Religion & Spirituality (C) RTVSLO 2017 Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke. https://ars.rtvslo.si/sledi-vecnosti/ Sledi večnosti https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250414/sledivecnosti1400x1400_sv.jpg V začetku julija bo Savdska Arabija po dveh pandemičnih letih vnovič odprla vrata milijonu muslimanov z vsega sveta, da se bodo lahko udeležili hadža ali tradicionalnega romanja v sveto muslimansko mesto Meko. Romarjev bo trikrat manj kot pred pandemijo. V Islamski skupnosti v Sloveniji so načrtovali, da bo 60 njihovih članov šlo na hadž, a so udeležbo na njem zaradi novih zahtev gostitelja odpovedali. Imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić, ki se je hadža udeležil že dvakrat, pravi, da je za vsakega muslimana romanje v Meko velik duhovni navdih in nam predstavi obrede na tej romarski poti.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883407 RTVSLO – Prvi 1000 clean V začetku julija bo Savdska Arabija po dveh pandemičnih letih vnovič odprla vrata milijonu muslimanov z vsega sveta, da se bodo lahko udeležili hadža ali tradicionalnega romanja v sveto muslimansko mesto Meko. Romarjev bo trikrat manj kot pred pandemijo. V Islamski skupnosti v Sloveniji so načrtovali, da bo 60 njihovih članov šlo na hadž, a so udeležbo na njem zaradi novih zahtev gostitelja odpovedali. Imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić, ki se je hadža udeležil že dvakrat, pravi, da je za vsakega muslimana romanje v Meko velik duhovni navdih in nam predstavi obrede na tej romarski poti.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 28 Jun 2022 13:30:00 +0000 Hadž - že tretje leto brez romarjev iz Islamske skupnosti Slovenija Kardinal dr. Franc Rode je pri Mohorjevi družbi izdal spomine na svoje razgibano, bogato življenje. Leta 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za kardinala, ko je opravljal pomembne naloge v kuriji. Že prej je bil ljubljanski nadškof. Za duhovnika se je izšolal v Argentini, vstopil je v red lazaristov. V 1. delu oddaje boste slišali spomine kardinala dr. Franca Rodeta do njegovega imenovanja za ljubljanskega nadškofa. 174881368 RTVSLO – Prvi 1197 clean Kardinal dr. Franc Rode je pri Mohorjevi družbi izdal spomine na svoje razgibano, bogato življenje. Leta 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za kardinala, ko je opravljal pomembne naloge v kuriji. Že prej je bil ljubljanski nadškof. Za duhovnika se je izšolal v Argentini, vstopil je v red lazaristov. V 1. delu oddaje boste slišali spomine kardinala dr. Franca Rodeta do njegovega imenovanja za ljubljanskega nadškofa. Sat, 18 Jun 2022 13:15:00 +0000 Spomini kardinala Franca Rodeta 1.del V Katoliški cerkvi v Sloveniji bodo na predvečer in na praznični dan sv. Petra in Pavla, ki ga po cerkvenem koledarju obhajajo 29. junija, štirje novi duhovniki, dva manj kot lani, prejeli zakrament novomašniškega posvečenja. To so Rok Gregorčič, Janez Meglen, Tadej Pagon in Janez Pavel Šuštar. Trije od njih prihajajo iz Nadškofije Ljubljana, eden iz Škofije Novo mesto. Kdo so, od kod prihajajo? Kaj jih je nagovorilo, da so stopili na pot duhovniškega poslanstva? Kakšno je njihovo novomašniško geslo? Kakšen duhovnik si želijo biti? 174881085 RTVSLO – Prvi 1381 clean V Katoliški cerkvi v Sloveniji bodo na predvečer in na praznični dan sv. Petra in Pavla, ki ga po cerkvenem koledarju obhajajo 29. junija, štirje novi duhovniki, dva manj kot lani, prejeli zakrament novomašniškega posvečenja. To so Rok Gregorčič, Janez Meglen, Tadej Pagon in Janez Pavel Šuštar. Trije od njih prihajajo iz Nadškofije Ljubljana, eden iz Škofije Novo mesto. Kdo so, od kod prihajajo? Kaj jih je nagovorilo, da so stopili na pot duhovniškega poslanstva? Kakšno je njihovo novomašniško geslo? Kakšen duhovnik si želijo biti? Fri, 17 Jun 2022 08:55:00 +0000 Kdo so štirje novomašniki v Katoliški cerkvi v Sloveniji? Papež Frančišek je jeseni lani sklical sinodo o sinodalnosti; z njo je spodbudil versko občestvo k premišljevanju o prihodnosti Cerkve. Ta se bo končala prihodnje leto. Sinoda poteka v treh delih; v prvem delu je potekala na krajevni ravni v škofijah in župnijah po vsem svetu. Ta del njene faze se končuje. Sledil bo drugi del sinode na celinski ravni, sledil bo zbor škofov v Vatikanu. Gre za prvo sinodo, ki ne bo od začetka do konca potekala v papeški državi, ampak na različnih koncih sveta. V slovenskih škofijah v teh dneh verniki skupaj z duhovniki končujejo razmišljanja in pripravljajo gradiva za sinodo o sinodalnosti. Kakšno Cerkev si verniki želijo v Sloveniji na podlagi prvih izsledkov razmišljata tajnica Škofijskega urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana dr. Mojca Bertoncel in član tajništva sinode pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič. 174879548 RTVSLO – Prvi 1342 clean Papež Frančišek je jeseni lani sklical sinodo o sinodalnosti; z njo je spodbudil versko občestvo k premišljevanju o prihodnosti Cerkve. Ta se bo končala prihodnje leto. Sinoda poteka v treh delih; v prvem delu je potekala na krajevni ravni v škofijah in župnijah po vsem svetu. Ta del njene faze se končuje. Sledil bo drugi del sinode na celinski ravni, sledil bo zbor škofov v Vatikanu. Gre za prvo sinodo, ki ne bo od začetka do konca potekala v papeški državi, ampak na različnih koncih sveta. V slovenskih škofijah v teh dneh verniki skupaj z duhovniki končujejo razmišljanja in pripravljajo gradiva za sinodo o sinodalnosti. Kakšno Cerkev si verniki želijo v Sloveniji na podlagi prvih izsledkov razmišljata tajnica Škofijskega urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana dr. Mojca Bertoncel in član tajništva sinode pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič. Fri, 10 Jun 2022 09:20:00 +0000 Verniki si želijo odprto Cerkev, ki se vrne k duhu prvih kristjanov Kristjani na binkoštno nedeljo praznujejo prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Koliko je Cerkev še dejavna pri širjenju evangelija ali zna sodobnemu človeku približati krščansko duhovnost? O teh aktualnih vprašanjih v oddaji Sledi večnosti, ki jo ponavljamo, premišljuje teolog, ki se med drugim ukvarja z iskanjem poti do nove evangelizacije v Avstriji in Nemčiji, mag. Otto Neubauer. <p>Otto Neubauer o sodobni duhovnosti</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Na binkoštno nedeljo Cerkev praznuje prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes?  Z <strong>mag. Ottom Neubauerjem</strong> o njegovi izkušnji misijonov ter sodobni duhovnosti, o aktualnih temah v ponovljeni oddaji.</p></p> 174877771 RTVSLO – Prvi 1436 clean Kristjani na binkoštno nedeljo praznujejo prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Koliko je Cerkev še dejavna pri širjenju evangelija ali zna sodobnemu človeku približati krščansko duhovnost? O teh aktualnih vprašanjih v oddaji Sledi večnosti, ki jo ponavljamo, premišljuje teolog, ki se med drugim ukvarja z iskanjem poti do nove evangelizacije v Avstriji in Nemčiji, mag. Otto Neubauer. <p>Otto Neubauer o sodobni duhovnosti</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Na binkoštno nedeljo Cerkev praznuje prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes?  Z <strong>mag. Ottom Neubauerjem</strong> o njegovi izkušnji misijonov ter sodobni duhovnosti, o aktualnih temah v ponovljeni oddaji.</p></p> Fri, 03 Jun 2022 12:15:00 +0000 Moč duha po 2000 letih V Sloveniji je 40 romarskih poti; 11 je evropskih, dve od njih sta veliki kulturni evropski poti; to sta romarska pot priljubljenega svetnika Martina Tourskega in bolj znana Jakobova pot. Podpredsednik Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija mag. Uroš Vidovič predstavlja slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega, ki romarja vodi od Domanjševcev na vzhodu Slovenije do Opatjega sela na zahodu države; avtorjem poti je po 15 letih uspelo dokončno označiti to romarsko pot. Predsednik Društva Slomškova romarska pot Vilijem Kaučič oriše romarsko pot blaženega Martina Slomška, Jure Levart pa govori o evropskem kurikulumu za prihodnje vodnike po različnih evropskih romarskih poteh. <p>Uroš Vidovič, Vilijem Kaučič in Jure Levart o romarskih poteh sv. Martina Tourskega in Slomškovi poti ter o izobraževanju vodnikov po evropskih romarskih poteh</p><p><p>V Sloveniji je 40 romarskih poti; 11 je evropskih, dve od njih sta veliki kulturni evropski poti; to sta romarska pot priljubljenega svetnika Martina Tourskega in bolj znana Jakobova pot.</p> <p>Podpredsednik Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija <strong>mag. Uroš Vidovič</strong> predstavlja slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega, ki romarja vodi od Domanjševcev na vzhodu Slovenije do Opatjega sela na zahodu države; avtorjem poti je po 15 letih uspelo dokončno označiti to romarsko pot. Predsednik Društva Slomškova romarska pot <strong>Vilijem Kaučič</strong> oriše romarsko pot blaženega Martina Slomška, <strong>Jure Levart</strong> pa govori o evropskem kurikulumu za prihodnje vodnike po različnih evropskih romarskih poteh.</p></p> 174875859 RTVSLO – Prvi 1330 clean V Sloveniji je 40 romarskih poti; 11 je evropskih, dve od njih sta veliki kulturni evropski poti; to sta romarska pot priljubljenega svetnika Martina Tourskega in bolj znana Jakobova pot. Podpredsednik Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija mag. Uroš Vidovič predstavlja slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega, ki romarja vodi od Domanjševcev na vzhodu Slovenije do Opatjega sela na zahodu države; avtorjem poti je po 15 letih uspelo dokončno označiti to romarsko pot. Predsednik Društva Slomškova romarska pot Vilijem Kaučič oriše romarsko pot blaženega Martina Slomška, Jure Levart pa govori o evropskem kurikulumu za prihodnje vodnike po različnih evropskih romarskih poteh. <p>Uroš Vidovič, Vilijem Kaučič in Jure Levart o romarskih poteh sv. Martina Tourskega in Slomškovi poti ter o izobraževanju vodnikov po evropskih romarskih poteh</p><p><p>V Sloveniji je 40 romarskih poti; 11 je evropskih, dve od njih sta veliki kulturni evropski poti; to sta romarska pot priljubljenega svetnika Martina Tourskega in bolj znana Jakobova pot.</p> <p>Podpredsednik Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija <strong>mag. Uroš Vidovič</strong> predstavlja slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega, ki romarja vodi od Domanjševcev na vzhodu Slovenije do Opatjega sela na zahodu države; avtorjem poti je po 15 letih uspelo dokončno označiti to romarsko pot. Predsednik Društva Slomškova romarska pot <strong>Vilijem Kaučič</strong> oriše romarsko pot blaženega Martina Slomška, <strong>Jure Levart</strong> pa govori o evropskem kurikulumu za prihodnje vodnike po različnih evropskih romarskih poteh.</p></p> Fri, 27 May 2022 10:00:00 +0000 Po 15 letih je slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega od Domanjševcev do Opatjega sela označen V občini Radlje ob Dravi dobro skrbijo za obnovo sakralne dediščine, pri čemer posebno pozornost namenjajo obnovi orgel v več podružnih cerkvah. Ob radeljskem županu mag. Alanu Bukovniku v oddaji sodeluje še direktor in lastnik znamenite Orglarske delavnice v Hočah pri Mariboru, sicer tudi zborovodja in organist - Andrej Dvoršak. 174874053 RTVSLO – Prvi 1264 clean V občini Radlje ob Dravi dobro skrbijo za obnovo sakralne dediščine, pri čemer posebno pozornost namenjajo obnovi orgel v več podružnih cerkvah. Ob radeljskem županu mag. Alanu Bukovniku v oddaji sodeluje še direktor in lastnik znamenite Orglarske delavnice v Hočah pri Mariboru, sicer tudi zborovodja in organist - Andrej Dvoršak. Fri, 20 May 2022 10:45:00 +0000 Sakralna dediščina v občini Radlje ob Dravi Škofje v Sloveniji so najnovejše najvišje priznanje katoliške cerkve v Sloveniji - odličje svetega Cirila in Metoda za zvesto služenje cerkvi med Slovenci - podelili ženski redovni skupnosti Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje. Kot so zapisali v obrazložitvi, so Marijine sestre 50 let v papeškem slovenskem zavodu - Slovenik v Rimu - skrbele za gospodinjstvo, ponujale pomoč pri vodenju zavoda. Zavod je bil od leta 1971 do novembra lani, ko sta še zadnji dve redovnici iz skupnosti Marijinih sester zapustili Slovenik, središče Slovencev v Rimu, slovenskih duhovnikov študentov, romarjev in drugih Slovencev, ki so se vsaj za kratek čas ustavili v zavodu, in redovnice so v vsem tem času skrbele zanje. Provincialka slovenske province Marijinih sester s. Andreja Rihar pravi, da sestre za svoje delo v Rimu nikoli niso pričakovale javnega priznanja; zdaj, ko pa so ga dobile, ga sprejemajo kot zahvalo za njihovo tiho, vztrajno služenje, in so ga vesele. Marijine sestre v Ljubljani zelo dobro poznajo brezdomci, saj pri njih vsak dan lahko dobijo topel obrok; vodijo tudi vrtec, obiskujejo bolnike in starejše po domovih, nekatere delajo tudi v bolnišnici.<p>S. Andreja Rihar o 50-letnem poslanstvu Marijinih sester v Sloveniku v Rimu, o skrbi za brezdomce v Ljubljani in vodenju zasebnega vrtca</p><p><p>Škofje v Sloveniji so najnovejše najvišje priznanje katoliške cerkve v Sloveniji - odličje svetega Cirila in Metoda za zvesto služenje cerkvi med Slovenci - podelili ženski redovni skupnosti Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje. Kot so zapisali v obrazložitvi, so Marijine sestre 50 let v papeškem slovenskem zavodu - Slovenik v Rimu - skrbele za gospodinjstvo, ponujale pomoč pri vodenju zavoda. Zavod je bil od leta 1971 do novembra lani, ko sta še zadnji dve redovnici iz skupnosti Marijinih sester zapustili Slovenik, središče Slovencev v Rimu, slovenskih duhovnikov študentov, romarjev in drugih Slovencev, ki so se vsaj za kratek čas ustavili v zavodu, in redovnice so v vsem tem času skrbele zanje. Provincialka slovenske province Marijinih sester <strong>s. Andreja Rihar</strong> pravi, da sestre za svoje delo v Rimu nikoli niso pričakovale javnega priznanja; zdaj, ko pa so ga dobile, ga sprejemajo kot zahvalo za njihovo tiho, vztrajno služenje, in so ga vesele. Marijine sestre v Ljubljani zelo dobro poznajo brezdomci, saj pri njih vsak dan lahko dobijo topel obrok; vodijo tudi vrtec, obiskujejo bolnike in starejše po domovih, nekatere delajo tudi v bolnišnici.</p></p> 174872185 RTVSLO – Prvi 1198 clean Škofje v Sloveniji so najnovejše najvišje priznanje katoliške cerkve v Sloveniji - odličje svetega Cirila in Metoda za zvesto služenje cerkvi med Slovenci - podelili ženski redovni skupnosti Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje. Kot so zapisali v obrazložitvi, so Marijine sestre 50 let v papeškem slovenskem zavodu - Slovenik v Rimu - skrbele za gospodinjstvo, ponujale pomoč pri vodenju zavoda. Zavod je bil od leta 1971 do novembra lani, ko sta še zadnji dve redovnici iz skupnosti Marijinih sester zapustili Slovenik, središče Slovencev v Rimu, slovenskih duhovnikov študentov, romarjev in drugih Slovencev, ki so se vsaj za kratek čas ustavili v zavodu, in redovnice so v vsem tem času skrbele zanje. Provincialka slovenske province Marijinih sester s. Andreja Rihar pravi, da sestre za svoje delo v Rimu nikoli niso pričakovale javnega priznanja; zdaj, ko pa so ga dobile, ga sprejemajo kot zahvalo za njihovo tiho, vztrajno služenje, in so ga vesele. Marijine sestre v Ljubljani zelo dobro poznajo brezdomci, saj pri njih vsak dan lahko dobijo topel obrok; vodijo tudi vrtec, obiskujejo bolnike in starejše po domovih, nekatere delajo tudi v bolnišnici.<p>S. Andreja Rihar o 50-letnem poslanstvu Marijinih sester v Sloveniku v Rimu, o skrbi za brezdomce v Ljubljani in vodenju zasebnega vrtca</p><p><p>Škofje v Sloveniji so najnovejše najvišje priznanje katoliške cerkve v Sloveniji - odličje svetega Cirila in Metoda za zvesto služenje cerkvi med Slovenci - podelili ženski redovni skupnosti Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje. Kot so zapisali v obrazložitvi, so Marijine sestre 50 let v papeškem slovenskem zavodu - Slovenik v Rimu - skrbele za gospodinjstvo, ponujale pomoč pri vodenju zavoda. Zavod je bil od leta 1971 do novembra lani, ko sta še zadnji dve redovnici iz skupnosti Marijinih sester zapustili Slovenik, središče Slovencev v Rimu, slovenskih duhovnikov študentov, romarjev in drugih Slovencev, ki so se vsaj za kratek čas ustavili v zavodu, in redovnice so v vsem tem času skrbele zanje. Provincialka slovenske province Marijinih sester <strong>s. Andreja Rihar</strong> pravi, da sestre za svoje delo v Rimu nikoli niso pričakovale javnega priznanja; zdaj, ko pa so ga dobile, ga sprejemajo kot zahvalo za njihovo tiho, vztrajno služenje, in so ga vesele. Marijine sestre v Ljubljani zelo dobro poznajo brezdomci, saj pri njih vsak dan lahko dobijo topel obrok; vodijo tudi vrtec, obiskujejo bolnike in starejše po domovih, nekatere delajo tudi v bolnišnici.</p></p> Fri, 13 May 2022 11:00:00 +0000 Odličje sv. Cirila in Metoda sprejemamo kot zahvalo za tiho, vztrajno služenje Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. Teolog in zgodovinar dr. Bogdan Kolar pojasnjuje, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic?<p>Teolog in zgodovinar Bogdan Kolar o ljudski pobožnosti šmarnic in o njihovem duhovnem sporočilu </p><p><p>Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. Teolog in zgodovinar <strong>dr. Bogdan Kolar</strong> pojasnjuje,  zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic?</p></p> 174870301 RTVSLO – Prvi 1294 clean Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. Teolog in zgodovinar dr. Bogdan Kolar pojasnjuje, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic?<p>Teolog in zgodovinar Bogdan Kolar o ljudski pobožnosti šmarnic in o njihovem duhovnem sporočilu </p><p><p>Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. Teolog in zgodovinar <strong>dr. Bogdan Kolar</strong> pojasnjuje,  zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic?</p></p> Fri, 06 May 2022 12:35:00 +0000 Številne kapele na Slovenskem so sad pobožnosti šmarnic Vera kot algoritem srca: kako je iskrena vera milostno podarjena priložnost za iskren odnos s soljudmi in Bogom. Sodelujeta: evangelijski pastor Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in mladi kristjan z Raven na Koroškem, 18-letni srednješolec Anže Verbovšek. <p>Vera kot algoritem srca</p><p><p>Vera kot algoritem srca: kako je iskrena vera milostno podarjena priložnost za iskren odnos s soljudmi in Bogom. Sodelujeta: evangelijski pastor Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in mladi kristjan z Raven na Koroškem, 18-letni srednješolec Anže Verbovšek.</p></p> 174867616 RTVSLO – Prvi 1441 clean Vera kot algoritem srca: kako je iskrena vera milostno podarjena priložnost za iskren odnos s soljudmi in Bogom. Sodelujeta: evangelijski pastor Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in mladi kristjan z Raven na Koroškem, 18-letni srednješolec Anže Verbovšek. <p>Vera kot algoritem srca</p><p><p>Vera kot algoritem srca: kako je iskrena vera milostno podarjena priložnost za iskren odnos s soljudmi in Bogom. Sodelujeta: evangelijski pastor Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in mladi kristjan z Raven na Koroškem, 18-letni srednješolec Anže Verbovšek.</p></p> Mon, 25 Apr 2022 17:00:00 +0000 Vera kot algoritem srca 24. aprila večina pravoslavnih cerkva praznuje letošnjo Veliko noč. O pripravah nanjo in praznovanju tega največjega krščanskega praznika v okviru pravoslavne tradicije, bo pojasnjeval duhovnik Srbske pravoslavne cerkve, paroh in starešine cerkve Svetih Cirila in Metoda v Ljubljani Borislav Livopoljac.<p>Običaji v Srbski pravoslavni cerkvi na veliko noč</p><p><p>Teden dni za zahodnimi krščanskimi cerkvami veliko noč praznujejo vzhodne, pravoslavne cerkve. Zato v oddaji gostimo predstavnika Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, ljubljanskega paroha Borislava Livopoljca. Ta nam bo med drugim predstavil razlike v praznovanju velike noči med katoličani in pravoslavnimi verniki.</p></p> 174866799 RTVSLO – Prvi 1080 clean 24. aprila večina pravoslavnih cerkva praznuje letošnjo Veliko noč. O pripravah nanjo in praznovanju tega največjega krščanskega praznika v okviru pravoslavne tradicije, bo pojasnjeval duhovnik Srbske pravoslavne cerkve, paroh in starešine cerkve Svetih Cirila in Metoda v Ljubljani Borislav Livopoljac.<p>Običaji v Srbski pravoslavni cerkvi na veliko noč</p><p><p>Teden dni za zahodnimi krščanskimi cerkvami veliko noč praznujejo vzhodne, pravoslavne cerkve. Zato v oddaji gostimo predstavnika Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, ljubljanskega paroha Borislava Livopoljca. Ta nam bo med drugim predstavil razlike v praznovanju velike noči med katoličani in pravoslavnimi verniki.</p></p> Fri, 22 Apr 2022 09:00:00 +0000 Paroh Borislav Livopoljac o Veliki noči Ob velikem krščanskem prazniku Veliki noči smo pripravili razmišljanje dr. Karla Gržana o presežnosti tega praznika, dr. Bogdan Dolenc pa nas bo popeljal v običaje ljudske pobožnosti v velikonočnem času. <p>Dr. Karel Gržan in dr. Bogdan Dolenc o Veliki noči</p><p><p>Ob velikem krščanskem prazniku Veliki noči smo pripravili razmišljanje dr. Karla Gržana o presežnosti tega praznika, dr. Bogdan Dolenc pa nas bo popeljal v običaje ljudske pobožnosti v velikonočnem času.</p></p> 174865174 RTVSLO – Prvi 1329 clean Ob velikem krščanskem prazniku Veliki noči smo pripravili razmišljanje dr. Karla Gržana o presežnosti tega praznika, dr. Bogdan Dolenc pa nas bo popeljal v običaje ljudske pobožnosti v velikonočnem času. <p>Dr. Karel Gržan in dr. Bogdan Dolenc o Veliki noči</p><p><p>Ob velikem krščanskem prazniku Veliki noči smo pripravili razmišljanje dr. Karla Gržana o presežnosti tega praznika, dr. Bogdan Dolenc pa nas bo popeljal v običaje ljudske pobožnosti v velikonočnem času.</p></p> Fri, 15 Apr 2022 14:20:00 +0000 Vstajenjska nedelja 2022 V postnem času redovnica iz skupnosti Manjših sester svetega Frančiška na Krasu Mateja Kraševec premišljuje o odpuščanju krivic ljudem, ki so nas prizadele, ponižale. Zakaj je pomembno storiti ta korak in ali pomeni odpustiti krivico to tudi pozabiti.<p>Redovnica Mateja Kraševec o odpuščanju; zakaj je pomembno, da stopimo na to pot</p><p><p>V postnem času redovnica iz skupnosti Manjših sester svetega Frančiška na Krasu <strong>Mateja Kraševec</strong> premišljuje o odpuščanju krivic ljudem, ki so nas prizadele, ponižale. Zakaj je pomembno storiti ta korak in ali pomeni odpustiti krivico to tudi pozabiti.</p></p> 174862326 RTVSLO – Prvi 1268 clean V postnem času redovnica iz skupnosti Manjših sester svetega Frančiška na Krasu Mateja Kraševec premišljuje o odpuščanju krivic ljudem, ki so nas prizadele, ponižale. Zakaj je pomembno storiti ta korak in ali pomeni odpustiti krivico to tudi pozabiti.<p>Redovnica Mateja Kraševec o odpuščanju; zakaj je pomembno, da stopimo na to pot</p><p><p>V postnem času redovnica iz skupnosti Manjših sester svetega Frančiška na Krasu <strong>Mateja Kraševec</strong> premišljuje o odpuščanju krivic ljudem, ki so nas prizadele, ponižale. Zakaj je pomembno storiti ta korak in ali pomeni odpustiti krivico to tudi pozabiti.</p></p> Tue, 05 Apr 2022 16:10:00 +0000 Odpuščanje pomeni, da me zamera, krivica ne drži več v šahu, čeprav rana ostaja Muslimanke in muslimani so vstopili v sveti postni mesec ramazan, v obdobje duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti ter poglobljenega branja in preučevanja za muslimane svete knjige Korana. Imam iz Islamske skupnosti v Sloveniji Sead Karišik, ki opravlja duhovno poslanstvo med vernicami in verniki v Kranju in njegovi okolici, se z njimi veseli prihajajočega meseca. Po dveh letih pandemije in številnih protikoronskih ukrepov bodo pripadnice in pripadniki Islamske skupnosti v Sloveniji prvič celovito, z molitvami in drugimi dogodki, zaznamovali ramazan v ljubljanski džamiji. Tik pred slovesnim odprtjem Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani je namreč izbruhnila pandemija covida, ki je močno posegla v versko življenje. Imam Sead Karišik je tudi predsednik muslimanske Humanitarne organizacije Merhamet v Sloveniji, ki ponuja pomoč posameznikom in družinam ne glede na njihovo versko in narodnostno opredelitev. Ta dobrodelna akcija se je vključila v zbiranje pomoči za begunce iz Ukrajine. <p>Imam Sead Karišik o svetem mesecu ramazanu in Humanitarni organizaciji Merhamet</p><p><p>Muslimanke in muslimani so vstopili v sveti postni mesec ramazan, v obdobje duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti ter poglobljenega branja in preučevanja za muslimane svete knjige Korana. Imam iz Islamske skupnosti v Sloveniji <strong>Sead Karišik</strong>, ki opravlja duhovno poslanstvo med vernicami in verniki v Kranju in njegovi okolici,  se z njimi  veseli prihajajočega meseca. Po dveh letih pandemije in številnih protikoronskih ukrepov bodo pripadnice in pripadniki Islamske skupnosti v Sloveniji prvič celovito, z molitvami in drugimi dogodki, zaznamovali ramazan v ljubljanski džamiji.  Tik pred slovesnim odprtjem Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani je namreč izbruhnila pandemija covida, ki je močno posegla v versko življenje. Imam Sead Karišik je tudi predsednik muslimanske Humanitarne organizacije Merhamet v Sloveniji, ki ponuja pomoč posameznikom in družinam ne glede na njihovo versko in narodnostno opredelitev. Ta dobrodelna akcija se je vključila v zbiranje pomoči za begunce iz Ukrajine.</p></p> 174861220 RTVSLO – Prvi 1032 clean Muslimanke in muslimani so vstopili v sveti postni mesec ramazan, v obdobje duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti ter poglobljenega branja in preučevanja za muslimane svete knjige Korana. Imam iz Islamske skupnosti v Sloveniji Sead Karišik, ki opravlja duhovno poslanstvo med vernicami in verniki v Kranju in njegovi okolici, se z njimi veseli prihajajočega meseca. Po dveh letih pandemije in številnih protikoronskih ukrepov bodo pripadnice in pripadniki Islamske skupnosti v Sloveniji prvič celovito, z molitvami in drugimi dogodki, zaznamovali ramazan v ljubljanski džamiji. Tik pred slovesnim odprtjem Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani je namreč izbruhnila pandemija covida, ki je močno posegla v versko življenje. Imam Sead Karišik je tudi predsednik muslimanske Humanitarne organizacije Merhamet v Sloveniji, ki ponuja pomoč posameznikom in družinam ne glede na njihovo versko in narodnostno opredelitev. Ta dobrodelna akcija se je vključila v zbiranje pomoči za begunce iz Ukrajine. <p>Imam Sead Karišik o svetem mesecu ramazanu in Humanitarni organizaciji Merhamet</p><p><p>Muslimanke in muslimani so vstopili v sveti postni mesec ramazan, v obdobje duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti ter poglobljenega branja in preučevanja za muslimane svete knjige Korana. Imam iz Islamske skupnosti v Sloveniji <strong>Sead Karišik</strong>, ki opravlja duhovno poslanstvo med vernicami in verniki v Kranju in njegovi okolici,  se z njimi  veseli prihajajočega meseca. Po dveh letih pandemije in številnih protikoronskih ukrepov bodo pripadnice in pripadniki Islamske skupnosti v Sloveniji prvič celovito, z molitvami in drugimi dogodki, zaznamovali ramazan v ljubljanski džamiji.  Tik pred slovesnim odprtjem Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani je namreč izbruhnila pandemija covida, ki je močno posegla v versko življenje. Imam Sead Karišik je tudi predsednik muslimanske Humanitarne organizacije Merhamet v Sloveniji, ki ponuja pomoč posameznikom in družinam ne glede na njihovo versko in narodnostno opredelitev. Ta dobrodelna akcija se je vključila v zbiranje pomoči za begunce iz Ukrajine.</p></p> Fri, 01 Apr 2022 11:00:00 +0000 Želimo si, da bi se verniki množično vrnili k skupinskim molitvam v ramazanu kot pred pandemijo Kristjanke različnih veroizpovedi se že od leta 1927 vsako leto na prvi petek v marcu zberejo pri ekumenski molitvi. Tudi letos je bilo tako. Slovenske kristjanke, pripadnice različnih cerkva, skupaj molijo v okviru Svetovnega molitvenega dne od leta 1999; letos so pri nas molitev izvedle v šestih krajih, v nekaj od njih je zaradi epidemije potekalo na daljavo. Letošnje bogoslužje za svetovni molitveni dan so pripravile kristjanke iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Sestavile so ga na podlagi odlomka iz Jeremijeve knjige s središčno mislijo Vem za načrte, ki jih imam z vami. O duhovnem sporočilu omenjene misli tudi v luči aktualnih kriz in samega ekumenskega molitvenega dne žensk premišljujeta predsednica Društva svetovni molitveni dan Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simona Prosič Filip. <p>Predsednica SMD Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip o svetovnem molitvenem dnevu žensk</p><p><p>Kristjanke različnih veroizpovedi se že od leta 1927 vsako leto na prvi petek v marcu zberejo pri ekumenski molitvi. Tudi letos je bilo tako. Slovenske kristjanke, pripadnice različnih cerkva, skupaj molijo v okviru Svetovnega molitvenega dne od leta 1999;  letos so pri nas molitev izvedle v šestih krajih, v nekaj od njih je zaradi epidemije  potekalo na daljavo.</p> <p>Letošnje bogoslužje za svetovni molitveni dan so pripravile kristjanke iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Sestavile so ga na podlagi odlomka iz Jeremijeve knjige s središčno mislijo Vem za načrte, ki jih imam z vami. O duhovnem sporočilu omenjene misli tudi v luči aktualnih kriz in samega ekumenskega molitvenega dne žensk premišljujeta predsednica Društva svetovni molitveni dan Slovenija <strong>Tanja Povšnar Vrečar</strong> in  duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem <strong>Simona Prosič Filip</strong>.</p></p> 174859348 RTVSLO – Prvi 1390 clean Kristjanke različnih veroizpovedi se že od leta 1927 vsako leto na prvi petek v marcu zberejo pri ekumenski molitvi. Tudi letos je bilo tako. Slovenske kristjanke, pripadnice različnih cerkva, skupaj molijo v okviru Svetovnega molitvenega dne od leta 1999; letos so pri nas molitev izvedle v šestih krajih, v nekaj od njih je zaradi epidemije potekalo na daljavo. Letošnje bogoslužje za svetovni molitveni dan so pripravile kristjanke iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Sestavile so ga na podlagi odlomka iz Jeremijeve knjige s središčno mislijo Vem za načrte, ki jih imam z vami. O duhovnem sporočilu omenjene misli tudi v luči aktualnih kriz in samega ekumenskega molitvenega dne žensk premišljujeta predsednica Društva svetovni molitveni dan Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simona Prosič Filip. <p>Predsednica SMD Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip o svetovnem molitvenem dnevu žensk</p><p><p>Kristjanke različnih veroizpovedi se že od leta 1927 vsako leto na prvi petek v marcu zberejo pri ekumenski molitvi. Tudi letos je bilo tako. Slovenske kristjanke, pripadnice različnih cerkva, skupaj molijo v okviru Svetovnega molitvenega dne od leta 1999;  letos so pri nas molitev izvedle v šestih krajih, v nekaj od njih je zaradi epidemije  potekalo na daljavo.