zapleten in raznolik kot v 21. stoletju. Kdo danes govori o Bogu kot ženski? 21. stoletje precej naivno sledi temu, kar je v 14. stoletju samo po sebi zelo zapleteno, zanimivo in rodovitno, – in sicer v tej neopazni ženski na vzhodni obali Anglije, ki živi anahoretsko življenje. Ali si lahko mislite? In Julijana sploh ni bila univerzitetno izobražena. Očitno je veliko brala, čeprav ženske v tistem obdobju niso imele možnosti brati knjig. Verjetno ni znala latinščine, zato tudi ni mogla brati teoloških besedil krščanskega izročila. Toda s svojim anahoretskim načinom življenja je nekako sama zase razumela, – tik ob cerkvi, zunaj skupnosti, a v stiku z njo – smisel, živahnost in zapletenost teološkega jezika, ki ga takratni univerzitetni profesorji niso razumeli in ki ga tudi dandanes ne razumejo. Povsem jasno mi je, zakaj se feministični teoretiki ukvarjajo z njenim besedilom. A če to počnejo, mislim, da bi morali razumeti, da je Julijana iz Norwicha bolj zapletena, da ni zgolj preprosta ženska, ki bi spol razumela kot binarno kategorijo: moški – ženska, ampak vključuje oba. In v tem je bogastvo in izvirnost njene misli. Zato jo moramo imeti za najpomembnejšo teologinjo zahodnega krščanstva.</p></p> 174715835 RTVSLO – Ars 1614 clean Niz oddaj z naslovom "Vplivne ženske v Cerkvi" nadaljujemo z oddajo o Julijani iz Norwicha, srednjeveški anahoreti (puščavnici) iz poznega 14. stoletja in avtorici vplivnega spisa "Razodetja Božje ljubezni". Zanimalo nas je, kaj je v središču anahoretskega načina življenja. Kateri so glavni poudarki njene teologije in ali je vplivala tudi na sodobno feministično misel? Naš gost je eminenten filozof in teolog prof. dr. Denys Turner, poznavalec poznoantičnega in srednjeveškega krščanskega izročila in predavatelj na najuglednejših univerzah Cambridge, Yale in Princeton. Leta 2011 je objavil tudi študijo z naslovom "Julijana iz Norwicha: teologinja". Foto: Wikipedija<p>O srednjeveški puščavnici iz 14. stoletja smo se pogovarjali z eminentnim filozofom in teologom prof. dr. Denysom Turnerjem.</p><p><p>Naslednja osebnost v nizu oddaj <em>Vplivne ženske v Cerkvi</em> je <strong>Julijana iz Norwicha</strong>, srednjeveška anahoreta (puščavnica) iz poznega 14. stoletja in avtorica vplivnega spisa <em>Razodetja Božje ljubezni</em>. Zanimalo nas je, kaj je v središču anahoretskega načina življenja. Kateri so glavni poudarki njene teologije in ali je vplivala tudi na sodobno feministično misel? Naš gost je eminenten filozof in teolog prof. dr. <strong>Denys Turner</strong>, poznavalec poznoantičnega in srednjeveškega krščanskega izročila in predavatelj na najuglednejših univerzah Cambridge, Yale in Princeton. Leta 2011 je objavil tudi študijo z naslovom <em>Julijana iz Norwicha: teologinja</em>.</p> <p><strong>Sorodne oddaje:</strong></p> <ul> <li><a>Vplivne ženske v Cerkvi: sv. Brigita Švedska</a></li> <li><a>Vplivne ženske v Cerkvi: sv. Katarina Sienska</a></li> <li><a>Vplivne ženske v Cerkvi: sv. Hildegarda iz Bingna</a></li> <li><a>Prof. Peter Tyler o duhovnosti Terezije Avilske</a></li> </ul> <hr /> <p><strong>Julijana iz Norwicha je živela anahoretsko življenje. Beseda »anahoret« je danes tako rekoč izginila iz naše kolektivne zavesti. Kdo je bil anahoret oz. anahoreta v srednjem veku? Za kakšen način življenja je šlo?</strong></p> <p>Julijana je prav gotovo bila anahoreta (puščavnica). Ni jasno, ali je že bila anahoreta, ko je napisala kratko različico govora <em>Razodetja Božje ljubezni</em>, ali pa je to postala pozneje. Anahoreta je seveda bila večino svojega življenja. Kaj to sploh pomeni? Beseda izvira iz grškega izraza »ana-chora« in pomeni osebo, ki je brez skupnosti, občestva. Anahoreta je samotarka, ki se umakne sama zase. V srednjem veku so bili anahoreti in anahorete tisti, ki jih je Cerkev prepoznala, da so poklicani za takšen način življenja. Anahoreto je v njeno samotarsko celico uvedel škof z obredom, ki je bil zelo podoben pogrebnemu obredu. Zaobljubila se je življenju, kot da bi umrla svetu in vstala v Kristusu. Gre za gibanje samotarjev. Julijana iz Norwicha je ženska, ki živi v srednjem veku, na vzhodni obali Anglije. Vemo, da je bilo v tem obdobju, torej konec 14. in v začetku 15. stoletja, v Angliji približno 140 oz. 150 anahoretov. Ta način življenja je v srednjem veku postal zelo priljubljen. Spomnimo, da je bilo število prebivalcev v Angliji takrat zelo majhno, enakovredno polovici sodobnega mesta, razpršeni pa so bili po celotnem ozemlju. Ti anahoreti se torej zaobljubijo, da bodo umrli s Kristusom in da bodo z njim vstali, – in sicer v majhni stavbi, ki se drži cerkve, in z oknom, ki drži na mestno ulico. Precej neobičajno je, da ta samotarka živi tik ob župnijski cerkvi, ki je javna cerkev skupnosti. Pripada torej skupnosti, in sicer kot samotarka znotraj te iste skupnosti. Gre za nekaj nenavadnega: hoče biti vidna znotraj skupnosti v Norwichu. V srednjem veku je bilo to zelo veliko mesto, drugo največje v takratni Angliji. Na eni strani imamo živahno mesto, na drugi strani pa to samotarko, ki predstavlja nekaj drugega, namreč resničnost, ki je dostopna samo tako, da se človek izloči iz mestnega življenja. Ta človek je znamenje te oddelitve v samem mestu, iz katerega se je izločil. Gre za zelo zapleteno razmerje med tem, da sem brez skupnosti (»ana-chora«), in med tem, da sem sredi mestne skupnosti priča nečesa, kar tej skupnosti verjetno manjka prav zaradi značaja samega mestnega življenja. Ta mestna skupnost v svojem središču nima miru. Mislim, da Julijana hoče biti znamenje molka in spokojnosti v središču živahnega trgovskega mesta. To je njena poklicanost. V zgodovini prve Cerkve najdemo izvore takega načina življenja pri puščavskih očetih v Palestini in Egiptu. Ljudje se umaknejo iz mesta v puščavo, da bi pričevali za resnico, s katero se mesto ni sposobno spoprijeti. Mesto je kraj poslov, anhoret pa je človek, moški ali ženska, ki pričuje o molku. Pomembno je, da o tem pričuje mestu, ker se v molku spoprimeš z resničnim svetom, medtem ko mesto ostaja kraj domišljije in zato kraj nečesa neresničnega. Julijana živi v takrat živahnem angleškem mestu Norwich in uteleša mir in spokojnost kontemplacije. O tem pričuje sredi zaposlenega in obremenjenega sveta. Mislim, da gre v grobem za to.</p> <p><strong>Ustaviva se nekoliko pri tem, kar ste pravkar nakazali, namreč, da anahoret, moški ali ženska, pričuje o drugačnem cilju, o drugi razsežnosti človeškega življenja, ki se v mestnem in svetnem vrvežu izgubi, najpogosteje pa ju preprosto prezremo.</strong></p> <p>Mislim, da gre prav za to: biti po eni strani v mestu, a utelešati nekaj, česar mesto po navadi ne priznava in ne upošteva. Gre za občutek, da mesto potrebuje nekoga, ki živi v cerkveni stavbi, a je v nekem smislu ločen. Julijanina celica, prostor, kjer živi, je majhna stavba, ki se drži cerkve, z lino v steni, skozi katero lahko vidi glavni oltar. Gre za to, da je navzoča prek sveta, hkrati pa ločena od njega. To bi lahko imenovali pričevanje. Ona je priča nečesa, česar mesto in svet ne poznata. Gre za povsem zavestno dejanje v odnosu do skupnosti, in sicer s položaja, ki je ločeno od nje. Ta dinamika odnosa ima značaj pričevanja in je nekaj običajnega v bivanju anahoretov v srednjeveški Angliji in Severni Evropi. Takšen način življenja širša skupnost sprejema in ga podpira kot nekaj, kar potrebuje. V takratni urbani skupnosti je potreba po anahoretih, kar je po eni strani povezano zlasti z urbanizacijo Evrope v poznem srednjem veku, po drugi pa s pričevanjem o nečem, kar presega takšen način življenja, o puščavi znotraj tega zaposlenega in obremenjenega sveta.</p> <p><strong>Če se dotakneva bistva takšnega načina življenja, ne moreva mimo Kristusa, ki je resničnost odnosa, o katerem govoriva. Teološko to ubesedi apostol Pavel z besedami: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,20).</strong></p> <p>To vsekakor drži. Povsem jasno gre za splošno krščansko poklicanost v srednjeveški Cerkvi. Gre za prenovo, ki se navdihuje pri puščavskih očetih v prvih stoletjih krščanstva. Poklican človek zapusti mesto, saj je to kraj neresničnosti, da bi se spoprijel z resničnostjo, ki je utelešena v Kristusovem življenju. Ta resničnost je tako tuja življenju v mestu, da mora o njej pričevati nekdo, ki se je izločil iz mesta. Čeprav je sam ločen od mesta, prinaša Kristusa v mesto od zunaj. Mesto je izrinilo Kristusa na obrobje. Tako Julijana pričuje z obrobja in uteleša Kristusovo središčno vlogo v življenju človeka. Zanjo je Kristus središče življenja. In središčni pomen Kristusa, ki ga je mesto izrinilo na obrobje, prinaša nazaj v mesto. Gre za globoko in bistveno krščansko poklicanost. Ob koncu srednjega veka in z nastankom sodobne Evrope, z reformacijo in tako naprej, je to izginilo. In zato obstajajo poskusi, da bi tudi danes oživili anahoretsko življenje v sodobnem svetu. Toda ta sodobni anahoretski način življenja ni organsko vključen v srednjeveško kulturo, kot je bil v obdobju Julijane iz Norwicha, ki je temeljil na tem zapletenem odnosu: na obrobnosti (marginalizaciji) mesta in središčni vlogi Kristusa. Gre za napetost med mestom in Kristusom, ki jo uteleša Julijana. In znotraj tega sveta govori bistvene stvari, ker se je znašla v stanju, ki ga imenuje razodetje. V srednjeangleški besedi uporablja besedo »videnja« (shewings). Stvari so ji nekako razkrite. To je vsebina njene knjige, katere krajšo različico je verjetno napisala kmalu zatem, ko je začela z anahoretskim življenjem. Dvajset, morda petindvajset let pozneje pa je napisala daljšo, precej obsežnejšo različico kratkega besedila. Ta je teološko zelo bogata in zapletena. Toda vse to temelji na občutju njene anahoretske identitete, ki je v tem, da ona stvari vidi in jih mora razodevati. Zanimivo je, da Julijana ne nagovarja nobene določene skupine ljudi. Izrecno pravi, da piše za vsakogar, za vse ljudi. V nasprotju z univerzitetnimi profesorji, ki pišejo za študente in izobražence, ali v nasprotju z menihi, ki o meditaciji pišejo znotraj meniških skupnosti, Julijana nima skupnosti. Je »ana-chora«, torej brez skupnosti, in prav zato lahko nagovarja vsakogar. Vedno znova pravi, da so <em>Razodetja</em>, ki so ji dana, namenjena vsakemu, in ne samo določeni skupnosti. To bode v oči. Ker je po eni strani izločena, je, nenavadno, sposobna pisati za vsakogar, in ne samo za posamezno skupnost. Mislim, da je to precej pomembno za razumevanje ozadja njenih <em>Razodetij</em>. Napisana so za vsakogar – ne za menihe, ne za univerzitetne profesorje, ampak za običajnega kristjana.