</p> <p>Letošnje bogoslužje za svetovni molitveni dan so pripravile kristjanke iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Sestavile so ga na podlagi odlomka iz Jeremijeve knjige s središčno mislijo Vem za načrte, ki jih imam z vami. O duhovnem sporočilu omenjene misli tudi v luči aktualnih kriz in samega ekumenskega molitvenega dne žensk premišljujeta predsednica Društva svetovni molitveni dan Slovenija <strong>Tanja Povšnar Vrečar</strong> in  duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem <strong>Simona Prosič Filip</strong>.</p></p> Fri, 25 Mar 2022 12:50:00 +0000 Ne iščemo razlik med krščanskimi veroizpovedmi, temveč njihova skupna stičišča Razmislek o duhovnih okvirih mirovniške kulture: mir v naših dušah, med nami in v svetu je predvsem algoritem srca in razuma, zato je nenehna molitev zanj naša skupna naloga zatrjujejo gostje oddaje: katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in vsestranski razumnik pater dr. Karel Gržan, podjetnik Franci Pliberšek iz Celja, Violeta Bulc, političarka, nekdanja evropska komisarka za promet in novorojena kristjanka Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic. <p>Združimo pozitivne energije za končanje vojne v Ukrajini </p><p><p>Mir v naših dušah, med nami in v svetu je predvsem algoritem srca in razuma, zato je nenehna molitev zanj naša skupna naloga zatrjujejo: katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in vsestranski razumnik pater <strong>dr. Karel Gržan</strong>, podjetnik <strong>Franci Pliberšek</strong> iz Celja,  <strong>Violeta Bulc</strong>, političarka, nekdanja evropska komisarka za promet in novorojena kristjanka <strong>Milena Janel  </strong>iz okolice Slovenskih Konjic.</p></p> 174857373 RTVSLO – Prvi 1367 clean Razmislek o duhovnih okvirih mirovniške kulture: mir v naših dušah, med nami in v svetu je predvsem algoritem srca in razuma, zato je nenehna molitev zanj naša skupna naloga zatrjujejo gostje oddaje: katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in vsestranski razumnik pater dr. Karel Gržan, podjetnik Franci Pliberšek iz Celja, Violeta Bulc, političarka, nekdanja evropska komisarka za promet in novorojena kristjanka Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic. <p>Združimo pozitivne energije za končanje vojne v Ukrajini </p><p><p>Mir v naših dušah, med nami in v svetu je predvsem algoritem srca in razuma, zato je nenehna molitev zanj naša skupna naloga zatrjujejo: katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in vsestranski razumnik pater <strong>dr. Karel Gržan</strong>, podjetnik <strong>Franci Pliberšek</strong> iz Celja,  <strong>Violeta Bulc</strong>, političarka, nekdanja evropska komisarka za promet in novorojena kristjanka <strong>Milena Janel  </strong>iz okolice Slovenskih Konjic.</p></p> Fri, 18 Mar 2022 13:00:00 +0000 MOLITEV ZA MIR Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki Ivan Skalivski, ki prihaja iz manjšega kraja na zahodu Ukrajine, blizu meje s Poljsko, vojno v svoji domovini spremlja zelo čustveno, skrbi ga za življenja članov njegove družine in za usodo ukrajinskega naroda. Poudarja, da se ta ne bo vdal, ter prosi vse Slovenke, Slovence in vse prebivalce sveta, naj molijo za mir v Ukrajini in pomagajo po svojih močeh. Duhovnik Skalivski je mašniško posvečenje prejel poleti lani v Zagrebu, od takrat v metliški grkokatoliški župniji zagotavlja duhovno oskrbo blizu 180 – tim družinam, svoje poslanstvo duhovnika opravlja še v eni manjši župniji na Hrvaškem. <p>Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki, po narodnosti Ukrajinec, Ivan Skalivski o vojni v svoji domovini </p><p><p>Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki <strong>Ivan Skalivski</strong>, ki prihaja iz manjšega kraja na zahodu Ukrajine, blizu meje s Poljsko, vojno v svoji domovini spremlja zelo čustveno, skrbi ga za življenje članov njegove družine in za usodo ukrajinskega naroda. Poudarja, da se ta ne bo vdal, ter prosi vse Slovenke, Slovence in vse prebivalce sveta, naj molijo za mir v Ukrajini in pomagajo po svojih močeh. Duhovnik Skalivski je mašniško posvečenje prejel poleti lani v Zagrebu, od takrat v metliški grkokatoliški župniji zagotavlja duhovno oskrbo skoraj 180 družinam, svoje poslanstvo duhovnika opravlja še v eni manjši župniji na Hrvaškem.</p></p> 174855039 RTVSLO – Prvi 1319 clean Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki Ivan Skalivski, ki prihaja iz manjšega kraja na zahodu Ukrajine, blizu meje s Poljsko, vojno v svoji domovini spremlja zelo čustveno, skrbi ga za življenja članov njegove družine in za usodo ukrajinskega naroda. Poudarja, da se ta ne bo vdal, ter prosi vse Slovenke, Slovence in vse prebivalce sveta, naj molijo za mir v Ukrajini in pomagajo po svojih močeh. Duhovnik Skalivski je mašniško posvečenje prejel poleti lani v Zagrebu, od takrat v metliški grkokatoliški župniji zagotavlja duhovno oskrbo blizu 180 – tim družinam, svoje poslanstvo duhovnika opravlja še v eni manjši župniji na Hrvaškem. <p>Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki, po narodnosti Ukrajinec, Ivan Skalivski o vojni v svoji domovini </p><p><p>Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki <strong>Ivan Skalivski</strong>, ki prihaja iz manjšega kraja na zahodu Ukrajine, blizu meje s Poljsko, vojno v svoji domovini spremlja zelo čustveno, skrbi ga za življenje članov njegove družine in za usodo ukrajinskega naroda. Poudarja, da se ta ne bo vdal, ter prosi vse Slovenke, Slovence in vse prebivalce sveta, naj molijo za mir v Ukrajini in pomagajo po svojih močeh. Duhovnik Skalivski je mašniško posvečenje prejel poleti lani v Zagrebu, od takrat v metliški grkokatoliški župniji zagotavlja duhovno oskrbo skoraj 180 družinam, svoje poslanstvo duhovnika opravlja še v eni manjši župniji na Hrvaškem.</p></p> Thu, 10 Mar 2022 11:15:00 +0000 Prosim, molite za mir v Ukrajini, in pomagajte ji po svojih močeh Kristjanke in kristjani so vstopili v postni čas, spokorni čas priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Ta bo letos 17. aprila, post pa bodo končali tri dni prej, na veliki četrtek. V postnem času za verujoče velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni ter skrbi za bližnjega; odpovedi mesni hrani in razvadam. Postu se pridružijo tudi številni neverujoči, tako da ne uživajo določene hrane, ne pijejo alkohola in tako kot verujoči preizkušajo svojo voljo. O doživljanju postnega časa med drugim premišljujejo osebe, ki so se izvile iz primeža alkohola.<p>Kako doživljajo postni čas ljudje, ki so se izvili iz primeža alkohola</p><p><p>Kristjanke in kristjani so vstopili v postni čas, spokorni čas priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Ta  bo letos 17. aprila, post pa bodo končali tri dni prej, na veliki četrtek. V postnem času za verujoče velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni ter skrbi za bližnjega; odpovedi mesni hrani in razvadam. Postu se pridružijo tudi številni neverujoči, tako da ne uživajo določene hrane, ne pijejo alkohola in tako kot verujoči preizkušajo svojo voljo. O doživljanju postnega časa med drugim premišljujejo osebe, ki so se izvile iz primeža alkohola.</p></p> 174853399 RTVSLO – Prvi 1300 clean Kristjanke in kristjani so vstopili v postni čas, spokorni čas priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Ta bo letos 17. aprila, post pa bodo končali tri dni prej, na veliki četrtek. V postnem času za verujoče velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni ter skrbi za bližnjega; odpovedi mesni hrani in razvadam. Postu se pridružijo tudi številni neverujoči, tako da ne uživajo določene hrane, ne pijejo alkohola in tako kot verujoči preizkušajo svojo voljo. O doživljanju postnega časa med drugim premišljujejo osebe, ki so se izvile iz primeža alkohola.<p>Kako doživljajo postni čas ljudje, ki so se izvili iz primeža alkohola</p><p><p>Kristjanke in kristjani so vstopili v postni čas, spokorni čas priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Ta  bo letos 17. aprila, post pa bodo končali tri dni prej, na veliki četrtek. V postnem času za verujoče velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni ter skrbi za bližnjega; odpovedi mesni hrani in razvadam. Postu se pridružijo tudi številni neverujoči, tako da ne uživajo določene hrane, ne pijejo alkohola in tako kot verujoči preizkušajo svojo voljo. O doživljanju postnega časa med drugim premišljujejo osebe, ki so se izvile iz primeža alkohola.</p></p> Fri, 04 Mar 2022 13:30:00 +0000 V 40. dneh posta se ne moremo povsem znebiti razvad, lahko pa je to spodbuda za začetek te poti Digitalizacija spreminja vsa področja našega življenja že leta, epidemija covida pa jo je v zadnjih dveh letih le pospešila. Digitalni svet je prinesel velike spremembe tudi na področju izražanja religioznosti. Dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar premišljuje o pozitivnih in negativnih vidikih verskega življenja v virtualnem svetu; na primer verouk že skoraj dve leti ves čas poteka na daljavo. Odgovarja na vprašanja, ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu, ali se na spletu oblikuje občestvo … Predvsem pa upa, da je pandemija pristojne v Cerkvi naučila, da se morajo ves čas prilagajati, iskati nove poti na področju oznanjevanja božje besede, zlasti za mlade, ki so tako imenovani digitalni domorodci.<p>Janez Vodičar o religioznem življenju mladih, digitalnih domorodcev</p><p><p><span>Digitalizacija spreminja vsa področja našega življenja že leta, epidemija covida pa jo je v zadnjih dveh letih le pospešila. Digitalni svet je prinesel velike spremembe tudi na področju izražanja religioznosti. Dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani <b>dr. Janez Vodičar </b>premišljuje o pozitivnih in negativnih vidikih verskega življenja v virtualnem svetu; na primer verouk že skoraj dve leti ves čas poteka na daljavo. Odgovarja na vprašanja, ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu, ali se na spletu oblikuje občestvo … Predvsem pa upa, da je pandemija pristojne v Cerkvi naučila, da se morajo ves čas prilagajati, iskati nove poti na področju oznanjevanja božje besede, zlasti za mlade, ki so tako imenovani digitalni domorodci.</span></p></p> 174851334 RTVSLO – Prvi 1318 clean Digitalizacija spreminja vsa področja našega življenja že leta, epidemija covida pa jo je v zadnjih dveh letih le pospešila. Digitalni svet je prinesel velike spremembe tudi na področju izražanja religioznosti. Dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar premišljuje o pozitivnih in negativnih vidikih verskega življenja v virtualnem svetu; na primer verouk že skoraj dve leti ves čas poteka na daljavo. Odgovarja na vprašanja, ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu, ali se na spletu oblikuje občestvo … Predvsem pa upa, da je pandemija pristojne v Cerkvi naučila, da se morajo ves čas prilagajati, iskati nove poti na področju oznanjevanja božje besede, zlasti za mlade, ki so tako imenovani digitalni domorodci.<p>Janez Vodičar o religioznem življenju mladih, digitalnih domorodcev</p><p><p><span>Digitalizacija spreminja vsa področja našega življenja že leta, epidemija covida pa jo je v zadnjih dveh letih le pospešila. Digitalni svet je prinesel velike spremembe tudi na področju izražanja religioznosti. Dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani <b>dr. Janez Vodičar </b>premišljuje o pozitivnih in negativnih vidikih verskega življenja v virtualnem svetu; na primer verouk že skoraj dve leti ves čas poteka na daljavo. Odgovarja na vprašanja, ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu, ali se na spletu oblikuje občestvo … Predvsem pa upa, da je pandemija pristojne v Cerkvi naučila, da se morajo ves čas prilagajati, iskati nove poti na področju oznanjevanja božje besede, zlasti za mlade, ki so tako imenovani digitalni domorodci.</span></p></p> Fri, 25 Feb 2022 11:30:00 +0000 Ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu Ob letošnji 30-letnici delovanja bolniške župnije je Katoliška cerkev v Sloveniji svoje najvišje priznanje za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci, odličje sv. Cirila in Metoda, izročila upokojenemu zdravniku Janezu Zajcu. Ta je bil na svoji poklicni poti ob skrbi za fizično zdravje bolnikov velik zagovornik možnosti verujočih bolnikov, da uresničujejo svojo pravico do duhovne oskrbe med zdravljenjem v bolnišnici. Pojasnjuje, zakaj je pomembno, da imajo verniki v tem času dostop do duhovnika. Spominja se iskanja primernih prostorov za kapelo v UKC Ljubljana, odpiranja posvečenih krajev v preostalih bolnišnicah ter prvega romanja bolnikov in invalidov z vlakom v Lurd, ki se ga je kot mladi zdravnik udeležil leta 1970. Čeprav je oblast ob koncu druge svetovne vojne in po njej njegovi družini povzročila veliko gorja, ne čuti zamere; pravi, da se veren človek ne maščuje in ne jezi, ampak težave ureja v dialogu. <p>Janez Zajec, upokojeni zdravnik, ki je oral ledino na področju duhovne oskrbe v bolnišnicah </p><p><p>Ob letošnji 30-letnici delovanja bolniške župnije je Katoliška cerkev v Sloveniji svoje najvišje priznanje za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci, odličje sv. Cirila in Metoda, izročila upokojenemu zdravniku <strong>Janezu Zajcu</strong>. Ta je bil na svoji poklicni poti ob skrbi za fizično zdravje bolnikov velik zagovornik možnosti verujočih bolnikov, da uresničujejo svojo pravico do duhovne oskrbe med zdravljenjem v bolnišnici. Pojasnjuje, zakaj je pomembno, da imajo verniki v tem času dostop do duhovnika. Spominja se iskanja primernih prostorov za kapelo v UKC Ljubljana, odpiranja posvečenih krajev v preostalih bolnišnicah ter prvega romanja bolnikov in invalidov z vlakom v Lurd, ki se ga je kot mladi zdravnik udeležil leta 1970. Čeprav je oblast ob koncu druge svetovne vojne in po njej njegovi družini povzročila veliko gorja, ne čuti zamere; pravi, da se veren človek ne maščuje in ne jezi, ampak težave ureja v dialogu.</p></p> 174849436 RTVSLO – Prvi 1505 clean Ob letošnji 30-letnici delovanja bolniške župnije je Katoliška cerkev v Sloveniji svoje najvišje priznanje za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci, odličje sv. Cirila in Metoda, izročila upokojenemu zdravniku Janezu Zajcu. Ta je bil na svoji poklicni poti ob skrbi za fizično zdravje bolnikov velik zagovornik možnosti verujočih bolnikov, da uresničujejo svojo pravico do duhovne oskrbe med zdravljenjem v bolnišnici. Pojasnjuje, zakaj je pomembno, da imajo verniki v tem času dostop do duhovnika. Spominja se iskanja primernih prostorov za kapelo v UKC Ljubljana, odpiranja posvečenih krajev v preostalih bolnišnicah ter prvega romanja bolnikov in invalidov z vlakom v Lurd, ki se ga je kot mladi zdravnik udeležil leta 1970. Čeprav je oblast ob koncu druge svetovne vojne in po njej njegovi družini povzročila veliko gorja, ne čuti zamere; pravi, da se veren človek ne maščuje in ne jezi, ampak težave ureja v dialogu. <p>Janez Zajec, upokojeni zdravnik, ki je oral ledino na področju duhovne oskrbe v bolnišnicah </p><p><p>Ob letošnji 30-letnici delovanja bolniške župnije je Katoliška cerkev v Sloveniji svoje najvišje priznanje za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci, odličje sv. Cirila in Metoda, izročila upokojenemu zdravniku <strong>Janezu Zajcu</strong>. Ta je bil na svoji poklicni poti ob skrbi za fizično zdravje bolnikov velik zagovornik možnosti verujočih bolnikov, da uresničujejo svojo pravico do duhovne oskrbe med zdravljenjem v bolnišnici. Pojasnjuje, zakaj je pomembno, da imajo verniki v tem času dostop do duhovnika. Spominja se iskanja primernih prostorov za kapelo v UKC Ljubljana, odpiranja posvečenih krajev v preostalih bolnišnicah ter prvega romanja bolnikov in invalidov z vlakom v Lurd, ki se ga je kot mladi zdravnik udeležil leta 1970. Čeprav je oblast ob koncu druge svetovne vojne in po njej njegovi družini povzročila veliko gorja, ne čuti zamere; pravi, da se veren človek ne maščuje in ne jezi, ampak težave ureja v dialogu.</p></p> Fri, 18 Feb 2022 12:40:00 +0000 Veren človek ni maščevalen in konflikten, rešitve išče v dialogu Slovenska škofovska konferenca je pred časom sprejela odločitev, da bodo spolne zlorabe, pedofilijo, ki so jih zagrešili kleriki, odkrivali in preganjali na dveh ravneh: vsak škof bo imenoval pooblaščeno osebo, laika, in njegova naloga bo sprejemanje prijav žrtev ter dajanje pravne in druge pomoči; na slovenski ravni pa bodo po vzoru dobrih praks iz tujine – Avstrije, Italije, Francije – ustanovili neodvisno komisijo strokovnjakov za zaščito otrok. Tako bodo uresničili Apostolsko pismo papeža Frančiška Vi ste luč sveta, ki škofijam nalaga ustanovitev stalnih sistemov za prijavo spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki. Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je kot prvi škof v Sloveniji ustanovil urad škofije Celje za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spolnih zlorab. V praksi to pomeni, da je pooblastil odvetnika Pavla Terška v Laškem, ki bo sprejemal prijave žrtev spolnih zlorab. Kako bo pooblaščenec celjske škofije vodil postopke in zaščito žrtev, kakšna bo vloga škofa pri tem, pa tudi o tem, kaj bo drugače na področju odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi, s škofom dr. Matjažem. <p>Škof Matjaž ustanovil neodvisni urad celjske škofije za sprejemanje prijav žrtev pedofilije</p><p><p>Slovenska škofovska konferenca je pred časom sprejela odločitev, da bodo spolne zlorabe, pedofilijo, ki so jih zagrešili kleriki, odkrivali in preganjali na dveh ravneh: vsak škof bo imenoval pooblaščeno osebo, laika, in njegova naloga bo sprejemanje prijav žrtev ter dajanje pravne in druge pomoči; na slovenski ravni pa bodo po vzoru dobrih praks iz tujine – Avstrije, Italije, Francije – ustanovili neodvisno komisijo strokovnjakov za zaščito otrok. Tako bodo uresničili Apostolsko pismo papeža Frančiška Vi ste luč sveta, ki škofijam nalaga ustanovitev stalnih sistemov za prijavo spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki.</p> <p>Celjski škof <strong>dr. Maksimilijan Matjaž</strong> je kot prvi škof v Sloveniji ustanovil urad škofije Celje za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spolnih zlorab.  V praksi to pomeni, da je pooblastil odvetnika Pavla Terška v Laškem, ki bo sprejemal prijave žrtev spolnih zlorab. Kako bo pooblaščenec celjske škofije vodil postopke in zaščito žrtev, kakšna bo vloga škofa pri tem, pa tudi o tem, kaj bo drugače na področju odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi, s škofom dr. Matjažem.</p></p> 174847401 RTVSLO – Prvi 1225 clean Slovenska škofovska konferenca je pred časom sprejela odločitev, da bodo spolne zlorabe, pedofilijo, ki so jih zagrešili kleriki, odkrivali in preganjali na dveh ravneh: vsak škof bo imenoval pooblaščeno osebo, laika, in njegova naloga bo sprejemanje prijav žrtev ter dajanje pravne in druge pomoči; na slovenski ravni pa bodo po vzoru dobrih praks iz tujine – Avstrije, Italije, Francije – ustanovili neodvisno komisijo strokovnjakov za zaščito otrok. Tako bodo uresničili Apostolsko pismo papeža Frančiška Vi ste luč sveta, ki škofijam nalaga ustanovitev stalnih sistemov za prijavo spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki. Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je kot prvi škof v Sloveniji ustanovil urad škofije Celje za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spolnih zlorab. V praksi to pomeni, da je pooblastil odvetnika Pavla Terška v Laškem, ki bo sprejemal prijave žrtev spolnih zlorab. Kako bo pooblaščenec celjske škofije vodil postopke in zaščito žrtev, kakšna bo vloga škofa pri tem, pa tudi o tem, kaj bo drugače na področju odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi, s škofom dr. Matjažem. <p>Škof Matjaž ustanovil neodvisni urad celjske škofije za sprejemanje prijav žrtev pedofilije</p><p><p>Slovenska škofovska konferenca je pred časom sprejela odločitev, da bodo spolne zlorabe, pedofilijo, ki so jih zagrešili kleriki, odkrivali in preganjali na dveh ravneh: vsak škof bo imenoval pooblaščeno osebo, laika, in njegova naloga bo sprejemanje prijav žrtev ter dajanje pravne in druge pomoči; na slovenski ravni pa bodo po vzoru dobrih praks iz tujine – Avstrije, Italije, Francije – ustanovili neodvisno komisijo strokovnjakov za zaščito otrok. Tako bodo uresničili Apostolsko pismo papeža Frančiška Vi ste luč sveta, ki škofijam nalaga ustanovitev stalnih sistemov za prijavo spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki.</p> <p>Celjski škof <strong>dr. Maksimilijan Matjaž</strong> je kot prvi škof v Sloveniji ustanovil urad škofije Celje za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spolnih zlorab.  V praksi to pomeni, da je pooblastil odvetnika Pavla Terška v Laškem, ki bo sprejemal prijave žrtev spolnih zlorab. Kako bo pooblaščenec celjske škofije vodil postopke in zaščito žrtev, kakšna bo vloga škofa pri tem, pa tudi o tem, kaj bo drugače na področju odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi, s škofom dr. Matjažem.</p></p> Fri, 11 Feb 2022 13:55:00 +0000 Kaj bo drugače na področju odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi? Kristjanke in kristjani so 2. januarja praznovali Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Od leta 1997 pa na ta dan v katoliški cerkvi po odločitvi papeža Janeza Pavla II. obhajajo tudi dan Bogu posvečenega življenja. V Katoliški cerkvi na Slovenskem po njenih podatkih deluje 31 redovnih skupnosti, redovnikov in redovnic je blizu 750, škofijskih duhovnikov pa je kakih 800. Število posvečenih oseb v slovenski katoliški cerkvi upada; zato samevajo številne stavbe, v katerih so nekoč bivale posvečene osebe, ali pa so dobile drugo vsebino. Tak primer je samostan Mekinje, ki so ga redovnice uršulinke pred šestimi leti predale v upravljanje občini Kamnik. Javni zavod za kulturo Kamnik je v samostanu Mekinje konec lanskega leta na ogled postavil stalno razstavo Življenje za samostanskimi vrati: Klarise in uršulinke v Mekinjah. Redovnice klarise so za zidovi omenjenega samostana delovale skoraj 500 let, medtem ko uršulinke nekaj več kot 100 let. Gre za dva zelo različna ženska redova, ki sta delovala v različnih političnih in družbenih okoliščinah, a sta kljub temu zaznamovala versko, gospodarsko in kulturno življenje v Mekinjah in okoliških krajih. Avtorji razstave – med njimi Katarina Mihelič, ki nas popelje po razstavi – so novo stalno razstavo zasnovali interaktivno, tako da obiskovalec dobi vpogled v skrivnostno življenje redovnic. <p>Na ogled nova stalna razstava o življenju redovnic za samostanskimi zidovi v Mekinjah</p><p><p>Kristjanke in kristjani so 2. januarja praznovali Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Od leta 1997 pa na ta dan v katoliški cerkvi po odločitvi papeža Janeza Pavla II. obhajajo tudi dan Bogu posvečenega življenja. V Katoliški cerkvi na Slovenskem po njenih podatkih deluje 31 redovnih skupnosti, redovnikov in redovnic je blizu 750, škofijskih duhovnikov pa je kakih 800. Število posvečenih oseb v slovenski katoliški cerkvi upada; zato samevajo številne stavbe, v katerih so nekoč bivale posvečene osebe, ali pa so dobile drugo vsebino. Tak primer je samostan Mekinje, ki so ga redovnice uršulinke pred šestimi leti predale v upravljanje občini Kamnik.</p> <p>Javni zavod za kulturo Kamnik je v samostanu Mekinje konec lanskega leta na ogled postavil stalno razstavo Življenje za samostanskimi vrati: Klarise in uršulinke v Mekinjah. Redovnice klarise so za zidovi omenjenega samostana delovale skoraj 500 let, medtem ko uršulinke nekaj več kot 100 let. Gre za dva zelo različna ženska redova, ki sta delovala v različnih političnih in družbenih okoliščinah, a sta kljub temu zaznamovala versko, gospodarsko in kulturno življenje v Mekinjah in okoliških krajih. Avtorji razstave – med njimi <strong>Katarina Mihelič</strong>, ki nas popelje po razstavi – so novo stalno razstavo zasnovali interaktivno, tako da obiskovalec dobi vpogled v skrivnostno življenje redovnic.</p></p> 174845410 RTVSLO – Prvi 1462 clean Kristjanke in kristjani so 2. januarja praznovali Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Od leta 1997 pa na ta dan v katoliški cerkvi po odločitvi papeža Janeza Pavla II. obhajajo tudi dan Bogu posvečenega življenja. V Katoliški cerkvi na Slovenskem po njenih podatkih deluje 31 redovnih skupnosti, redovnikov in redovnic je blizu 750, škofijskih duhovnikov pa je kakih 800. Število posvečenih oseb v slovenski katoliški cerkvi upada; zato samevajo številne stavbe, v katerih so nekoč bivale posvečene osebe, ali pa so dobile drugo vsebino. Tak primer je samostan Mekinje, ki so ga redovnice uršulinke pred šestimi leti predale v upravljanje občini Kamnik. Javni zavod za kulturo Kamnik je v samostanu Mekinje konec lanskega leta na ogled postavil stalno razstavo Življenje za samostanskimi vrati: Klarise in uršulinke v Mekinjah. Redovnice klarise so za zidovi omenjenega samostana delovale skoraj 500 let, medtem ko uršulinke nekaj več kot 100 let. Gre za dva zelo različna ženska redova, ki sta delovala v različnih političnih in družbenih okoliščinah, a sta kljub temu zaznamovala versko, gospodarsko in kulturno življenje v Mekinjah in okoliških krajih. Avtorji razstave – med njimi Katarina Mihelič, ki nas popelje po razstavi – so novo stalno razstavo zasnovali interaktivno, tako da obiskovalec dobi vpogled v skrivnostno življenje redovnic. <p>Na ogled nova stalna razstava o življenju redovnic za samostanskimi zidovi v Mekinjah</p><p><p>Kristjanke in kristjani so 2. januarja praznovali Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Od leta 1997 pa na ta dan v katoliški cerkvi po odločitvi papeža Janeza Pavla II. obhajajo tudi dan Bogu posvečenega življenja. V Katoliški cerkvi na Slovenskem po njenih podatkih deluje 31 redovnih skupnosti, redovnikov in redovnic je blizu 750, škofijskih duhovnikov pa je kakih 800. Število posvečenih oseb v slovenski katoliški cerkvi upada; zato samevajo številne stavbe, v katerih so nekoč bivale posvečene osebe, ali pa so dobile drugo vsebino. Tak primer je samostan Mekinje, ki so ga redovnice uršulinke pred šestimi leti predale v upravljanje občini Kamnik.</p> <p>Javni zavod za kulturo Kamnik je v samostanu Mekinje konec lanskega leta na ogled postavil stalno razstavo Življenje za samostanskimi vrati: Klarise in uršulinke v Mekinjah. Redovnice klarise so za zidovi omenjenega samostana delovale skoraj 500 let, medtem ko uršulinke nekaj več kot 100 let. Gre za dva zelo različna ženska redova, ki sta delovala v različnih političnih in družbenih okoliščinah, a sta kljub temu zaznamovala versko, gospodarsko in kulturno življenje v Mekinjah in okoliških krajih. Avtorji razstave – med njimi <strong>Katarina Mihelič</strong>, ki nas popelje po razstavi – so novo stalno razstavo zasnovali interaktivno, tako da obiskovalec dobi vpogled v skrivnostno življenje redovnic.</p></p> Fri, 04 Feb 2022 14:10:00 +0000 Redovnice klarise in uršulinke so zaznamovale vsakdan v Kamniku in okoliških krajih Osrednji slovenski katoliški tednik Družina bo letos na začetku maja praznoval 70. jubilej izhajanja. To je prvi slovenski katoliški časnik, ki ga je oblast po drugi svetovni vojni dovolila izdajati najprej Goriški administraturi kot štirinajstdnevnik leta 1952; leta 1965 je postal last vseh slovenskih škofij, leta 1973 pa ga je Cerkev začela izdajati kot tednik. V uredništvu Družine se po besedah njenega odgovornega urednika Boštjana Debevca na praznovanje visokega jubileja pripravljajo že dlje časa; tednik je na začetku leta 2019 doživel celovito prenovo; zdaj poteka digitalizacija vseh njegovih izdaj od leta 1952; tako bodo vse njegove številke dostopne njegovim zvestim bralcem, naročnikom, v digitalni obliki. Vse več bralcev pa ima novičarska spletna stran Družine, pravi urednik Debevec in dodaja, da ni teme, ki je časnik Družina ne bi obravnaval in je osvetlil s krščanskega, evangelijskega vidika. Za prihodnost pa si želi, da bi Družina znala odgovarjati na izzive časa. <p>Ob 70. obletnici bodo vsi izvodi Družine od prve številke iz leta 1952 dostopni v digitalni obliki svojim bralcem, naročnikom</p><p><p>Osrednji slovenski katoliški tednik Družina bo letos na začetku maja praznoval 70. jubilej izhajanja. To je prvi slovenski katoliški časnik, ki ga je oblast po drugi svetovni vojni dovolila izdajati najprej Goriški administraturi kot štirinajstdnevnik leta 1952; leta 1965 je postal last vseh slovenskih škofij, leta 1973 pa ga je Cerkev začela izdajati kot tednik.</p> <p>V uredništvu Družine se po besedah njenega odgovornega urednika <b>Boštjana Debevca</b> na praznovanje visokega jubileja pripravljajo že dlje časa; tednik je na začetku leta 2019 doživel celovito prenovo; zdaj poteka digitalizacija vseh njegovih izdaj od leta 1952; tako bodo vse njegove številke dostopne njegovim zvestim bralcem, naročnikom, v digitalni obliki. Vse več bralcev pa ima novičarska spletna stran Družine, pravi urednik Debevec in dodaja, da ni teme, ki je časnik Družina ne bi obravnaval in je osvetlil s krščanskega, evangelijskega vidika. Za prihodnost pa si želi, da bi Družina znala odgovarjati na izzive časa.</p></p> 174843354 RTVSLO – Prvi 1316 clean Osrednji slovenski katoliški tednik Družina bo letos na začetku maja praznoval 70. jubilej izhajanja. To je prvi slovenski katoliški časnik, ki ga je oblast po drugi svetovni vojni dovolila izdajati najprej Goriški administraturi kot štirinajstdnevnik leta 1952; leta 1965 je postal last vseh slovenskih škofij, leta 1973 pa ga je Cerkev začela izdajati kot tednik. V uredništvu Družine se po besedah njenega odgovornega urednika Boštjana Debevca na praznovanje visokega jubileja pripravljajo že dlje časa; tednik je na začetku leta 2019 doživel celovito prenovo; zdaj poteka digitalizacija vseh njegovih izdaj od leta 1952; tako bodo vse njegove številke dostopne njegovim zvestim bralcem, naročnikom, v digitalni obliki. Vse več bralcev pa ima novičarska spletna stran Družine, pravi urednik Debevec in dodaja, da ni teme, ki je časnik Družina ne bi obravnaval in je osvetlil s krščanskega, evangelijskega vidika. Za prihodnost pa si želi, da bi Družina znala odgovarjati na izzive časa. <p>Ob 70. obletnici bodo vsi izvodi Družine od prve številke iz leta 1952 dostopni v digitalni obliki svojim bralcem, naročnikom</p><p><p>Osrednji slovenski katoliški tednik Družina bo letos na začetku maja praznoval 70. jubilej izhajanja. To je prvi slovenski katoliški časnik, ki ga je oblast po drugi svetovni vojni dovolila izdajati najprej Goriški administraturi kot štirinajstdnevnik leta 1952; leta 1965 je postal last vseh slovenskih škofij, leta 1973 pa ga je Cerkev začela izdajati kot tednik.</p> <p>V uredništvu Družine se po besedah njenega odgovornega urednika <b>Boštjana Debevca</b> na praznovanje visokega jubileja pripravljajo že dlje časa; tednik je na začetku leta 2019 doživel celovito prenovo; zdaj poteka digitalizacija vseh njegovih izdaj od leta 1952; tako bodo vse njegove številke dostopne njegovim zvestim bralcem, naročnikom, v digitalni obliki. Vse več bralcev pa ima novičarska spletna stran Družine, pravi urednik Debevec in dodaja, da ni teme, ki je časnik Družina ne bi obravnaval in je osvetlil s krščanskega, evangelijskega vidika. Za prihodnost pa si želi, da bi Družina znala odgovarjati na izzive časa.</p></p> Fri, 28 Jan 2022 12:20:00 +0000 Družina je verodostojen medij, zavezan resnici, ki poroča o vseh temah v luči evangelija »Plečnik je videl krščanski sakralni prostor kot tisti prostor, ki mora biti v odnosu do običajnih bivalnih prostorov radikalno drugačen; domačnost v sakralne prostore je vnesel z bogato ikonografijo, materiali, obliko; kar je še posebej drugačno pri njegovem delu,« meni arhitekt dr. Leon Debevec. Ugotavlja, da v sakralnem opusu arhitekta Jožeta Plečnika kot globoko vernega kristjana prepoznavamo svetopisemske vsebine na treh ravneh: na ravni citatov, ikonografije in arhitekturnih arhetipov. <p>Globoko veren kristjan je iz knjige vseh knjig v arhitekturne stvaritve vključeval citate, ikonografijo, arhetipe </p><p><p>»Plečnik je videl krščanski sakralni prostor kot tisti prostor, ki mora biti v odnosu do običajnih bivalnih prostorov radikalno drugačen; domačnost v sakralne prostore je vnesel z bogato ikonografijo, materiali, obliko; kar je še posebej drugačno pri njegovem delu,« meni arhitekt <strong>dr. Leon Debevec</strong>. Ugotavlja, da v sakralnem opusu arhitekta Jožeta Plečnika kot globoko vernega kristjana prepoznavamo svetopisemske vsebine na treh ravneh: na ravni citatov, ikonografije in arhitekturnih arhetipov.</p></p> 174841462 RTVSLO – Prvi 1559 clean »Plečnik je videl krščanski sakralni prostor kot tisti prostor, ki mora biti v odnosu do običajnih bivalnih prostorov radikalno drugačen; domačnost v sakralne prostore je vnesel z bogato ikonografijo, materiali, obliko; kar je še posebej drugačno pri njegovem delu,« meni arhitekt dr. Leon Debevec. Ugotavlja, da v sakralnem opusu arhitekta Jožeta Plečnika kot globoko vernega kristjana prepoznavamo svetopisemske vsebine na treh ravneh: na ravni citatov, ikonografije in arhitekturnih arhetipov. <p>Globoko veren kristjan je iz knjige vseh knjig v arhitekturne stvaritve vključeval citate, ikonografijo, arhetipe </p><p><p>»Plečnik je videl krščanski sakralni prostor kot tisti prostor, ki mora biti v odnosu do običajnih bivalnih prostorov radikalno drugačen; domačnost v sakralne prostore je vnesel z bogato ikonografijo, materiali, obliko; kar je še posebej drugačno pri njegovem delu,« meni arhitekt <strong>dr. Leon Debevec</strong>. Ugotavlja, da v sakralnem opusu arhitekta Jožeta Plečnika kot globoko vernega kristjana prepoznavamo svetopisemske vsebine na treh ravneh: na ravni citatov, ikonografije in arhitekturnih arhetipov.</p></p> Fri, 21 Jan 2022 16:00:00 +0000 Arhitekt Debevec o svetopisemskih vsebinah v sakralni arhitekturi Jožeta Plečnika Družbeno-politična in ekonomska misel ter etična drža pred drugo svetovno vojno delujočega pravnika, politika, sociologa in pedagoga dr. Andreja Gosarja ostajata aktualni še danes, meni dr. Alen Širca s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoje mnenje utemeljuje z ugotovitvijo, da se dr. Gosar nikoli ni pustil ujeti v neproduktivno razdeljenost družbe, ampak je na vseh področjih delovanja zagovarjal srednjo pot, ki temelji na pogovoru in dogovoru med vpletenimi. V uredništvu igranega programa našega radia smo pred kratkim objavili premierno radijsko igro o tem izjemnem človeku z naslovom: Andrej Gosar, utrinki iz nekega življenja. <p>Alen Širca o duhovni in politični zapuščini tega globoko vernega kristjana, pravnika in politika</p><p><p>Družbeno-politična in ekonomska misel ter etična drža pred drugo svetovno vojno delujočega pravnika, politika, sociologa in pedagoga dr. Andreja Gosarja ostajata aktualni še danes, meni  <strong>dr. Alen Širca</strong> s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoje mnenje utemeljuje z ugotovitvijo, da se dr. Gosar nikoli ni pustil ujeti v neproduktivno razdeljenost družbe, ampak je na vseh področjih delovanja zagovarjal srednjo pot, ki temelji na pogovoru in dogovoru med vpletenimi.</p> <p>V uredništvu igranega programa našega radia smo pred kratkim objavili premierno radijsko igro o tem izjemnem človeku z naslovom: <em>Andrej Gosar, utrinki iz nekega življenja</em>.</p></p> 174839089 RTVSLO – Prvi 1258 clean Družbeno-politična in ekonomska misel ter etična drža pred drugo svetovno vojno delujočega pravnika, politika, sociologa in pedagoga dr. Andreja Gosarja ostajata aktualni še danes, meni dr. Alen Širca s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoje mnenje utemeljuje z ugotovitvijo, da se dr. Gosar nikoli ni pustil ujeti v neproduktivno razdeljenost družbe, ampak je na vseh področjih delovanja zagovarjal srednjo pot, ki temelji na pogovoru in dogovoru med vpletenimi. V uredništvu igranega programa našega radia smo pred kratkim objavili premierno radijsko igro o tem izjemnem človeku z naslovom: Andrej Gosar, utrinki iz nekega življenja. <p>Alen Širca o duhovni in politični zapuščini tega globoko vernega kristjana, pravnika in politika</p><p><p>Družbeno-politična in ekonomska misel ter etična drža pred drugo svetovno vojno delujočega pravnika, politika, sociologa in pedagoga dr. Andreja Gosarja ostajata aktualni še danes, meni  <strong>dr. Alen Širca</strong> s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoje mnenje utemeljuje z ugotovitvijo, da se dr. Gosar nikoli ni pustil ujeti v neproduktivno razdeljenost družbe, ampak je na vseh področjih delovanja zagovarjal srednjo pot, ki temelji na pogovoru in dogovoru med vpletenimi.</p> <p>V uredništvu igranega programa našega radia smo pred kratkim objavili premierno radijsko igro o tem izjemnem človeku z naslovom: <em>Andrej Gosar, utrinki iz nekega življenja</em>.</p></p> Thu, 13 Jan 2022 11:00:00 +0000 Andrej Gosar se ni pustil ujeti v neproduktivno razdvojenost slovenske družbe, zato je aktualen še danes Predsednik republike Borut Pahor je trem verskim dostojanstvenikom različnih veroizpovedi ob koncu leta 2021, ko je Slovenija praznovala 30 let samostojnosti, vročil visoka državna odlikovanja za njihove zasluge na posvetnem področju. Nagrajenci so: kardinal dr. Franc Rode iz rimskokatoliške cerkve, duhovnik mag. Geza Filo iz evangeličanske cerkve v Sloveniji in nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus. <p>Portreti verskih dostojanstvenikov, dobitnikov državnih odlikovanj</p><p><p>Predsednik republike Borut Pahor je trem verskim dostojanstvenikom različnih veroizpovedi ob koncu leta 2021, ko je Slovenija praznovala 30 let samostojnosti, vročil visoka državna odlikovanja za njihove zasluge na posvetnem področju. Nagrajenci so: kardinal <strong>dr. Franc Rode</strong> iz rimskokatoliške cerkve, duhovnik <strong>mag. Geza Filo</strong> iz evangeličanske cerkve v Sloveniji in nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji <strong>dr. Nedžad Grabus</strong>.</p></p> 174837576 RTVSLO – Prvi 1322 clean Predsednik republike Borut Pahor je trem verskim dostojanstvenikom različnih veroizpovedi ob koncu leta 2021, ko je Slovenija praznovala 30 let samostojnosti, vročil visoka državna odlikovanja za njihove zasluge na posvetnem področju. Nagrajenci so: kardinal dr. Franc Rode iz rimskokatoliške cerkve, duhovnik mag. Geza Filo iz evangeličanske cerkve v Sloveniji in nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus. <p>Portreti verskih dostojanstvenikov, dobitnikov državnih odlikovanj</p><p><p>Predsednik republike Borut Pahor je trem verskim dostojanstvenikom različnih veroizpovedi ob koncu leta 2021, ko je Slovenija praznovala 30 let samostojnosti, vročil visoka državna odlikovanja za njihove zasluge na posvetnem področju. Nagrajenci so: kardinal <strong>dr. Franc Rode</strong> iz rimskokatoliške cerkve, duhovnik <strong>mag. Geza Filo</strong> iz evangeličanske cerkve v Sloveniji in nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji <strong>dr. Nedžad Grabus</strong>.</p></p> Fri, 07 Jan 2022 12:15:00 +0000 Odlike nagrajencev so širina duha, načitanost, medverski dialog in trdnost v njihovi veri Predstavljamo izbor dogodkov in tem iz življenja verskih skupnosti v preteklem letu. To je v marsičem zaznamovala epidemije covida-19.<p>Poudarki iz oddaj v preteklem letu</p><p><p>V prvi oddaji Sledi večnosti v letu 2022 predstavljamo  izbor dogodkov in tem iz življenja verskih skupnosti v preteklem letu. To je v marsičem zaznamovala epidemije covida-19.</p></p> 174835385 RTVSLO – Prvi 1306 clean Predstavljamo izbor dogodkov in tem iz življenja verskih skupnosti v preteklem letu. To je v marsičem zaznamovala epidemije covida-19.<p>Poudarki iz oddaj v preteklem letu</p><p><p>V prvi oddaji Sledi večnosti v letu 2022 predstavljamo  izbor dogodkov in tem iz življenja verskih skupnosti v preteklem letu. To je v marsičem zaznamovala epidemije covida-19.</p></p> Fri, 31 Dec 2021 17:00:00 +0000 Sledi večnosti v letu 2021 Na krščanski praznik božič sestra uršulinka Andreja Perc ter študentki, aktivni kristjanski pri Katoliški mladini in skavtih Jana Hočevar in Nika Černač premišljujejo, kaj jim pomeni božič, kako se pripravljajo nanj in kako ga praznujejo.<p>O pripravah in praznovanju božiča </p><p><p>Na krščanski praznik božič sestra uršulinka <strong>Andreja Perc</strong> ter študentki, aktivni kristjanski pri Katoliški mladini in skavtih <strong>Jana Hočevar</strong> in <strong>Nika Černač </strong>premišljujejo<strong>, </strong>kaj jim pomeni božič, kako se pripravljajo nanj in kako ga praznujejo.</p></p> 174833837 RTVSLO – Prvi 1451 clean Na krščanski praznik božič sestra uršulinka Andreja Perc ter študentki, aktivni kristjanski pri Katoliški mladini in skavtih Jana Hočevar in Nika Černač premišljujejo, kaj jim pomeni božič, kako se pripravljajo nanj in kako ga praznujejo.<p>O pripravah in praznovanju božiča </p><p><p>Na krščanski praznik božič sestra uršulinka <strong>Andreja Perc</strong> ter študentki, aktivni kristjanski pri Katoliški mladini in skavtih <strong>Jana Hočevar</strong> in <strong>Nika Černač </strong>premišljujejo<strong>, </strong>kaj jim pomeni božič, kako se pripravljajo nanj in kako ga praznujejo.</p></p> Thu, 23 Dec 2021 15:10:00 +0000 Krščanska vsebina božiča se izgublja; številni otroci ne vedo, kaj je sporočilo tega praznika Decembra naredimo pregled iztekajočega se leta. Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore ugotavlja, da je Katoliška cerkev na Slovenskem kljub zahtevnim pandemičnim okoliščinam uresničevala svoje pastoralno delo, dobila je dva nova škofa in stopila na sinodalno pot. V tem letu, ko praznujemo 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, nadškof Zore poudarja, da ne smemo spregledati napredka v družbi na različnih področjih. Dodaja, da je tudi Cerkev veliko dosegla v odnosu z državo, čisto vsega pa zagotovo nikoli ne bo. Zato je po njegovem pomembno, da se v tem odnosu vzpostavita sožitje in sodelovanje, ne pa izključevanje. Meni, da nekateri posamezniki in skupine potrebujejo razklanost oziroma razdeljenost slovenske družbe kot življenjsko okolje, v katerem lahko uspevajo. Želi si, da bi v Sloveniji vzpostavili resnično vladavino prava, da bi bili vsi enaki pred zakonom in da se sodni postopki ne bi vlekli kot jara kača; pa tudi, da bi oblast menjali na volitvah, ne pa na ulici, ker le to zagotavlja pravo demokracijo. Zdi se mu pomembno, da kristjani hodijo na volitve, kajti le tako krščanske vrednote živijo v parlamentu, v predsedniški palači in na občini. <p>Nadškof Zore o življenju v Cerkvi, ki se po njegovem stara skupaj s prebivalstvom; o dosežkih v minulih 30-ih letih v samostojni Sloveniji, o razklanosti slovenske družbe; in o udeležbi kristjanov na volitvah </p><p><p>Decembra naredimo pregled iztekajočega se leta. Ljubljanski nadškof in metropolit <strong>Stanislav Zore</strong> ugotavlja, da je Katoliška cerkev na Slovenskem kljub zahtevnim pandemičnim okoliščinam uresničevala svoje pastoralno delo, dobila je dva nova škofa in stopila na sinodalno pot. V tem letu, ko praznujemo 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, nadškof Zore poudarja, da ne smemo spregledati napredka v družbi na različnih področjih. Dodaja, da je tudi Cerkev veliko dosegla v odnosu z državo, čisto vsega pa zagotovo nikoli ne bo. Zato je po njegovem pomembno, da se v tem odnosu vzpostavita sožitje in sodelovanje, ne pa izključevanje. Meni, da nekateri posamezniki in skupine potrebujejo razklanost oziroma razdeljenost slovenske družbe kot življenjsko okolje, v katerem lahko uspevajo. Želi si, da bi v Sloveniji vzpostavili resnično vladavino prava, da  bi bili vsi enaki pred zakonom in da se sodni postopki ne bi vlekli kot jara kača; pa tudi, da bi oblast menjali na volitvah, ne pa na ulici, ker le to zagotavlja pravo demokracijo. Zdi se mu pomembno, da kristjani hodijo na volitve, kajti le tako krščanske vrednote živijo v parlamentu, v predsedniški palači in na občini.</p></p> 174831939 RTVSLO – Prvi 1662 clean Decembra naredimo pregled iztekajočega se leta. Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore ugotavlja, da je Katoliška cerkev na Slovenskem kljub zahtevnim pandemičnim okoliščinam uresničevala svoje pastoralno delo, dobila je dva nova škofa in stopila na sinodalno pot. V tem letu, ko praznujemo 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, nadškof Zore poudarja, da ne smemo spregledati napredka v družbi na različnih področjih. Dodaja, da je tudi Cerkev veliko dosegla v odnosu z državo, čisto vsega pa zagotovo nikoli ne bo. Zato je po njegovem pomembno, da se v tem odnosu vzpostavita sožitje in sodelovanje, ne pa izključevanje. Meni, da nekateri posamezniki in skupine potrebujejo razklanost oziroma razdeljenost slovenske družbe kot življenjsko okolje, v katerem lahko uspevajo. Želi si, da bi v Sloveniji vzpostavili resnično vladavino prava, da bi bili vsi enaki pred zakonom in da se sodni postopki ne bi vlekli kot jara kača; pa tudi, da bi oblast menjali na volitvah, ne pa na ulici, ker le to zagotavlja pravo demokracijo. Zdi se mu pomembno, da kristjani hodijo na volitve, kajti le tako krščanske vrednote živijo v parlamentu, v predsedniški palači in na občini. <p>Nadškof Zore o življenju v Cerkvi, ki se po njegovem stara skupaj s prebivalstvom; o dosežkih v minulih 30-ih letih v samostojni Sloveniji, o razklanosti slovenske družbe; in o udeležbi kristjanov na volitvah </p><p><p>Decembra naredimo pregled iztekajočega se leta. Ljubljanski nadškof in metropolit <strong>Stanislav Zore</strong> ugotavlja, da je Katoliška cerkev na Slovenskem kljub zahtevnim pandemičnim okoliščinam uresničevala svoje pastoralno delo, dobila je dva nova škofa in stopila na sinodalno pot. V tem letu, ko praznujemo 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, nadškof Zore poudarja, da ne smemo spregledati napredka v družbi na različnih področjih. Dodaja, da je tudi Cerkev veliko dosegla v odnosu z državo, čisto vsega pa zagotovo nikoli ne bo. Zato je po njegovem pomembno, da se v tem odnosu vzpostavita sožitje in sodelovanje, ne pa izključevanje. Meni, da nekateri posamezniki in skupine potrebujejo razklanost oziroma razdeljenost slovenske družbe kot življenjsko okolje, v katerem lahko uspevajo. Želi si, da bi v Sloveniji vzpostavili resnično vladavino prava, da  bi bili vsi enaki pred zakonom in da se sodni postopki ne bi vlekli kot jara kača; pa tudi, da bi oblast menjali na volitvah, ne pa na ulici, ker le to zagotavlja pravo demokracijo. Zdi se mu pomembno, da kristjani hodijo na volitve, kajti le tako krščanske vrednote živijo v parlamentu, v predsedniški palači in na občini.</p></p> Fri, 17 Dec 2021 11:00:00 +0000 Narediti je treba več za vladavino prava in enakost pred zakoni, pa tudi za pravo demokracijo, kjer menjamo oblast na volitvah, ne na ulici V Evropi ni enotnega modela poučevanja o religiji v javni šoli. V Sloveniji podobno kot v Franciji učenci religijskim vsebinam lahko prisluhnejo pri pouku različnih predmetov, v zadnjem triletju osnovne šole si lahko izberejo predmet verstva in etika, ki pa ni zaživel v praksi. Gre za tako imenovani dimenzionalni pouk, in kot ugotavlja dr. Aleš Črnič, redni profesor za religiologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, se učitelji pri svojem predmetu velikokrat izogibajo religijskim vsebinam ali pa jih podajajo v skladu s svojimi osebnimi prepričanji. Zato ne preseneča ugotovitev - ki jo preberemo v monografiji Religija in šola -, da slovenski osnovnošolci v javni šoli poleg francoskih v primerjavi z vrstniki iz drugih evropskih držav izvedo najmanj o religiji. Dr. Črnič ne pričakuje skorajšnje rešitve religijske nepismenosti naših otrok. »Slovenija je ena od tistih družb, kjer je najbolj nemogoč, na znanstvenih dejstvih utemeljen pogovor o religiji. Religija je popolnoma spolitizirana.« <p>Religiolog Aleš Črnič o raziskavi religijskih vsebin v javni šoli </p><p><p>V Evropi ni enotnega modela poučevanja o religiji v javni šoli. V Sloveniji podobno kot v Franciji učenci religijskim vsebinam lahko prisluhnejo pri pouku različnih predmetov, v zadnjem triletju osnovne šole si lahko izberejo predmet verstva in etika, ki pa ni zaživel v praksi. Gre za tako imenovani dimenzionalni pouk, in kot ugotavlja <strong>dr. Aleš Črnič</strong>, redni profesor za religiologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, se učitelji pri svojem predmetu velikokrat izogibajo religijskim vsebinam ali pa jih podajajo v skladu s svojimi osebnimi prepričanji. Zato ne preseneča ugotovitev - ki jo preberemo v monografiji Religija in šola -, da slovenski osnovnošolci v javni šoli poleg francoskih v primerjavi z vrstniki iz drugih evropskih držav izvedo najmanj o religiji. Dr. Črnič ne pričakuje skorajšnje rešitve religijske nepismenosti naših otrok.</p> <p>»Slovenija je ena od tistih družb, kjer je najbolj nemogoč, na znanstvenih dejstvih utemeljen pogovor o religiji. Religija je popolnoma spolitizirana.«</p></p> 174829998 RTVSLO – Prvi 1579 clean V Evropi ni enotnega modela poučevanja o religiji v javni šoli. V Sloveniji podobno kot v Franciji učenci religijskim vsebinam lahko prisluhnejo pri pouku različnih predmetov, v zadnjem triletju osnovne šole si lahko izberejo predmet verstva in etika, ki pa ni zaživel v praksi. Gre za tako imenovani dimenzionalni pouk, in kot ugotavlja dr. Aleš Črnič, redni profesor za religiologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, se učitelji pri svojem predmetu velikokrat izogibajo religijskim vsebinam ali pa jih podajajo v skladu s svojimi osebnimi prepričanji. Zato ne preseneča ugotovitev - ki jo preberemo v monografiji Religija in šola -, da slovenski osnovnošolci v javni šoli poleg francoskih v primerjavi z vrstniki iz drugih evropskih držav izvedo najmanj o religiji. Dr. Črnič ne pričakuje skorajšnje rešitve religijske nepismenosti naših otrok. »Slovenija je ena od tistih družb, kjer je najbolj nemogoč, na znanstvenih dejstvih utemeljen pogovor o religiji. Religija je popolnoma spolitizirana.« <p>Religiolog Aleš Črnič o raziskavi religijskih vsebin v javni šoli </p><p><p>V Evropi ni enotnega modela poučevanja o religiji v javni šoli. V Sloveniji podobno kot v Franciji učenci religijskim vsebinam lahko prisluhnejo pri pouku različnih predmetov, v zadnjem triletju osnovne šole si lahko izberejo predmet verstva in etika, ki pa ni zaživel v praksi. Gre za tako imenovani dimenzionalni pouk, in kot ugotavlja <strong>dr. Aleš Črnič</strong>, redni profesor za religiologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, se učitelji pri svojem predmetu velikokrat izogibajo religijskim vsebinam ali pa jih podajajo v skladu s svojimi osebnimi prepričanji. Zato ne preseneča ugotovitev - ki jo preberemo v monografiji Religija in šola -, da slovenski osnovnošolci v javni šoli poleg francoskih v primerjavi z vrstniki iz drugih evropskih držav izvedo najmanj o religiji. Dr. Črnič ne pričakuje skorajšnje rešitve religijske nepismenosti naših otrok.</p> <p>»Slovenija je ena od tistih družb, kjer je najbolj nemogoč, na znanstvenih dejstvih utemeljen pogovor o religiji. Religija je popolnoma spolitizirana.«</p></p> Fri, 10 Dec 2021 14:15:00 +0000 Slovenski učenci v javni šoli se poleg francoskih najmanj učijo o religiji Judje praznujejo osemdnevni praznik hanuka, praznik luči, ko obujajo spomin na obnovo in ponovno delovanje jeruzalemskega templja v 2. stoletju pr. n. št., v obdobju makabejskih vojn. Judovska skupnost Slovenije bo zadnji dan praznika luči praznovala pred ljubljansko sinagogo. Pred kratkim jo je odprlo Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane. Ta povezava ima korenine v avstro-ogrskem cesarstvu. O zgodovinskih povezavah med Judi v Ljubljani in Gradcu, o prostorih ljubljanske sinagoge, o prazniku hanuka in o običajih, ki ga spremljajo, s predstavnico sinagoge v Ljubljani Majo Kutin. <p>Judje praznujejo praznik hanuka ali praznik luči</p><p><p>Judje praznujejo osemdnevni praznik hanuka, praznik luči, ko obujajo spomin na obnovo in ponovno delovanje jeruzalemskega templja v 2. stoletju pr. n. št., v obdobju makabejskih vojn. Judovska skupnost Slovenije bo zadnji dan praznika luči praznovala pred ljubljansko sinagogo. Pred kratkim jo je odprlo Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane. Ta povezava ima korenine v avstro-ogrskem cesarstvu. O zgodovinskih povezavah med Judi v Ljubljani in Gradcu, o prostorih ljubljanske sinagoge, o prazniku hanuka in o običajih, ki ga spremljajo, s predstavnico sinagoge v Ljubljani <strong>Majo Kutin</strong>.</p></p> 174827954 RTVSLO – Prvi 1139 clean Judje praznujejo osemdnevni praznik hanuka, praznik luči, ko obujajo spomin na obnovo in ponovno delovanje jeruzalemskega templja v 2. stoletju pr. n. št., v obdobju makabejskih vojn. Judovska skupnost Slovenije bo zadnji dan praznika luči praznovala pred ljubljansko sinagogo. Pred kratkim jo je odprlo Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane. Ta povezava ima korenine v avstro-ogrskem cesarstvu. O zgodovinskih povezavah med Judi v Ljubljani in Gradcu, o prostorih ljubljanske sinagoge, o prazniku hanuka in o običajih, ki ga spremljajo, s predstavnico sinagoge v Ljubljani Majo Kutin. <p>Judje praznujejo praznik hanuka ali praznik luči</p><p><p>Judje praznujejo osemdnevni praznik hanuka, praznik luči, ko obujajo spomin na obnovo in ponovno delovanje jeruzalemskega templja v 2. stoletju pr. n. št., v obdobju makabejskih vojn. Judovska skupnost Slovenije bo zadnji dan praznika luči praznovala pred ljubljansko sinagogo. Pred kratkim jo je odprlo Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane. Ta povezava ima korenine v avstro-ogrskem cesarstvu. O zgodovinskih povezavah med Judi v Ljubljani in Gradcu, o prostorih ljubljanske sinagoge, o prazniku hanuka in o običajih, ki ga spremljajo, s predstavnico sinagoge v Ljubljani <strong>Majo Kutin</strong>.</p></p> Fri, 03 Dec 2021 15:15:00 +0000 Čudež hanuke naj se ponovi pri pandemiji koronavirusa Na prvo adventno nedeljo se kristjani začnejo pripravljati na božič, ko se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. Na enega najpomembnejših krščanskih praznikov in družinskih praznovanj se pripravljajo z zunanjimi znamenji; s prižigom svečk na adventnem venčku, še prej ga bodo katoličani odnesli k blagoslovu v cerkev. Pravoslavni verniki – ki uporabljajo julijanski koledar – se bodo na božič pripravljali s šesttedenskim postom. V središču priprave na božič pa niso zunanja znamenja, ampak duhovna: z molitvijo, premišljevanjem o svojem duhovnem življenju, odnosu do Boga in bližnjega. Čemu bodo dali poudarek v letošnjem predbožičnem času in kako ga bodo sooblikovali z vernicami in verniki premišljujejo katoliški župnik pater Pepi Lebreht, evangeličanski duhovnik Geza Filo in pravoslavni paroh Dejan Mandić.<p>Duhovniki treh krščanskih veroizpovedi o pripravah na božič v adventnem času</p><p><p>Na prvo adventno nedeljo se kristjani začnejo pripravljati na božič, ko se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. Na enega najpomembnejših krščanskih praznikov in družinskih praznovanj se pripravljajo z zunanjimi znamenji; s prižigom svečk na adventnem venčku, še prej ga bodo katoličani odnesli k blagoslovu v cerkev. Pravoslavni verniki – ki uporabljajo julijanski koledar –  se bodo na božič pripravljali s šesttedenskim postom.  V središču priprave na božič pa niso zunanja znamenja, ampak duhovna: z molitvijo, premišljevanjem o svojem duhovnem življenju, odnosu do Boga in bližnjega. Čemu bodo dali poudarek v letošnjem predbožičnem času in kako ga bodo sooblikovali z vernicami in verniki premišljujejo katoliški župnik pater <strong>Pepi Lebreht</strong>, evangeličanski duhovnik <strong>Geza Filo</strong> in pravoslavni paroh <strong>Dejan Mandić</strong>.</p></p> 174825863 RTVSLO – Prvi 1200 clean Na prvo adventno nedeljo se kristjani začnejo pripravljati na božič, ko se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. Na enega najpomembnejših krščanskih praznikov in družinskih praznovanj se pripravljajo z zunanjimi znamenji; s prižigom svečk na adventnem venčku, še prej ga bodo katoličani odnesli k blagoslovu v cerkev. Pravoslavni verniki – ki uporabljajo julijanski koledar – se bodo na božič pripravljali s šesttedenskim postom. V središču priprave na božič pa niso zunanja znamenja, ampak duhovna: z molitvijo, premišljevanjem o svojem duhovnem življenju, odnosu do Boga in bližnjega. Čemu bodo dali poudarek v letošnjem predbožičnem času in kako ga bodo sooblikovali z vernicami in verniki premišljujejo katoliški župnik pater Pepi Lebreht, evangeličanski duhovnik Geza Filo in pravoslavni paroh Dejan Mandić.<p>Duhovniki treh krščanskih veroizpovedi o pripravah na božič v adventnem času</p><p><p>Na prvo adventno nedeljo se kristjani začnejo pripravljati na božič, ko se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. Na enega najpomembnejših krščanskih praznikov in družinskih praznovanj se pripravljajo z zunanjimi znamenji; s prižigom svečk na adventnem venčku, še prej ga bodo katoličani odnesli k blagoslovu v cerkev. Pravoslavni verniki – ki uporabljajo julijanski koledar –  se bodo na božič pripravljali s šesttedenskim postom.  V središču priprave na božič pa niso zunanja znamenja, ampak duhovna: z molitvijo, premišljevanjem o svojem duhovnem življenju, odnosu do Boga in bližnjega. Čemu bodo dali poudarek v letošnjem predbožičnem času in kako ga bodo sooblikovali z vernicami in verniki premišljujejo katoliški župnik pater <strong>Pepi Lebreht</strong>, evangeličanski duhovnik <strong>Geza Filo</strong> in pravoslavni paroh <strong>Dejan Mandić</strong>.</p></p> Fri, 26 Nov 2021 14:35:00 +0000 Okrepimo odnos z Bogom, s sočlovekom v solidarnosti in medsebojni pomoči Marijan Arhar je bil duhovnik, ki na prvi pogled ni deloval kot izjemna oseba. Deloval je nekoliko posebno, odmaknjeno, za koga je bil tudi čudak, nekateri duhovniki so trdili, da ni posebej blestel. Pa vendar je spreminjal življenja in to s preprostimi besedami, kot so »Ne boj se«. Te je izrekal na tak način, da je ljudem podelil trajni mir, tudi notranje ozdravljenje. Okrog njega se je zbrala velika skupnost ljudi, ki jih je spremljal posamezno, na romanjih ali v vlogi eksorcista. Tudi na tisoče Hrvatov ga je obiskalo na Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu. Pri njem so iskali tolažbo, nasvete, mir in ozdravljenje. Gosta oddaje sta Helena Reberc, avtorica nedavno izdanje knjige o pokojnem Arharju z naslovom Pokliči me, in Robert Štaba, ki mu je srečanje z Arharjem spremenilo življenje.<p>Marijan Arhar, duhovnik, karizmatik, eksorcist ...</p><p><p>Marijan Arhar je bil duhovnik, ki na prvi pogled ni deloval kot izjemna oseba. Deloval je nekoliko posebno, odmaknjeno, za koga je bil tudi čudak, nekateri duhovniki so trdili, da ni posebej blestel. Pa vendar je spreminjal življenja in to s preprostimi besedami, kot so »Ne boj se«. Te je izrekal na tak način, da je ljudem podelil trajni mir, tudi notranje ozdravljenje. Okrog njega se je zbrala velika skupnost ljudi, ki jih je spremljal posamezno, na romanjih ali v vlogi eksorcista. Tudi na tisoče Hrvatov ga je obiskalo na Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu. Pri njem so iskali tolažbo, nasvete, mir in ozdravljenje. Gosta oddaje: <strong>Helena Reberc</strong>, avtorica nedavno izdanje knjige o pokojnem Arharju z naslovom Pokliči me, in <strong>Robert Štaba</strong>, ki mu je srečanje z Arharjem spremenilo življenje.</p></p> 174823766 RTVSLO – Ars 1080 clean Marijan Arhar je bil duhovnik, ki na prvi pogled ni deloval kot izjemna oseba. Deloval je nekoliko posebno, odmaknjeno, za koga je bil tudi čudak, nekateri duhovniki so trdili, da ni posebej blestel. Pa vendar je spreminjal življenja in to s preprostimi besedami, kot so »Ne boj se«. Te je izrekal na tak način, da je ljudem podelil trajni mir, tudi notranje ozdravljenje. Okrog njega se je zbrala velika skupnost ljudi, ki jih je spremljal posamezno, na romanjih ali v vlogi eksorcista. Tudi na tisoče Hrvatov ga je obiskalo na Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu. Pri njem so iskali tolažbo, nasvete, mir in ozdravljenje. Gosta oddaje sta Helena Reberc, avtorica nedavno izdanje knjige o pokojnem Arharju z naslovom Pokliči me, in Robert Štaba, ki mu je srečanje z Arharjem spremenilo življenje.<p>Marijan Arhar, duhovnik, karizmatik, eksorcist ...