</p> <p><strong>Sodobna katoliška teologija se je znašla v krizi. Postala je abstraktna, zato tudi ni več sposobna nagovoriti človeka v njegovi konkretnosti. Srednjeveška teologija pa je temeljila na simbolu, ki je bil vez med mislijo in življenjem. Kako moramo razumeti teologijo, ko govorimo o Julijani iz Norwicha?</strong></p> <p>Mislim, da ste se s tem, kar ste povedali, dotaknili nečesa pomembnega. Gre za veliko razliko med srednjeveškim in novoveškim pojmovanjem sveta v 16. in 17. stoletju. Za novoveško pojmovanje sveta je bila značilna Descartesova, v angleškem prostoru pa Hobbesova filozofija. Onadva fizični svet pojmujeta kot stroj. Svet je kot stroj, ki deluje na osnovi mehanskih udarcev, te pa uravnavajo fizikalni zakoni. Toda Julijana živi v poznem srednjeveškem svetu, v katerem se svet kaže kot knjiga. In če hočeš razumeti svet, moraš najti ključ do jezika, da lahko bereš svet. Svet je besedilo, ki ga je ustvaril in napisal Bog. In mi smo bralci tega besedila. In to Julijana nenehno počne. Poskuša brati svojo lastno izkušnjo, poskuša spoznati, kako naj jo interpretira in razume. In sporočilo, ki je osrednjega pomena v kratki različici njenih <em>Razodetij</em> in pozneje razširjeno v daljši različici, je povzeto v preprostem vprašanju: v tej knjigi, ki je svet, ki ima pomen, so stvari, ki se dogajajo in ki jih je nemogoče uskladiti s pomenom sveta – in to je obstoj greha. Zanjo je greh absurden. V svetu nima svojega mesta, je nekaj nesmiselnega. Izrecno pravi Bogu: »Lahko bi ustvaril svet brez greh. Zakaj si ustvaril svet, v katerem je toliko greha in zla?« Ne pozabimo, da Julijana piše – kar zadeva nasilje, družbeni razkroj, nered, bolezni, lakoto – v enem izmed najhujših stoletjih v zahodni zgodovini, takoj za še hujšim 20. stoletjem. Gre za strašno stoletje, v katerem gre vse narobe. Julijana pravi Bogu: »Zakaj si ustvaril svet, v katerem je toliko zla? Lahko bi ustvaril svet, v katerem bi bili ljudje popolnoma svobodni, a ne bi grešili.« Povsem jasno se zaveda, da je v krščanskem nauku o nebesih svet, kjer so ljudje popolnoma svobodni in kjer ni greha. Julijana si zastavi ključno teološko vprašanje, ki predstavlja središče njenega spraševanja, njenih <em>Razodetij</em>: v njih ne vidim greha, toda v izkušnji ga vidim. Cerkev me uči, da greh je, a v <em>Razodetjih</em> greha nisem videla. Kako naj uskladim ti dve zgodbi? Kako naj naredim eno zgodbo, saj se zdi, da sta med seboj nezdružljivi. Ta povezava jo posebno zaposluje, in sicer zato, ker je središče njenih <em>Razodetij</em> to, da je Bog zgolj in samo ljubezen. Bog ne naredi ničesar, razen iz ljubezni. Če je Bog vsemogočen in lahko stori vse in hoče vse dobro – čemu greh? In Julijana končno pravi: tega ne moremo razumeti. Za to težavo ni formalne teološke rešitve. Živeti moramo z resnico teh stvari: z resnico izkušnje po eni strani, ki jo imenuje »ostra bolečina greha«, in po drugi z resnico Božje ljubezni, ki prežema vse druge resničnosti. Pravi tudi, da se naša teologija, naše življenje dogaja v tem presečišču paradoksa in zapletenosti. To pa je nekaj čudovito spokojnega. Julijana se ne zateče k preprostim rešitvam problema zla. Po drugi strani pa ne misli – tako kot nekateri teologi – da zlo ni resnično. Saj pravi, kot sem pravkar povedal, da je zlo »ostra bolečina«, da je resničnejše od vsega drugega. Pa vendar je zlo mogoče samo v svetu, ki ga v celoti vodi ljubezen. In središče tega je seveda Kristusov križ. Smisel, skrivnost, zapletenost tega bomo našli v tej zelo živi celoti podob na začetku njenega besedila – v podobah trpečega Kristusa, njegovega obraza, oblitega s krvjo in bolečino. V tem je nekakšna rešitev tega problematičnega odnosa med Božjo ljubeznijo in grehom. Mislim, da je središče Julijanine teologije izkušnja, ki vodi vsak poskus, da bi razumeli skrivnost vsega. Ta pa je v navideznem nasprotju med večno, vsemogočno Božjo ljubeznijo in obstojem greha. Zato se sprašuje: »Zakaj greh?« Povsem mogoče bi bilo, da v stvarstvu, ki ga je Bog naredil, ne bi bilo greha. Ta središčna napetost Julijano vedno znova sili k razmišljanju, spraševanju: Čemu zlo? In nikakor se ne zadovolji s predvidljivimi in preprostimi odgovori. Končno je prepričana, da se preprosti odgovori ljudi dejansko ne spoprimejo s problemom. To nasprotje je središče njene misli, po drugi strani pa tudi vir miru in spokojnosti. Človek mora živeti z nasprotjem med to in ono izkušnjo, dokler se na koncu vse ne razreši, kot sama pravi: »vse bo dobro«. To vemo. Toda kako se bo to zgodilo, tega ne vemo.</p> <p><strong>Navezal bi se na pravkar omenjen slovit Julijanin stavek: »alle manere of thinge shalle be wele« – nekoliko bolj prosto bi lahko rekli: »vse bo v redu«. V knjigi <em>Julijana iz Norwicha: teologinja</em> opozarjate, da te trditve ne smemo razumeti v optimistično-sentimentalnem smislu. Kakšno je pravzaprav sporočilo tega stavka?</strong></p> <p>Po eni strani ona ne bo zavzela stališča, da greh ni resničen. Greh je še kako resničen. Naj se spet vrnem k temu, da je Julijana preživela v obdobju, ko je v letih 1348 in 1349 kuga pokosila tretjino evropskega prebivalstva. Takrat je bila stara pet ali šest let. Torej ima izkušnjo greha kot krute resničnosti. Nikakor ne bo rekla, da greh ni resničen, ampak pravi, da je greh, ki najde pot v našo resničnost, nekaj neresničnega, in tako naredi našo resničnost neresnično. Čeprav je to zapleten način izražanja, gre za to, da zaradi greha živimo neresnično življenje. Naj se navežem na to, kar sem že povedal: mesto je neresničen svet, zato se moram umakniti iz njega, da bi dobil pravi pogled na stvari. Greh je navzoč povsod, hkrati pa ji je bilo v <em>Razodetjih</em> rečeno, da bo vse dobro. Toda kako se bo to zgodilo, tega ne razumem. Zanjo je pomembno, da se oprimemo obeh resnic. Greh vsekakor obstaja. Nad človeštvom visi prekletstvo, saj je prežeto z grehom. Človeštvo živi v svetu greha. Pa vendar, znotraj te resničnosti je večja resničnost, resničnost ljubezni. Daljša različica <em>Razodetij</em> – gre za razširjeno različico krajšega besedila, ki poroča o Julijaninih videnjih – vsebuje premišljevanja o tem bistvenem paradoksu. Julijana se poglablja v to skrivnost in poskuša najti presečišče med tema dvema resničnostima, resničnostjo greha in resničnostjo ljubezni. In konča knjigo – v skoraj zadnjem stavku pravi: »Napisala sem ta razodetja in v njih sem videla samo ljubezen, potem pa pravi v zelo nenavadni srednjeangleški obliki, da to delo še ni končano (»is not yet performed, as to my sight«). In mislim, da hoče reči, da to delo, torej naše življenje na zemlji še ni končano. In zato moramo živeti v tej napetosti med neskončno resničnostjo ljubezni in končno, uničujočo resničnostjo greha. In kako je mogoče, da obstaja stvarstvo, v katerem vlada ta napetost, je nekaj, kar bomo izvedeli, a ne v tostranstvu. Šele s smrtjo bomo razumeli, zakaj je tako. V tem širšem smislu pravi: »vse bo dobro«, a védenje o tem nam ni dostopno v tostranstvu. Zakaj je tako – to nam kaže Kristusov križ. To je najhujša stvar, ki jo lahko človek stori, da torej ubije Boga. Tu je problem razrešen, presežen. Tu je vstajenje, tu je življenje. Njen odgovor na teološko uganko, s katero se spoprime, je: »Glej na križ, v obraz trpečega Jezusa!« Tu boš našel odgovor – globoko in brezdanjo skrivnost. In skrivnost ni rešljiva, kot so rešljivi logični problemi ali križanka. S skrivnostjo moraš živeti in se učiti ljubiti. Tu ni takojšnjih rešitev. To je zanjo pomembno, kar zadeva razumevanje teologije. Teologija ne ponuja preprostih rešitev, ampak te pritegne v neizrekljivo skrivnost Božje ljubezni, ki se kaže prav v usmrtitvi človeka, saj je človeštvu razodel Boga.</p> <p><strong>Julijana pogosto govori o Kristusu kot materi. Morda je to eden izmed razlogov, zakaj se sodobna feministična teorija navdušuje nad njenimi spisi. Ali lahko Julijana iz Norwicha pripomore k sodobnemu razumevanju ženskosti in kako?</strong></p> <p>Seveda lahko. Mislim, da je v 20. in 21. stoletju Julijana bolj brana kot v srednjem veku. Njeno besedilo je v zgodnjem 16. in 17. stoletju bolj ali manj izginilo. Znova smo ga odkrili v poznem 19. stoletju, v 20. stoletju pa je postalo znano v zahodnem krščanskem svetu. Eden izmed razlogov za to bi lahko bil, presenetljivo, ta, da povsem naravno govori o »naši sveti materi Jezusu«. Zanimivo je, da feminizira drugo osebo svete Trojice, in ne Očeta. Nikoli ne govori o Očetu kot materi, ampak govori o Jezusu kot materi. V značilnem stavku v daljši različici besedila pravi: »Naša sveta mati Jezus, on nas rešuje.« Ali vidite, kaj počne? Oba spola združi v enem samem stavku. Nekako lahko v tem človeku, Odrešeniku, vidimo moškega in žensko. In nobene težave ni, če v enem stavku uporabimo oba spola. Niti ni pomembno, katerega od spolov izrazimo, pač pa je pomenljivo, če izraziš samo enega. Zato je bolje, da izraziš oba. Šele tako ubesediš smisel te človeške osebe, ki je odprta, dostopna sleherni izkušnji, izkušnji moškosti in ženskosti. To neizključevanje je ključno za njeno misel. Gre za čut, da uporabljaš celoten nabor besed, ki nam je dostopen, vso poezijo, retoriko, gledališko umetnost, glasbo, ples. Vse to potrebujemo, da bi se nekako približali tej Kristusovi skrivnosti. Nikakor ne gre za to, da bi bila Julijana feministka proti čemur koli drugemu. Ona feminizem razume kot nekaj samoumevnega, danega, skupaj z vsem besednim zakladom, podobami in mateforami, ki jih potrebujemo, če hočemo razumeti bogastvo in zapletenost krščanskega razodetja. To je nekaj čudovitega. In razumem, zakaj to navdušuje feministke v 21. stoletju. Toda pri vsem tem ne gre za to, da bi bila ena stvar proti drugi, na primer ženskost proti moškosti. V enem stavku: »Naša sveta mati Jezus, on nas rešuje«, uporabi obe podobi. Jasno je, da gre za zavestno in namerno početje, ki presega sleherno izključevanje spolov. Seveda gre za kritično ost, uperjeno proti teologiji njenega časa, ki je bila izrazito zadeva moških. Morda je v 21. stoletju to še bolj poudarjeno. Če sem iskren, je jezik v 14. stoletju, kar zadeva Kristusa, veliko bolj zapleten in raznolik kot v 21. stoletju. Kdo danes govori o Bogu kot ženski? 21. stoletje precej naivno sledi temu, kar je v 14. stoletju samo po sebi zelo zapleteno, zanimivo in rodovitno, – in sicer v tej neopazni ženski na vzhodni obali Anglije, ki živi anahoretsko življenje. Ali si lahko mislite? In Julijana sploh ni bila univerzitetno izobražena. Očitno je veliko brala, čeprav ženske v tistem obdobju niso imele možnosti brati knjig. Verjetno ni znala latinščine, zato tudi ni mogla brati teoloških besedil krščanskega izročila. Toda s svojim anahoretskim načinom življenja je nekako sama zase razumela, – tik ob cerkvi, zunaj skupnosti, a v stiku z njo – smisel, živahnost in zapletenost teološkega jezika, ki ga takratni univerzitetni profesorji niso razumeli in ki ga tudi dandanes ne razumejo. Povsem jasno mi je, zakaj se feministični teoretiki ukvarjajo z njenim besedilom. A če to počnejo, mislim, da bi morali razumeti, da je Julijana iz Norwicha bolj zapletena, da ni zgolj preprosta ženska, ki bi spol razumela kot binarno kategorijo: moški – ženska, ampak vključuje oba. In v tem je bogastvo in izvirnost njene misli. Zato jo moramo imeti za najpomembnejšo teologinjo zahodnega krščanstva.</p></p> Fri, 16 Oct 2020 15:00:00 +0000 Julijana iz Norwicha: Bog kot ženska? »Vsi bratje«. Takšen je naslov nove enciklike, ki jo je papež Frančišek podpisal na grobu svetega Frančiška v Assisiju, obelodanil pa na svetnikov god v Vatikanu. Gre za njegovo tretjo okrožnico, ki v en dokument združuje temeljne družbene teme njegovega pontifikata. Osrednji je poziv k bratstvu, ki pa ga papež Frančišek razume skozi konkretna dejanja posameznikov, držav in njihovih voditeljev. <p>Papež Frančišek je objavil svojo tretjo okrožnico, ki v en dokument združuje temeljne družbene teme njegovega pontifikata.</p><p><p>Takšen je naslov nove enciklike, ki jo je papež Frančišek objavil pretekli teden. Gre za njegovo tretjo okrožnico, ki v en dokument združuje temeljne družbene teme njegovega pontifikata. Osrednji je poziv k bratstvu, ki naj bo vseobsegajoče. Prve ocene enciklike so splošne. Duhovnik, prof. dr. <strong>Peter Lah</strong> s Fakultete za družbene vede Papeške univerze Gregoriana v Rimu:</p> <blockquote><p>To je zagotovo socialna enciklika. Ta papež je zelo socialno usmerjen človek. Alternativa tej encikliki bi lahko bila bolj dogmatična, bolj pastoralna ali pa bolj teološka refleksija. Ta socialna enciklika vse to vključuje. V drugem poglavju enciklike papež uporabi Jezusovo priliko o dobrem Samaritanu, in potem zgradi svojo družbeno misel, o tem kar mi v katoliški tradiciji pravimo družbeni nauk Cerkve. Razmisli o tem, kako naj bodo urejene naše javne institucije in gospodarstvo. Papež uporabi pojem bratstva kot vzorec za ureditev naših odnosov družbi. Pri tem izhaja iz izkušnje sv. Frančiška …</p></blockquote></p> 174723762 RTVSLO – Ars 1347 clean »Vsi bratje«. Takšen je naslov nove enciklike, ki jo je papež Frančišek podpisal na grobu svetega Frančiška v Assisiju, obelodanil pa na svetnikov god v Vatikanu. Gre za njegovo tretjo okrožnico, ki v en dokument združuje temeljne družbene teme njegovega pontifikata. Osrednji je poziv k bratstvu, ki pa ga papež Frančišek razume skozi konkretna dejanja posameznikov, držav in njihovih voditeljev. <p>Papež Frančišek je objavil svojo tretjo okrožnico, ki v en dokument združuje temeljne družbene teme njegovega pontifikata.</p><p><p>Takšen je naslov nove enciklike, ki jo je papež Frančišek objavil pretekli teden. Gre za njegovo tretjo okrožnico, ki v en dokument združuje temeljne družbene teme njegovega pontifikata. Osrednji je poziv k bratstvu, ki naj bo vseobsegajoče. Prve ocene enciklike so splošne. Duhovnik, prof. dr. <strong>Peter Lah</strong> s Fakultete za družbene vede Papeške univerze Gregoriana v Rimu:</p> <blockquote><p>To je zagotovo socialna enciklika. Ta papež je zelo socialno usmerjen človek. Alternativa tej encikliki bi lahko bila bolj dogmatična, bolj pastoralna ali pa bolj teološka refleksija. Ta socialna enciklika vse to vključuje. V drugem poglavju enciklike papež uporabi Jezusovo priliko o dobrem Samaritanu, in potem zgradi svojo družbeno misel, o tem kar mi v katoliški tradiciji pravimo družbeni nauk Cerkve. Razmisli o tem, kako naj bodo urejene naše javne institucije in gospodarstvo. Papež uporabi pojem bratstva kot vzorec za ureditev naših odnosov družbi. Pri tem izhaja iz izkušnje sv. Frančiška …</p></blockquote></p> Fri, 09 Oct 2020 16:00:00 +0000 Vsi bratje Ljubljanski pomožni škof in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Jamnik je avtor spremne besede v delu "Kje je Bog v času koronavirusa?" avtorja Johna C. Lennoxa. Gre za po obsegu skromno delo, a njegova vsebina odpira številna presežna in bivanjska vprašanja v času pandemije covida-19. Kje je Bog v času pandemije? Ali nas Bog kaznuje za grehe z boleznijo covid- 19? Zakaj dopušča koronavirusno bolezen? Škof dr. Anton Jamnik odgovarja na omenjena vprašanja skozi prizmo svojih razmišljanj in avtorja Johna C. Lennoxa knjižice »Kje je Bog v času koronavirusa?«. <p>O presežnih in bivanjskih vprašanjih, ki jih odpira koronakriza, se pogovarjamo z ljubljanskim pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom.</p><p><p>Ljubljanski pomožni škof in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. <strong>Anton Jamnik</strong> je avtor spremne besede v delu "Kje je Bog v času koronavirusa?" avtorja <strong>Johna C. Lennoxa</strong>. Gre za po obsegu skromno delo, a njegova vsebina odpira številna presežna in bivanjska vprašanja v času pandemije covida-19. Kje je Bog v času pandemije? Ali nas Bog kaznuje za grehe z boleznijo covid- 19? Zakaj dopušča koronavirusno bolezen? Škof dr. Anton Jamnik odgovarja na omenjena vprašanja skozi prizmo svojih razmišljanj in avtorja Johna C. Lennoxa v knjižici »Kje je Bog v času koronavirusa?«.<br /> Dr. Jamnik na vprašanje: zakaj Bog dopušča koronavirusno bolezen, odgovarja:</p> <blockquote><p>Na to vprašanje nimamo odgovora. Tisto, kar je zapisano v zgodovini filozofije in teologije, je samo to, da Bog kot popolna in čista dobrota, ne bi mogel, in bi bil nepoln, če bi ustvaril nekaj slabega… Če si človek zastavlja omenjeno vprašanje, kaže na to, da verjame v dobro. Čim večkrat si zastavi to vprašanje, pomeni, da je prepričan v dobro. Ker je prepričan, da je luč močnejša od teme. Ker je dobro močnejše od zla. Čim bolj smo prepričani v dobro, tem bolj nas moti trpljenje v korona krizi… Globoko sem prepričan, da je v jedru biti vsakega človeka, pa naj bo kristjan, budist, jud, agnostik …, želja po dobrem in lepem. Ker nas zlo moti, pomeni, da sem globoko prepričan v dobro, če me ne bi motilo, če bi mi bilo vseeno, potem je problem v meni; sem brez luči, ki prepoznava, da je nekaj narobe, brez senzorja – ta pa je senzor naše duše, vesti, svobode.</p></blockquote></p> 174722249 RTVSLO – Ars 1520 clean Ljubljanski pomožni škof in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Jamnik je avtor spremne besede v delu "Kje je Bog v času koronavirusa?" avtorja Johna C. Lennoxa. Gre za po obsegu skromno delo, a njegova vsebina odpira številna presežna in bivanjska vprašanja v času pandemije covida-19. Kje je Bog v času pandemije? Ali nas Bog kaznuje za grehe z boleznijo covid- 19? Zakaj dopušča koronavirusno bolezen? Škof dr. Anton Jamnik odgovarja na omenjena vprašanja skozi prizmo svojih razmišljanj in avtorja Johna C. Lennoxa knjižice »Kje je Bog v času koronavirusa?«. <p>O presežnih in bivanjskih vprašanjih, ki jih odpira koronakriza, se pogovarjamo z ljubljanskim pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom.</p><p><p>Ljubljanski pomožni škof in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. <strong>Anton Jamnik</strong> je avtor spremne besede v delu "Kje je Bog v času koronavirusa?" avtorja <strong>Johna C. Lennoxa</strong>. Gre za po obsegu skromno delo, a njegova vsebina odpira številna presežna in bivanjska vprašanja v času pandemije covida-19. Kje je Bog v času pandemije? Ali nas Bog kaznuje za grehe z boleznijo covid- 19? Zakaj dopušča koronavirusno bolezen? Škof dr. Anton Jamnik odgovarja na omenjena vprašanja skozi prizmo svojih razmišljanj in avtorja Johna C. Lennoxa v knjižici »Kje je Bog v času koronavirusa?