</p><p><p>Marijan Arhar je bil duhovnik, ki na prvi pogled ni deloval kot izjemna oseba. Deloval je nekoliko posebno, odmaknjeno, za koga je bil tudi čudak, nekateri duhovniki so trdili, da ni posebej blestel. Pa vendar je spreminjal življenja in to s preprostimi besedami, kot so »Ne boj se«. Te je izrekal na tak način, da je ljudem podelil trajni mir, tudi notranje ozdravljenje. Okrog njega se je zbrala velika skupnost ljudi, ki jih je spremljal posamezno, na romanjih ali v vlogi eksorcista. Tudi na tisoče Hrvatov ga je obiskalo na Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu. Pri njem so iskali tolažbo, nasvete, mir in ozdravljenje. Gosta oddaje: <strong>Helena Reberc</strong>, avtorica nedavno izdanje knjige o pokojnem Arharju z naslovom Pokliči me, in <strong>Robert Štaba</strong>, ki mu je srečanje z Arharjem spremenilo življenje.</p></p> Fri, 19 Nov 2021 18:00:00 +0000 Marijan Arhar, duhovnik, karizmatik, eksorcist Katoliški duhovnik mag. Božo Rustja, duhovnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Milan Jovanović, imam Islamske skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić in podpredsednik Judovske skupnosti v Sloveniji Igor Vojtic o izvajanju neverskih vsebin v sakralnih objektih, pa tudi o sodelovanju laikov pri oblikovanju verskega obreda.<p>Verski dostojanstveniki o neverskih vsebinah v sakralnih objektih</p><p><p>Katoliški duhovnik <strong>mag. Božo Rustja</strong>, duhovnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji <strong>Milan Jovanović</strong>, imam Islamske skupnosti v Sloveniji<strong> Nevres Mustafić</strong> in podpredsednik Judovske skupnosti v Sloveniji <strong>Igor Vojtic</strong> o izvajanju neverskih vsebin v sakralnih objektih, pa tudi o sodelovanju laikov pri oblikovanju verskega obreda.</p></p> 174821817 RTVSLO – Prvi 1258 clean Katoliški duhovnik mag. Božo Rustja, duhovnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Milan Jovanović, imam Islamske skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić in podpredsednik Judovske skupnosti v Sloveniji Igor Vojtic o izvajanju neverskih vsebin v sakralnih objektih, pa tudi o sodelovanju laikov pri oblikovanju verskega obreda.<p>Verski dostojanstveniki o neverskih vsebinah v sakralnih objektih</p><p><p>Katoliški duhovnik <strong>mag. Božo Rustja</strong>, duhovnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji <strong>Milan Jovanović</strong>, imam Islamske skupnosti v Sloveniji<strong> Nevres Mustafić</strong> in podpredsednik Judovske skupnosti v Sloveniji <strong>Igor Vojtic</strong> o izvajanju neverskih vsebin v sakralnih objektih, pa tudi o sodelovanju laikov pri oblikovanju verskega obreda.</p></p> Fri, 12 Nov 2021 14:00:00 +0000 Božo Rustja: Kar pripomore k duhovni rasti, je lahko izvedeno tudi v cerkvi S tokratno oddajo Sledi večnosti se mudimo na obisku v občini Sveta Ana v Slovenskih Goricah… Sodelujejo: tamkajšnji župnik Tonček Fras, župan Silvo Slaček, zdajšnji in bivši ravnatelj osnovne šole Sandi Šijanec in Boris Mlakar ter gostilničar Marjan Kramberger. Že dobro desetletje se ti gospodje zbirajo enkrat tedensko in možujejo mnogih stvareh, tudi o tem kako v kraju sodelujeta cerkvena in civilna oblast. 174819756 RTVSLO – Prvi 1373 clean S tokratno oddajo Sledi večnosti se mudimo na obisku v občini Sveta Ana v Slovenskih Goricah… Sodelujejo: tamkajšnji župnik Tonček Fras, župan Silvo Slaček, zdajšnji in bivši ravnatelj osnovne šole Sandi Šijanec in Boris Mlakar ter gostilničar Marjan Kramberger. Že dobro desetletje se ti gospodje zbirajo enkrat tedensko in možujejo mnogih stvareh, tudi o tem kako v kraju sodelujeta cerkvena in civilna oblast. Fri, 05 Nov 2021 14:15:00 +0000 Sodelovanje v občini in župniji Sv. Ana 31. oktobra v Sloveniji praznujemo dan reformacije kot državni praznik in dela prosti dan. Reformacijsko gibanje v 16. stoletju je Slovenkam in Slovencem prineslo prvo knjigo v slovenščini, zato ta dan zaznamujemo tudi kot rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Tudi letos smo s številnimi dogodki zaznamovali dan reformacije, z državno proslavo v Krškem, prazničnim bogoslužjem v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti na dan praznika. V Prekmurju, kjer živi največ pripadnikov protestantskih cerkva, večina od njih pripada Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi v Sloveniji, so tradicionalno pripravili največ dogodkov ob tem prazniku. Med drugim dva simpozija, posvečena 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča in 250-letnici izida Nouvoga zakona Štefana Kuzmiča. Ta prevod je – kot pravi direktorica zavoda Primoža Trubarja pri evangeličanski cerkvi v Sloveniji ter dobra poznavalka protestantizma in zgodovine Prekmurja dr. Klaudija Sedar – temeljno delo prekmurskega protestantskega slovstva. <p>S številnimi dogodki zaznamovali dan reformacije </p><p><p>31. oktobra v Sloveniji praznujemo dan reformacije kot državni praznik in dela prosti dan. Reformacijsko gibanje v 16. stoletju je Slovenkam in Slovencem prineslo prvo knjigo v slovenščini, zato ta dan praznujemo tudi kot rojstvo slovenskega knjižnega jezika.</p> <p>Tudi letos smo s številnimi dogodki zaznamovali dan reformacije, z državno proslavo v Krškem, prazničnim bogoslužjem v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti na dan praznika. V Prekmurju, kjer živi največ pripadnikov protestantskih cerkva, večina od njih pripada Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi v Sloveniji, so tradicionalno pripravili največ dogodkov ob tem prazniku. Med drugim dva simpozija, posvečena 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča in 250-letnici izida Nouvoga zakona Štefana Kuzmiča. Ta prevod je – kot pravi direktorica zavoda Primoža Trubarja pri evangeličanski cerkvi v Sloveniji ter dobra poznavalka protestantizma in zgodovine Prekmurja <strong>dr. Klaudija Sedar</strong> – temeljno delo prekmurskega protestantskega slovstva.</p></p> 174817899 RTVSLO – Prvi 1218 clean 31. oktobra v Sloveniji praznujemo dan reformacije kot državni praznik in dela prosti dan. Reformacijsko gibanje v 16. stoletju je Slovenkam in Slovencem prineslo prvo knjigo v slovenščini, zato ta dan zaznamujemo tudi kot rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Tudi letos smo s številnimi dogodki zaznamovali dan reformacije, z državno proslavo v Krškem, prazničnim bogoslužjem v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti na dan praznika. V Prekmurju, kjer živi največ pripadnikov protestantskih cerkva, večina od njih pripada Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi v Sloveniji, so tradicionalno pripravili največ dogodkov ob tem prazniku. Med drugim dva simpozija, posvečena 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča in 250-letnici izida Nouvoga zakona Štefana Kuzmiča. Ta prevod je – kot pravi direktorica zavoda Primoža Trubarja pri evangeličanski cerkvi v Sloveniji ter dobra poznavalka protestantizma in zgodovine Prekmurja dr. Klaudija Sedar – temeljno delo prekmurskega protestantskega slovstva. <p>S številnimi dogodki zaznamovali dan reformacije </p><p><p>31. oktobra v Sloveniji praznujemo dan reformacije kot državni praznik in dela prosti dan. Reformacijsko gibanje v 16. stoletju je Slovenkam in Slovencem prineslo prvo knjigo v slovenščini, zato ta dan praznujemo tudi kot rojstvo slovenskega knjižnega jezika.</p> <p>Tudi letos smo s številnimi dogodki zaznamovali dan reformacije, z državno proslavo v Krškem, prazničnim bogoslužjem v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti na dan praznika. V Prekmurju, kjer živi največ pripadnikov protestantskih cerkva, večina od njih pripada Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi v Sloveniji, so tradicionalno pripravili največ dogodkov ob tem prazniku. Med drugim dva simpozija, posvečena 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča in 250-letnici izida Nouvoga zakona Štefana Kuzmiča. Ta prevod je – kot pravi direktorica zavoda Primoža Trubarja pri evangeličanski cerkvi v Sloveniji ter dobra poznavalka protestantizma in zgodovine Prekmurja <strong>dr. Klaudija Sedar</strong> – temeljno delo prekmurskega protestantskega slovstva.</p></p> Fri, 29 Oct 2021 11:15:00 +0000 V reformacijskem duhu moramo še naprej ostati zvesti maternemu jeziku 50 let mineva od prvega koraka sestre usmiljenke Bogdane Kavčič na afriških tleh. V vsem tem času je celino zapustila le za kratke počitnice. Poslanstvo misijonarke in medicinske sestre je opravljala v Ruandi, Srednjeafriški republiki, zdaj ga v Burundiju, kjer je pred petimi desetletji začela misijonarsko pot. Čeprav je na črni celini videla veliko gorja, od lačnih, zanemarjenih otrok do odraslih, zaznamovanih z vojnami v vseh njihovih razsežnostih, je - kot poudarja - hvaležna za vse izkušnje in preizkušnje pri svojem delu, ker ve, da je skupaj s sestrami pomagala številnim ljudem zaživeti bolje.<p>Sestra Bogdana Kavčič še ne razmišlja o vrnitvi v Slovenijo</p><p><p>50 let mineva od prvega koraka sestre usmiljenke Bogdane Kavčič na afriških tleh. V vsem tem času je celino zapustila le za kratke počitnice. Poslanstvo misijonarke in medicinske sestre je opravljala v Ruandi, Srednjeafriški republiki, zdaj ga v Burundiju, kjer je pred petimi desetletji začela misijonarsko pot. Čeprav je na črni celini videla veliko gorja, od lačnih, zanemarjenih otrok do odraslih, zaznamovanih z vojnami v vseh njihovih razsežnostih, je - kot poudarja - hvaležna za vse izkušnje in preizkušnje pri svojem delu, ker ve, da je skupaj s sestrami pomagala številnim ljudem zaživeti bolje.</p></p> 174815956 RTVSLO – Prvi 1338 clean 50 let mineva od prvega koraka sestre usmiljenke Bogdane Kavčič na afriških tleh. V vsem tem času je celino zapustila le za kratke počitnice. Poslanstvo misijonarke in medicinske sestre je opravljala v Ruandi, Srednjeafriški republiki, zdaj ga v Burundiju, kjer je pred petimi desetletji začela misijonarsko pot. Čeprav je na črni celini videla veliko gorja, od lačnih, zanemarjenih otrok do odraslih, zaznamovanih z vojnami v vseh njihovih razsežnostih, je - kot poudarja - hvaležna za vse izkušnje in preizkušnje pri svojem delu, ker ve, da je skupaj s sestrami pomagala številnim ljudem zaživeti bolje.<p>Sestra Bogdana Kavčič še ne razmišlja o vrnitvi v Slovenijo</p><p><p>50 let mineva od prvega koraka sestre usmiljenke Bogdane Kavčič na afriških tleh. V vsem tem času je celino zapustila le za kratke počitnice. Poslanstvo misijonarke in medicinske sestre je opravljala v Ruandi, Srednjeafriški republiki, zdaj ga v Burundiju, kjer je pred petimi desetletji začela misijonarsko pot. Čeprav je na črni celini videla veliko gorja, od lačnih, zanemarjenih otrok do odraslih, zaznamovanih z vojnami v vseh njihovih razsežnostih, je - kot poudarja - hvaležna za vse izkušnje in preizkušnje pri svojem delu, ker ve, da je skupaj s sestrami pomagala številnim ljudem zaživeti bolje.</p></p> Fri, 22 Oct 2021 12:30:00 +0000 Hvaležna za vso lepoto in trpljenje petih desetletij misijonarskega dela v Afriki Župan prleške občine Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji Stanko Ivanušič in tamkajšnji župnik Franc Režonja ugotavljata, da predstavniki občine in Cerkve dobro sodelujejo v dobro občank in občanov, pristni pa so tudi odnosi med ljudmi z obeh strani meje. Polegle so se tudi napetosti, do katerih je prihajalo po osamosvojitvi Slovenije. Župnija Razkrižje je namreč upravno spadala pod zagrebško škofijo vse do leta 1994.<p>Župan in župnik o življenju v obmejni občini</p><p><p>Župan prleške občine Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji Stanko Ivanušič in tamkajšnji župnik Franc Režonja  ugotavljata, da predstavniki občine in Cerkve dobro sodelujejo v dobro občank in občanov, pristni pa so tudi odnosi med ljudmi z obeh strani meje. Polegle so se tudi napetosti, do katerih je prihajalo po osamosvojitvi Slovenije.  Župnija Razkrižje je namreč upravno spadala pod zagrebško škofijo vse do leta 1994.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174814025 RTVSLO – Prvi 1448 clean Župan prleške občine Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji Stanko Ivanušič in tamkajšnji župnik Franc Režonja ugotavljata, da predstavniki občine in Cerkve dobro sodelujejo v dobro občank in občanov, pristni pa so tudi odnosi med ljudmi z obeh strani meje. Polegle so se tudi napetosti, do katerih je prihajalo po osamosvojitvi Slovenije. Župnija Razkrižje je namreč upravno spadala pod zagrebško škofijo vse do leta 1994.<p>Župan in župnik o življenju v obmejni občini</p><p><p>Župan prleške občine Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji Stanko Ivanušič in tamkajšnji župnik Franc Režonja  ugotavljata, da predstavniki občine in Cerkve dobro sodelujejo v dobro občank in občanov, pristni pa so tudi odnosi med ljudmi z obeh strani meje. Polegle so se tudi napetosti, do katerih je prihajalo po osamosvojitvi Slovenije.  Župnija Razkrižje je namreč upravno spadala pod zagrebško škofijo vse do leta 1994.</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 15 Oct 2021 13:05:00 +0000 Trudimo se za sožitje in mir med ljudmi V Združenih državah Amerike živi največ Slovencev zunaj meja Slovenije. Ameriških Slovencev naj bi bilo približno 180.000, po nekaterih ocenah celo do 300.000. A nekoč strnjene in močne skupnosti, značilne zlasti za Ohio, Pensilvanijo, Minnesoto, Illinois in še nekatere druge ameriške zvezne države, razpadajo. Potomci izseljencev so vse bolj Američani in vse manj Slovenci, novodobne izseljence pa življenje v skupnostih, katerih središče so cerkve oziroma župnije, ne zanima več. Zato je od nekoč precejšnjega števila od 40 do 50 slovenskih župnij ostala le četverica takšnih, kjer imajo bogoslužja še zmeraj v slovenskem jeziku. Nekatere cerkve pa ostajajo tradicionalno slovenske, čeprav tam ni več slovensko govorečih duhovnikov.<p>Slovenske župnije v Združenih državah Amerike</p><p><p>V Združenih državah Amerike živi največ Slovencev zunaj meja Slovenije. Ameriških Slovencev naj bi bilo približno 180.000, po nekaterih ocenah celo do 300.000. A nekoč strnjene in močne skupnosti, značilne zlasti za Ohio, Pensilvanijo, Minnesoto, Illinois in še nekatere druge ameriške zvezne države, razpadajo. Potomci izseljencev so vse bolj Američani in vse manj Slovenci, novodobne izseljence pa življenje v skupnostih, katerih središče so cerkve oziroma župnije, ne zanima več. Zato je od nekoč precejšnjega števila od 40 do 50 slovenskih župnij ostala le četverica takšnih, kjer imajo bogoslužja še zmeraj v slovenskem jeziku. Nekatere cerkve pa ostajajo tradicionalno slovenske, čeprav tam ni več slovensko govorečih duhovnikov.</p></p> 174811254 RTVSLO – Prvi 1516 clean V Združenih državah Amerike živi največ Slovencev zunaj meja Slovenije. Ameriških Slovencev naj bi bilo približno 180.000, po nekaterih ocenah celo do 300.000. A nekoč strnjene in močne skupnosti, značilne zlasti za Ohio, Pensilvanijo, Minnesoto, Illinois in še nekatere druge ameriške zvezne države, razpadajo. Potomci izseljencev so vse bolj Američani in vse manj Slovenci, novodobne izseljence pa življenje v skupnostih, katerih središče so cerkve oziroma župnije, ne zanima več. Zato je od nekoč precejšnjega števila od 40 do 50 slovenskih župnij ostala le četverica takšnih, kjer imajo bogoslužja še zmeraj v slovenskem jeziku. Nekatere cerkve pa ostajajo tradicionalno slovenske, čeprav tam ni več slovensko govorečih duhovnikov.<p>Slovenske župnije v Združenih državah Amerike</p><p><p>V Združenih državah Amerike živi največ Slovencev zunaj meja Slovenije. Ameriških Slovencev naj bi bilo približno 180.000, po nekaterih ocenah celo do 300.000. A nekoč strnjene in močne skupnosti, značilne zlasti za Ohio, Pensilvanijo, Minnesoto, Illinois in še nekatere druge ameriške zvezne države, razpadajo. Potomci izseljencev so vse bolj Američani in vse manj Slovenci, novodobne izseljence pa življenje v skupnostih, katerih središče so cerkve oziroma župnije, ne zanima več. Zato je od nekoč precejšnjega števila od 40 do 50 slovenskih župnij ostala le četverica takšnih, kjer imajo bogoslužja še zmeraj v slovenskem jeziku. Nekatere cerkve pa ostajajo tradicionalno slovenske, čeprav tam ni več slovensko govorečih duhovnikov.</p></p> Fri, 08 Oct 2021 10:00:00 +0000 Vztrajnost v razblinjajočem se svetu Duhovnik o malo znanem dogodku o rušitvi dveh cerkva za Bežigradom v Ljubljani zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča in postavitve nove Plečnikove cerkve. O tej zgodbi govori tudi novi dokumentarni film režiserja Matjaža Feguša Plečnikov skriti biser.<p>Pogovor z duhovnikom dr. Andražem Arkom</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Duhovnik o malo znanem dogodku o rušitvi dveh cerkva za Bežigradom v Ljubljani zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča in postavitve nove Plečnikove cerkve. O tej zgodbi govori tudi novi dokumentarni film režiserja Matjaža Feguša Plečnikov skriti biser.</p></p> 174810016 RTVSLO – Prvi 1221 clean Duhovnik o malo znanem dogodku o rušitvi dveh cerkva za Bežigradom v Ljubljani zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča in postavitve nove Plečnikove cerkve. O tej zgodbi govori tudi novi dokumentarni film režiserja Matjaža Feguša Plečnikov skriti biser.<p>Pogovor z duhovnikom dr. Andražem Arkom</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Duhovnik o malo znanem dogodku o rušitvi dveh cerkva za Bežigradom v Ljubljani zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča in postavitve nove Plečnikove cerkve. O tej zgodbi govori tudi novi dokumentarni film režiserja Matjaža Feguša Plečnikov skriti biser.</p></p> Fri, 01 Oct 2021 12:15:00 +0000 Plečnikov skriti biser God blaženega škofa Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra, ta dan leta 1862 pa je tudi dan njegove smrti. Cerkev na Slovenskem je zato nedelji najbližji temu septembrskemu dnevu dala oznako »Slomškova nedelja«. Njeno letošnje praznovanje je v nedeljo, 26. septembra, pri sv. Jožefu v Celju. Da pa je bila Slomškova nedelja pred tridesetimi leti – v letu razglasitve samostojne slovenske države nekaj posebnega pa se spominjamo v tokratni oddaji Sledi večnosti.<p>Slomškova nedelja </p><p><p>24. septembra, na dan ko je leta 1862 umrl škof Anton Martin Slomšek, v Katoliški cerkvi na Slovenskem obhajajo njegov god. Čeprav je prvi mariborski škof Anton Martin Slomšek svoj spomenik dobil že leta 1878, torej 16 let po smrti, pa je njegov kip našel mesto postavitve ob južni steni prezbiterija mariborske stolnice. Na javnem kraju, v mestu, ga tedaj zaradi narodnostnih in političnih trenj ni bilo mogoče postaviti. Škof, veliki rojak, narodni buditelj in učitelj je v Mariboru , v katerega je prenesel sedež starodavne Lavantinske škofije javni spomenik šele 129 let po smrti, odkrili so ga na Slomškovo nedeljo, 29. septembra pred 30. leti.</p></p> 174807972 RTVSLO – Prvi 1302 clean God blaženega škofa Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra, ta dan leta 1862 pa je tudi dan njegove smrti. Cerkev na Slovenskem je zato nedelji najbližji temu septembrskemu dnevu dala oznako »Slomškova nedelja«. Njeno letošnje praznovanje je v nedeljo, 26. septembra, pri sv. Jožefu v Celju. Da pa je bila Slomškova nedelja pred tridesetimi leti – v letu razglasitve samostojne slovenske države nekaj posebnega pa se spominjamo v tokratni oddaji Sledi večnosti.<p>Slomškova nedelja </p><p><p>24. septembra, na dan ko je leta 1862 umrl škof Anton Martin Slomšek, v Katoliški cerkvi na Slovenskem obhajajo njegov god. Čeprav je prvi mariborski škof Anton Martin Slomšek svoj spomenik dobil že leta 1878, torej 16 let po smrti, pa je njegov kip našel mesto postavitve ob južni steni prezbiterija mariborske stolnice. Na javnem kraju, v mestu, ga tedaj zaradi narodnostnih in političnih trenj ni bilo mogoče postaviti. Škof, veliki rojak, narodni buditelj in učitelj je v Mariboru , v katerega je prenesel sedež starodavne Lavantinske škofije javni spomenik šele 129 let po smrti, odkrili so ga na Slomškovo nedeljo, 29. septembra pred 30. leti.</p></p> Fri, 24 Sep 2021 09:15:00 +0000 Ob 30 letnici odkritja spomenika blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku v Mariboru Kot narekuje tradicija že 40 let, na tretjo soboto v septembru se mlade katoličanke in mladi katoličani zberejo na vseslovenskem srečanju pred in v cistercijanskem samostanu v Stični. Geslo jubilejne 40. obletnice Stične mladih je Utrdi moje korake. Kot pojasnjuje duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle, so geslo vzeli iz Svetega pisma, psalma 40. Oblikovali so ga kot prošnjo Bogu in spodbudo mladim katoličanom, da premagajo strah pred posledicami epidemije in pred javnim izkazovanjem svoje vere. Po oceni organizatorjev se je letošnje Stične mladih udeležilo nekaj več kot 2 tisoč mladih iz vse države ali pol manj kot pred epidemijo. Predsednik republike Borut Pahor je kot častni pokrovitelj jubilejnega srečanja katoliške mladine vročil zahvalo predsednika republike Stični mladih za dolgoletno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. V oddaji pa se začetkov Stične mladih spominja pater Janez Novak, takratni župnijski upravitelj, danes zaslužni opat. <p>Pogovor z duhovnikom Matevžem Mehletom in patrom Janezom Novakom</p><p><p>Kot narekuje tradicija že 40 let, na tretjo soboto v septembru se mlade katoličanke in mladi katoličani zberejo na vseslovenskem srečanju pred in v cistercijanskem samostanu v Stični. Geslo jubilejne 40. obletnice Stične mladih je Utrdi moje korake. Kot pojasnjuje duhovnik in direktor Katoliške mladine <strong>Matevž Mehle</strong>, so geslo vzeli iz Svetega pisma, psalma 40. Oblikovali so ga kot prošnjo Bogu in  spodbudo mladim katoličanom, da premagajo strah pred posledicami epidemije in pred javnim izkazovanjem svoje vere.</p> <p>Po oceni organizatorjev se je  letošnje Stične mladih udeležilo nekaj več kot 2 tisoč mladih iz vse države ali pol manj kot pred epidemijo. Predsednik republike Borut Pahor je kot častni pokrovitelj jubilejnega srečanja katoliške mladine vročil zahvalo predsednika republike Stični mladih za dolgoletno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti.</p> <p>V oddaji pa se začetkov Stične mladih spominja pater <strong>Janez Novak</strong>, takratni župnijski upravitelj, danes zaslužni opat.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174806485 RTVSLO – Prvi 1200 clean Kot narekuje tradicija že 40 let, na tretjo soboto v septembru se mlade katoličanke in mladi katoličani zberejo na vseslovenskem srečanju pred in v cistercijanskem samostanu v Stični. Geslo jubilejne 40. obletnice Stične mladih je Utrdi moje korake. Kot pojasnjuje duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle, so geslo vzeli iz Svetega pisma, psalma 40. Oblikovali so ga kot prošnjo Bogu in spodbudo mladim katoličanom, da premagajo strah pred posledicami epidemije in pred javnim izkazovanjem svoje vere. Po oceni organizatorjev se je letošnje Stične mladih udeležilo nekaj več kot 2 tisoč mladih iz vse države ali pol manj kot pred epidemijo. Predsednik republike Borut Pahor je kot častni pokrovitelj jubilejnega srečanja katoliške mladine vročil zahvalo predsednika republike Stični mladih za dolgoletno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. V oddaji pa se začetkov Stične mladih spominja pater Janez Novak, takratni župnijski upravitelj, danes zaslužni opat. <p>Pogovor z duhovnikom Matevžem Mehletom in patrom Janezom Novakom</p><p><p>Kot narekuje tradicija že 40 let, na tretjo soboto v septembru se mlade katoličanke in mladi katoličani zberejo na vseslovenskem srečanju pred in v cistercijanskem samostanu v Stični. Geslo jubilejne 40. obletnice Stične mladih je Utrdi moje korake. Kot pojasnjuje duhovnik in direktor Katoliške mladine <strong>Matevž Mehle</strong>, so geslo vzeli iz Svetega pisma, psalma 40. Oblikovali so ga kot prošnjo Bogu in  spodbudo mladim katoličanom, da premagajo strah pred posledicami epidemije in pred javnim izkazovanjem svoje vere.</p> <p>Po oceni organizatorjev se je  letošnje Stične mladih udeležilo nekaj več kot 2 tisoč mladih iz vse države ali pol manj kot pred epidemijo. Predsednik republike Borut Pahor je kot častni pokrovitelj jubilejnega srečanja katoliške mladine vročil zahvalo predsednika republike Stični mladih za dolgoletno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti.</p> <p>V oddaji pa se začetkov Stične mladih spominja pater <strong>Janez Novak</strong>, takratni župnijski upravitelj, danes zaslužni opat.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 18 Sep 2021 16:00:00 +0000 Stična mladih 2021: Utrdi moje korake V Sledeh večnosti smo se ustavili v župniji svetega Andreja apostola v Štandrežu pri Gorici, kjer službuje župnik Karel Bolčina. Dejaven je na številnih področjih, zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Furlaniji Julijski krajini je župnijski upravitelj v številnih vaseh Goriške nadškofije. Karel Bolčina je izvedenec za cerkveno pravo, na nadškofiji ima številne zadolžitve, je pa tudi član več komisij Cerkve v Sloveniji.<p>Pogovor z duhovnikom Karlom Bolčino</p><p><p>V Sledeh večnosti smo se ustavili v župniji svetega Andreja apostola v Štandrežu pri Gorici, kjer službuje župnik <strong>Karel Bolčina</strong>. Dejaven je na številnih področjih, zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Furlaniji Julijski krajini je župnijski upravitelj v številnih vaseh Goriške nadškofije. Karel Bolčina je izvedenec za cerkveno pravo, na nadškofiji ima številne zadolžitve, je pa tudi član več komisij Cerkve v Sloveniji.</p></p> 174804316 RTVSLO – Prvi 1033 clean V Sledeh večnosti smo se ustavili v župniji svetega Andreja apostola v Štandrežu pri Gorici, kjer službuje župnik Karel Bolčina. Dejaven je na številnih področjih, zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Furlaniji Julijski krajini je župnijski upravitelj v številnih vaseh Goriške nadškofije. Karel Bolčina je izvedenec za cerkveno pravo, na nadškofiji ima številne zadolžitve, je pa tudi član več komisij Cerkve v Sloveniji.<p>Pogovor z duhovnikom Karlom Bolčino</p><p><p>V Sledeh večnosti smo se ustavili v župniji svetega Andreja apostola v Štandrežu pri Gorici, kjer službuje župnik <strong>Karel Bolčina</strong>. Dejaven je na številnih področjih, zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Furlaniji Julijski krajini je župnijski upravitelj v številnih vaseh Goriške nadškofije. Karel Bolčina je izvedenec za cerkveno pravo, na nadškofiji ima številne zadolžitve, je pa tudi član več komisij Cerkve v Sloveniji.</p></p> Fri, 10 Sep 2021 11:00:00 +0000 Bog je človeku naredil oči spredaj, zato se usmerimo v prihodnost Društvo katoliških pedagogov v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom in Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je pripravilo četrti Teden vzgoje od 5. do 12. septembra, letos pod naslovom Svetovno vzgojno zavezništvo. Pobudo za to vsebino je dal papež Frančišek. V tokratni oddaji Sledi večnosti pater dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov Slovenije, predstavi Teden vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji. <p>Pogovor s patrom dr. Silvom Šinkovcem </p><p><p>&nbsp;</p> <p>Društvo katoliških pedagogov v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom in Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je pripravilo četrti Teden vzgoje od 5. do 12. septembra, letos pod naslovom Svetovno vzgojno zavezništvo. Pobudo za to vsebino je dal papež Frančišek.</p> <p>V tokratni oddaji Sledi večnosti pater <strong>dr. Silvo Šinkovec</strong>, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov Slovenije, predstavi Teden vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji.</p></p> 174802555 RTVSLO – Prvi 1386 clean Društvo katoliških pedagogov v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom in Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je pripravilo četrti Teden vzgoje od 5. do 12. septembra, letos pod naslovom Svetovno vzgojno zavezništvo. Pobudo za to vsebino je dal papež Frančišek. V tokratni oddaji Sledi večnosti pater dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov Slovenije, predstavi Teden vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji. <p>Pogovor s patrom dr. Silvom Šinkovcem </p><p><p>&nbsp;</p> <p>Društvo katoliških pedagogov v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom in Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je pripravilo četrti Teden vzgoje od 5. do 12. septembra, letos pod naslovom Svetovno vzgojno zavezništvo. Pobudo za to vsebino je dal papež Frančišek.</p> <p>V tokratni oddaji Sledi večnosti pater <strong>dr. Silvo Šinkovec</strong>, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov Slovenije, predstavi Teden vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji.</p></p> Fri, 03 Sep 2021 12:00:00 +0000 Učenje, ustvarjanje zdravih odnosov naj bodo v središču šole, ne pa covid ukrepi Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji Sledi večnosti gostimo duhovnika in učitelja predmeta vera in kultura na Škofijski klasični gimnaziji, ki je ena od enot Zavoda Svetega Stanislava, v Šentvidu pri Ljubljani, Gregorja Bregarja. Ta nam bo v oddaji orisal, s kakšnimi izzivi se dijakinje in dijaki v katoliški gimnaziji soočajo na področju duhovnosti. Te gimnazije ne obiskujejo le mladostniki, ki se izrekajo za katoličanke in katoličane, ampak tudi drugače verujoči in tudi neverujoči. Kako je kot duhovnik vpet v šolski vsakdan in kako se pripravlja na novo šolsko leto. <p>Pogovor s katoliškim duhovnikom Gregorjem Bregarjem </p><p><p>Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji Sledi večnosti gostimo duhovnika in učitelja predmeta vera in kultura na Škofijski klasični gimnaziji, ki je ena od enot Zavoda Svetega Stanislava, v Šentvidu pri Ljubljani, <b>Gregorja Bregarja</b>. Ta nam bo v oddaji orisal, s kakšnimi izzivi se dijakinje in dijaki v katoliški gimnaziji soočajo na področju duhovnosti. Te gimnazije ne obiskujejo le mladostniki, ki se izrekajo za katoličanke in katoličane, ampak tudi drugače verujoči in tudi neverujoči. Kako je kot duhovnik vpet v šolski vsakdan in kako se pripravlja na novo šolsko leto.</p></p> 174800771 RTVSLO – Prvi 1432 clean Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji Sledi večnosti gostimo duhovnika in učitelja predmeta vera in kultura na Škofijski klasični gimnaziji, ki je ena od enot Zavoda Svetega Stanislava, v Šentvidu pri Ljubljani, Gregorja Bregarja. Ta nam bo v oddaji orisal, s kakšnimi izzivi se dijakinje in dijaki v katoliški gimnaziji soočajo na področju duhovnosti. Te gimnazije ne obiskujejo le mladostniki, ki se izrekajo za katoličanke in katoličane, ampak tudi drugače verujoči in tudi neverujoči. Kako je kot duhovnik vpet v šolski vsakdan in kako se pripravlja na novo šolsko leto. <p>Pogovor s katoliškim duhovnikom Gregorjem Bregarjem </p><p><p>Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji Sledi večnosti gostimo duhovnika in učitelja predmeta vera in kultura na Škofijski klasični gimnaziji, ki je ena od enot Zavoda Svetega Stanislava, v Šentvidu pri Ljubljani, <b>Gregorja Bregarja</b>. Ta nam bo v oddaji orisal, s kakšnimi izzivi se dijakinje in dijaki v katoliški gimnaziji soočajo na področju duhovnosti. Te gimnazije ne obiskujejo le mladostniki, ki se izrekajo za katoličanke in katoličane, ampak tudi drugače verujoči in tudi neverujoči. Kako je kot duhovnik vpet v šolski vsakdan in kako se pripravlja na novo šolsko leto.