«.<br /> Dr. Jamnik na vprašanje: zakaj Bog dopušča koronavirusno bolezen, odgovarja:</p> <blockquote><p>Na to vprašanje nimamo odgovora. Tisto, kar je zapisano v zgodovini filozofije in teologije, je samo to, da Bog kot popolna in čista dobrota, ne bi mogel, in bi bil nepoln, če bi ustvaril nekaj slabega… Če si človek zastavlja omenjeno vprašanje, kaže na to, da verjame v dobro. Čim večkrat si zastavi to vprašanje, pomeni, da je prepričan v dobro. Ker je prepričan, da je luč močnejša od teme. Ker je dobro močnejše od zla. Čim bolj smo prepričani v dobro, tem bolj nas moti trpljenje v korona krizi… Globoko sem prepričan, da je v jedru biti vsakega človeka, pa naj bo kristjan, budist, jud, agnostik …, želja po dobrem in lepem. Ker nas zlo moti, pomeni, da sem globoko prepričan v dobro, če me ne bi motilo, če bi mi bilo vseeno, potem je problem v meni; sem brez luči, ki prepoznava, da je nekaj narobe, brez senzorja – ta pa je senzor naše duše, vesti, svobode.</p></blockquote></p> Fri, 02 Oct 2020 17:00:00 +0000 V jedru biti vsakega človeka je želja po dobrem in lepem V oddaji Sedmi dan govorimo o najpomembnejšem judovskem prazniku, Jom Kipurju. Verniki ga praznujejo v sedmem mesecu judovskega koledarja in ga med drugim obeležujejo s 25-urnim postom in v tem času tudi ne smejo delati. Tradicijo, obredje in praznovanje tako imenovanega Jom Kipurja nam v oddaji pojasnjuje dr. Samo Skralovnik s katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani<p>Tradicijo in obredje v oddaji pojasnjuje dr. Samo Skralovnik.</p><p><p>V oddaji Sedmi dan govorimo o najpomembnejšem judovskem prazniku, Jom Kipurju. Verniki ga obeležujejo s 25-urnim postom in v tem času ne delajo. Tradicijo in obredje tako imenovanega Jom Kipurja, nam v oddaji pojasnjuje dr. <strong>Samo Skralovnik</strong> s katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.</p> </p> 174720552 RTVSLO – Ars 1335 clean V oddaji Sedmi dan govorimo o najpomembnejšem judovskem prazniku, Jom Kipurju. Verniki ga praznujejo v sedmem mesecu judovskega koledarja in ga med drugim obeležujejo s 25-urnim postom in v tem času tudi ne smejo delati. Tradicijo, obredje in praznovanje tako imenovanega Jom Kipurja nam v oddaji pojasnjuje dr. Samo Skralovnik s katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani<p>Tradicijo in obredje v oddaji pojasnjuje dr. Samo Skralovnik.</p><p><p>V oddaji Sedmi dan govorimo o najpomembnejšem judovskem prazniku, Jom Kipurju. Verniki ga obeležujejo s 25-urnim postom in v tem času ne delajo. Tradicijo in obredje tako imenovanega Jom Kipurja, nam v oddaji pojasnjuje dr. <strong>Samo Skralovnik</strong> s katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.</p> </p> Fri, 25 Sep 2020 13:00:00 +0000 Jom Kipur v času koronavirusne pandemije Spraševanje Boga zakaj nedolžni trpijo, zakaj ne ustavi zla je skupno vsem trem monoteističnim religijam. Številni krščanski teologi so poskušali razložiti to težko vprašanje, ki je povezano tudi s človekovo svobodno voljo in njegovimi napačnimi odločitvami. Sv. Tomaž Akvinski je menil, da človeško trpljenje izhaja iz ločenosti od Boga. Z vprašanji teodiceje se veliko ukvarja tudi pastor Evangelijske cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič. O tem je nedavno izdal tudi knjigo, zbirko esejev o trpljenju z naslovom »Ali ima Bog črno piko?«<p>Številni krščanski teologi so poskušali razložiti to težko vprašanje.</p><p><p>Spraševanje Boga zakaj nedolžni trpijo, zakaj ne ustavi zla je skupno vsem trem monoteističnim religijam. Številni krščanski teologi so poskušali razložiti to težko vprašanje, ki je povezano tudi s človekovo svobodno voljo in njegovimi napačnimi odločitvami. Sv. Tomaž Akvinski je menil, da človeško trpljenje izhaja iz ločenosti od Boga. Z vprašanji teodiceje se veliko ukvarja tudi pastor Evangelijske cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. <strong>Daniel Brkič</strong>. O tem je nedavno izdal tudi knjigo, zbirko esejev o trpljenju z naslovom »Ali ima Bog črno piko?«.</p></p> 174718929 RTVSLO – Ars 1002 clean Spraševanje Boga zakaj nedolžni trpijo, zakaj ne ustavi zla je skupno vsem trem monoteističnim religijam. Številni krščanski teologi so poskušali razložiti to težko vprašanje, ki je povezano tudi s človekovo svobodno voljo in njegovimi napačnimi odločitvami. Sv. Tomaž Akvinski je menil, da človeško trpljenje izhaja iz ločenosti od Boga. Z vprašanji teodiceje se veliko ukvarja tudi pastor Evangelijske cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič. O tem je nedavno izdal tudi knjigo, zbirko esejev o trpljenju z naslovom »Ali ima Bog črno piko?«<p>Številni krščanski teologi so poskušali razložiti to težko vprašanje.</p><p><p>Spraševanje Boga zakaj nedolžni trpijo, zakaj ne ustavi zla je skupno vsem trem monoteističnim religijam. Številni krščanski teologi so poskušali razložiti to težko vprašanje, ki je povezano tudi s človekovo svobodno voljo in njegovimi napačnimi odločitvami. Sv. Tomaž Akvinski je menil, da človeško trpljenje izhaja iz ločenosti od Boga. Z vprašanji teodiceje se veliko ukvarja tudi pastor Evangelijske cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. <strong>Daniel Brkič</strong>. O tem je nedavno izdal tudi knjigo, zbirko esejev o trpljenju z naslovom »Ali ima Bog črno piko?«.</p></p> Fri, 18 Sep 2020 12:30:00 +0000 Zakaj Bog dopušča trpljenje? 1.del Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za vpliven spis na pragu novega veka. Poleg tega, da je bil More pravnik, pisatelj, politik, je bil globoko verujoč kristjan. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. Katoliška Cerkev ga je leta 1935 razglasila za svetnika. O manj znanih potezah njegove osebnosti in njegovega dela ponavljamo pogovor z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec. <p>Spregovorili smo o manj znanih potezah njegove osebnosti in njegovega dela. </p><p><p><strong>Tomaž More</strong> ali po angleško <strong>Thomas More</strong> je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom <em>Utopija</em>. Gre za vpliven spis na pragu novega veka. Poleg tega, da je bil More pravnik, pisatelj, politik, je bil globoko verujoč kristjan. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. Katoliška Cerkev ga je leta 1935 razglasila za svetnika. O manj znanih potezah njegove osebnosti in njegovega dela ponavljamo pogovor z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. <strong>Lilijano Žnidaršič Golec</strong>.</p> <hr /> <p><a>Daljša različica pogovora</a></p> </p> 174717393 RTVSLO – Ars 1488 clean Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za vpliven spis na pragu novega veka. Poleg tega, da je bil More pravnik, pisatelj, politik, je bil globoko verujoč kristjan. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. Katoliška Cerkev ga je leta 1935 razglasila za svetnika. O manj znanih potezah njegove osebnosti in njegovega dela ponavljamo pogovor z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec. <p>Spregovorili smo o manj znanih potezah njegove osebnosti in njegovega dela. </p><p><p><strong>Tomaž More</strong> ali po angleško <strong>Thomas More</strong> je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom <em>Utopija</em>. Gre za vpliven spis na pragu novega veka. Poleg tega, da je bil More pravnik, pisatelj, politik, je bil globoko verujoč kristjan. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. Katoliška Cerkev ga je leta 1935 razglasila za svetnika. O manj znanih potezah njegove osebnosti in njegovega dela ponavljamo pogovor z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. <strong>Lilijano Žnidaršič Golec</strong>.</p> <hr /> <p><a>Daljša različica pogovora</a></p> </p> Fri, 11 Sep 2020 13:00:00 +0000 Tomaž More: Človek za vse čase - PONOVITEV Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe, bosta v ponovitvi oddaje spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. Andreja Eržen Firšt ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.<p>Krščanski svet obhaja ta praznik že od prvih stoletij, njegov začetek pa je na vzhodu.</p><p><p>Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je na vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe, bosta spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. <strong>Andreja Eržen Firšt</strong> ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. <strong>Robert Bahčič</strong>.</p></p> 174715631 RTVSLO – Ars 1277 clean Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe, bosta v ponovitvi oddaje spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. Andreja Eržen Firšt ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.<p>Krščanski svet obhaja ta praznik že od prvih stoletij, njegov začetek pa je na vzhodu.</p><p><p>Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je na vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe, bosta spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. <strong>Andreja Eržen Firšt</strong> ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. <strong>Robert Bahčič</strong>.</p></p> Fri, 04 Sep 2020 08:00:00 +0000 Praznik Marijinega rojstva Kurdi - starodavno bližnjevzhodno ljudstvo ima pestro medversko in medkulturno podobo. Čeprav veljajo za eno večjih etničnih skupin na Bližnjem vzhodu, je ta 30 milijonski narod še vedno brez lastne države. Gost v oddaji je docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Štrbenc. <p>Starodavno bližnjevzhodno ljudstvo brez lastne države.