</p></p> Fri, 27 Aug 2021 10:00:00 +0000 Dijakom sem v oporo z nasveti, bližino in molitvijo Katoliška mladina je organizirala poletna petdnevna tabora za mlade, prvič za srednješolce in drugič za birmance v Bohinju. Oba kampa sta potekala pod naslovom »Nov ogenj«. Udeleženci so na omenjenih kampih spoznavali – kot pravijo njuni avtorji – kako v njihovem življenju deluje Sveti duh. Vsebino kampov za mlade nam predstavljajo koordinatorica obeh programov Marta Mehle iz Katoliške mladine, animatorja na birmanskem kampu Mojca Lesnik in Urh Špital ter udeleženca Ela in Jakob. <p>Pogovor z udeleženci kampa</p><p><p>Katoliška mladina je organizirala poletna petdnevna tabora za mlade, prvič za srednješolce in drugič za birmance v Bohinju. Oba kampa sta potekala pod naslovom »Nov ogenj«. Udeleženci so na omenjenih kampih spoznavali – kot pravijo njuni avtorji – kako v njihovem življenju deluje Sveti duh. Vsebino kampov za mlade nam predstavljajo koordinatorica obeh programov <strong>Marta Mehle</strong> iz Katoliške mladine, animatorja na birmanskem kampu <strong>Mojca Lesnik</strong> in <strong>Urh Špital</strong> ter udeleženca, bodoča birmanca, <strong>Ela</strong> in <strong>Jakob</strong>.</p></p> 174798901 RTVSLO – Prvi 1194 clean Katoliška mladina je organizirala poletna petdnevna tabora za mlade, prvič za srednješolce in drugič za birmance v Bohinju. Oba kampa sta potekala pod naslovom »Nov ogenj«. Udeleženci so na omenjenih kampih spoznavali – kot pravijo njuni avtorji – kako v njihovem življenju deluje Sveti duh. Vsebino kampov za mlade nam predstavljajo koordinatorica obeh programov Marta Mehle iz Katoliške mladine, animatorja na birmanskem kampu Mojca Lesnik in Urh Špital ter udeleženca Ela in Jakob. <p>Pogovor z udeleženci kampa</p><p><p>Katoliška mladina je organizirala poletna petdnevna tabora za mlade, prvič za srednješolce in drugič za birmance v Bohinju. Oba kampa sta potekala pod naslovom »Nov ogenj«. Udeleženci so na omenjenih kampih spoznavali – kot pravijo njuni avtorji – kako v njihovem življenju deluje Sveti duh. Vsebino kampov za mlade nam predstavljajo koordinatorica obeh programov <strong>Marta Mehle</strong> iz Katoliške mladine, animatorja na birmanskem kampu <strong>Mojca Lesnik</strong> in <strong>Urh Špital</strong> ter udeleženca, bodoča birmanca, <strong>Ela</strong> in <strong>Jakob</strong>.</p></p> Wed, 18 Aug 2021 15:10:00 +0000 Utrip iz birmanskega kampa V Katoliški cerkvi zaznamujejo enega od največjih cerkvenih praznikov, Marijino vnebovzetje. Praznik je znan tudi pod imenoma veliki šmaren ali velika maša. Na ta dan se katoličanke in katoličani, pa tudi verniki v pravoslavnih cerkvah, spominjajo verske resnice o Marijinem vnebovzetju. V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, na primer v srbski in ruski, bodo Marijino vnebovzetje častili 28. avgusta. Medtem ko večina protestantskih cerkva ne sprejema Marijine brezmadežnosti kot ne njenega vnebovzetja. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, zato je izročilo tega praznika globoko zakoreninjeno med vernicami in verniki. Ti na ta dan tradicionalno romajo v Marijina svetišča. O obhajanju velikega šmarna premišljujeta rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah dr. Robert Bahčič in rektor Bazilike Kraljice Svetogorske na Sveti Gori nad Novo Gorico Bogdan Knavs. <p>Pogovor z rektorjema Marijinih svetišč Robertom Bahčičem in Bogdanom Knavsom </p><p><p>V Katoliški cerkvi zaznamujejo enega od največjih cerkvenih praznikov, Marijino vnebovzetje. Praznik je znan tudi pod imenoma veliki šmaren ali velika maša. Na ta dan se katoličanke in katoličani, pa tudi verniki v pravoslavnih cerkvah, spominjajo verske resnice o Marijinem vnebovzetju. V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, na primer v srbski in ruski, bodo Marijino vnebovzetje častili 28. avgusta. Medtem ko večina protestantskih cerkva ne sprejema Marijine brezmadežnosti kot ne njenega vnebovzetja.</p> <p>V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, zato je izročilo tega praznika globoko zakoreninjeno med vernicami in verniki. Ti na ta dan tradicionalno romajo v Marijina svetišča. O obhajanju velikega šmarna premišljujeta rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah <strong>dr. Robert Bahčič</strong> in rektor Bazilike Kraljice Svetogorske na Sveti Gori nad Novo Gorico <strong>Bogdan Knavs</strong>.</p></p> 174797919 RTVSLO – Prvi 1000 clean V Katoliški cerkvi zaznamujejo enega od največjih cerkvenih praznikov, Marijino vnebovzetje. Praznik je znan tudi pod imenoma veliki šmaren ali velika maša. Na ta dan se katoličanke in katoličani, pa tudi verniki v pravoslavnih cerkvah, spominjajo verske resnice o Marijinem vnebovzetju. V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, na primer v srbski in ruski, bodo Marijino vnebovzetje častili 28. avgusta. Medtem ko večina protestantskih cerkva ne sprejema Marijine brezmadežnosti kot ne njenega vnebovzetja. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, zato je izročilo tega praznika globoko zakoreninjeno med vernicami in verniki. Ti na ta dan tradicionalno romajo v Marijina svetišča. O obhajanju velikega šmarna premišljujeta rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah dr. Robert Bahčič in rektor Bazilike Kraljice Svetogorske na Sveti Gori nad Novo Gorico Bogdan Knavs. <p>Pogovor z rektorjema Marijinih svetišč Robertom Bahčičem in Bogdanom Knavsom </p><p><p>V Katoliški cerkvi zaznamujejo enega od največjih cerkvenih praznikov, Marijino vnebovzetje. Praznik je znan tudi pod imenoma veliki šmaren ali velika maša. Na ta dan se katoličanke in katoličani, pa tudi verniki v pravoslavnih cerkvah, spominjajo verske resnice o Marijinem vnebovzetju. V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, na primer v srbski in ruski, bodo Marijino vnebovzetje častili 28. avgusta. Medtem ko večina protestantskih cerkva ne sprejema Marijine brezmadežnosti kot ne njenega vnebovzetja.</p> <p>V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, zato je izročilo tega praznika globoko zakoreninjeno med vernicami in verniki. Ti na ta dan tradicionalno romajo v Marijina svetišča. O obhajanju velikega šmarna premišljujeta rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah <strong>dr. Robert Bahčič</strong> in rektor Bazilike Kraljice Svetogorske na Sveti Gori nad Novo Gorico <strong>Bogdan Knavs</strong>.</p></p> Fri, 13 Aug 2021 12:00:00 +0000 Marijino vnebozetje je praznik, ki počasti vsako žensko Katoliški duhovnik Stane Kerin se je po letih dela na Karitasu in v Misijonskem središču odločil postati misijonar na Madagaskarju. Tam deluje že tri leta in je kritičen do odnosa razvitega sveta do manj razvitih držav, med katere spada tudi Madagaskar.<p>O misijonarskem delu in poslanstvu</p><p><p>Katoliški duhovnik Stane Kerin se je po letih dela na Karitasu in v Misijonskem centru odločil postati misijonar na Madagaskarju. O svojem delu in poslanstvu se je pogovarjal s Tomažem Gerdenom.</p></p> 174796143 RTVSLO – Prvi 1881 clean Katoliški duhovnik Stane Kerin se je po letih dela na Karitasu in v Misijonskem središču odločil postati misijonar na Madagaskarju. Tam deluje že tri leta in je kritičen do odnosa razvitega sveta do manj razvitih držav, med katere spada tudi Madagaskar.<p>O misijonarskem delu in poslanstvu</p><p><p>Katoliški duhovnik Stane Kerin se je po letih dela na Karitasu in v Misijonskem centru odločil postati misijonar na Madagaskarju. O svojem delu in poslanstvu se je pogovarjal s Tomažem Gerdenom.</p></p> Thu, 05 Aug 2021 12:00:00 +0000 Stane Kerin - misijonar na Madagaskarju V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o romarskem turizmu. V oddaji sodelujeta: Slavica Arih iz Maribora, ki je pred skoraj tridesetimi leti skupaj s svojim soprogom ustanovila prvo romarsko agencijo pri nas - Ariturs in mag.Melito Bevc – direktorico Zavoda za turizem, mladino in šport v Šmarju pri Jelšah. <p>O romarskem turizmu</p><p><p>V oddaji sodelujeta Slavica Arih iz Maribora, ki je pred skoraj tridesetimi leti skupaj s svojim možem ustanovila Aritus, prvo romarsko agencijo pri nas, in Melita Bevc, direktorica Zavoda za turizem, mladino in šport v Šmarju pri Jelšah.</p></p> 174794677 RTVSLO – Prvi 1546 clean V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o romarskem turizmu. V oddaji sodelujeta: Slavica Arih iz Maribora, ki je pred skoraj tridesetimi leti skupaj s svojim soprogom ustanovila prvo romarsko agencijo pri nas - Ariturs in mag.Melito Bevc – direktorico Zavoda za turizem, mladino in šport v Šmarju pri Jelšah. <p>O romarskem turizmu</p><p><p>V oddaji sodelujeta Slavica Arih iz Maribora, ki je pred skoraj tridesetimi leti skupaj s svojim možem ustanovila Aritus, prvo romarsko agencijo pri nas, in Melita Bevc, direktorica Zavoda za turizem, mladino in šport v Šmarju pri Jelšah.</p></p> Fri, 30 Jul 2021 12:45:00 +0000 Sodobni vidiki romarstva Papež Frančišek je na začetku leta ustanovil Svetovni dan starih staršev in ostarelih. V Katoliški cerkvi ga bodo obhajali četrto nedeljo v juliju. Papež Frančišek je za moto prvega svetovnega dne babic in dedkov ter ostarelih izbral svetopisemsko misel »Jaz sem s teboj vse dni«. Duhovnik Miro Šlibar premišljuje o sporočilu omenjene misli in pojasnjuje, kako bodo prvič zaznamovali v Katoliški cerkvi na Slovenskem omenjeni svetovni dan. <p>Pogovor z duhovnikom Mirom Šlibarjem</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Papež Frančišek je na začetku leta ustanovil Svetovni dan starih staršev in ostarelih. V Katoliški cerkvi ga bodo obhajali četrto nedeljo v juliju. Papež Frančišek je za moto prvega svetovnega dne babic in dedkov ter starejših izbral svetopisemsko misel »Jaz sem s teboj vse dni«. Duhovnik <strong>Miro Šlibar</strong> premišljuje o sporočilu omenjene misli in pojasnjuje, kako bodo prvič zaznamovali v Katoliški cerkvi na Slovenskem omenjeni svetovni dan.</p></p> 174792267 RTVSLO – Prvi 1082 clean Papež Frančišek je na začetku leta ustanovil Svetovni dan starih staršev in ostarelih. V Katoliški cerkvi ga bodo obhajali četrto nedeljo v juliju. Papež Frančišek je za moto prvega svetovnega dne babic in dedkov ter ostarelih izbral svetopisemsko misel »Jaz sem s teboj vse dni«. Duhovnik Miro Šlibar premišljuje o sporočilu omenjene misli in pojasnjuje, kako bodo prvič zaznamovali v Katoliški cerkvi na Slovenskem omenjeni svetovni dan. <p>Pogovor z duhovnikom Mirom Šlibarjem</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Papež Frančišek je na začetku leta ustanovil Svetovni dan starih staršev in ostarelih. V Katoliški cerkvi ga bodo obhajali četrto nedeljo v juliju. Papež Frančišek je za moto prvega svetovnega dne babic in dedkov ter starejših izbral svetopisemsko misel »Jaz sem s teboj vse dni«. Duhovnik <strong>Miro Šlibar</strong> premišljuje o sporočilu omenjene misli in pojasnjuje, kako bodo prvič zaznamovali v Katoliški cerkvi na Slovenskem omenjeni svetovni dan.</p></p> Tue, 20 Jul 2021 10:15:00 +0000 V Katoliški cerkvi prvič obhajajo svetovni dan starih staršev in starejših V koprski škofiji, v njeni stolni cerkvi, končujejo štiriletni projekt postavitve največjih cerkvenih orgel pri nas. To bodo druge največje orgle v Sloveniji. Največje jih ima Cankarjev dom v Ljubljani. Največje cerkvene orgle v Sloveniji bodo po načrtih projektne skupine zazvenele v drugi polovici jeseni v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Škofija Koper je orgle pridobila prek donatorskega razpisa iz Švice, kljub temu bo skupaj z donatorji za stroške prevoza in postavitve orgel odštela nekaj več kot 600 tisoč evrov. Mogočne orgle ne bodo le dodatno obogatile liturgije pri obredih v koprski stolnici, ampak glasbeno dejavnost na obali. Župnik v Kopru dr. Primož Krečič pravi, da bodo povezovale ljudi različnih prepričanj, kultur, narodnosti in religij. <p>Pogovor s članom projektne skupine za postavitev orgel Davidom Tomovskim.</p><p><p>V koprski škofiji, v njeni stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja, končujejo štiriletni projekt postavitve največjih cerkvenih orgel pri nas. To bodo druge največje orgle v Sloveniji. Največje jih ima Cankarjev dom v Ljubljani.  Največje cerkvene orgle v Sloveniji bodo po načrtih projektne skupine zazvenele v drugi polovici jeseni v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Škofija Koper je orgle pridobila prek donatorskega razpisa iz Švice, kljub temu bo skupaj z donatorji za stroške prevoza in postavitve orgel odštela nekaj več kot 600 tisoč evrov. Mogočne orgle ne bodo le dodatno obogatile liturgije pri obredih v koprski stolnici, ampak glasbeno dejavnost na obali. Župnik v Kopru dr. Primož Krečič pravi, da bodo povezovale ljudi različnih prepričanj, kultur, narodnosti in religij.</p></p> 174790492 RTVSLO – Prvi 1085 clean V koprski škofiji, v njeni stolni cerkvi, končujejo štiriletni projekt postavitve največjih cerkvenih orgel pri nas. To bodo druge največje orgle v Sloveniji. Največje jih ima Cankarjev dom v Ljubljani. Največje cerkvene orgle v Sloveniji bodo po načrtih projektne skupine zazvenele v drugi polovici jeseni v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Škofija Koper je orgle pridobila prek donatorskega razpisa iz Švice, kljub temu bo skupaj z donatorji za stroške prevoza in postavitve orgel odštela nekaj več kot 600 tisoč evrov. Mogočne orgle ne bodo le dodatno obogatile liturgije pri obredih v koprski stolnici, ampak glasbeno dejavnost na obali. Župnik v Kopru dr. Primož Krečič pravi, da bodo povezovale ljudi različnih prepričanj, kultur, narodnosti in religij. <p>Pogovor s članom projektne skupine za postavitev orgel Davidom Tomovskim.</p><p><p>V koprski škofiji, v njeni stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja, končujejo štiriletni projekt postavitve največjih cerkvenih orgel pri nas. To bodo druge največje orgle v Sloveniji. Največje jih ima Cankarjev dom v Ljubljani.  Največje cerkvene orgle v Sloveniji bodo po načrtih projektne skupine zazvenele v drugi polovici jeseni v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Škofija Koper je orgle pridobila prek donatorskega razpisa iz Švice, kljub temu bo skupaj z donatorji za stroške prevoza in postavitve orgel odštela nekaj več kot 600 tisoč evrov. Mogočne orgle ne bodo le dodatno obogatile liturgije pri obredih v koprski stolnici, ampak glasbeno dejavnost na obali. Župnik v Kopru dr. Primož Krečič pravi, da bodo povezovale ljudi različnih prepričanj, kultur, narodnosti in religij.</p></p> Mon, 12 Jul 2021 15:15:00 +0000 V koprski stolni cerkvi bodo jeseni zazvenele največje cerkvene orgle Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. V tokratni oddaji Sledi večnosti razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo, o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o posledicah pandemije za versko dejavnost. <p>Pogovor z novim muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzetom Porićem </p><p><p>Od prvega julija 2021 največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. V tokratni oddaji Sledi večnosti razmišlja  o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo, o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, tudi o posledicah pandemije za versko dejavnost.</p></p> 174789488 RTVSLO – Ars 1150 clean Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. V tokratni oddaji Sledi večnosti razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo, o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o posledicah pandemije za versko dejavnost. <p>Pogovor z novim muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzetom Porićem </p><p><p>Od prvega julija 2021 največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. V tokratni oddaji Sledi večnosti razmišlja  o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo, o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, tudi o posledicah pandemije za versko dejavnost.</p></p> Thu, 08 Jul 2021 09:00:00 +0000 Muslimani smo pomemben in dobronameren člen slovenske družbe Od leta 1136 v Stični na Dolenjskem deluje cistercijanski samostan Stična. To je najstarejši delujoči in še edini cistercijanski samostan pri nas. Ob menihih prostore stiškega samostana že leta med drugim uporablja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. Ta v teh počitniških dneh vabi obiskovalke in obiskovalce na ogled stalnih razstav in do konca septembra še na občasno razstavo z naslovom Cistercijani v mojem kraju. Razstavo, ki pripoveduje o vplivu menihov na gospodarsko, religiozno in tudi izobraževalno življenje na Dolenjskem, so pripravili učenci osnovnih šol Veliki Gaber, Stična in podružnične šole Zagradec. Kako so torej menihi zaznamovali dolenjsko pokrajino, pojasnjujejo učenci, avtorji občasne razstave Cistercijani v mojem kraju. <p>Učenci OŠ Veliki Gaber, OŠ Stična predstavljajo vpliv menihov na kulturno krajino</p><p><p>Od leta 1136 v Stični na Dolenjskem deluje cistercijanski samostan Stična. To je najstarejši delujoči in še edini cistercijanski samostan pri nas. Ob menihih prostore stiškega samostana že leta med drugim uporablja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. Ta v teh počitniških dneh vabi obiskovalke in obiskovalce na ogled stalnih razstav in do konca septembra še na občasno razstavo z naslovom Cistercijani v mojem kraju. Razstavo, ki pripoveduje o vplivu menihov na gospodarsko, religiozno in tudi izobraževalno življenje na Dolenjskem, so pripravili učenci osnovnih šol Veliki Gaber, Stična in podružnične šole Zagradec. Kako so torej menihi zaznamovali dolenjsko pokrajino, pojasnjujejo učenci, avtorji občasne razstave Cistercijani v mojem kraju.</p></p> 174788145 RTVSLO – Prvi 1242 clean Od leta 1136 v Stični na Dolenjskem deluje cistercijanski samostan Stična. To je najstarejši delujoči in še edini cistercijanski samostan pri nas. Ob menihih prostore stiškega samostana že leta med drugim uporablja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. Ta v teh počitniških dneh vabi obiskovalke in obiskovalce na ogled stalnih razstav in do konca septembra še na občasno razstavo z naslovom Cistercijani v mojem kraju. Razstavo, ki pripoveduje o vplivu menihov na gospodarsko, religiozno in tudi izobraževalno življenje na Dolenjskem, so pripravili učenci osnovnih šol Veliki Gaber, Stična in podružnične šole Zagradec. Kako so torej menihi zaznamovali dolenjsko pokrajino, pojasnjujejo učenci, avtorji občasne razstave Cistercijani v mojem kraju. <p>Učenci OŠ Veliki Gaber, OŠ Stična predstavljajo vpliv menihov na kulturno krajino</p><p><p>Od leta 1136 v Stični na Dolenjskem deluje cistercijanski samostan Stična. To je najstarejši delujoči in še edini cistercijanski samostan pri nas. Ob menihih prostore stiškega samostana že leta med drugim uporablja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. Ta v teh počitniških dneh vabi obiskovalke in obiskovalce na ogled stalnih razstav in do konca septembra še na občasno razstavo z naslovom Cistercijani v mojem kraju. Razstavo, ki pripoveduje o vplivu menihov na gospodarsko, religiozno in tudi izobraževalno življenje na Dolenjskem, so pripravili učenci osnovnih šol Veliki Gaber, Stična in podružnične šole Zagradec. Kako so torej menihi zaznamovali dolenjsko pokrajino, pojasnjujejo učenci, avtorji občasne razstave Cistercijani v mojem kraju.</p></p> Fri, 02 Jul 2021 12:00:00 +0000 Učenke in učenci raziskali dediščino menihov cistercijanov V Katoliški cerkvi v Sloveniji bo zakrament mašniškega posvečenja letos prejelo sedem novih duhovnikov. Slovenski škofje tradicionalno posvečujejo diakone v duhovnike 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. Pet novomašnikov se je odločilo za poslanstvo škofijskega duhovnika, dva za redovnega duhovnika. V Škofiji Koper se veselijo novomašnika Tilna Kocjančiča, ki prihaja iz župnije Bertoki. Novomeška škofija bo bogatejša za enega novega duhovnika; to je Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki. V mariborski nadškofiji bo dan pred praznikom omenjenih apostolov na pot duhovništva stopil Simon Lampreht iz župnije Svečina. Nadškofija Ljubljana ima tri nove duhovnike: Petra Čemažarja iz župnije Ljubljana Ježica, Boštjana Dolinška iz župnije Stranje, oba bosta škofijska duhovnika in Jurija Slamnika iz župnije Breznica, ki stopa na pot redovnika kapucina. Sedmi novi duhovnik je Klemen Slapšak, redovnik minorit, iz nadžupnije Laško, ki sodi v celjsko škofijo. <p>Razmišljanja novomašnikov</p><p><p>V Katoliški cerkvi v Sloveniji bo zakrament mašniškega posvečenja letos prejelo sedem novih duhovnikov. Slovenski škofje tradicionalno posvečujejo diakone v duhovnike 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. Pet novomašnikov se je odločilo za poslanstvo škofijskega duhovnika, dva za redovnega duhovnika.</p> <p>V Škofiji Koper se veselijo novomašnika <strong>Tilna Kocjančiča</strong>, ki prihaja iz župnije Bertoki. Novomeška škofija bo bogatejša prav tako za enega novega duhovnika; to je <strong>Jakob Piletič</strong> iz župnije Kostanjevica na Krki. V mariborski nadškofiji bo dan pred praznikom omenjenih apostolov na pot duhovništva stopil <strong>Simon Lampreht</strong> iz župnije Svečina. Nadškofija Ljubljana ima tri nove duhovnike<strong>: Petra Čemažarja</strong> iz župnije Ljubljana Ježica, <strong>Boštjana Dolinška</strong> iz župnije Stranje, oba bosta škofijska duhovnika, in <strong>Jurija Slamnika</strong> iz župnije Breznica, ki stopa na pot redovnika kapucina. Sedmi novi duhovnik je <strong>Klemen Slapšak, </strong>redovnik minorit<strong>, </strong> iz nadžupnije Laško, ki sodi v celjsko škofijo.</p></p> 174785322 RTVSLO – Prvi 1205 clean V Katoliški cerkvi v Sloveniji bo zakrament mašniškega posvečenja letos prejelo sedem novih duhovnikov. Slovenski škofje tradicionalno posvečujejo diakone v duhovnike 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. Pet novomašnikov se je odločilo za poslanstvo škofijskega duhovnika, dva za redovnega duhovnika. V Škofiji Koper se veselijo novomašnika Tilna Kocjančiča, ki prihaja iz župnije Bertoki. Novomeška škofija bo bogatejša za enega novega duhovnika; to je Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki. V mariborski nadškofiji bo dan pred praznikom omenjenih apostolov na pot duhovništva stopil Simon Lampreht iz župnije Svečina. Nadškofija Ljubljana ima tri nove duhovnike: Petra Čemažarja iz župnije Ljubljana Ježica, Boštjana Dolinška iz župnije Stranje, oba bosta škofijska duhovnika in Jurija Slamnika iz župnije Breznica, ki stopa na pot redovnika kapucina. Sedmi novi duhovnik je Klemen Slapšak, redovnik minorit, iz nadžupnije Laško, ki sodi v celjsko škofijo. <p>Razmišljanja novomašnikov</p><p><p>V Katoliški cerkvi v Sloveniji bo zakrament mašniškega posvečenja letos prejelo sedem novih duhovnikov. Slovenski škofje tradicionalno posvečujejo diakone v duhovnike 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. Pet novomašnikov se je odločilo za poslanstvo škofijskega duhovnika, dva za redovnega duhovnika.</p> <p>V Škofiji Koper se veselijo novomašnika <strong>Tilna Kocjančiča</strong>, ki prihaja iz župnije Bertoki. Novomeška škofija bo bogatejša prav tako za enega novega duhovnika; to je <strong>Jakob Piletič</strong> iz župnije Kostanjevica na Krki. V mariborski nadškofiji bo dan pred praznikom omenjenih apostolov na pot duhovništva stopil <strong>Simon Lampreht</strong> iz župnije Svečina. Nadškofija Ljubljana ima tri nove duhovnike<strong>: Petra Čemažarja</strong> iz župnije Ljubljana Ježica, <strong>Boštjana Dolinška</strong> iz župnije Stranje, oba bosta škofijska duhovnika, in <strong>Jurija Slamnika</strong> iz župnije Breznica, ki stopa na pot redovnika kapucina. Sedmi novi duhovnik je <strong>Klemen Slapšak, </strong>redovnik minorit<strong>, </strong> iz nadžupnije Laško, ki sodi v celjsko škofijo.</p></p> Mon, 21 Jun 2021 14:20:00 +0000 Sedem novomašnikov v Katoliški cerkvi v Sloveniji V mozaiku zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so tlakovali pot države Slovenije v samostojnost, so svoj kamenček dodali številni posamezniki in organizacije; med njimi so pomembno vlogo v prelomnih letih odigrali tudi številni duhovniki in Katoliška cerkev v Sloveniji kot verska skupnost. Vodja tiskovnega urada pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič pojasnjuje, kako bodo v Katoliški cerkvi v Sloveniji zaznamovali 30 let samostojnosti Republike Slovenije. Članica pobude Molitev in post za domovino Mateja Maček predstavlja sporočilo letošnje že enajste omenjene pobude.<p>Pogovor s Tadejem Jakopičem in Matejo Maček</p><p><p>V mozaiku zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so tlakovali pot države Slovenije v samostojnost, so svoj kamenček dodali številni posamezniki in organizacije; med njimi so pomembno vlogo v prelomnih letih odigrali tudi številni duhovniki in Katoliška cerkev v Sloveniji kot verska skupnost. Vodja tiskovnega urada pri Slovenski škofovski konferenci <strong>dr. Tadej Jakopič</strong> pojasnjuje, kako bodo v Katoliški cerkvi v Sloveniji zaznamovali 30 let samostojnosti Republike Slovenije. Članica pobude Molitev in post za domovino <strong>Mateja Maček</strong> predstavlja sporočilo letošnje že enajste omenjene pobude.</p></p> 174784570 RTVSLO – Prvi 890 clean V mozaiku zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so tlakovali pot države Slovenije v samostojnost, so svoj kamenček dodali številni posamezniki in organizacije; med njimi so pomembno vlogo v prelomnih letih odigrali tudi številni duhovniki in Katoliška cerkev v Sloveniji kot verska skupnost. Vodja tiskovnega urada pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič pojasnjuje, kako bodo v Katoliški cerkvi v Sloveniji zaznamovali 30 let samostojnosti Republike Slovenije. Članica pobude Molitev in post za domovino Mateja Maček predstavlja sporočilo letošnje že enajste omenjene pobude.<p>Pogovor s Tadejem Jakopičem in Matejo Maček</p><p><p>V mozaiku zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so tlakovali pot države Slovenije v samostojnost, so svoj kamenček dodali številni posamezniki in organizacije; med njimi so pomembno vlogo v prelomnih letih odigrali tudi številni duhovniki in Katoliška cerkev v Sloveniji kot verska skupnost. Vodja tiskovnega urada pri Slovenski škofovski konferenci <strong>dr. Tadej Jakopič</strong> pojasnjuje, kako bodo v Katoliški cerkvi v Sloveniji zaznamovali 30 let samostojnosti Republike Slovenije. Članica pobude Molitev in post za domovino <strong>Mateja Maček</strong> predstavlja sporočilo letošnje že enajste omenjene pobude.</p></p> Fri, 18 Jun 2021 10:00:00 +0000 Zaznamovanje 30 let samostojnosti v Katoliški cerkvi v Sloveniji V tokratni oddaji Sledi večnosti se mudimo v koroških koncih. Pobliže predstavljamo pastoralno zvezo župnij Dravograd in dva duhovnika, ki v njenem okviru opravljata pastirsko službo – Igorja Glasenčnika in Frančka Kranerja. 174782725 RTVSLO – Prvi 1353 clean V tokratni oddaji Sledi večnosti se mudimo v koroških koncih. Pobliže predstavljamo pastoralno zvezo župnij Dravograd in dva duhovnika, ki v njenem okviru opravljata pastirsko službo – Igorja Glasenčnika in Frančka Kranerja. Fri, 11 Jun 2021 10:00:00 +0000 PASTORALNA ZVEZA ŽUPNIJ DRAVOGRAD Raziskava o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020 na področju religioznosti mladih razgrinja, da se vse manj mladih izreka za verujoče, vse manj jih obiskuje tudi verske obrede v zadnjem desetletju. Od leta 2013 pa se je podvojil delež mladih, ki se redno udeležuje verskih obredov. Raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v raziskavi Mladina 2020 tako ugotavljajo vse večjo polarizacijo na področju religioznosti mladih. Znani so tudi prvi izsledki Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci o duhovnosti in veri mladih ter njihovem mnenju o Katoliški cerkvi. O vernosti mladih bosta v tokratni oddaji Sledi večnosti govorita dr. Miran Lavrič, vodja raziskave Mladina 2020, in duhovnik Matevž Mehle.<p>Pogovor z raziskovalcem dr. Miranom Lavričem in duhovnikom Matevžem Mehletom </p><p><p>Raziskava o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020 na področju religioznosti mladih razkriva, da se vse manj mladih izreka za verujoče, v zadnjem desetletju jih vse manj tudi obiskuje verske obrede. Od leta 2013 pa se je podvojil delež mladih, ki obiskujejo verske obrede tedensko. Raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v raziskavi Mladina 2020 tako ugotavljajo vse večjo polarizacijo na področju religioznosti mladih. Znani so tudi prvi izsledki Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci o duhovnosti in veri mladih ter njihovem mnenju o cerkvi. O vernosti mladih  v tokratni oddaji Sledi večnosti govorita <strong>dr. Miran Lavrič</strong>, vodja raziskave Mladina 2020, in duhovnik <strong>Matevž Mehle</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Poudarki iz raziskave Mladina 2020 na področju vernosti mladih:</p> <p>približno 45 % mladih v Sloveniji je neverujočih, 15 % jih je zelo vernih in 40 % mladih - gre za tako imenovano vmesno skupino - ne hodi v cerkev, jih pa zanima duhovnost (berejo o duhovnosti, morda tudi meditirajo), ugotavlja vodja raziskave o položaju mladih na področju religioznosti v raziskavi Mladina 2020 <strong>dr. Miran Lavrič</strong> iz Univerze v Mariboru. Na področju vernosti mladih raziskovalke in raziskovalci ugotavljajo pomembne premike. Delež mladih, ki se je umaknil od katoliške cerkve, je v zadnjih desetih letih upadel z 72 % na 44 %. Mladi se vse bolj sekularizirajo. V omenjenem obdobju se je po teh ugotovitvah močno zvišal delež mladih, ki ne obiskujejo verskih obredov. Raziskovalke in raziskovalce pa je presenetil izsledek, da se na drugi strani sočasno krepi delež mladih, ki redno obiskujejo verske obrede. Ta delež se je od leta 2013 skoraj podvojil, z 9 % na skoraj 17 %. Ti mladi so resnično globoko verni, to se je zgodilo, potem ko je katoliška cerkev na Slovenskem okrepila verske dejavnosti in se umaknila s političnega polja, poudarja Lavrič. Kot dodaja, polarizacija na področju vernosti mladih ni le strukturna, ampak je tudi ideološka. Povedano drugače: če hodiš v cerkev, imaš drugačne poglede na družino ali istospolne osebe, kot tisti, ki ne hodijo, pojasnjuje dr. Lavrič. Od leta 2013 se je povečal delež mladih, ki se ne opredeljujejo za katoličane, ampak za druge veroizpovedi, in sicer z 10 % na 15 %. Slovenska mladina je na področju vernosti primerljiva z vrstniki v Franciji, na Češkem so mladi bolj sekularizirani kot pri nas, nasprotno pa je hrvaška mladina bolj verna kot slovenska, med drugim ugotavljajo raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020.</p></p> 174780773 RTVSLO – Prvi 1141 clean Raziskava o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020 na področju religioznosti mladih razgrinja, da se vse manj mladih izreka za verujoče, vse manj jih obiskuje tudi verske obrede v zadnjem desetletju. Od leta 2013 pa se je podvojil delež mladih, ki se redno udeležuje verskih obredov. Raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v raziskavi Mladina 2020 tako ugotavljajo vse večjo polarizacijo na področju religioznosti mladih. Znani so tudi prvi izsledki Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci o duhovnosti in veri mladih ter njihovem mnenju o Katoliški cerkvi. O vernosti mladih bosta v tokratni oddaji Sledi večnosti govorita dr. Miran Lavrič, vodja raziskave Mladina 2020, in duhovnik Matevž Mehle.<p>Pogovor z raziskovalcem dr. Miranom Lavričem in duhovnikom Matevžem Mehletom </p><p><p>Raziskava o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020 na področju religioznosti mladih razkriva, da se vse manj mladih izreka za verujoče, v zadnjem desetletju jih vse manj tudi obiskuje verske obrede. Od leta 2013 pa se je podvojil delež mladih, ki obiskujejo verske obrede tedensko. Raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v raziskavi Mladina 2020 tako ugotavljajo vse večjo polarizacijo na področju religioznosti mladih. Znani so tudi prvi izsledki Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci o duhovnosti in veri mladih ter njihovem mnenju o cerkvi. O vernosti mladih  v tokratni oddaji Sledi večnosti govorita <strong>dr. Miran Lavrič</strong>, vodja raziskave Mladina 2020, in duhovnik <strong>Matevž Mehle</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Poudarki iz raziskave Mladina 2020 na področju vernosti mladih:</p> <p>približno 45 % mladih v Sloveniji je neverujočih, 15 % jih je zelo vernih in 40 % mladih - gre za tako imenovano vmesno skupino - ne hodi v cerkev, jih pa zanima duhovnost (berejo o duhovnosti, morda tudi meditirajo), ugotavlja vodja raziskave o položaju mladih na področju religioznosti v raziskavi Mladina 2020 <strong>dr. Miran Lavrič</strong> iz Univerze v Mariboru. Na področju vernosti mladih raziskovalke in raziskovalci ugotavljajo pomembne premike. Delež mladih, ki se je umaknil od katoliške cerkve, je v zadnjih desetih letih upadel z 72 % na 44 %. Mladi se vse bolj sekularizirajo. V omenjenem obdobju se je po teh ugotovitvah močno zvišal delež mladih, ki ne obiskujejo verskih obredov. Raziskovalke in raziskovalce pa je presenetil izsledek, da se na drugi strani sočasno krepi delež mladih, ki redno obiskujejo verske obrede. Ta delež se je od leta 2013 skoraj podvojil, z 9 % na skoraj 17 %. Ti mladi so resnično globoko verni, to se je zgodilo, potem ko je katoliška cerkev na Slovenskem okrepila verske dejavnosti in se umaknila s političnega polja, poudarja Lavrič. Kot dodaja, polarizacija na področju vernosti mladih ni le strukturna, ampak je tudi ideološka. Povedano drugače: če hodiš v cerkev, imaš drugačne poglede na družino ali istospolne osebe, kot tisti, ki ne hodijo, pojasnjuje dr. Lavrič. Od leta 2013 se je povečal delež mladih, ki se ne opredeljujejo za katoličane, ampak za druge veroizpovedi, in sicer z 10 % na 15 %. Slovenska mladina je na področju vernosti primerljiva z vrstniki v Franciji, na Češkem so mladi bolj sekularizirani kot pri nas, nasprotno pa je hrvaška mladina bolj verna kot slovenska, med drugim ugotavljajo raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020.</p></p> Fri, 04 Jun 2021 12:00:00 +0000 Vse več mladih je neverujočih, sočasno se krepi delež globoko vernih mladih Verska svoboda je preizkusni kamen vseh pravic, poudarjajo številni strokovnjaki. Samostojna Slovenija je na tem področju naredila pomembne korake za njeno uveljavljanje v javnem življenju. Cerkve in verske skupnosti pa opozarjajo na še odprta vprašanja s področja zagotavljanja verske svobode. V Katoliški cerkvi na Slovenskem si želijo drugačnih rešitev na področjih financiranja verskih uslužbencev, verskega pouka v vzgoji in izobraževanju ter pri skrbi za kulturno dediščino. Za Islamsko skupnost v Sloveniji je nesprejemljivo, da v vojaškem vikariatu ni muslimanskega duhovnika, ki bi zagotavljal duhovno oskrbo vojakom. Muslimanski verniki težko uresničujejo pravico do duhovne oskrbe v bolnišnicah, policiji, domovih za starejše in zaporih, še opozarjajo v Islamski skupnosti. Vlada je pred dnevi ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, zdaj si takšnega dialoga z vlado želijo tudi v drugih cerkvah in verskih skupnostih. Vlada je namreč decembra lani ukinila urad za verske skupnosti. <p>Odprta vprašanja med verskimi skupnostmi in državo</p><p><p>Verska svoboda je preizkusni kamen vseh pravic, poudarjajo številni strokovnjaki. Samostojna Slovenija je na tem področju naredila pomembne korake za njeno uveljavljanje v javnem življenju. Cerkve in verske skupnosti pa opozarjajo na še odprta vprašanja s področja zagotavljanja verske svobode. V Katoliški cerkvi na Slovenskem si želijo drugačnih rešitev na področjih financiranja verskih uslužbencev, verskega pouka v vzgoji in izobraževanju ter pri skrbi za kulturno dediščino. Za Islamsko skupnost v Sloveniji je nesprejemljivo, da v vojaškem vikariatu ni muslimanskega duhovnika, ki bi zagotavljal duhovno oskrbo vojakom. Muslimanski verniki težko uresničujejo pravico do duhovne oskrbe v bolnišnicah, policiji, domovih za starejše in zaporih, še opozarjajo v Islamski skupnosti.</p> <p>Vlada je pred dnevi ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, zdaj si takšnega dialoga z vlado želijo tudi v drugih cerkvah in verskih skupnostih. Vlada je namreč decembra lani ukinila urad za verske skupnosti.</p></p> 174779133 RTVSLO – Prvi 1131 clean Verska svoboda je preizkusni kamen vseh pravic, poudarjajo številni strokovnjaki. Samostojna Slovenija je na tem področju naredila pomembne korake za njeno uveljavljanje v javnem življenju. Cerkve in verske skupnosti pa opozarjajo na še odprta vprašanja s področja zagotavljanja verske svobode. V Katoliški cerkvi na Slovenskem si želijo drugačnih rešitev na področjih financiranja verskih uslužbencev, verskega pouka v vzgoji in izobraževanju ter pri skrbi za kulturno dediščino. Za Islamsko skupnost v Sloveniji je nesprejemljivo, da v vojaškem vikariatu ni muslimanskega duhovnika, ki bi zagotavljal duhovno oskrbo vojakom. Muslimanski verniki težko uresničujejo pravico do duhovne oskrbe v bolnišnicah, policiji, domovih za starejše in zaporih, še opozarjajo v Islamski skupnosti. Vlada je pred dnevi ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, zdaj si takšnega dialoga z vlado želijo tudi v drugih cerkvah in verskih skupnostih. Vlada je namreč decembra lani ukinila urad za verske skupnosti. <p>Odprta vprašanja med verskimi skupnostmi in državo</p><p><p>Verska svoboda je preizkusni kamen vseh pravic, poudarjajo številni strokovnjaki. Samostojna Slovenija je na tem področju naredila pomembne korake za njeno uveljavljanje v javnem življenju. Cerkve in verske skupnosti pa opozarjajo na še odprta vprašanja s področja zagotavljanja verske svobode. V Katoliški cerkvi na Slovenskem si želijo drugačnih rešitev na področjih financiranja verskih uslužbencev, verskega pouka v vzgoji in izobraževanju ter pri skrbi za kulturno dediščino. Za Islamsko skupnost v Sloveniji je nesprejemljivo, da v vojaškem vikariatu ni muslimanskega duhovnika, ki bi zagotavljal duhovno oskrbo vojakom. Muslimanski verniki težko uresničujejo pravico do duhovne oskrbe v bolnišnicah, policiji, domovih za starejše in zaporih, še opozarjajo v Islamski skupnosti.</p> <p>Vlada je pred dnevi ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, zdaj si takšnega dialoga z vlado želijo tudi v drugih cerkvah in verskih skupnostih. Vlada je namreč decembra lani ukinila urad za verske skupnosti.</p></p> Fri, 28 May 2021 13:00:00 +0000 30 let verske svobode Pandemija covida-19 je prenesla tudi verouk v virtualno okolje. Kakšne bodo posledice verouka na daljavo na versko vzgojo in znanje o verskih vsebinah otrok in mladostnikov? Ali duhovniki beležijo osip veroučencev? O učinkih verouka na daljavo razmišljata redovnica, strokovna sodelavka pri Katehetskem uradu Slovenske škofovske konference, sestra Magda Burger in duhovnik v ljubljanski župniji Igor Dolinšek.<p>Pogovor z redovnico Magdo Burger in duhovnikom Igorjem Dolinškom</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Pandemija covida-19 je prenesla tudi verouk v virtualno okolje. Kakšne bodo posledice verouka na daljavo na versko vzgojo in znanje o verskih vsebinah otrok in mladostnikov? Ali duhovniki beležijo osip veroučencev? O učinkih verouka na daljavo razmišljata redovnica, strokovna sodelavka pri Katehetskem uradu Slovenske škofovske konference,  sestra <strong>Magda Burger</strong> in duhovnik v ljubljanski župniji <strong>Igor Dolinšek</strong>.</p></p> 174777311 RTVSLO – Prvi 1230 clean Pandemija covida-19 je prenesla tudi verouk v virtualno okolje. Kakšne bodo posledice verouka na daljavo na versko vzgojo in znanje o verskih vsebinah otrok in mladostnikov? Ali duhovniki beležijo osip veroučencev? O učinkih verouka na daljavo razmišljata redovnica, strokovna sodelavka pri Katehetskem uradu Slovenske škofovske konference, sestra Magda Burger in duhovnik v ljubljanski župniji Igor Dolinšek.<p>Pogovor z redovnico Magdo Burger in duhovnikom Igorjem Dolinškom</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Pandemija covida-19 je prenesla tudi verouk v virtualno okolje. Kakšne bodo posledice verouka na daljavo na versko vzgojo in znanje o verskih vsebinah otrok in mladostnikov? Ali duhovniki beležijo osip veroučencev? O učinkih verouka na daljavo razmišljata redovnica, strokovna sodelavka pri Katehetskem uradu Slovenske škofovske konference,  sestra <strong>Magda Burger</strong> in duhovnik v ljubljanski župniji <strong>Igor Dolinšek</strong>.</p></p> Fri, 21 May 2021 09:30:00 +0000 Verouk na daljavo je bil preizkusni kamen vernosti Katoliška cerkev v Sloveniji že več kot 15 let omogoča mladim v okviru programa POTA izkušnjo misijonskega življenja. Pandemija covida-19 je lani prostovoljkam in prostovoljcem preprečila, da bi kot misijonarji pomagali ljudem v stiski na različnih koncih sveta. Letos upajo, da bodo mladi prostovoljci lahko izvedli sedem različnih projektov v Ukrajini, Indiji, Kazahstanu, Južnoafriški republiki, Keniji in na Madagaskarju. Naši sogovorniki Živa Gabrovšek, Zala Žnidaršič in Peter Godeša se odpravljajo v omenjene afriške države. V pogovoru pojasnjujejo, komu bodo pomagali ter kako in zakaj.<p>Pota – program mladinskega misijonskega prostovoljstva</p><p><p>Katoliška cerkev v Sloveniji že več kot 15 let omogoča mladim v okviru programa POTA izkušnjo misijonskega življenja. Pandemija covida-19 je lani prostovoljkam in prostovoljcem preprečila, da bi kot misijonarji pomagali ljudem v stiski na različnih koncih sveta. Letos upajo, da bodo mladi prostovoljci lahko izvedli sedem različnih projektov v Ukrajini, Indiji, Kazahstanu, Južnoafriški republiki, Keniji in na Madagaskarju. Naši sogovorniki <strong>Živa Gabrovšek</strong>, <strong>Zala Žnidaršič</strong> in <strong>Peter Godeša</strong> se odpravljajo v omenjene afriške države. V pogovoru pojasnjujejo, komu bodo pomagali ter kako in zakaj.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174775612 RTVSLO – Prvi 1147 clean Katoliška cerkev v Sloveniji že več kot 15 let omogoča mladim v okviru programa POTA izkušnjo misijonskega življenja. Pandemija covida-19 je lani prostovoljkam in prostovoljcem preprečila, da bi kot misijonarji pomagali ljudem v stiski na različnih koncih sveta. Letos upajo, da bodo mladi prostovoljci lahko izvedli sedem različnih projektov v Ukrajini, Indiji, Kazahstanu, Južnoafriški republiki, Keniji in na Madagaskarju. Naši sogovorniki Živa Gabrovšek, Zala Žnidaršič in Peter Godeša se odpravljajo v omenjene afriške države. V pogovoru pojasnjujejo, komu bodo pomagali ter kako in zakaj.<p>Pota – program mladinskega misijonskega prostovoljstva</p><p><p>Katoliška cerkev v Sloveniji že več kot 15 let omogoča mladim v okviru programa POTA izkušnjo misijonskega življenja. Pandemija covida-19 je lani prostovoljkam in prostovoljcem preprečila, da bi kot misijonarji pomagali ljudem v stiski na različnih koncih sveta. Letos upajo, da bodo mladi prostovoljci lahko izvedli sedem različnih projektov v Ukrajini, Indiji, Kazahstanu, Južnoafriški republiki, Keniji in na Madagaskarju. Naši sogovorniki <strong>Živa Gabrovšek</strong>, <strong>Zala Žnidaršič</strong> in <strong>Peter Godeša</strong> se odpravljajo v omenjene afriške države. V pogovoru pojasnjujejo, komu bodo pomagali ter kako in zakaj.</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 14 May 2021 13:00:00 +0000 Delati dobro za ljudi - srčika misijonskega prostovoljstva V katoliški cerkvi tako pri nas kot v celotnem zahodnem svetu primanjkuje duhovnih poklicev. Po drugi strani imata na primer evangeličanska cerkev, pa tudi srbska pravoslavna in islamska skupnost v Sloveniji, dovolj duhovnikov za duhovno oskrbo svojih vernic in vernikov. To primerjavo pa je treba pojasniti tudi v luči dejstva, da se po podatkih katoliške cerkve na Slovenskem nekaj čez 70 odstotkov prebivalcev Slovenije izreka za katoličane. O razmerah na področju duhovnih poklicev v oddaji Sledi večnosti govorijo rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani Peter Kokotec, škofom evangeličanske cerkve mag. Leon Novak in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić. <p>Pomanjkanje duhovnih poklicev</p><p><p>V katoliški cerkvi tako pri nas kot v celotnem zahodnem svetu primanjkuje duhovnih poklicev. Po drugi strani imata na primer evangeličanska cerkev, pa tudi srbska pravoslavna in islamska skupnost v Sloveniji, dovolj duhovnikov za duhovno oskrbo svojih vernic in vernikov.  To primerjavo pa je treba pojasniti tudi v luči dejstva, da se po podatkih katoliške cerkve na Slovenskem  nekaj čez 70 odstotkov prebivalcev Slovenije izreka za katoličane. O razmerah na področju duhovnih poklicev v oddaji Sledi večnosti govorijo rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani <strong>Peter Kokotec</strong>, škof evangeličanske cerkve <strong>mag.</strong> <strong>Leon Novak</strong> in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru <strong>Dejan Mandić</strong>.</p></p> 174773927 RTVSLO – Prvi 1412 clean V katoliški cerkvi tako pri nas kot v celotnem zahodnem svetu primanjkuje duhovnih poklicev. Po drugi strani imata na primer evangeličanska cerkev, pa tudi srbska pravoslavna in islamska skupnost v Sloveniji, dovolj duhovnikov za duhovno oskrbo svojih vernic in vernikov. To primerjavo pa je treba pojasniti tudi v luči dejstva, da se po podatkih katoliške cerkve na Slovenskem nekaj čez 70 odstotkov prebivalcev Slovenije izreka za katoličane. O razmerah na področju duhovnih poklicev v oddaji Sledi večnosti govorijo rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani Peter Kokotec, škofom evangeličanske cerkve mag. Leon Novak in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić. <p>Pomanjkanje duhovnih poklicev</p><p><p>V katoliški cerkvi tako pri nas kot v celotnem zahodnem svetu primanjkuje duhovnih poklicev. Po drugi strani imata na primer evangeličanska cerkev, pa tudi srbska pravoslavna in islamska skupnost v Sloveniji, dovolj duhovnikov za duhovno oskrbo svojih vernic in vernikov.  To primerjavo pa je treba pojasniti tudi v luči dejstva, da se po podatkih katoliške cerkve na Slovenskem  nekaj čez 70 odstotkov prebivalcev Slovenije izreka za katoličane. O razmerah na področju duhovnih poklicev v oddaji Sledi večnosti govorijo rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani <strong>Peter Kokotec</strong>, škof evangeličanske cerkve <strong>mag.</strong> <strong>Leon Novak</strong> in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru <strong>Dejan Mandić</strong>.</p></p> Fri, 07 May 2021 13:00:00 +0000 Cerkev potrebuje zveste in dobre duhovnike, njihovo število ni najpomembnejše Na mednarodni praznik dela v Katoliški cerkvi obhajajo praznik sv. Jožefa Delavca. Dr. Bogdan Kolar, teolog in zgodovinar, pojasnjuje, da Cerkev na ta dan ne časti ali poveličuje dela, pa tudi ne neznanega delavca, temveč se spominja tesarja sv. Jožefa. Dr. Kolar v pogovoru preko cerkvenih dokumentov, papeževih enciklik, predstavi odnos Cerkve do delavskega vprašanja od 19. stoletja naprej. Ugotavlja, da se je Cerkev pozno začela zanimati za delavce.<p>Pogovor z dr. Bogdanom Kolarjem, teologom in zgodovinarjem</p><p><p>Na mednarodni praznik dela v Katoliški cerkvi obhajajo praznik sv. Jožefa Delavca. Dr. Bogdan Kolar, teolog in zgodovinar, pojasnjuje, da Cerkev na ta dan ne časti ali poveličuje dela, pa tudi ne neznanega delavca, temveč se spominja tesarja sv. Jožefa. Dr. Kolar v pogovoru preko cerkvenih dokumentov, papeževih enciklik, predstavi odnos Cerkve do delavskega vprašanja od 19. stoletja naprej. Ugotavlja, da se je Cerkev pozno začela zanimati za delavce.</p></p> 174772255 RTVSLO – Prvi 1080 clean Na mednarodni praznik dela v Katoliški cerkvi obhajajo praznik sv. Jožefa Delavca. Dr. Bogdan Kolar, teolog in zgodovinar, pojasnjuje, da Cerkev na ta dan ne časti ali poveličuje dela, pa tudi ne neznanega delavca, temveč se spominja tesarja sv. Jožefa. Dr. Kolar v pogovoru preko cerkvenih dokumentov, papeževih enciklik, predstavi odnos Cerkve do delavskega vprašanja od 19. stoletja naprej. Ugotavlja, da se je Cerkev pozno začela zanimati za delavce.<p>Pogovor z dr. Bogdanom Kolarjem, teologom in zgodovinarjem</p><p><p>Na mednarodni praznik dela v Katoliški cerkvi obhajajo praznik sv. Jožefa Delavca. Dr. Bogdan Kolar, teolog in zgodovinar, pojasnjuje, da Cerkev na ta dan ne časti ali poveličuje dela, pa tudi ne neznanega delavca, temveč se spominja tesarja sv. Jožefa. Dr. Kolar v pogovoru preko cerkvenih dokumentov, papeževih enciklik, predstavi odnos Cerkve do delavskega vprašanja od 19. stoletja naprej. Ugotavlja, da se je Cerkev pozno začela zanimati za delavce.</p></p> Fri, 30 Apr 2021 12:00:00 +0000 Cerkev se je pozno začela zanimati za delavce Podnaslov tokratne oddaje je – zemlja in sveto; spregovorili bomo o tem kako zemlja mnogim kmetom pomeni tudi nekaj presežnega - božjega. O tem bodo v oddaji spregovorile tri biodinamične kmetovalke Majda in Katja Temnik iz Žič pri Slovenskih Konjicah in prof. dr. Ana Vovk z Univerze v Mariboru, ki je tudi ustanoviteljica samooskrbnega poligona v Dolah pri Poljčanah. <p>Kako zemlja mnogim kmetom pomeni tudi nekaj presežnega - božjega</p><p><p>Podnaslov tokratne oddaje je – zemlja in sveto; spregovorili bomo o tem, kako zemlja mnogim kmetom pomeni tudi nekaj presežnega - božjega. O tem bodo v oddaji spregovorile tri biodinamične kmetovalke Majda in Katja Temnik iz Žič pri Slovenskih Konjicah in prof. dr. Ana Vovk z Univerze v Mariboru, je tudi ustanoviteljica samooskrbnega poligona v Dolah pri Poljčanah.</p></p> 174770693 RTVSLO – Prvi 1620 clean Podnaslov tokratne oddaje je – zemlja in sveto; spregovorili bomo o tem kako zemlja mnogim kmetom pomeni tudi nekaj presežnega - božjega. O tem bodo v oddaji spregovorile tri biodinamične kmetovalke Majda in Katja Temnik iz Žič pri Slovenskih Konjicah in prof. dr. Ana Vovk z Univerze v Mariboru, ki je tudi ustanoviteljica samooskrbnega poligona v Dolah pri Poljčanah. <p>Kako zemlja mnogim kmetom pomeni tudi nekaj presežnega - božjega</p><p><p>Podnaslov tokratne oddaje je – zemlja in sveto; spregovorili bomo o tem, kako zemlja mnogim kmetom pomeni tudi nekaj presežnega - božjega. O tem bodo v oddaji spregovorile tri biodinamične kmetovalke Majda in Katja Temnik iz Žič pri Slovenskih Konjicah in prof. dr. Ana Vovk z Univerze v Mariboru, je tudi ustanoviteljica samooskrbnega poligona v Dolah pri Poljčanah.</p></p> Fri, 23 Apr 2021 10:00:00 +0000 Ekološko kmetijstvo in duhovnost Tokratno oddajo Sledi večnosti bomo namenili pred kratkim preminulemu msgr. Francu Vončini, zadnjemu domačemu duhovniku na Tržaškem. Še do pred kratkim je skrbel za duhovno oskrbo Slovencev v Rojanu, v predmestju Trsta, kjer se je leta 1937 tudi rodil. Služboval je v Bazovici, pri Sv. Jakobu in na Opčinah. Vodil je župnijo v Mačkovljah in Boljuncu. Na prelomu tisočletja je bil vikar za slovenske vernike tržaške škofije. Prizadeval si je za poživitev verskega življenja med Slovenci, bil duhovni voditelj Slovenske zamejske skavtske organizacije in šolski katehet. Spomin nanj bomo obudili v družbi njegovih vernikov in dolgoletnih prijateljev. Oddajo je pripravila Špela Lenardič.<p>Duhovni voditelj Slovenske zamejske skavtske organizacije</p><p><p>Tokratno oddajo Sledi večnosti bomo namenili pred kratkim umrlemu msgr. Francu Vončini, zadnjemu domačemu duhovniku na Tržaškem. Še do pred kratkim je skrbel za duhovno oskrbo Slovencev v Rojanu, v predmestju Trsta, kjer se je leta 1937 tudi rodil. Služboval je v Bazovici, pri Sv. Jakobu in na Opčinah. Vodil je župnijo v Mačkovljah in Boljuncu. Na prehodu iz 20. v 21. stoletje je bil vikar za slovenske vernike tržaške škofije. Prizadeval si je za poživitev verskega življenja med Slovenci, bil duhovni voditelj Slovenske zamejske skavtske organizacije in šolski katehet. Spomin nanj bomo obudili v družbi njegovih vernikov in dolgoletnih prijateljev.</p></p> 174769022 RTVSLO – Prvi 1162 clean Tokratno oddajo Sledi večnosti bomo namenili pred kratkim preminulemu msgr. Francu Vončini, zadnjemu domačemu duhovniku na Tržaškem. Še do pred kratkim je skrbel za duhovno oskrbo Slovencev v Rojanu, v predmestju Trsta, kjer se je leta 1937 tudi rodil. Služboval je v Bazovici, pri Sv. Jakobu in na Opčinah. Vodil je župnijo v Mačkovljah in Boljuncu. Na prelomu tisočletja je bil vikar za slovenske vernike tržaške škofije. Prizadeval si je za poživitev verskega življenja med Slovenci, bil duhovni voditelj Slovenske zamejske skavtske organizacije in šolski katehet. Spomin nanj bomo obudili v družbi njegovih vernikov in dolgoletnih prijateljev. Oddajo je pripravila Špela Lenardič.<p>Duhovni voditelj Slovenske zamejske skavtske organizacije</p><p><p>Tokratno oddajo Sledi večnosti bomo namenili pred kratkim umrlemu msgr. Francu Vončini, zadnjemu domačemu duhovniku na Tržaškem. Še do pred kratkim je skrbel za duhovno oskrbo Slovencev v Rojanu, v predmestju Trsta, kjer se je leta 1937 tudi rodil. Služboval je v Bazovici, pri Sv. Jakobu in na Opčinah. Vodil je župnijo v Mačkovljah in Boljuncu. Na prehodu iz 20. v 21. stoletje je bil vikar za slovenske vernike tržaške škofije. Prizadeval si je za poživitev verskega življenja med Slovenci, bil duhovni voditelj Slovenske zamejske skavtske organizacije in šolski katehet. Spomin nanj bomo obudili v družbi njegovih vernikov in dolgoletnih prijateljev.</p></p> Fri, 16 Apr 2021 13:00:00 +0000 V spomin tržaškemu duhovniku Francu Vončini Pred začetkom svetega muslimanskega meseca ramazana smo se s predsednico Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji Izudino Karišik in Elmo Bošnjak, eno od članic omenjenega združenja, pogovarjali o vlogi vernic v Islamski skupnosti v Sloveniji in o delovanju združenja Zemzen. Pojasnita še, kaj pomeni v islamu Zemzem.<p>Pogovor z Izudino Karišik in Elmo Bošnjak iz Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji</p><p><p>Pred začetkom svetega muslimanskega meseca ramazana smo se s predsednico Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji Izudino Karišik in Elmo Bošnjak, eno od članic omenjenega združenja, pogovarjali o vlogi vernic v Islamski skupnosti v Sloveniji in o delovanju združenja Zemzen. Pojasnili sta še, kaj pomeni v islamu Zemzem.</p></p> 174767331 RTVSLO – Prvi 1422 clean Pred začetkom svetega muslimanskega meseca ramazana smo se s predsednico Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji Izudino Karišik in Elmo Bošnjak, eno od članic omenjenega združenja, pogovarjali o vlogi vernic v Islamski skupnosti v Sloveniji in o delovanju združenja Zemzen. Pojasnita še, kaj pomeni v islamu Zemzem.<p>Pogovor z Izudino Karišik in Elmo Bošnjak iz Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji</p><p><p>Pred začetkom svetega muslimanskega meseca ramazana smo se s predsednico Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji Izudino Karišik in Elmo Bošnjak, eno od članic omenjenega združenja, pogovarjali o vlogi vernic v Islamski skupnosti v Sloveniji in o delovanju združenja Zemzen. Pojasnili sta še, kaj pomeni v islamu Zemzem.</p></p> Fri, 09 Apr 2021 13:00:00 +0000 Islam ne zapostavlja žensk Pandemija že drugo leto preprečuje kristjanom praznovanje velike noči v cerkvah. To pri številnih od njih sproža jezo, žalost, tudi apatijo. Ljubljanski škof pomočnik dr. Anton Jamnik in škof evangeličanske cerkve mag. Leon Novak spodbujata vernike, naj praznujejo najpomembnejši krščanski praznik v krogu najbližjih v svečanem duhu. Premišljujeta še o posledicah pandemije na versko življenje v prihodnosti in tudi o tem, zakaj je pomembno, da se cepimo proti koronavirusu. <p>Pogovor s škofoma Antonom Jamnikom in Leonom Novakom</p><p><p>Pandemija že drugo leto preprečuje kristjanom praznovanje velike noči v cerkvah. To pri številnih od njih sproža jezo, žalost, tudi apatijo. Ljubljanski škof pomočnik <strong>dr. Anton Jamnik</strong> in škof evangeličanske cerkve <strong>mag. Leon Novak</strong> spodbujata vernike, naj praznujejo najpomembnejši krščanski praznik v krogu najbližjih v svečanem duhu. Premišljujeta še o posledicah pandemije na versko življenje v prihodnosti in tudi o tem, zakaj je pomembno, da se cepimo proti koronavirusu.</p></p> 174765732 RTVSLO – Prvi 1321 clean Pandemija že drugo leto preprečuje kristjanom praznovanje velike noči v cerkvah. To pri številnih od njih sproža jezo, žalost, tudi apatijo. Ljubljanski škof pomočnik dr. Anton Jamnik in škof evangeličanske cerkve mag. Leon Novak spodbujata vernike, naj praznujejo najpomembnejši krščanski praznik v krogu najbližjih v svečanem duhu. Premišljujeta še o posledicah pandemije na versko življenje v prihodnosti in tudi o tem, zakaj je pomembno, da se cepimo proti koronavirusu. <p>Pogovor s škofoma Antonom Jamnikom in Leonom Novakom</p><p><p>Pandemija že drugo leto preprečuje kristjanom praznovanje velike noči v cerkvah. To pri številnih od njih sproža jezo, žalost, tudi apatijo. Ljubljanski škof pomočnik <strong>dr. Anton Jamnik</strong> in škof evangeličanske cerkve <strong>mag. Leon Novak</strong> spodbujata vernike, naj praznujejo najpomembnejši krščanski praznik v krogu najbližjih v svečanem duhu. Premišljujeta še o posledicah pandemije na versko življenje v prihodnosti in tudi o tem, zakaj je pomembno, da se cepimo proti koronavirusu.</p></p> Fri, 02 Apr 2021 12:00:00 +0000 Ne postanimo kavč verniki V Katoliški cerkvi so na pobudo papeža Frančiška na god svetega Jožefa, 19. marca, vstopili v Leto družine, ki ga bodo zaključili s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija prihodnje leto. Kakšne cilje želi doseči Cerkev na področju družinske pastorale v letu dni, kako odprti so škofje za nove načine dela z družinami? Na ti vprašanji odgovarjata tajnik na Uradu za družino pri Slovenski škofovski konferenci mag. Luka Mavrič in voditeljica družinske kateheze v Domžalah Natalija Podjavoršek. Govorita tudi o preizkušnjah, ki jih pred družine postavlja pandemija, in o pripravah na najpomembnejši krščanski praznik veliko noč, ki ga bo tudi letos krojila pandemija. <p>Pogovor s tajnikom na Uradu za družino pri SŠK mag. Lukom Mavričem in voditeljico družinske kateheze v Domžalah Natalijo Podjavoršek</p><p><p>V Katoliški cerkvi so na pobudo papeža Frančiška na god svetega Jožefa, 19. marca, vstopili v Leto družine, ki ga bodo zaključili s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija prihodnje leto.</p> <blockquote><p>»Leto družine ne bi moglo priti v boljšem času, kot je zdaj, ko se sesuvajo vsi sistemi, zdravstveni in gospodarski. Pogosto pozabljamo, kaj najbolj oblikuje naše življenje. To so odnosi, ki jih živimo v družini. Tam čutimo, kako smo pretreseni v globino duše, ali pa ostajamo zadovoljni, srečni, kljub vsemu kar se dogaja okrog nas. Zato je ob reševanju krize v zdravstvu in gospodarstvu nujno usmeriti pozornost tudi v reševanje družine, naših odnosov v družini, ker če tega ne bomo storili, potem ne bomo veliko dosegli kot družba,«</p></blockquote> <p>med drugim premišljuje v oddaji Sledi večnosti tajnik na Uradu za družino pri Slovenski škofovski konferenci <strong>mag. Luka Mavrič</strong>. V oddaji smo se pogovarjali tudi o družinski pastorali in o pripravah na velikonočne praznike v pandemiji. Voditeljica družinske kateheze v Domžalah <strong>Natalija Podjavoršek </strong>poudarja, da tudi če ne bo bogoslužij v živo v cerkvi ne blagoslova jedi med velikonočnimi prazniki, enako kot lani, naj se kristjani ne smilijo sami sebi:</p> <blockquote><p>»pomislimo na vse, kaj imamo, kaj lahko naredimo, da bodo prazniki lepi kljub omejitvam. Odločimo se za pripravo na velikonočne praznike, za pošiljanje voščil in za srečanje preko različnih tehnologij.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174763629 RTVSLO – Prvi 1755 clean V Katoliški cerkvi so na pobudo papeža Frančiška na god svetega Jožefa, 19. marca, vstopili v Leto družine, ki ga bodo zaključili s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija prihodnje leto. Kakšne cilje želi doseči Cerkev na področju družinske pastorale v letu dni, kako odprti so škofje za nove načine dela z družinami? Na ti vprašanji odgovarjata tajnik na Uradu za družino pri Slovenski škofovski konferenci mag. Luka Mavrič in voditeljica družinske kateheze v Domžalah Natalija Podjavoršek. Govorita tudi o preizkušnjah, ki jih pred družine postavlja pandemija, in o pripravah na najpomembnejši krščanski praznik veliko noč, ki ga bo tudi letos krojila pandemija. <p>Pogovor s tajnikom na Uradu za družino pri SŠK mag. Lukom Mavričem in voditeljico družinske kateheze v Domžalah Natalijo Podjavoršek</p><p><p>V Katoliški cerkvi so na pobudo papeža Frančiška na god svetega Jožefa, 19. marca, vstopili v Leto družine, ki ga bodo zaključili s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija prihodnje leto.