</p><p><p>Kurdi so starodavno bližnjevzhodno ljudstvo s pestro medversko in medkulturno podobo. Čeprav veljajo za eno večjih etničnih skupin na Bližnjem vzhodu, je ta 30 milijonski narod še vedno brez lastne države.</p></p> 174714418 RTVSLO – Ars 1530 clean Kurdi - starodavno bližnjevzhodno ljudstvo ima pestro medversko in medkulturno podobo. Čeprav veljajo za eno večjih etničnih skupin na Bližnjem vzhodu, je ta 30 milijonski narod še vedno brez lastne države. Gost v oddaji je docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Štrbenc. <p>Starodavno bližnjevzhodno ljudstvo brez lastne države.</p><p><p>Kurdi so starodavno bližnjevzhodno ljudstvo s pestro medversko in medkulturno podobo. Čeprav veljajo za eno večjih etničnih skupin na Bližnjem vzhodu, je ta 30 milijonski narod še vedno brez lastne države.</p></p> Fri, 28 Aug 2020 14:20:00 +0000 Verska raznolikost Kurdov Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kot v pisnih dokumentih. <p>Ta besedila imajo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kot v pisnih dokumentih.</p><p><p>Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kot v pisnih dokumentih. - Ponovitev</p></p> 174713052 RTVSLO – Ars 1229 clean Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kot v pisnih dokumentih. <p>Ta besedila imajo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kot v pisnih dokumentih.</p><p><p>Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kot v pisnih dokumentih. - Ponovitev</p></p> Fri, 21 Aug 2020 12:00:00 +0000 Primerjalna presoja svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji - ponovitev Skromni kapucinski redovnik in duhovnik pater Pij je eden od najbolj znanih in priljubljenih svetnikov 20. stoletja. Zaradi njegovih stigm in čudežev, ki so mu jih pripisovali, so ga že v času njegovega življenja imeli za svetnika. Prav nedavno je pri založbi Družina izšla knjiga z njegovimi besedili. O delovanju sv. Pija iz Pietrelcine se je Robert Kralj pogovarjal s kapucinom Jaroslavom Kneževičem.<p>Kapucin Jaroslav Knežević spregovori o življenju p. Pija in o duhovnem pomenu stigem. </p><p><p>P. Pij, kapucinski redovnik iz Pietrelcine v Italiji, ki še danes velja za enigmatično osebnost, je o sebi dejal: »Sam sebi sem skrivnost«. Že za časa življenja so ga mnogi imeli za svetnika. Bil je velik molivec in neutruden spovednik. Najbolj znan pa je po stigmah, znamenjih Kristusovih ran, ki jih je imel petdeset let vse do svoje smrti. Kdo je bil ta skromni kapucinski pater? Kako se je soočal z lastnim trpljenjem in kakšen je bil njegov odnos do trpečih ljudi? Kaj lahko povemo o njegovih stigmah in kakšen je njihov duhovni pomen? Kakšna je vloga in namen čudežev, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo? Ponovitev pogovora s kapucinom <strong>Jaroslavom Kneževićem</strong>.</p> <hr /> <p><strong>G. Knežević, ali lahko na začetku izpostavite kakšen pomemben dogodek ali niz dogodkov iz življenja p. Pija, ki so ga duhovno zaznamovali?</strong></p> <p>Najprej bi se navezal na vaš uvod, ko ste rekli, da je p. Pij naš sodobnik. On je umrl takrat, ko sem sam začel rasti pod srcem moje matere. Se pravi, on je umrl leta 1968, jaz pa sem se rodil leta 1969. Glede prelomnic v njegovem življenju bi najprej izpostavil dogodek iz njegovega otroštva. V Cerkvi sv. Pelegrina, kamor je romal, je doživel, kako je Bog uslišal gorečo prošnjo svoje matere. Ta je bila v veliki stiski, ker je njen otrok umiral. Položila ga je na oltar in rekla: »Bog, če ga ne boš ozdravil, ga kar ti imej«. Zgodil se je čudež. Pij, takrat še Francesco Forgione, je bil priča temu čudežu. Odprl se je v to razsežnost, da je Bog živ, da dela čudeže, da odgovarja na človeške prošnje. To ga je verjetno zaznamovalo za vse življenje kot velikega priprošnjika pri Bogu za stiske ljudi. Drugi tak dogodek je bilo srečanje s preprostim bratom kapucinom, ki je po hišah prosil miloščino. Včasih je bila to redna praksa frančiškovih manjših bratov. Takrat je Pij rekel: »Tak redovnik bi bil rad tudi jaz«. Poznejši vstop h kapucinom mu je omogočil, da je v okolju spokornosti, darovanja, odprtosti za žrtev dozorel v človeka, kakršnega poznamo danes. Tretji dogodek pa je bil prejem ran, ampak ne vidnih. Osem let pred prejemom vidnih stigem je leta 1910 pod brestom v domačem kraju, kjer je molil, prejel nevidne stigme. Gre za bolečino, pridruženo Kristusovem trpljenju. Osem let ga je Gospod na ta neviden notranji način pripravljal tudi na to, da se bodo stigme pokazale svetu. To je bil velik izziv za svet. Ti trije dogodki so verjetno za vse življenje zaznamovali njegovo duhovno pot.</p> <p><strong>Pater Pij je bil velik molivec in neutruden spovednik. Ko so trume ljudi romale k njemu, se je večkrat spraševal: »Kaj hočejo vsi ti ljudje od mene, jaz sem samo ubog brat, ki moli«. Kaj je patru Piju pomenila molitev?</strong></p> <p>Molitev je bila izvir njegovega življenja. Vse, kar se je dogajalo, se je dogajalo zaradi ljubezni do Boga, do Jezusa. Ker je molitev srečanje z Bogom, je iz molitve črpal moč za svoje življenjsko darovanje, za dolge ure sedenja v spovednici, za deljenje milosti in tolažbe ljudem, ki so v trumah prihajali k njemu. Najpomembnejši del njegovega dneva je bila sveta maša. Vsako jutro se je več ur pripravljal na to srečanje z Gospodom, pravzaprav na sodarovanje z Gospodom. Pij sam je rekel, da pri maši ne stoji, ampak da visi skupaj s Kristusom, da ga Kristus drži. Njegovo orožje proti zlu je bil rožni venec. Marija je najprej njega osebno spremljala v tem boju proti zlu, ker je bil pogosto tudi brutalno fizično napaden s strani hudiča in demonov. Po drugi strani pa je bil rožni venec zanj nenehna prošnja, da naj se Bog po Mariji usmili vseh teh ljudi, ki so prihajali k njemu. Brez molitve bi bilo vse prazno. Molitev je kanal, po katerem se človeško srce napolni z Božjo ljubeznijo. To je Pij dobro vedel in iz tega živel. Vsa njegova daritev bi bila prazna, če ne bi bil povezan z Gospodom.</p> <p><strong>Dotakniva se zdaj Kristusovih ran, se pravi, stigem. Morda se bodo poslušalci spomnili, da je bil leta 1999 posnet kultni film z naslovom Stigmata. Stigme so nenavaden pojav, ki tudi danes vzbuja veliko zanimanje. V zgodovini katoliške Cerkve je približno štiristo oseb, ki so prejele stigem. G. Knežević, kaj sploh so stigme in kdo jih prejme? Kdaj jih je prejel pater Pij in kako se je z njimi soočil?</strong></p> <p>Zanimivo, da ste omenili film Stigmata. Tudi sam ga omenjam tukaj v zapiskih. Doživel sem ga kot popolnoma zgrešeno interpretacijo stigem. Tisto ubogo dekle niti ni vedelo, za kaj gre. Prizor, ki prikazuje prejem stigem, je bolj podoben obsedenosti kot pa srečanju z ljubečo Božjo navzočnostjo. Ta film popolnoma napačno prikazuje, kaj stigme so. Stigme so dejansko znamenje velike bližine s trpečim Kristusom. Sv. Frančišek Asiški, ki je sredi 13. stoletja prvi uradno priznani stigmatik v katoliški Cerkvi, je prosil v molitvi nekako takole: »Gospod, daj da bi izkusil tisto ljubezen, ki si jo imel ti, ko si za nas umiral na križu. In daj mi spoznati delež trpljenja, ki si ga takrat prestal za nas«. Torej je bila njegova želja biti blizu Kristusu v trpljenju – iz ljubezni do njega. Sv. Katarina Sienska lepo pravi, da Kristusa na križu niso zadržali žeblji, ker je bil Bog. Brez težav bi opravil s tistimi nekaj vojaki in bi šel svojo pot. Edino ljubezen je dovolj močna sila, da ga je zadržala na križu do smrti za nas. Če izločimo prevarante, kot je bila Johanca iz Vodic, ki si je špricala volovsko kri, da so ljudje prihajali tja in jo častili kot svetnico, so vsi stigmatiki v katoliški Cerkvi prejeli stigme kot znamenje globokega odnosa s trpečim Kristusom. Stigme poznamo samo v zahodni Cerkvi, pravoslavje slavi Kristusa zmagovalca, Vstalega. Zato v pravoslavju ne poznajo stigem v takem pomenu kot mi. Nekateri sicer pravijo, da naj bi imel stigme celo apostol Pavel, saj pravi, da na svojem telesu nosi znamenja svojega Gospoda Jezusa Kristusa. Stigme je prejelo več žensk, nekatere so razglašene za svetnice, druge ne. Stigme so samo zunanje znamenje tega notranjega dogajanja. Sicer so za svet velika provokacija, ker jih na znanstveni, medicinski ravni ne moremo razložiti. Nekako trkajo na vrata racionalnega sveta: dopustite, da za tem, kar vidite, izkusite in lahko dokažate, obstaja svet duhovnega, ki se manifestira tudi na materialen način.</p> <p><strong>Torej je racionalna razlaga tega pojava res težavna. Z razumom sicer pridemo do neke točke, potem pa se ustavi. Kaj menite?</strong></p> <p>Spomnim se, da sem pred kratkim govoril z nekim psihiatrom, ki je zelo odprt, tudi za duhovno. Vprašal sem ga, kako je z obsedenostjo, ki je tudi duhovni pojav, in kaj lahko psihiatri o tem povedo. In rekel mi je, da je to zunaj področja njihovega delovanja. O tem nismo sposobni ničesar povedati, ker ne spada v območje psihiatrije. In podobno je s stigmami. Tudi pater Pij je bil v stiski, ko je prejel stigme. Predvsem zato, ker so bile vidne. To je bila zanj sramota, da so si jih ljudje prihajali ogledovati iz radovednosti. Njegova edina prošnja je bila: »Gospod narêdi, da se ne bi videle. Ne odvzemi mi trpljenja, ampak samo da jih ljudje ne bi videli«. Ta prošnja je bila uslišana po njegovi smrti. Petdeset let jih je imel, poskušali so mu jih na različne načine ozdraviti, a se rane niso zacelile. Ostale so vedno žive, krvaveče, tako da so se tudi sobratje in drugi ljudje čudili, da Pij ne izkrvavi, saj je iz njih priteklo toliko krvi. Po smrti so stigme izginile. Njegova koža je bila videti, kot da nikdar ne bi bilo ran. To so pojavi, ki nas izzivajo, ker jih z razumom ne moremo umestiti v »predale«. Cerkev je uradno določila, da trije zdravniki pregledajo Pijeve stigme. V Cerkvi je postopek pregledovanja stigem – torej njihove pristnosti – zelo konkreten. To je bilo za Pija ponižujoče in boleče. Tudi pozneje, ko je imel kilo in so ga morali operirati, ni pustil, da bi prejel anastezijo, ker se je bal, da mu bodo pregledovali tudi stigme. Torej dva zdravnika sta bila verna, eden pa neveren. Stigme so večkrat pregledali. Verna sta izjavila, da gre za nadnaraven pojav, da se teh ran ne da medicinsko pojasniti. Neverni zdravnik pa je bil zelo skeptičen. Patra Pija je sicer opisal kot zelo ponižnega, potrpežljivega, dobrega redovnika. Njegovo osebnost je doživel zelo pozitivno, hkrati pa je rekel, da gre za nekakšno mistično samoprevaro. Se pravi, da je te stigme označil kot nekaj, kar ne more biti nadnaravnega izvora.</p> <p><strong>Pri patru Pije se zdi, da obstaja neločljiva povezanost med stigmami in trpljenjem. Ali so stigme izraz posebne Božje izvoljenosti? In ali se vam ne zdi, da je včasih, vsaj v zahodni Cerkvi, prevelik poudarek na trpljenju, medtem ko odrešenjska, vstajenjska razsežnost nekoliko umanjka?</strong></p> <p>Za katoliško Cerkev je vedno izziv, da znotraj trpljenja gledamo zmago Kristusa. To je celota. Tudi sveto tridnevje, od velikega petka do velikonočne nedelje, praznujemo kot celoto. Če iztrgamo trpljenje iz celote in ga postavimo v središče, potem postane to mazohizem. Številni so tudi Melu Gibsonu očitali, da v filmu Pasijon preveč poveličuje in izpostavlja trpljenje in premalo Kristusovo zmago nad zlom in smrtjo. Je pa res, da se je Pij dal na razpolago, da je stopil pod Kristusov križ iz ljubezni do nas in do Gospoda, da je nosil tudi naša bremena – nekateri ga imenujejo Cirinejec nas vseh. V ozadju zadoščevanja je resničnost, da vsak greh v svet prinese tudi nered. Ta nered je potrebno potem odpravljati. Ni dovolj, da se greha spoveš – to je en del. Drugi del pa je zadoščevanje: da po svojih močeh ponovno vzpostavljaš harmonijo v svetu, ki je bila z grehom porušena. In to je bila Pijeva pot: nase si je naložil veliko tega, kar bi morali drugi narediti, pa niso zmogli. On je to delal namesto njih. Gre za sotrpljenje s Kristusom, kot pravi apostol Pavel: »Na svojem telesu dopolnjujem, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim« (Kol 1,24). Torej se je tudi sam vključil v to trpljenje za njegovo telo, ki je Cerkev, torej za svoje brate in sestre. Trpljenje nikoli ne sme biti sámo sebi namen. (...) Stigme so karizmatičen dar. Karizmatičnih darov je veliko. Definicija karizmatičnega daru je to, da nekdo prejme poseben duhovni dar v korist drugih, ne zase. Tudi to, da je Pij videl v duše ljudi, da je imel bilokacijo, darove ozdravljanja – vse to mu je bilo podarjeno za druge, ne zanj. Zanj je bilo bolj breme, da je videl v dušo nekoga, a je s tem mnogim, med drugim tudi svojemu očetu na smrtni postelji povedal grehe, ki jih je oče naredil v Ameriki. Pij namreč ni imel nobene druge možnosti, da bi izvedel zanje, razen da mu jih je Bog razodel. Tako jim je pomagal do odpiranja srca, do ponovnega življenja s Kristusom. Karizma stigem in vsi ostali darovi, ki jih je imel, so bili v služenju za odrešenje drugih.</p> <p><strong>Žrtvovanje, odpovedovanje je nekaj, čemur se naša narava upira. Ker nas Cerkev velikokrat uči odpovedi s prepovedmi in zapovedmi, ne pa z življenjem, tudi žrtvovanja in križa ne gledamo celovito – v luči vstajenja.</strong></p> <p>S tem se zelo strinjam. Včasih mi oznanjevalci v Cerkvi popačimo to razsežnost žrtvovanja, še večkrat pa verno ljudstvo. Strinjal bi se, da je žrtvovanje najbolj naravna stvar, če gledamo naravo iz tesne povezanosti z Gospodom kot že odrešeno. Ker je naša človeška narava ranjena, nas vse vleče v sebičnost, v iskanje sebe, tega, kar mi ugaja, kar je zame dobro. Sebe postavljamo v središče. V bistvu pa je človek poklican, da živi za drugega, k darovanju. Sem pa sodi tudi žrtvovanje. Mama na primer vstane sredi noči zaradi otroka, ki joka – sploh ne razmišlja, da ne bi vstala, pa je to težka stvar noč za nočjo vstajati in se žrtvovati za to nežno bitje. A ker je v ozadju ljubezen, ki daje smisel vsakemu človeškemu bivanju, je to smiselno in edina prava drža. Če pa ni ljubezni, tega notranjega vgziba, potem gledamo na žrtvovanje kot na nekakšno mučenje samega sebe. Na žalost se tudi kristjani v tem svetu pogosto ustavljamo ob teh zunanjih vidikih, in ne gremo globlje, ne odpremo srca Svetemu Duhu, ki naredi tudi bolečino sladko. Če gre seveda za bolečino iz ljubezni do nekoga.</p> <p><strong>Na priprošnjo patra Pija se je zgodilo veliko čudežev. Kakšen je njihov namen v življenju kristjana? Španski mistik sv. Janez od Križa pravi, da mora verujoči človek vztrajati v noči vere, da ne sme verovati zaradi čudežev in se ne sme zanašati na svoja subjektivna občutja.</strong></p> <p>Sv. Janezu od Križa ne bom oporekal, čeprav sam te noči vere še nisem izkusil, ker je to zelo temeljna in hkrati težka preizkušnja: ko ne iščeš več Boga zaradi darov, ki ti jih bo dal, ampak zaradi njega samega. Ne gledaš več v njegove roke, kaj boš dobil, ampak v njegove oči, kdo on je. In to očiščenje v življenju je nujno potrebno. Kdor se zares zanaša samo na čustveno doživljanje in pričakuje, da bo vsaka molitev uslišana ali da bo po vsaki spovedi skakal od sreče, ta bo prej ko slej opustil vero. Vera je odnos. Odnos pa se gradi v zvestobi in ljubezni, tudi takrat ko nič posebnega ne doživljaš. In čudeži so svobodna odločitev Boga, da bo nekomu naklonil milost, ki jo tisti trenutek morda potrebuje za svojo rast. Če Bog vidi, da nekdo potrebuje čudež, mu ga bo dal. Če misli, da mu bo to bolj škodovalo kot koristilo, mu ga ne bo dal. Iskanje in ustavljanje ob čudežih je znamenje nezrele vere. Gre za iskanje senzacij, čustvene in zunanje potrditve. To ne vodi v pravo smer. Sprejeti to, kar Gospod daje, naj bo to veselje, včasih čustvena vzhičenost, večinoma je pa hoja z Gospodom hoja v veri. Sv. mati Terezija je tudi dolgo časa živela v noči duha in drugi okrog nje sploh niso pomislili na to. Šele po njeni smrti, ko so brali njene zapiske, so odkrili, da je bilo kljub njeni dobri volji, nasmejanosti, služenju, v njej veliko trpljenja, a je vztrajala v veri, v izkušnji ljubljenosti, ki ji jo Bog dal. Iskanje čudežev ni prava pot, ampak hvaležnost, če se zgodijo.</p></p> 174711605 RTVSLO – Ars 1335 clean Skromni kapucinski redovnik in duhovnik pater Pij je eden od najbolj znanih in priljubljenih svetnikov 20. stoletja. Zaradi njegovih stigm in čudežev, ki so mu jih pripisovali, so ga že v času njegovega življenja imeli za svetnika. Prav nedavno je pri založbi Družina izšla knjiga z njegovimi besedili. O delovanju sv. Pija iz Pietrelcine se je Robert Kralj pogovarjal s kapucinom Jaroslavom Kneževičem.<p>Kapucin Jaroslav Knežević spregovori o življenju p. Pija in o duhovnem pomenu stigem. </p><p><p>P. Pij, kapucinski redovnik iz Pietrelcine v Italiji, ki še danes velja za enigmatično osebnost, je o sebi dejal: »Sam sebi sem skrivnost«. Že za časa življenja so ga mnogi imeli za svetnika. Bil je velik molivec in neutruden spovednik. Najbolj znan pa je po stigmah, znamenjih Kristusovih ran, ki jih je imel petdeset let vse do svoje smrti. Kdo je bil ta skromni kapucinski pater? Kako se je soočal z lastnim trpljenjem in kakšen je bil njegov odnos do trpečih ljudi? Kaj lahko povemo o njegovih stigmah in kakšen je njihov duhovni pomen? Kakšna je vloga in namen čudežev, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo? Ponovitev pogovora s kapucinom <strong>Jaroslavom Kneževićem</strong>.</p> <hr /> <p><strong>G. Knežević, ali lahko na začetku izpostavite kakšen pomemben dogodek ali niz dogodkov iz življenja p. Pija, ki so ga duhovno zaznamovali?</strong></p> <p>Najprej bi se navezal na vaš uvod, ko ste rekli, da je p. Pij naš sodobnik. On je umrl takrat, ko sem sam začel rasti pod srcem moje matere. Se pravi, on je umrl leta 1968, jaz pa sem se rodil leta 1969. Glede prelomnic v njegovem življenju bi najprej izpostavil dogodek iz njegovega otroštva. V Cerkvi sv. Pelegrina, kamor je romal, je doživel, kako je Bog uslišal gorečo prošnjo svoje matere. Ta je bila v veliki stiski, ker je njen otrok umiral. Položila ga je na oltar in rekla: »Bog, če ga ne boš ozdravil, ga kar ti imej«. Zgodil se je čudež. Pij, takrat še Francesco Forgione, je bil priča temu čudežu. Odprl se je v to razsežnost, da je Bog živ, da dela čudeže, da odgovarja na človeške prošnje. To ga je verjetno zaznamovalo za vse življenje kot velikega priprošnjika pri Bogu za stiske ljudi. Drugi tak dogodek je bilo srečanje s preprostim bratom kapucinom, ki je po hišah prosil miloščino. Včasih je bila to redna praksa frančiškovih manjših bratov. Takrat je Pij rekel: »Tak redovnik bi bil rad tudi jaz«. Poznejši vstop h kapucinom mu je omogočil, da je v okolju spokornosti, darovanja, odprtosti za žrtev dozorel v človeka, kakršnega poznamo danes. Tretji dogodek pa je bil prejem ran, ampak ne vidnih. Osem let pred prejemom vidnih stigem je leta 1910 pod brestom v domačem kraju, kjer je molil, prejel nevidne stigme. Gre za bolečino, pridruženo Kristusovem trpljenju. Osem let ga je Gospod na ta neviden notranji način pripravljal tudi na to, da se bodo stigme pokazale svetu. To je bil velik izziv za svet. Ti trije dogodki so verjetno za vse življenje zaznamovali njegovo duhovno pot.