</p> <blockquote><p>»Leto družine ne bi moglo priti v boljšem času, kot je zdaj, ko se sesuvajo vsi sistemi, zdravstveni in gospodarski. Pogosto pozabljamo, kaj najbolj oblikuje naše življenje. To so odnosi, ki jih živimo v družini. Tam čutimo, kako smo pretreseni v globino duše, ali pa ostajamo zadovoljni, srečni, kljub vsemu kar se dogaja okrog nas. Zato je ob reševanju krize v zdravstvu in gospodarstvu nujno usmeriti pozornost tudi v reševanje družine, naših odnosov v družini, ker če tega ne bomo storili, potem ne bomo veliko dosegli kot družba,«</p></blockquote> <p>med drugim premišljuje v oddaji Sledi večnosti tajnik na Uradu za družino pri Slovenski škofovski konferenci <strong>mag. Luka Mavrič</strong>. V oddaji smo se pogovarjali tudi o družinski pastorali in o pripravah na velikonočne praznike v pandemiji. Voditeljica družinske kateheze v Domžalah <strong>Natalija Podjavoršek </strong>poudarja, da tudi če ne bo bogoslužij v živo v cerkvi ne blagoslova jedi med velikonočnimi prazniki, enako kot lani, naj se kristjani ne smilijo sami sebi:</p> <blockquote><p>»pomislimo na vse, kaj imamo, kaj lahko naredimo, da bodo prazniki lepi kljub omejitvam. Odločimo se za pripravo na velikonočne praznike, za pošiljanje voščil in za srečanje preko različnih tehnologij.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 25 Mar 2021 17:00:00 +0000 Družinam je treba pomagati v pandemiji, enako kot zdravstvu in gospodarstvu Na zadnjo nedeljo v maju bo novi škof Škofije Celje dr. Maksimilijan Matjaž zasedel izpraznjeni škofovski sedež. Ta je bil dve leti in pol nezaseden. Novega škofa tiho pričakujejo tudi v Škofiji Novo mesto, kjer je zdajšnji škof Andrej Glavan že pred časom v skladu s pravili Cerkve ponudil svoj odstop papežu Frančišku. Kako poteka izbor nova krajevnega škofa in zakaj lahko ta traja tudi nekaj let v Vatikanu pojasnjuje duhovnik in strokovnjak za cerkveno pravo dr. Stanislav Slatinek. Med drugim izpostavlja, da je Sveti sedež zelo previden pri izbiri novega krajevnega škofa v zadnjih letih.<p>Pogovor z dr. Stanislavom Slatinekom </p><p><p>Na zadnjo nedeljo v maju bo novi škof Škofije Celje dr. Maksimilijan Matjaž zasedel izpraznjen škofovski sedež. Ta je bil dve leti in pol nezaseden. Novega škofa tiho pričakujejo tudi v Škofiji Novo mesto, kjer je zdajšnji škof Andrej Glavan že pred časom v skladu s pravili Cerkve ponudil svoj odstop papežu Frančišku. Kako poteka izbor novega krajevnega škofa in zakaj lahko ta traja tudi nekaj let v Vatikanu, v tokratni oddaji Sledi večnosti pojasnjuje strokovnjak za cerkveno pravo <strong>dr. Stanislav Slatinek</strong>.</p> <p>Dr. Slatinek pravi, da je bila želja krajevne Cerkve zelo močna, da dobi Škofija Celje novega škofa. Tudi novomeška škofija si po njegovih besedah želi in je upravičena do novega krajevnega škofa. Vendar je Sveti sedež, kot ugotavlja naš sogovornik, pri izbiri škofa v zadnjih letih zelo previden.</p> <blockquote><p>»V Cerkvi je v zadnjem obdobju praksa, da več ljudi odgovori na vprašanja o izbiri novega škofa. Gre za zelo zahteven postopek. Vanj so vključeni vsi krajevni škofi kot posamezniki in Škofovska konferenca , najpomembnejšo vlogo pa odigra nuncij, papežev odposlanec v državi. Ta zbere kandidate in jih pošlje v Vatikan. Potem pa kardinali za škofe v ožjem izboru izberejo med tremi kandidati. Odločijo se za tistega kandidata, ki je najprimernejši za vodenje škofije.«</p></blockquote></p> 174761747 RTVSLO – Prvi 1187 clean Na zadnjo nedeljo v maju bo novi škof Škofije Celje dr. Maksimilijan Matjaž zasedel izpraznjeni škofovski sedež. Ta je bil dve leti in pol nezaseden. Novega škofa tiho pričakujejo tudi v Škofiji Novo mesto, kjer je zdajšnji škof Andrej Glavan že pred časom v skladu s pravili Cerkve ponudil svoj odstop papežu Frančišku. Kako poteka izbor nova krajevnega škofa in zakaj lahko ta traja tudi nekaj let v Vatikanu pojasnjuje duhovnik in strokovnjak za cerkveno pravo dr. Stanislav Slatinek. Med drugim izpostavlja, da je Sveti sedež zelo previden pri izbiri novega krajevnega škofa v zadnjih letih.<p>Pogovor z dr. Stanislavom Slatinekom </p><p><p>Na zadnjo nedeljo v maju bo novi škof Škofije Celje dr. Maksimilijan Matjaž zasedel izpraznjen škofovski sedež. Ta je bil dve leti in pol nezaseden. Novega škofa tiho pričakujejo tudi v Škofiji Novo mesto, kjer je zdajšnji škof Andrej Glavan že pred časom v skladu s pravili Cerkve ponudil svoj odstop papežu Frančišku. Kako poteka izbor novega krajevnega škofa in zakaj lahko ta traja tudi nekaj let v Vatikanu, v tokratni oddaji Sledi večnosti pojasnjuje strokovnjak za cerkveno pravo <strong>dr. Stanislav Slatinek</strong>.</p> <p>Dr. Slatinek pravi, da je bila želja krajevne Cerkve zelo močna, da dobi Škofija Celje novega škofa. Tudi novomeška škofija si po njegovih besedah želi in je upravičena do novega krajevnega škofa. Vendar je Sveti sedež, kot ugotavlja naš sogovornik, pri izbiri škofa v zadnjih letih zelo previden.</p> <blockquote><p>»V Cerkvi je v zadnjem obdobju praksa, da več ljudi odgovori na vprašanja o izbiri novega škofa. Gre za zelo zahteven postopek. Vanj so vključeni vsi krajevni škofi kot posamezniki in Škofovska konferenca , najpomembnejšo vlogo pa odigra nuncij, papežev odposlanec v državi. Ta zbere kandidate in jih pošlje v Vatikan. Potem pa kardinali za škofe v ožjem izboru izberejo med tremi kandidati. Odločijo se za tistega kandidata, ki je najprimernejši za vodenje škofije.«</p></blockquote></p> Thu, 18 Mar 2021 16:00:00 +0000 Novi škof prinaša veliko spremembo v življenje celjske škofije V tokratni oddaji skupaj z našimi gosti razmišljamo o tem kako danes živeti pristno, spontano in pričevalno krščanstvo. Z nami so: katoliški duhovnik Zoran Kodela iz Maribora, tudi urednik in direktor krščanske TV EXODUS Pred leti je bil močno dejaven v katoliški Prenovi v duhu. Z njim so v oddaji še: Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic, posvečeni diakon Janez Ajd iz Gladomesa pri Slovenski Bistrici in njegova žena Cvetka – sicer tudi predsednica Društva Prenova v duhu. Torej kako biti verodostojen kristjan v teh duhovno kdaj kar zapletenih časih? <p>V pogovoru sodelujejo: Zoran Kodela, Milena Janel, Janez Ajd in Cvetka Ajd</p><p><p>V tokratni oddaji skupaj z našimi gosti razmišljamo o tem, kako danes živeti pristno, spontano in pričevalno krščanstvo. Z nami so: katoliški duhovnik Zoran Kodela iz Maribora, tudi urednik in direktor krščanske TV EXODUS. Pred leti je bil močno dejaven v katoliški Prenovi v duhu. Z njim so v oddaji še: Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic, posvečeni diakon Janez Ajd iz Gladomesa pri Slovenski Bistrici in njegova žena Cvetka – sicer tudi predsednica Društva Prenova v duhu. Torej kako biti verodostojen kristjan v teh duhovno kdaj kar zapletenih časih?</p></p> 174759948 RTVSLO – Prvi 1512 clean V tokratni oddaji skupaj z našimi gosti razmišljamo o tem kako danes živeti pristno, spontano in pričevalno krščanstvo. Z nami so: katoliški duhovnik Zoran Kodela iz Maribora, tudi urednik in direktor krščanske TV EXODUS Pred leti je bil močno dejaven v katoliški Prenovi v duhu. Z njim so v oddaji še: Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic, posvečeni diakon Janez Ajd iz Gladomesa pri Slovenski Bistrici in njegova žena Cvetka – sicer tudi predsednica Društva Prenova v duhu. Torej kako biti verodostojen kristjan v teh duhovno kdaj kar zapletenih časih? <p>V pogovoru sodelujejo: Zoran Kodela, Milena Janel, Janez Ajd in Cvetka Ajd</p><p><p>V tokratni oddaji skupaj z našimi gosti razmišljamo o tem, kako danes živeti pristno, spontano in pričevalno krščanstvo. Z nami so: katoliški duhovnik Zoran Kodela iz Maribora, tudi urednik in direktor krščanske TV EXODUS. Pred leti je bil močno dejaven v katoliški Prenovi v duhu. Z njim so v oddaji še: Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic, posvečeni diakon Janez Ajd iz Gladomesa pri Slovenski Bistrici in njegova žena Cvetka – sicer tudi predsednica Društva Prenova v duhu. Torej kako biti verodostojen kristjan v teh duhovno kdaj kar zapletenih časih?</p></p> Fri, 12 Mar 2021 09:00:00 +0000 Praktično krščanstvo - Prenova v duhu Marec, prvi pomladni mesec, nekateri imenujejo mesec žensk. 8. marca ženske praznujejo mednarodni praznik žensk, 25. marca materinski dan. Po cerkvenem koledarju je na ta dan tudi praznik Marijinega oznanjenja. Zato v tokratni oddaji Sledi večnosti postavljamo v središče vlogo žensk v Katoliški cerkvi. Dobra poznavalka te teme je zagotovo dr. Marija Sraka, ki je svojo poklicno pot kot laikinja posvetila delu v Katoliški cerkvi. Desetletja je poučevala verouk, predavala staršem otrok, pisala skupaj z drugimi avtorji veroučne učbenike in delovala skoraj desetletje na Katehetskem uradu v Ljubljani. Danes kot upokojenka vodi duhovne vaje.<p>Pogovor z dr. Marijo Sraka</p><p><p>Marec, prvi pomladni mesec, nekateri imenujejo mesec žensk. 8. marca ženske praznujejo mednarodni praznik žensk, 25. marca materinski dan. Po cerkvenem koledarju je na ta dan tudi praznik Marijinega oznanjenja. Zato v tokratni oddaji Sledi večnosti postavljamo v središče vlogo žensk v Katoliški cerkvi. Dobra poznavalka te teme je zagotovo <strong>dr. Marija Sraka, </strong>ki je svojo poklicno pot kot laikinja posvetila delu v Katoliški cerkvi. Desetletja je poučevala verouk, predavala staršem otrok, pisala skupaj z drugimi avtorji veroučne učbenike in delovala skoraj desetletje na Katehetskem uradu v Ljubljani. Danes kot upokojenka vodi duhovne vaje.</p> <p>Dr. Marija Sraka, ko govori o vlogi žensk v Katoliški cerkvi, najprej poudari, da Jezus ni delal razlik med ženami in možmi. Te razlike so se vzpostavile skozi stoletja. Papež Frančišek pa v svojem pontifikatu v ospredje postavlja vlogo žene v Cerkvi, aktualizira zdajšnji odnos Cerkve do žensk v pogovoru dr. Sraka, in spomni na besede papeža Frančiška, ki je že na začetku svojega pontifikata poudaril, da Cerkev ne more biti brez žene, je nepogrešljiva za Cerkev, zato je treba poglobiti lik žene v Cerkvi. Naša sogovornica dr. Marija Sraka kritično ugotavlja, da vsi znotraj Cerkve niso še v polnosti sprejeli besed papeža.</p> <blockquote><p>»Včasih se celo pojmuje, kot da je samo po sebi samoumevno, da ženske delamo zastonj v Cerkvi, da delamo laiki zastonj. Ne gre le za denar, ampak tudi za priznanje našega dela, da nismo konkurenca duhovnikom, ampak smo njihov dopolnjujoči element."</p></blockquote> <p>Ljudje v Cerkvi, tako dr. Sraka, morajo biti odprti za nove izzive.</p> <blockquote><p>»Vsakdo, ki dela v Cerkvi, mora biti odprt za nove izzive, da ni ujet v en kliše, v eno podobo, če ga pa ni, pa vse propade.«</p></blockquote></p> 174758533 RTVSLO – Prvi 1222 clean Marec, prvi pomladni mesec, nekateri imenujejo mesec žensk. 8. marca ženske praznujejo mednarodni praznik žensk, 25. marca materinski dan. Po cerkvenem koledarju je na ta dan tudi praznik Marijinega oznanjenja. Zato v tokratni oddaji Sledi večnosti postavljamo v središče vlogo žensk v Katoliški cerkvi. Dobra poznavalka te teme je zagotovo dr. Marija Sraka, ki je svojo poklicno pot kot laikinja posvetila delu v Katoliški cerkvi. Desetletja je poučevala verouk, predavala staršem otrok, pisala skupaj z drugimi avtorji veroučne učbenike in delovala skoraj desetletje na Katehetskem uradu v Ljubljani. Danes kot upokojenka vodi duhovne vaje.<p>Pogovor z dr. Marijo Sraka</p><p><p>Marec, prvi pomladni mesec, nekateri imenujejo mesec žensk. 8. marca ženske praznujejo mednarodni praznik žensk, 25. marca materinski dan. Po cerkvenem koledarju je na ta dan tudi praznik Marijinega oznanjenja. Zato v tokratni oddaji Sledi večnosti postavljamo v središče vlogo žensk v Katoliški cerkvi. Dobra poznavalka te teme je zagotovo <strong>dr. Marija Sraka, </strong>ki je svojo poklicno pot kot laikinja posvetila delu v Katoliški cerkvi. Desetletja je poučevala verouk, predavala staršem otrok, pisala skupaj z drugimi avtorji veroučne učbenike in delovala skoraj desetletje na Katehetskem uradu v Ljubljani. Danes kot upokojenka vodi duhovne vaje.</p> <p>Dr. Marija Sraka, ko govori o vlogi žensk v Katoliški cerkvi, najprej poudari, da Jezus ni delal razlik med ženami in možmi. Te razlike so se vzpostavile skozi stoletja. Papež Frančišek pa v svojem pontifikatu v ospredje postavlja vlogo žene v Cerkvi, aktualizira zdajšnji odnos Cerkve do žensk v pogovoru dr. Sraka, in spomni na besede papeža Frančiška, ki je že na začetku svojega pontifikata poudaril, da Cerkev ne more biti brez žene, je nepogrešljiva za Cerkev, zato je treba poglobiti lik žene v Cerkvi. Naša sogovornica dr. Marija Sraka kritično ugotavlja, da vsi znotraj Cerkve niso še v polnosti sprejeli besed papeža.</p> <blockquote><p>»Včasih se celo pojmuje, kot da je samo po sebi samoumevno, da ženske delamo zastonj v Cerkvi, da delamo laiki zastonj. Ne gre le za denar, ampak tudi za priznanje našega dela, da nismo konkurenca duhovnikom, ampak smo njihov dopolnjujoči element."</p></blockquote> <p>Ljudje v Cerkvi, tako dr. Sraka, morajo biti odprti za nove izzive.</p> <blockquote><p>»Vsakdo, ki dela v Cerkvi, mora biti odprt za nove izzive, da ni ujet v en kliše, v eno podobo, če ga pa ni, pa vse propade.«</p></blockquote></p> Fri, 05 Mar 2021 14:00:00 +0000 Jezus ni delal razlik med ženami in možmi Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v času epidemije in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, razmišlja mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus. Med drugim pove, da je džamija od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. »Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.« <p>Pogovor z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom </p><p><p>Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v epidemiji in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji <strong>dr. Nedžadom Grabusom</strong>.</p> <p>Džamija je od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Povedano drugače: muslimani v Sloveniji ne morejo uresničevati pravice do verskega izražanja v skupnosti že štiri mesece, pove mufti dr. Grabus.</p> <blockquote><p>»Zelo težko je delati selekcijo med ljudmi, ki pridejo v verski objekt. Ker verska skupnost je namenjena vsem tistim, ki ne iščejo le resnice o onostranstvu, ampak tudi tistim, ki iščejo določeni mir v sakralnem objektu. Duhovniku je težko prepovedati človeku vstop v sakralni objekt, džamijo. V takih primerih ne nastopamo kot duhovniki, ampak kot represivni aparat. Zato smo se odločili, da v takšnih razmerah ne bomo eksperimentirali in bomo počakali na spremembo vladnih ukrepov.«</p></blockquote> <p>Naš sogovornik meni, da bo epidemija močno vplivala na občutja ljudi, na njihov osebni odnos do vere in do skupinskega doživljanja verskih obredov. Poda primerjavo med epidemijo in vojno. Med vojnami so bili verski objekti vedno kraji, kjer so ljudje skušali najti svoj osebni mir, ugotavlja dr. Grabus, zato po njegovem razmišljanju čas zdajšnje epidemije ni primerljiv z nobenim drugim obdobjem v svetovni zgodovini, niti z obdobjem komunizma, v katerem so vladale negativne predstave o religiji. Tudi tedaj so ljudje vedno našli pot v verski objekt, opominja mufti dr. Nedžad Grabus.</p> <blockquote><p>»Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«</p></blockquote></p> 174756318 RTVSLO – Prvi 1469 clean Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v času epidemije in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, razmišlja mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus. Med drugim pove, da je džamija od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. »Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.« <p>Pogovor z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom </p><p><p>Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v epidemiji in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji <strong>dr. Nedžadom Grabusom</strong>.</p> <p>Džamija je od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Povedano drugače: muslimani v Sloveniji ne morejo uresničevati pravice do verskega izražanja v skupnosti že štiri mesece, pove mufti dr. Grabus.</p> <blockquote><p>»Zelo težko je delati selekcijo med ljudmi, ki pridejo v verski objekt. Ker verska skupnost je namenjena vsem tistim, ki ne iščejo le resnice o onostranstvu, ampak tudi tistim, ki iščejo določeni mir v sakralnem objektu. Duhovniku je težko prepovedati človeku vstop v sakralni objekt, džamijo. V takih primerih ne nastopamo kot duhovniki, ampak kot represivni aparat. Zato smo se odločili, da v takšnih razmerah ne bomo eksperimentirali in bomo počakali na spremembo vladnih ukrepov.«</p></blockquote> <p>Naš sogovornik meni, da bo epidemija močno vplivala na občutja ljudi, na njihov osebni odnos do vere in do skupinskega doživljanja verskih obredov. Poda primerjavo med epidemijo in vojno. Med vojnami so bili verski objekti vedno kraji, kjer so ljudje skušali najti svoj osebni mir, ugotavlja dr. Grabus, zato po njegovem razmišljanju čas zdajšnje epidemije ni primerljiv z nobenim drugim obdobjem v svetovni zgodovini, niti z obdobjem komunizma, v katerem so vladale negativne predstave o religiji. Tudi tedaj so ljudje vedno našli pot v verski objekt, opominja mufti dr. Nedžad Grabus.</p> <blockquote><p>»Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«</p></blockquote></p> Thu, 25 Feb 2021 08:00:00 +0000 Koronavirus ne ogroža le zdravja ljudi, temveč tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka Za večino kristjanov se je začel na pepelnično sredo štiridesetdnevni predvelikonočni spokorni čas, postni čas. Pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe julijanskega koledarja vstopili v omenjeno obdobje v cerkvenem letu v drugi polovici marca. Kako doživljata postni čas pojasnjujeta župnik v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani, pater frančiškan Pavle Jakop in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić. <p>Pogovor s patrom Pavletom Jakopom in s parohom Dejanom Mandićem</p><p><p>Za večino kristjanov se je začel na pepelnično sredo štiridesetdnevni predvelikonočni spokorni čas, postni čas. Pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe julijanskega koledarja vstopili v omenjeno obdobje v cerkvenem letu v drugi polovici marca. Kako doživljata postni čas pojasnjujeta župnik v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani,  pater frančiškan Pavle Jakop in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.</p> <p>&nbsp;</p> <p>p. Pavle Jakop:</p> <blockquote><p>»Cilj posta je, da nas pripelje do velike noči. Sama pot bi bila nesmiselna, če ne bi imela presežne vrednosti. Osredotočiti se samo na hrano v postnem času, bi bilo zgrešeno. To je potem samo dieta, ki jo lahko imamo zaradi drugih razlogov.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Paroh Dejan Mandić:</p> <blockquote><p>»Post je molitev, priprava telesa in duše na največji krščanski praznik, veliko noč.«</p></blockquote></p> 174755073 RTVSLO – Prvi 1065 clean Za večino kristjanov se je začel na pepelnično sredo štiridesetdnevni predvelikonočni spokorni čas, postni čas. Pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe julijanskega koledarja vstopili v omenjeno obdobje v cerkvenem letu v drugi polovici marca. Kako doživljata postni čas pojasnjujeta župnik v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani, pater frančiškan Pavle Jakop in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić. <p>Pogovor s patrom Pavletom Jakopom in s parohom Dejanom Mandićem</p><p><p>Za večino kristjanov se je začel na pepelnično sredo štiridesetdnevni predvelikonočni spokorni čas, postni čas. Pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe julijanskega koledarja vstopili v omenjeno obdobje v cerkvenem letu v drugi polovici marca. Kako doživljata postni čas pojasnjujeta župnik v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani,  pater frančiškan Pavle Jakop in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.</p> <p>&nbsp;</p> <p>p. Pavle Jakop:</p> <blockquote><p>»Cilj posta je, da nas pripelje do velike noči. Sama pot bi bila nesmiselna, če ne bi imela presežne vrednosti. Osredotočiti se samo na hrano v postnem času, bi bilo zgrešeno. To je potem samo dieta, ki jo lahko imamo zaradi drugih razlogov.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Paroh Dejan Mandić:</p> <blockquote><p>»Post je molitev, priprava telesa in duše na največji krščanski praznik, veliko noč.«</p></blockquote></p> Fri, 19 Feb 2021 14:00:00 +0000 V središču posta ni odpoved hrani, temveč priprava telesa in duše na veliko noč Novi izmirski nadškof metropolit dr. Martin Kmetec je misijonar v Turčiji že dvajset let. Pred nastopom škofovske službe je bil predstojnik minoritske skupnosti v Carigradu. Papež Frančišek ga je imenoval za nadškofa v začetku decembra lani, škofovsko posvečenje je prejel v začetku februarja letos. V več milijonskem mestu Izmir se po oceni dr. Kmetca približno dva tisoč ljudi opredeljuje za katoličane, v celotni škofiji pet tisoč ljudi, in so kot poudarja naš sogovornik absolutna manjšina. Duhovno oskrbo zagotavlja 15 duhovnikov in 6 redovnic tej majhni krščanski skupnosti med večinskim muslimanskim prebivalstvom. O verskem dialogu in o vlogi škofa v omenjenih okoliščinah nadškof dr. Kmetec razmišlja: »Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo tega dialoga več. Zaradi političnih razmer ga je danes malo manj. Škofijska karitas pa pomaga vsem ljudem ne glede na veroizpoved. Vloga nadškofa v medverskem dialogu je biti pozitivno naravnan in odprt do vseh ljudi, tudi do predstavnikov islamske skupnosti in civilnih oblasti. Želim si razsodnosti in notranje moči pri opravljanju škofovske službe.« <p>Pogovor z novim nadškofom v Izmirju v Turčiji, slovenskim minoritom, dr. Martinom Kmetcem</p><p><p>Novi izmirski nadškof metropolit dr. Martin Kmetec je misijonar v Turčiji že dvajset let. Pred nastopom škofovske službe je bil predstojnik minoritske skupnosti v Carigradu. Papež Frančišek ga je imenoval za nadškofa v začetku decembra lani, škofovsko posvečenje je prejel v začetku februarja letos. V več milijonskem mestu Izmir se po oceni dr. Kmetca približno dva tisoč ljudi opredeljuje za katoličane, v celotni škofiji pet tisoč ljudi, in so kot poudarja naš sogovornik absolutna manjšina. Duhovno oskrbo zagotavlja 15 duhovnikov in 6 redovnic  tej majhni krščanski skupnosti med večinskim muslimanskim prebivalstvom. O verskem dialogu in o vlogi škofa v omenjenih okoliščinah nadškof dr. Kmetec razmišlja:</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>&nbsp;</p> <p>»Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo tega dialoga več. Zaradi političnih razmer ga je danes malo manj. Škofijska karitas pa pomaga vsem ljudem ne glede na veroizpoved. Vloga nadškofa v medverskem dialogu je biti pozitivno naravnan in odprt do vseh ljudi, tudi do predstavnikov islamske skupnosti in civilnih oblasti. Želim si razsodnosti in notranje moči pri opravljanju škofovske službe.«</p></blockquote></p> 174753294 RTVSLO – Prvi 1148 clean Novi izmirski nadškof metropolit dr. Martin Kmetec je misijonar v Turčiji že dvajset let. Pred nastopom škofovske službe je bil predstojnik minoritske skupnosti v Carigradu. Papež Frančišek ga je imenoval za nadškofa v začetku decembra lani, škofovsko posvečenje je prejel v začetku februarja letos. V več milijonskem mestu Izmir se po oceni dr. Kmetca približno dva tisoč ljudi opredeljuje za katoličane, v celotni škofiji pet tisoč ljudi, in so kot poudarja naš sogovornik absolutna manjšina. Duhovno oskrbo zagotavlja 15 duhovnikov in 6 redovnic tej majhni krščanski skupnosti med večinskim muslimanskim prebivalstvom. O verskem dialogu in o vlogi škofa v omenjenih okoliščinah nadškof dr. Kmetec razmišlja: »Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo tega dialoga več. Zaradi političnih razmer ga je danes malo manj. Škofijska karitas pa pomaga vsem ljudem ne glede na veroizpoved. Vloga nadškofa v medverskem dialogu je biti pozitivno naravnan in odprt do vseh ljudi, tudi do predstavnikov islamske skupnosti in civilnih oblasti. Želim si razsodnosti in notranje moči pri opravljanju škofovske službe.« <p>Pogovor z novim nadškofom v Izmirju v Turčiji, slovenskim minoritom, dr. Martinom Kmetcem</p><p><p>Novi izmirski nadškof metropolit dr. Martin Kmetec je misijonar v Turčiji že dvajset let. Pred nastopom škofovske službe je bil predstojnik minoritske skupnosti v Carigradu. Papež Frančišek ga je imenoval za nadškofa v začetku decembra lani, škofovsko posvečenje je prejel v začetku februarja letos. V več milijonskem mestu Izmir se po oceni dr. Kmetca približno dva tisoč ljudi opredeljuje za katoličane, v celotni škofiji pet tisoč ljudi, in so kot poudarja naš sogovornik absolutna manjšina. Duhovno oskrbo zagotavlja 15 duhovnikov in 6 redovnic  tej majhni krščanski skupnosti med večinskim muslimanskim prebivalstvom. O verskem dialogu in o vlogi škofa v omenjenih okoliščinah nadškof dr. Kmetec razmišlja:</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>&nbsp;</p> <p>»Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo tega dialoga več. Zaradi političnih razmer ga je danes malo manj. Škofijska karitas pa pomaga vsem ljudem ne glede na veroizpoved. Vloga nadškofa v medverskem dialogu je biti pozitivno naravnan in odprt do vseh ljudi, tudi do predstavnikov islamske skupnosti in civilnih oblasti. Želim si razsodnosti in notranje moči pri opravljanju škofovske službe.«</p></blockquote></p> Fri, 12 Feb 2021 14:00:00 +0000 Želim si razsodnosti in notranje moči pri opravljanju škofovske službe NAPOVED (živa): V tokratnih Sledeh večnosti se bomo vsebinsko dotaknili jutrišnjega slovenskega kulturnega praznika. Oddaja ima delovni podnaslov »umetnost in sveto«, v njej pa gostimo psihologinjo in glasbenico dr.Katarino Habe iz Ljubljane in duhovnika, pisatelja, eseista, vsestranskega razumnika patra dr.Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline.Vsaka prava umetnost, ki prihaja iz globin človekovega srca, nosi v sebi prvine svetega, aromo Boga. <p>Vsaka prava umetnost, ki prihaja iz globin človekovega srca, nosi v sebi prvine svetega, aromo Boga.</p><p><p>V tokratnih Sledeh večnosti se bomo vsebinsko dotaknili jutrišnjega slovenskega kulturnega praznika. Oddaja ima delovni podnaslov »umetnost in sveto«, v njej pa gostimo psihologinjo in glasbenico dr.Katarino Habe iz Ljubljane in duhovnika, pisatelja, eseista, vsestranskega razumnika patra dr.Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline. Vsaka prava umetnost, ki prihaja iz globin človekovega srca, nosi v sebi prvine svetega, aromo Boga.</p></p> 174751699 RTVSLO – Prvi 1593 clean NAPOVED (živa): V tokratnih Sledeh večnosti se bomo vsebinsko dotaknili jutrišnjega slovenskega kulturnega praznika. Oddaja ima delovni podnaslov »umetnost in sveto«, v njej pa gostimo psihologinjo in glasbenico dr.Katarino Habe iz Ljubljane in duhovnika, pisatelja, eseista, vsestranskega razumnika patra dr.Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline.Vsaka prava umetnost, ki prihaja iz globin človekovega srca, nosi v sebi prvine svetega, aromo Boga. <p>Vsaka prava umetnost, ki prihaja iz globin človekovega srca, nosi v sebi prvine svetega, aromo Boga.</p><p><p>V tokratnih Sledeh večnosti se bomo vsebinsko dotaknili jutrišnjega slovenskega kulturnega praznika. Oddaja ima delovni podnaslov »umetnost in sveto«, v njej pa gostimo psihologinjo in glasbenico dr.Katarino Habe iz Ljubljane in duhovnika, pisatelja, eseista, vsestranskega razumnika patra dr.Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline. Vsaka prava umetnost, ki prihaja iz globin človekovega srca, nosi v sebi prvine svetega, aromo Boga.</p></p> Fri, 05 Feb 2021 14:15:00 +0000 Umetnost in sveto Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem je že 69. leto zapored izdala letno publikacijo Evangeličanski koledar. K letošnji publikaciji je dodala faksimile prvega evangeličanskega koledarja Luther kalendari, ki je izšel pred sto leti. V snovanje in v vsebino evangeličanskega tiska je že leta vpet častni škof evangeličanske cerkve pri nas mag. Geza Erniša. Kot urednik Evangeličanskega koledarja in Evangeličanskega lista, ki ga Cerkev izdaja enkrat na mesec, ugotavlja, da ljudje tudi v današnjem času radi posežejo po verskem tisku. »Želim pa si, da bi bil verski tisk teološko, dogmatsko, obarvan, na drugi strani pa dovolj ekumensko odprt do drugače verujočih kot neverujočih, do slehernika.« Evangeličanski koledar, ki je precej obsežnejša tiskovina, kot Evangeličanski list objavljata strokovne in poljudne članke ter duhovna razmišljanja, beležita dogodke v Cerkvi. Madžarsko govoreči verniki lahko v njiju preberejo tudi članke v svojem jeziku. Evangeličanski koledar 2021 prinaša vernicam in vernikom med drugim članek dr. Klaudije Sedar o novi Evangeličanski pesmarici, v kateri je zbranih 557 pesmi, ki so nastajale več stoletij. Dr. Sedar piše še o življenju in delu prvega slovenskega slovničarja in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. Njegovo 500. obletnico rojstva smo praznovali lani. Dr. Kozma Ahačič v svojem članku ugotavlja, da se vpliv Bohoričeve slovnice še danes ni končal, in da je to genialno delo v evropskem smislu. Evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip predstavi vlogo Katharine von Bora, žene dr. Martina Luthra. Letošnja publikacija Evangeličanski koledar je obogatena s prvim evangeličanskim koledarjem iz pred 100 let, Luther kalendari na prestopno leto 1920. »Evangeličanski koledar je najstarejša tovrstna publikacija. Vedno je služil, da so ljudje ostali zvesti svoji veri in nacionalni identiteti. Jim prinašal različne vsebine v njihova življenja. Jih spodbujal k moralno – etičnemu življenju.« <p> Pogovor s častnim škofom Evangeličanske cerkve AV na Slovenskem mag. Gezo Ernišo</p><p><p>Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem je že 69. leto zapored izdala letno publikacijo Evangeličanski koledar. K letošnji publikaciji je dodala faksimile prvega evangeličanskega koledarja Luther kalendari, ki je izšel pred sto leti. V snovanje in v vsebino evangeličanskega tiska je že leta vpet častni škof evangeličanske cerkve pri nas mag. Geza Erniša. Kot urednik Evangeličanskega koledarja in Evangeličanskega lista, ki ga Cerkev izdaja enkrat na mesec, ugotavlja, da ljudje tudi v današnjem času radi posežejo po verskem tisku.