</p> <p><strong>Pater Pij je bil velik molivec in neutruden spovednik. Ko so trume ljudi romale k njemu, se je večkrat spraševal: »Kaj hočejo vsi ti ljudje od mene, jaz sem samo ubog brat, ki moli«. Kaj je patru Piju pomenila molitev?</strong></p> <p>Molitev je bila izvir njegovega življenja. Vse, kar se je dogajalo, se je dogajalo zaradi ljubezni do Boga, do Jezusa. Ker je molitev srečanje z Bogom, je iz molitve črpal moč za svoje življenjsko darovanje, za dolge ure sedenja v spovednici, za deljenje milosti in tolažbe ljudem, ki so v trumah prihajali k njemu. Najpomembnejši del njegovega dneva je bila sveta maša. Vsako jutro se je več ur pripravljal na to srečanje z Gospodom, pravzaprav na sodarovanje z Gospodom. Pij sam je rekel, da pri maši ne stoji, ampak da visi skupaj s Kristusom, da ga Kristus drži. Njegovo orožje proti zlu je bil rožni venec. Marija je najprej njega osebno spremljala v tem boju proti zlu, ker je bil pogosto tudi brutalno fizično napaden s strani hudiča in demonov. Po drugi strani pa je bil rožni venec zanj nenehna prošnja, da naj se Bog po Mariji usmili vseh teh ljudi, ki so prihajali k njemu. Brez molitve bi bilo vse prazno. Molitev je kanal, po katerem se človeško srce napolni z Božjo ljubeznijo. To je Pij dobro vedel in iz tega živel. Vsa njegova daritev bi bila prazna, če ne bi bil povezan z Gospodom.</p> <p><strong>Dotakniva se zdaj Kristusovih ran, se pravi, stigem. Morda se bodo poslušalci spomnili, da je bil leta 1999 posnet kultni film z naslovom Stigmata. Stigme so nenavaden pojav, ki tudi danes vzbuja veliko zanimanje. V zgodovini katoliške Cerkve je približno štiristo oseb, ki so prejele stigem. G. Knežević, kaj sploh so stigme in kdo jih prejme? Kdaj jih je prejel pater Pij in kako se je z njimi soočil?</strong></p> <p>Zanimivo, da ste omenili film Stigmata. Tudi sam ga omenjam tukaj v zapiskih. Doživel sem ga kot popolnoma zgrešeno interpretacijo stigem. Tisto ubogo dekle niti ni vedelo, za kaj gre. Prizor, ki prikazuje prejem stigem, je bolj podoben obsedenosti kot pa srečanju z ljubečo Božjo navzočnostjo. Ta film popolnoma napačno prikazuje, kaj stigme so. Stigme so dejansko znamenje velike bližine s trpečim Kristusom. Sv. Frančišek Asiški, ki je sredi 13. stoletja prvi uradno priznani stigmatik v katoliški Cerkvi, je prosil v molitvi nekako takole: »Gospod, daj da bi izkusil tisto ljubezen, ki si jo imel ti, ko si za nas umiral na križu. In daj mi spoznati delež trpljenja, ki si ga takrat prestal za nas«. Torej je bila njegova želja biti blizu Kristusu v trpljenju – iz ljubezni do njega. Sv. Katarina Sienska lepo pravi, da Kristusa na križu niso zadržali žeblji, ker je bil Bog. Brez težav bi opravil s tistimi nekaj vojaki in bi šel svojo pot. Edino ljubezen je dovolj močna sila, da ga je zadržala na križu do smrti za nas. Če izločimo prevarante, kot je bila Johanca iz Vodic, ki si je špricala volovsko kri, da so ljudje prihajali tja in jo častili kot svetnico, so vsi stigmatiki v katoliški Cerkvi prejeli stigme kot znamenje globokega odnosa s trpečim Kristusom. Stigme poznamo samo v zahodni Cerkvi, pravoslavje slavi Kristusa zmagovalca, Vstalega. Zato v pravoslavju ne poznajo stigem v takem pomenu kot mi. Nekateri sicer pravijo, da naj bi imel stigme celo apostol Pavel, saj pravi, da na svojem telesu nosi znamenja svojega Gospoda Jezusa Kristusa. Stigme je prejelo več žensk, nekatere so razglašene za svetnice, druge ne. Stigme so samo zunanje znamenje tega notranjega dogajanja. Sicer so za svet velika provokacija, ker jih na znanstveni, medicinski ravni ne moremo razložiti. Nekako trkajo na vrata racionalnega sveta: dopustite, da za tem, kar vidite, izkusite in lahko dokažate, obstaja svet duhovnega, ki se manifestira tudi na materialen način.</p> <p><strong>Torej je racionalna razlaga tega pojava res težavna. Z razumom sicer pridemo do neke točke, potem pa se ustavi. Kaj menite?</strong></p> <p>Spomnim se, da sem pred kratkim govoril z nekim psihiatrom, ki je zelo odprt, tudi za duhovno. Vprašal sem ga, kako je z obsedenostjo, ki je tudi duhovni pojav, in kaj lahko psihiatri o tem povedo. In rekel mi je, da je to zunaj področja njihovega delovanja. O tem nismo sposobni ničesar povedati, ker ne spada v območje psihiatrije. In podobno je s stigmami. Tudi pater Pij je bil v stiski, ko je prejel stigme. Predvsem zato, ker so bile vidne. To je bila zanj sramota, da so si jih ljudje prihajali ogledovati iz radovednosti. Njegova edina prošnja je bila: »Gospod narêdi, da se ne bi videle. Ne odvzemi mi trpljenja, ampak samo da jih ljudje ne bi videli«. Ta prošnja je bila uslišana po njegovi smrti. Petdeset let jih je imel, poskušali so mu jih na različne načine ozdraviti, a se rane niso zacelile. Ostale so vedno žive, krvaveče, tako da so se tudi sobratje in drugi ljudje čudili, da Pij ne izkrvavi, saj je iz njih priteklo toliko krvi. Po smrti so stigme izginile. Njegova koža je bila videti, kot da nikdar ne bi bilo ran. To so pojavi, ki nas izzivajo, ker jih z razumom ne moremo umestiti v »predale«. Cerkev je uradno določila, da trije zdravniki pregledajo Pijeve stigme. V Cerkvi je postopek pregledovanja stigem – torej njihove pristnosti – zelo konkreten. To je bilo za Pija ponižujoče in boleče. Tudi pozneje, ko je imel kilo in so ga morali operirati, ni pustil, da bi prejel anastezijo, ker se je bal, da mu bodo pregledovali tudi stigme. Torej dva zdravnika sta bila verna, eden pa neveren. Stigme so večkrat pregledali. Verna sta izjavila, da gre za nadnaraven pojav, da se teh ran ne da medicinsko pojasniti. Neverni zdravnik pa je bil zelo skeptičen. Patra Pija je sicer opisal kot zelo ponižnega, potrpežljivega, dobrega redovnika. Njegovo osebnost je doživel zelo pozitivno, hkrati pa je rekel, da gre za nekakšno mistično samoprevaro. Se pravi, da je te stigme označil kot nekaj, kar ne more biti nadnaravnega izvora.</p> <p><strong>Pri patru Pije se zdi, da obstaja neločljiva povezanost med stigmami in trpljenjem. Ali so stigme izraz posebne Božje izvoljenosti? In ali se vam ne zdi, da je včasih, vsaj v zahodni Cerkvi, prevelik poudarek na trpljenju, medtem ko odrešenjska, vstajenjska razsežnost nekoliko umanjka?</strong></p> <p>Za katoliško Cerkev je vedno izziv, da znotraj trpljenja gledamo zmago Kristusa. To je celota. Tudi sveto tridnevje, od velikega petka do velikonočne nedelje, praznujemo kot celoto. Če iztrgamo trpljenje iz celote in ga postavimo v središče, potem postane to mazohizem. Številni so tudi Melu Gibsonu očitali, da v filmu Pasijon preveč poveličuje in izpostavlja trpljenje in premalo Kristusovo zmago nad zlom in smrtjo. Je pa res, da se je Pij dal na razpolago, da je stopil pod Kristusov križ iz ljubezni do nas in do Gospoda, da je nosil tudi naša bremena – nekateri ga imenujejo Cirinejec nas vseh. V ozadju zadoščevanja je resničnost, da vsak greh v svet prinese tudi nered. Ta nered je potrebno potem odpravljati. Ni dovolj, da se greha spoveš – to je en del. Drugi del pa je zadoščevanje: da po svojih močeh ponovno vzpostavljaš harmonijo v svetu, ki je bila z grehom porušena. In to je bila Pijeva pot: nase si je naložil veliko tega, kar bi morali drugi narediti, pa niso zmogli. On je to delal namesto njih. Gre za sotrpljenje s Kristusom, kot pravi apostol Pavel: »Na svojem telesu dopolnjujem, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim« (Kol 1,24). Torej se je tudi sam vključil v to trpljenje za njegovo telo, ki je Cerkev, torej za svoje brate in sestre. Trpljenje nikoli ne sme biti sámo sebi namen. (...) Stigme so karizmatičen dar. Karizmatičnih darov je veliko. Definicija karizmatičnega daru je to, da nekdo prejme poseben duhovni dar v korist drugih, ne zase. Tudi to, da je Pij videl v duše ljudi, da je imel bilokacijo, darove ozdravljanja – vse to mu je bilo podarjeno za druge, ne zanj. Zanj je bilo bolj breme, da je videl v dušo nekoga, a je s tem mnogim, med drugim tudi svojemu očetu na smrtni postelji povedal grehe, ki jih je oče naredil v Ameriki. Pij namreč ni imel nobene druge možnosti, da bi izvedel zanje, razen da mu jih je Bog razodel. Tako jim je pomagal do odpiranja srca, do ponovnega življenja s Kristusom. Karizma stigem in vsi ostali darovi, ki jih je imel, so bili v služenju za odrešenje drugih.</p> <p><strong>Žrtvovanje, odpovedovanje je nekaj, čemur se naša narava upira. Ker nas Cerkev velikokrat uči odpovedi s prepovedmi in zapovedmi, ne pa z življenjem, tudi žrtvovanja in križa ne gledamo celovito – v luči vstajenja.</strong></p> <p>S tem se zelo strinjam. Včasih mi oznanjevalci v Cerkvi popačimo to razsežnost žrtvovanja, še večkrat pa verno ljudstvo. Strinjal bi se, da je žrtvovanje najbolj naravna stvar, če gledamo naravo iz tesne povezanosti z Gospodom kot že odrešeno. Ker je naša človeška narava ranjena, nas vse vleče v sebičnost, v iskanje sebe, tega, kar mi ugaja, kar je zame dobro. Sebe postavljamo v središče. V bistvu pa je človek poklican, da živi za drugega, k darovanju. Sem pa sodi tudi žrtvovanje. Mama na primer vstane sredi noči zaradi otroka, ki joka – sploh ne razmišlja, da ne bi vstala, pa je to težka stvar noč za nočjo vstajati in se žrtvovati za to nežno bitje. A ker je v ozadju ljubezen, ki daje smisel vsakemu človeškemu bivanju, je to smiselno in edina prava drža. Če pa ni ljubezni, tega notranjega vgziba, potem gledamo na žrtvovanje kot na nekakšno mučenje samega sebe. Na žalost se tudi kristjani v tem svetu pogosto ustavljamo ob teh zunanjih vidikih, in ne gremo globlje, ne odpremo srca Svetemu Duhu, ki naredi tudi bolečino sladko. Če gre seveda za bolečino iz ljubezni do nekoga.</p> <p><strong>Na priprošnjo patra Pija se je zgodilo veliko čudežev. Kakšen je njihov namen v življenju kristjana? Španski mistik sv. Janez od Križa pravi, da mora verujoči človek vztrajati v noči vere, da ne sme verovati zaradi čudežev in se ne sme zanašati na svoja subjektivna občutja.</strong></p> <p>Sv. Janezu od Križa ne bom oporekal, čeprav sam te noči vere še nisem izkusil, ker je to zelo temeljna in hkrati težka preizkušnja: ko ne iščeš več Boga zaradi darov, ki ti jih bo dal, ampak zaradi njega samega. Ne gledaš več v njegove roke, kaj boš dobil, ampak v njegove oči, kdo on je. In to očiščenje v življenju je nujno potrebno. Kdor se zares zanaša samo na čustveno doživljanje in pričakuje, da bo vsaka molitev uslišana ali da bo po vsaki spovedi skakal od sreče, ta bo prej ko slej opustil vero. Vera je odnos. Odnos pa se gradi v zvestobi in ljubezni, tudi takrat ko nič posebnega ne doživljaš. In čudeži so svobodna odločitev Boga, da bo nekomu naklonil milost, ki jo tisti trenutek morda potrebuje za svojo rast. Če Bog vidi, da nekdo potrebuje čudež, mu ga bo dal. Če misli, da mu bo to bolj škodovalo kot koristilo, mu ga ne bo dal. Iskanje in ustavljanje ob čudežih je znamenje nezrele vere. Gre za iskanje senzacij, čustvene in zunanje potrditve. To ne vodi v pravo smer. Sprejeti to, kar Gospod daje, naj bo to veselje, včasih čustvena vzhičenost, večinoma je pa hoja z Gospodom hoja v veri. Sv. mati Terezija je tudi dolgo časa živela v noči duha in drugi okrog nje sploh niso pomislili na to. Šele po njeni smrti, ko so brali njene zapiske, so odkrili, da je bilo kljub njeni dobri volji, nasmejanosti, služenju, v njej veliko trpljenja, a je vztrajala v veri, v izkušnji ljubljenosti, ki ji jo Bog dal. Iskanje čudežev ni prava pot, ampak hvaležnost, če se zgodijo.</p></p> Fri, 14 Aug 2020 08:00:00 +0000 Stigme p. Pija - Če trpljenje postavimo v središče, postane to mazohizem Ep o Gligamešu naj bi nastal pred štiri tisoč leti, nekaj stoletij pred hebrejskimi bibličnimi besedili. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim, denimo opis vesoljnega potopa. O primerjavi med epom o Gilgamešu in biblijo se je Peter Frank pogovarjal z biblicistom dr. Marjanom Peklajem.<p>Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim.</p><p><p>Ep o Gligamešu naj bi nastal pred štiri tisoč leti, nekaj stoletij pred hebrejskimi bibličnimi besedili. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim, denimo opis vesoljnega potopa. O primerjavi med epom o Gilgamešu in biblijo ponavljamo pogovor z biblicistom dr. <strong>Marjanom Peklajem</strong>.</p> <blockquote><p>Sveto pismo je nastajalo na človeški način, ne na čudežen način – kot so mislili in nekateri mislijo še danes. Nastajalo je v človeški kulturi, kakršna je takrat bila. In ker Sveto pismo ni nastalo tako zgodaj – danes vemo, da je nastalo precej pozneje, kot so sprva mislili – lahko predvidevamo, da so se Izraelci srečali še z drugimi vplivi (npr. Ep o Gilgamešu) in da so dopolnjevali svoje sveto izročilo, svoje spise. In to seveda ni nič narobe. Recimo vesoljni potop je bil neka zgodba, ki je bila v vsem tem področju od Mezopotamije do Sredozemlja do Male Azije nekaj domačega. Nekje v začetku je verjetno bila neka taka katastrofa in to so vsi vedeli. In tako so izraelski preroški pisci verjetno rekli: »Dobro, tudi mi ne moremo mimo tega. Ljudje vedo, da je bil potop.« Ampak kako to razložiti? S tem našim spoznanjem o enem, edinem, pravem, pravičnem Bogu. In so to naredili. Se pravi, monoteizem daje celi zgodbi čisto drug pomen.<br /> <cite>dr. Marijan Peklaj</cite></p></blockquote></p> 174710595 RTVSLO – Ars 1331 clean Ep o Gligamešu naj bi nastal pred štiri tisoč leti, nekaj stoletij pred hebrejskimi bibličnimi besedili. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim, denimo opis vesoljnega potopa. O primerjavi med epom o Gilgamešu in biblijo se je Peter Frank pogovarjal z biblicistom dr. Marjanom Peklajem.<p>Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim.</p><p><p>Ep o Gligamešu naj bi nastal pred štiri tisoč leti, nekaj stoletij pred hebrejskimi bibličnimi besedili. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim, denimo opis vesoljnega potopa. O primerjavi med epom o Gilgamešu in biblijo ponavljamo pogovor z biblicistom dr. <strong>Marjanom Peklajem</strong>.</p> <blockquote><p>Sveto pismo je nastajalo na človeški način, ne na čudežen način – kot so mislili in nekateri mislijo še danes. Nastajalo je v človeški kulturi, kakršna je takrat bila. In ker Sveto pismo ni nastalo tako zgodaj – danes vemo, da je nastalo precej pozneje, kot so sprva mislili – lahko predvidevamo, da so se Izraelci srečali še z drugimi vplivi (npr. Ep o Gilgamešu) in da so dopolnjevali svoje sveto izročilo, svoje spise. In to seveda ni nič narobe. Recimo vesoljni potop je bil neka zgodba, ki je bila v vsem tem področju od Mezopotamije do Sredozemlja do Male Azije nekaj domačega. Nekje v začetku je verjetno bila neka taka katastrofa in to so vsi vedeli. In tako so izraelski preroški pisci verjetno rekli: »Dobro, tudi mi ne moremo mimo tega. Ljudje vedo, da je bil potop.« Ampak kako to razložiti? S tem našim spoznanjem o enem, edinem, pravem, pravičnem Bogu. In so to naredili. Se pravi, monoteizem daje celi zgodbi čisto drug pomen.<br /> <cite>dr. Marijan Peklaj</cite></p></blockquote></p> Fri, 07 Aug 2020 13:30:00 +0000 Gilgameš in Biblija - ponovitev V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, je naš gost Peter Leskovar - župnik župnije Svetega Egidija v Zrečah in Svetega Lovrenca na Stranicah. <p>Duhovništvo ni običajen poklic, je predvsem umetnost služenja in dialoga.</p><p><p>Naš gost je <strong>Peter Leskovar</strong> - župnik župnije Svetega Egidija v Zrečah in Svetega Lovrenca na Stranicah. Zreče so njegova tretja duhovniška postaja, pred tem je bil sedem let kaplan v mariborski stolnici in 18 let župnik v Slovenj Gradcu. V duhovnika je bil posvečen leta 1987. Rad poudarja, da duhovništvo zanj ni običajen poklic, je predvsem umetnost služenja in dialoga.</p></p> 174709351 RTVSLO – Ars 1530 clean V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, je naš gost Peter Leskovar - župnik župnije Svetega Egidija v Zrečah in Svetega Lovrenca na Stranicah. <p>Duhovništvo ni običajen poklic, je predvsem umetnost služenja in dialoga.</p><p><p>Naš gost je <strong>Peter Leskovar</strong> - župnik župnije Svetega Egidija v Zrečah in Svetega Lovrenca na Stranicah. Zreče so njegova tretja duhovniška postaja, pred tem je bil sedem let kaplan v mariborski stolnici in 18 let župnik v Slovenj Gradcu. V duhovnika je bil posvečen leta 1987. Rad poudarja, da duhovništvo zanj ni običajen poklic, je predvsem umetnost služenja in dialoga.</p></p> Fri, 31 Jul 2020 13:00:00 +0000 ZREŠKI ŽUPNIK PETER LESKOVAR Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo Mojzesu, znameniti starozavezni biblični osebnosti o kateri se zdi, da vsi veliko vemo, a vse premalo slišimo ali o njej govorimo. Mojzesu, ki ima velik verski in simbolni pomen v judovstvu, krščanstvu in islamu, v hebrejščini pravimo Moše, v arabščini pa Musa. O tem duhovnem in vojaškem voditelju, ki je svoje hebrejsko ljudstvo vodil na poti iz suženjstva v svobodo, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z biblicistom in teologom, akademikom dr. Jožetom Krašovcem. <p>Pogovor o znameniti starozavezni biblični osebnosti.</p><p><p>Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo Mojzesu, znameniti starozavezni biblični osebnosti o kateri se zdi, da vsi veliko vemo, a vse premalo slišimo ali o njej govorimo. Mojzesu, ki ima velik verski in simbolni pomen v judovstvu, krščanstvu in islamu, v hebrejščini pravimo Moše, v arabščini pa Musa. O tem duhovnem in vojaškem voditelju, ki je svoje hebrejsko ljudstvo vodil na poti iz suženjstva v svobodo, smo se pogovarjali z biblicistom in teologom dr. <strong>Jožetom Krašovcem</strong>. Pogovor je vodil Nejc Krevs.</p></p> 174708166 RTVSLO – Ars 1378 clean Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo Mojzesu, znameniti starozavezni biblični osebnosti o kateri se zdi, da vsi veliko vemo, a vse premalo slišimo ali o njej govorimo. Mojzesu, ki ima velik verski in simbolni pomen v judovstvu, krščanstvu in islamu, v hebrejščini pravimo Moše, v arabščini pa Musa. O tem duhovnem in vojaškem voditelju, ki je svoje hebrejsko ljudstvo vodil na poti iz suženjstva v svobodo, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z biblicistom in teologom, akademikom dr. Jožetom Krašovcem. <p>Pogovor o znameniti starozavezni biblični osebnosti.</p><p><p>Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo Mojzesu, znameniti starozavezni biblični osebnosti o kateri se zdi, da vsi veliko vemo, a vse premalo slišimo ali o njej govorimo. Mojzesu, ki ima velik verski in simbolni pomen v judovstvu, krščanstvu in islamu, v hebrejščini pravimo Moše, v arabščini pa Musa. O tem duhovnem in vojaškem voditelju, ki je svoje hebrejsko ljudstvo vodil na poti iz suženjstva v svobodo, smo se pogovarjali z biblicistom in teologom dr. <strong>Jožetom Krašovcem</strong>. Pogovor je vodil Nejc Krevs.</p></p> Fri, 24 Jul 2020 15:30:00 +0000 Svetopisemski lik Mojzesa RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek.. Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek.. sl Fri, 01 Jul 2022 14:00:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/sedmi-dan/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 01 Jul 2022 14:00:00 +0000 Sedmi dan