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Želim pa si, da bi bil verski tisk teološko, dogmatsko, obarvan, na drugi strani pa dovolj ekumensko odprt do drugače verujočih kot neverujočih, do slehernika.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Evangeličanski koledar, ki je precej obsežnejša tiskovina, kot Evangeličanski list objavljata strokovne in poljudne članke ter duhovna razmišljanja, beležita dogodke v Cerkvi. Madžarsko govoreči verniki lahko v njiju preberejo tudi članke v svojem jeziku.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Evangeličanski koledar 2021  prinaša vernicam in vernikom med drugim članek dr. Klaudije Sedar o novi Evangeličanski pesmarici, v kateri je zbranih 557 pesmi, ki so nastajale več stoletij. Dr. Sedar piše še o življenju in delu prvega slovenskega slovničarja in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. Njegovo 500. obletnico rojstva smo praznovali lani. Dr. Kozma Ahačič v svojem članku ugotavlja, da se vpliv Bohoričeve slovnice še danes ni končal, in da je to genialno delo v evropskem smislu. Evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip predstavi vlogo Katharine von Bora, žene dr. Martina Luthra.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Letošnja publikacija Evangeličanski koledar je obogatena s prvim evangeličanskim koledarjem iz pred 100 let, Luther kalendari na prestopno leto 1920.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Evangeličanski koledar je najstarejša tovrstna publikacija. Vedno je služil, da so ljudje ostali zvesti svoji veri in nacionalni identiteti. Jim prinašal različne vsebine v njihova življenja. Jih spodbujal k moralno – etičnemu življenju.«</p></blockquote></p> 174749119 RTVSLO – Prvi 1482 clean Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem je že 69. leto zapored izdala letno publikacijo Evangeličanski koledar. K letošnji publikaciji je dodala faksimile prvega evangeličanskega koledarja Luther kalendari, ki je izšel pred sto leti. V snovanje in v vsebino evangeličanskega tiska je že leta vpet častni škof evangeličanske cerkve pri nas mag. Geza Erniša. Kot urednik Evangeličanskega koledarja in Evangeličanskega lista, ki ga Cerkev izdaja enkrat na mesec, ugotavlja, da ljudje tudi v današnjem času radi posežejo po verskem tisku. »Želim pa si, da bi bil verski tisk teološko, dogmatsko, obarvan, na drugi strani pa dovolj ekumensko odprt do drugače verujočih kot neverujočih, do slehernika.« Evangeličanski koledar, ki je precej obsežnejša tiskovina, kot Evangeličanski list objavljata strokovne in poljudne članke ter duhovna razmišljanja, beležita dogodke v Cerkvi. Madžarsko govoreči verniki lahko v njiju preberejo tudi članke v svojem jeziku. Evangeličanski koledar 2021 prinaša vernicam in vernikom med drugim članek dr. Klaudije Sedar o novi Evangeličanski pesmarici, v kateri je zbranih 557 pesmi, ki so nastajale več stoletij. Dr. Sedar piše še o življenju in delu prvega slovenskega slovničarja in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. Njegovo 500. obletnico rojstva smo praznovali lani. Dr. Kozma Ahačič v svojem članku ugotavlja, da se vpliv Bohoričeve slovnice še danes ni končal, in da je to genialno delo v evropskem smislu. Evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip predstavi vlogo Katharine von Bora, žene dr. Martina Luthra. Letošnja publikacija Evangeličanski koledar je obogatena s prvim evangeličanskim koledarjem iz pred 100 let, Luther kalendari na prestopno leto 1920. »Evangeličanski koledar je najstarejša tovrstna publikacija. Vedno je služil, da so ljudje ostali zvesti svoji veri in nacionalni identiteti. Jim prinašal različne vsebine v njihova življenja. Jih spodbujal k moralno – etičnemu življenju.« <p> Pogovor s častnim škofom Evangeličanske cerkve AV na Slovenskem mag. Gezo Ernišo</p><p><p>Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem je že 69. leto zapored izdala letno publikacijo Evangeličanski koledar. K letošnji publikaciji je dodala faksimile prvega evangeličanskega koledarja Luther kalendari, ki je izšel pred sto leti. V snovanje in v vsebino evangeličanskega tiska je že leta vpet častni škof evangeličanske cerkve pri nas mag. Geza Erniša. Kot urednik Evangeličanskega koledarja in Evangeličanskega lista, ki ga Cerkev izdaja enkrat na mesec, ugotavlja, da ljudje tudi v današnjem času radi posežejo po verskem tisku.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Želim pa si, da bi bil verski tisk teološko, dogmatsko, obarvan, na drugi strani pa dovolj ekumensko odprt do drugače verujočih kot neverujočih, do slehernika.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Evangeličanski koledar, ki je precej obsežnejša tiskovina, kot Evangeličanski list objavljata strokovne in poljudne članke ter duhovna razmišljanja, beležita dogodke v Cerkvi. Madžarsko govoreči verniki lahko v njiju preberejo tudi članke v svojem jeziku.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Evangeličanski koledar 2021  prinaša vernicam in vernikom med drugim članek dr. Klaudije Sedar o novi Evangeličanski pesmarici, v kateri je zbranih 557 pesmi, ki so nastajale več stoletij. Dr. Sedar piše še o življenju in delu prvega slovenskega slovničarja in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. Njegovo 500. obletnico rojstva smo praznovali lani. Dr. Kozma Ahačič v svojem članku ugotavlja, da se vpliv Bohoričeve slovnice še danes ni končal, in da je to genialno delo v evropskem smislu. Evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip predstavi vlogo Katharine von Bora, žene dr. Martina Luthra.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Letošnja publikacija Evangeličanski koledar je obogatena s prvim evangeličanskim koledarjem iz pred 100 let, Luther kalendari na prestopno leto 1920.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Evangeličanski koledar je najstarejša tovrstna publikacija. Vedno je služil, da so ljudje ostali zvesti svoji veri in nacionalni identiteti. Jim prinašal različne vsebine v njihova življenja. Jih spodbujal k moralno – etičnemu življenju.«</p></blockquote></p> Fri, 29 Jan 2021 16:00:00 +0000 Ljudje še vedno radi posežejo po verskem tisku V javnosti se pojavlja precej vneta razprava o etičnosti pridobivanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, pa tudi o njegovih stranskih učinkih. Med kristjani je zaokrožila trditev, da so pri njegovem razvoju uporabili celice človeških zarodkov. Ta podatek so odločno zavrnili številni strokovnjaki, tudi Vatikan je uradno sporočil, da cepiva proti covidu- 19 za kristjane niso etično sporna. O delovanju cepiva in o etičnih zadržkih pri cepljenju proti novi koronavirusni bolezni smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja biotehnoloških znanosti dr. Alešem Štrancarjem. »Prvo kot prvo sem kristjan, in se bom cepil proti covidu- 19, in nimam prav nobenih zadržkov do cepiva. Vse te razprave so postale iracionalne. Ne govorimo več o kakovosti cepiva, o dejanskih lastnosti cepiva, ampak se gremo različne ideologije. Tudi nekateri kristjani povsem iracionalno govorijo o cepivu, njihovo govorjenje nima nič z vedenjem o cepivu. V cepivu proti covidu- 19, niti v nobenem drugem, ki so proizvedena pod kontrolo regulatorjev, ni nič človeškega. V proizvodnji cepiva sodeluje sto tisoče ljudi, in nihče pred njimi ne bi mogel skriti uporabo celic zarodkov pri proizvodnji cepiva.« Dr. Štrancar ne zagovarja obveznega cepljenja, prav tako ne zanika, da imajo lahko nekatera cepiva stranske učinke, da lahko povzročijo zaplete pri posamezniku. Vendar je po njegovem mnenju treba tehtati med koristnostjo in posledicami cepljenja. »Ljudje, ki širijo neresnice o cepljenju, morajo za svoja dejanja odgovarjati z denarno kaznijo. Če bo naše nerazumno javno delovanje proti cepljenju prepričalo samo enega človeka, da se ne bo cepil, smo soodgovorni za njegovo smrt. Zato, ko se bomo odločali za ali proti cepljenju, imejmo v mislih sočloveka, ne le sebe.« <p>Pogovor z dr. Alešem Štrancarjem</p><p><p>&nbsp;</p> <p>V javnosti se pojavlja precej vneta razprava o etičnosti pridobivanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, pa tudi o njegovih stranskih učinkih. Med kristjani je zaokrožila trditev, da so pri njegovem razvoju uporabili celice človeških zarodkov. Ta podatek so odločno zavrnili številni strokovnjaki, tudi Vatikan je uradno sporočil, da cepiva proti covidu- 19 za kristjane niso etično sporna. O delovanju cepiva in o etičnih zadržkih pri cepljenju proti novi koronavirusni bolezni smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja biotehnoloških znanosti dr. Alešem Štrancarjem.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Prvo kot prvo sem kristjan, in se bom cepil proti covidu- 19, in nimam prav nobenih zadržkov do cepiva. Vse te razprave so postale iracionalne. Ne govorimo več o kakovosti cepiva, o dejanskih lastnosti cepiva, ampak se gremo različne ideologije. Tudi nekateri kristjani povsem iracionalno govorijo o cepivu, njihovo govorjenje nima nič z vedenjem o cepivu. V cepivu proti covidu- 19, niti v nobenem drugem, ki so proizvedena pod kontrolo regulatorjev, ni nič človeškega. V proizvodnji cepiva sodeluje sto tisoče ljudi, in nihče pred njimi ne bi mogel skriti uporabo celic zarodkov pri proizvodnji cepiva.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Dr. Štrancar ne zagovarja obveznega cepljenja, prav tako ne zanika, da imajo lahko nekatera cepiva stranske učinke, da lahko povzročijo zaplete pri posamezniku. Vendar je po njegovem mnenju treba tehtati med koristnostjo in posledicami cepljenja.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Ljudje, ki širijo neresnice o cepljenju, morajo za svoja dejanja odgovarjati z denarno kaznijo. Če bo naše nerazumno javno delovanje proti cepljenju prepričalo samo enega človeka, da se ne bo cepil, smo soodgovorni za njegovo smrt, če bo do nje prišlo. Zato, ko se bomo odločali za ali proti cepljenju, imejmo v mislih sočloveka, ne le sebe.«</p></blockquote></p> 174748351 RTVSLO – Prvi 1428 clean V javnosti se pojavlja precej vneta razprava o etičnosti pridobivanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, pa tudi o njegovih stranskih učinkih. Med kristjani je zaokrožila trditev, da so pri njegovem razvoju uporabili celice človeških zarodkov. Ta podatek so odločno zavrnili številni strokovnjaki, tudi Vatikan je uradno sporočil, da cepiva proti covidu- 19 za kristjane niso etično sporna. O delovanju cepiva in o etičnih zadržkih pri cepljenju proti novi koronavirusni bolezni smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja biotehnoloških znanosti dr. Alešem Štrancarjem. »Prvo kot prvo sem kristjan, in se bom cepil proti covidu- 19, in nimam prav nobenih zadržkov do cepiva. Vse te razprave so postale iracionalne. Ne govorimo več o kakovosti cepiva, o dejanskih lastnosti cepiva, ampak se gremo različne ideologije. Tudi nekateri kristjani povsem iracionalno govorijo o cepivu, njihovo govorjenje nima nič z vedenjem o cepivu. V cepivu proti covidu- 19, niti v nobenem drugem, ki so proizvedena pod kontrolo regulatorjev, ni nič človeškega. V proizvodnji cepiva sodeluje sto tisoče ljudi, in nihče pred njimi ne bi mogel skriti uporabo celic zarodkov pri proizvodnji cepiva.« Dr. Štrancar ne zagovarja obveznega cepljenja, prav tako ne zanika, da imajo lahko nekatera cepiva stranske učinke, da lahko povzročijo zaplete pri posamezniku. Vendar je po njegovem mnenju treba tehtati med koristnostjo in posledicami cepljenja. »Ljudje, ki širijo neresnice o cepljenju, morajo za svoja dejanja odgovarjati z denarno kaznijo. Če bo naše nerazumno javno delovanje proti cepljenju prepričalo samo enega človeka, da se ne bo cepil, smo soodgovorni za njegovo smrt. Zato, ko se bomo odločali za ali proti cepljenju, imejmo v mislih sočloveka, ne le sebe.« <p>Pogovor z dr. Alešem Štrancarjem</p><p><p>&nbsp;</p> <p>V javnosti se pojavlja precej vneta razprava o etičnosti pridobivanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, pa tudi o njegovih stranskih učinkih. Med kristjani je zaokrožila trditev, da so pri njegovem razvoju uporabili celice človeških zarodkov. Ta podatek so odločno zavrnili številni strokovnjaki, tudi Vatikan je uradno sporočil, da cepiva proti covidu- 19 za kristjane niso etično sporna. O delovanju cepiva in o etičnih zadržkih pri cepljenju proti novi koronavirusni bolezni smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja biotehnoloških znanosti dr. Alešem Štrancarjem.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Prvo kot prvo sem kristjan, in se bom cepil proti covidu- 19, in nimam prav nobenih zadržkov do cepiva. Vse te razprave so postale iracionalne. Ne govorimo več o kakovosti cepiva, o dejanskih lastnosti cepiva, ampak se gremo različne ideologije. Tudi nekateri kristjani povsem iracionalno govorijo o cepivu, njihovo govorjenje nima nič z vedenjem o cepivu. V cepivu proti covidu- 19, niti v nobenem drugem, ki so proizvedena pod kontrolo regulatorjev, ni nič človeškega. V proizvodnji cepiva sodeluje sto tisoče ljudi, in nihče pred njimi ne bi mogel skriti uporabo celic zarodkov pri proizvodnji cepiva.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Dr. Štrancar ne zagovarja obveznega cepljenja, prav tako ne zanika, da imajo lahko nekatera cepiva stranske učinke, da lahko povzročijo zaplete pri posamezniku. Vendar je po njegovem mnenju treba tehtati med koristnostjo in posledicami cepljenja.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Ljudje, ki širijo neresnice o cepljenju, morajo za svoja dejanja odgovarjati z denarno kaznijo. Če bo naše nerazumno javno delovanje proti cepljenju prepričalo samo enega človeka, da se ne bo cepil, smo soodgovorni za njegovo smrt, če bo do nje prišlo. Zato, ko se bomo odločali za ali proti cepljenju, imejmo v mislih sočloveka, ne le sebe.«</p></blockquote></p> Fri, 22 Jan 2021 20:30:00 +0000 Kot kristjan nimam zadržkov do cepiva proti covidu- 19 Založba Ognjišče je v zbirki Zgodbe za dušo pred kratkim izdalo knjigo z naslovom »V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod – Zgodbe za čas trpljenja in preizkušnje«. Ves svet se zdaj sooča s težavami, številni pa tudi s trpljenjem v času pandemije covida-19. Zgodbe o premagovanju trpljenju, iskanju opore v Bogu, je zbral in uredil katoliški duhovnik mag. Božo Rustja. 174746378 RTVSLO – Prvi 1313 clean Založba Ognjišče je v zbirki Zgodbe za dušo pred kratkim izdalo knjigo z naslovom »V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod – Zgodbe za čas trpljenja in preizkušnje«. Ves svet se zdaj sooča s težavami, številni pa tudi s trpljenjem v času pandemije covida-19. Zgodbe o premagovanju trpljenju, iskanju opore v Bogu, je zbral in uredil katoliški duhovnik mag. Božo Rustja. Thu, 14 Jan 2021 17:00:00 +0000 V preizkušnji mi bodi blIzu, Gospod Redovnica uršulinka Andreja Godnič je kot misijonarka opravljala svoje poslanstvo 12 let v Peruju. Februarja letos bo dve leti, odkar je v misijonu v Venezueli. Živi in dela v Caracasu, kot pove, v bogatem predelu glavnega mesta, kjer ne ona ne njene sestre uršulinke ne živijo v pomanjkanju. Zato se čutijo kot del privilegirane manjšine. Večino svojega časa posveča delu v vrtcu, osnovni in srednji šoli za bogata venezuelska dekleta, ustanovi, ki jo vodijo uršulinke v Caracasu. Povezana je tudi s slovensko skupnostjo v Venezueli. Skupaj z nekaj slovenskimi potomci v Venezueli in Slovensko karitas išče načine za pomoč našim rojakom v tej deželi. Revščina, ki jo vidi na terenu, jo je globoka pretresla. Ugotavlja, da ta nima dna v Venezueli. To je katoliška dežela, kjer je Cerkev zelo živa, in politični režim ne preganja delovanja Cerkve, še med drugim pojasni misijonarka Andreja Godnič. <p>Pogovor z misijonarko Andrejo Godnič</p><p><p>Redovnica uršulinka Andreja Godnič je kot misijonarka opravljala svoje poslanstvo 12 let v Peruju. Februarja letos bo dve leti, odkar je v misijonu v Venezueli. Živi in dela v Caracasu, kot pove, v bogatem predelu glavnega mesta, kjer ne ona ne njene sestre uršulinke ne živijo v pomanjkanju. Zato se čutijo kot del privilegirane manjšine. Večino svojega časa posveča delu v vrtcu, osnovni in srednji šoli za bogata venezuelska dekleta, ustanovi, ki jo vodijo uršulinke v Caracasu. Povezana je tudi s slovensko skupnostjo v Venezueli. Skupaj z nekaj slovenskimi potomci v Venezueli in Slovensko karitas išče načine za pomoč našim rojakom v tej deželi. Revščina, ki jo vidi na terenu, jo je globoka pretresla. Ugotavlja, da ta nima dna v Venezueli. To je katoliška dežela, kjer je Cerkev zelo živa, in politični režim ne preganja delovanja Cerkve, še med drugim pojasni misijonarka Andreja Godnič.</p></p> 174745082 RTVSLO – Prvi 1199 clean Redovnica uršulinka Andreja Godnič je kot misijonarka opravljala svoje poslanstvo 12 let v Peruju. Februarja letos bo dve leti, odkar je v misijonu v Venezueli. Živi in dela v Caracasu, kot pove, v bogatem predelu glavnega mesta, kjer ne ona ne njene sestre uršulinke ne živijo v pomanjkanju. Zato se čutijo kot del privilegirane manjšine. Večino svojega časa posveča delu v vrtcu, osnovni in srednji šoli za bogata venezuelska dekleta, ustanovi, ki jo vodijo uršulinke v Caracasu. Povezana je tudi s slovensko skupnostjo v Venezueli. Skupaj z nekaj slovenskimi potomci v Venezueli in Slovensko karitas išče načine za pomoč našim rojakom v tej deželi. Revščina, ki jo vidi na terenu, jo je globoka pretresla. Ugotavlja, da ta nima dna v Venezueli. To je katoliška dežela, kjer je Cerkev zelo živa, in politični režim ne preganja delovanja Cerkve, še med drugim pojasni misijonarka Andreja Godnič. <p>Pogovor z misijonarko Andrejo Godnič</p><p><p>Redovnica uršulinka Andreja Godnič je kot misijonarka opravljala svoje poslanstvo 12 let v Peruju. Februarja letos bo dve leti, odkar je v misijonu v Venezueli. Živi in dela v Caracasu, kot pove, v bogatem predelu glavnega mesta, kjer ne ona ne njene sestre uršulinke ne živijo v pomanjkanju. Zato se čutijo kot del privilegirane manjšine. Večino svojega časa posveča delu v vrtcu, osnovni in srednji šoli za bogata venezuelska dekleta, ustanovi, ki jo vodijo uršulinke v Caracasu. Povezana je tudi s slovensko skupnostjo v Venezueli. Skupaj z nekaj slovenskimi potomci v Venezueli in Slovensko karitas išče načine za pomoč našim rojakom v tej deželi. Revščina, ki jo vidi na terenu, jo je globoka pretresla. Ugotavlja, da ta nima dna v Venezueli. To je katoliška dežela, kjer je Cerkev zelo živa, in politični režim ne preganja delovanja Cerkve, še med drugim pojasni misijonarka Andreja Godnič.</p></p> Fri, 08 Jan 2021 18:00:00 +0000 Venezuela, dežela, v kateri revščina nima dna Pripadniki in pripadnice Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji se pripravljajo na božič s štiridesetdnevnim postom. Praznovali ga bodo 7. januarja. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Rade Despotović pravi, da tako on kot verniki med epidemijo covida-19 težko opazujejo prazne cerkve, saj ni lahko biti brez duhovne hrane. To pa ljudje potrebujejo, da bi zdržali krizo, v kateri smo se znašli. <p>Pogovor s parohom Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Radetom Despotovičem</p><p><p>Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Rade Despotović svoje poslanstvo duhovnika pri nas opravlja 5 let. V pogovoru pove, da znotraj cerkve deluje šestnajst duhovnikov v osmih cerkvenih občinah po Sloveniji. Tako on kot verniki med epidemijo covida-19 težko opazujejo prazne cerkve, saj ni lahko biti brez duhovne hrane. To pa ljudje potrebujejo, da bi zdržali krizo, v kateri smo se znašli.</p> <p>Dogajanje v zvezi s koronavirusom je treba razlagati v svetlobi upanja. Ni vse zlo. V tem je skrivnost modrosti. Bog dopušča različne skušnjave s ciljem, da postanemo boljši, da se posvetimo pravim vrednotam, da se posvetimo drug drugemu.</p></p> 174741793 RTVSLO – Prvi 1220 clean Pripadniki in pripadnice Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji se pripravljajo na božič s štiridesetdnevnim postom. Praznovali ga bodo 7. januarja. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Rade Despotović pravi, da tako on kot verniki med epidemijo covida-19 težko opazujejo prazne cerkve, saj ni lahko biti brez duhovne hrane. To pa ljudje potrebujejo, da bi zdržali krizo, v kateri smo se znašli. <p>Pogovor s parohom Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Radetom Despotovičem</p><p><p>Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Rade Despotović svoje poslanstvo duhovnika pri nas opravlja 5 let. V pogovoru pove, da znotraj cerkve deluje šestnajst duhovnikov v osmih cerkvenih občinah po Sloveniji. Tako on kot verniki med epidemijo covida-19 težko opazujejo prazne cerkve, saj ni lahko biti brez duhovne hrane. To pa ljudje potrebujejo, da bi zdržali krizo, v kateri smo se znašli.</p> <p>Dogajanje v zvezi s koronavirusom je treba razlagati v svetlobi upanja. Ni vse zlo. V tem je skrivnost modrosti. Bog dopušča različne skušnjave s ciljem, da postanemo boljši, da se posvetimo pravim vrednotam, da se posvetimo drug drugemu.</p></p> Thu, 31 Dec 2020 16:00:00 +0000 Ljudje potrebujemo duhovno hrano, da bi zdržali krizo Za tokratno oddajo Sledi večnosti smo izbrali nekaj utrinkov iz oddaj Sledi večnosti v letu 2020. To leto je zaznamovala zdravstvena kriza zaradi nalezljive bolezni covid-19, ki je vplivala tudi na delovanje cerkva in verskih skupnosti. 174742231 RTVSLO – Prvi 874 clean Za tokratno oddajo Sledi večnosti smo izbrali nekaj utrinkov iz oddaj Sledi večnosti v letu 2020. To leto je zaznamovala zdravstvena kriza zaradi nalezljive bolezni covid-19, ki je vplivala tudi na delovanje cerkva in verskih skupnosti. Fri, 25 Dec 2020 19:00:00 +0000 Sledi večnosti 2020 Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore premišljuje o doživljanju božiča v protikoronskih ukrepih. Nespoštovanje le-teh pri delu ljudi izvira iz nekdanje države Jugoslavije, ko ljudje niso ponotranjili navodil oblasti, in to »mi vlečemo še danes kot dediščino našega narodnega telesa. Gre za naš odnos do oblasti in države,« ugotavlja Zore. Trenutno politično dogajanje v državi ocenjuje kot brezobzirni boj za oblast, ko v ospredju ni skrb za življenja in dobrobit ljudi. Nadškof Zore upa, da nas je epidemija naučila odgovornosti, da se znamo začasno odpovedati nebistvenim stvarem v življenju. <p>Pogovor z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Stanislavom Zoretom </p><p><p>Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore premišljuje o doživljanju božiča v protikoronskih ukrepih. Nespoštovanje le-teh pri delu ljudi izvira iz nekdanje države Jugoslavije, ko ljudje niso ponotranjili navodil oblasti, in to »mi vlečemo še danes kot dediščino našega narodnega telesa. Gre za naš odnos do oblasti in države,« ugotavlja Zore.  Trenutno politično dogajanje v državi ocenjuje kot brezobzirni boj za oblast, ko v ospredju ni skrb za življenja in dobrobit ljudi. Nadškof Zore upa, da nas je epidemija naučila odgovornosti, da se znamo začasno odpovedati nebistvenim stvarem v življenju.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>Čisto vsem voščim, da bi skozi pandemijo, v katero se tudi letos rojeva naš Bog kot odrešenik, zrasli v solidarnosti, zrasli v zavesti odgovornosti za ta svet ter drug za drugega in zrasli tudi v tem neuničljivem upanju, ki nam ga podarja Bog.</p></blockquote></p> 174740707 RTVSLO – Prvi 1449 clean Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore premišljuje o doživljanju božiča v protikoronskih ukrepih. Nespoštovanje le-teh pri delu ljudi izvira iz nekdanje države Jugoslavije, ko ljudje niso ponotranjili navodil oblasti, in to »mi vlečemo še danes kot dediščino našega narodnega telesa. Gre za naš odnos do oblasti in države,« ugotavlja Zore. Trenutno politično dogajanje v državi ocenjuje kot brezobzirni boj za oblast, ko v ospredju ni skrb za življenja in dobrobit ljudi. Nadškof Zore upa, da nas je epidemija naučila odgovornosti, da se znamo začasno odpovedati nebistvenim stvarem v življenju. <p>Pogovor z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Stanislavom Zoretom </p><p><p>Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore premišljuje o doživljanju božiča v protikoronskih ukrepih. Nespoštovanje le-teh pri delu ljudi izvira iz nekdanje države Jugoslavije, ko ljudje niso ponotranjili navodil oblasti, in to »mi vlečemo še danes kot dediščino našega narodnega telesa. Gre za naš odnos do oblasti in države,« ugotavlja Zore.  Trenutno politično dogajanje v državi ocenjuje kot brezobzirni boj za oblast, ko v ospredju ni skrb za življenja in dobrobit ljudi. Nadškof Zore upa, da nas je epidemija naučila odgovornosti, da se znamo začasno odpovedati nebistvenim stvarem v življenju.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>Čisto vsem voščim, da bi skozi pandemijo, v katero se tudi letos rojeva naš Bog kot odrešenik, zrasli v solidarnosti, zrasli v zavesti odgovornosti za ta svet ter drug za drugega in zrasli tudi v tem neuničljivem upanju, ki nam ga podarja Bog.</p></blockquote></p> Fri, 18 Dec 2020 16:00:00 +0000 "Upam, da nas je epidemija naučila odgovornosti" Novoizvoljeni dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar, član salezijanske katoliške redovne družbe, si kot dekan v dveletnem mandatu želi uresničiti tri cilje: okrepiti vlogo študenta na fakulteti, izboljšati odnose med zaposlenimi na fakulteti, da bodo ti odnosi učno mesto za študente, in verska vprašanja vključiti v javno razpravo. Prepričan je, da se mora slovenska družba ukvarjati z verskimi vprašanji, ne pa jih pavšalno odrivati na stran.<p>Pogovor z dekanom Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janezom Vodičarjem.</p><p><p>Novoizvoljeni dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar, član salezijanske katoliške redovne družbe, si kot dekan v dveletnem mandatu želi uresničiti tri cilje: okrepiti vlogo študenta na fakulteti, izboljšati odnose med zaposlenimi na fakulteti, da bodo ti odnosi učno mesto za študente, in verska vprašanja vključiti v javno razpravo. Prepričan je, da se mora slovenska družba ukvarjati z verskimi vprašanji, ne pa jih pavšalno odrivati na stran.</p></p> 174738768 RTVSLO – Prvi 1486 clean Novoizvoljeni dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar, član salezijanske katoliške redovne družbe, si kot dekan v dveletnem mandatu želi uresničiti tri cilje: okrepiti vlogo študenta na fakulteti, izboljšati odnose med zaposlenimi na fakulteti, da bodo ti odnosi učno mesto za študente, in verska vprašanja vključiti v javno razpravo. Prepričan je, da se mora slovenska družba ukvarjati z verskimi vprašanji, ne pa jih pavšalno odrivati na stran.<p>Pogovor z dekanom Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janezom Vodičarjem.</p><p><p>Novoizvoljeni dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar, član salezijanske katoliške redovne družbe, si kot dekan v dveletnem mandatu želi uresničiti tri cilje: okrepiti vlogo študenta na fakulteti, izboljšati odnose med zaposlenimi na fakulteti, da bodo ti odnosi učno mesto za študente, in verska vprašanja vključiti v javno razpravo. Prepričan je, da se mora slovenska družba ukvarjati z verskimi vprašanji, ne pa jih pavšalno odrivati na stran.</p></p> Fri, 11 Dec 2020 12:00:00 +0000 Verskih vprašanj ne smemo pavšalno odrivati na stran Podnaslov tokratne oddaje Sledi večnosti je »izzivi človečnosti«, v njej pa sodelujeta arhidiakon Jože Vogrin - župnik v Slovenskih Konjicah in direktorica tamkajšnjega doma upokojencev Irena Vozlič Stjepčević. Slišali bomo, kako vseskozi župnija in upokojenski dom zgledno sodelujeta, tudi v tej epidemijskih kriznih časih. 174736679 RTVSLO – Prvi 1568 clean Podnaslov tokratne oddaje Sledi večnosti je »izzivi človečnosti«, v njej pa sodelujeta arhidiakon Jože Vogrin - župnik v Slovenskih Konjicah in direktorica tamkajšnjega doma upokojencev Irena Vozlič Stjepčević. Slišali bomo, kako vseskozi župnija in upokojenski dom zgledno sodelujeta, tudi v tej epidemijskih kriznih časih. Fri, 04 Dec 2020 09:00:00 +0000 Izzivi človečnosti Danes je prva adventna nedelja. Za kristjane se z njo začne adventno obdobje, ko se duhovno in tudi z zunanjimi znamenji, kot je prižiganje svečk na adventnem venčku, lotijo priprav na božič. Letos bo vse to znamenju epidemije. Evangeličanski duhovnik v cerkveni občini Ljubljana in nekdanji škof mag. Geza Filo ter direktor zavoda iskreni.net, zavoda za kulturo življenja, Igor Vovk razmišljata o veselju in upanju, ki ga prinaša božič, tudi v epidemiji. <p>Gostimo duhovnika Geza Filo in laika Igorja Vovka.</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Danes je prva adventna nedelja. Za kristjane se z njo začne adventno obdobje, ko se duhovno in tudi z zunanjimi znamenji, kot je prižiganje svečk na adventnem venčku, lotijo priprav na božič. Letos bo vse to v znamenju epidemije. Evangeličanski duhovnik v cerkveni občini Ljubljana in nekdanji škof mag. Geza Filo ter direktor zavoda iskreni.net, zavoda za kulturo življenja, Igor Vovk razmišljata o veselju in upanju, ki ga prinaša božič, tudi v epidemiji.</p></p> 174735564 RTVSLO – Prvi 1186 clean Danes je prva adventna nedelja. Za kristjane se z njo začne adventno obdobje, ko se duhovno in tudi z zunanjimi znamenji, kot je prižiganje svečk na adventnem venčku, lotijo priprav na božič. Letos bo vse to znamenju epidemije. Evangeličanski duhovnik v cerkveni občini Ljubljana in nekdanji škof mag. Geza Filo ter direktor zavoda iskreni.net, zavoda za kulturo življenja, Igor Vovk razmišljata o veselju in upanju, ki ga prinaša božič, tudi v epidemiji. <p>Gostimo duhovnika Geza Filo in laika Igorja Vovka.</p><p><p>&nbsp;</p> <p>Danes je prva adventna nedelja. Za kristjane se z njo začne adventno obdobje, ko se duhovno in tudi z zunanjimi znamenji, kot je prižiganje svečk na adventnem venčku, lotijo priprav na božič. Letos bo vse to v znamenju epidemije. Evangeličanski duhovnik v cerkveni občini Ljubljana in nekdanji škof mag. Geza Filo ter direktor zavoda iskreni.net, zavoda za kulturo življenja, Igor Vovk razmišljata o veselju in upanju, ki ga prinaša božič, tudi v epidemiji.</p></p> Fri, 27 Nov 2020 17:00:00 +0000 Epidemija - priložnost za bolj duhovno doživetje božica Vlada je v epidemiji covida-19 verskim uslužbencem prepovedala javno opravljanje obredov. Versko življenje se je umaknilo v zasebnost, kar pri številnih vernikih in tudi verskih uslužbencih – kot ugotavljajo duhovniki – sproža precej žalosti in drugih duševnih stisk. Zaradi prepovedi opravljanja obredov se cerkve in verske skupnosti srečujejo z občutnim zmanjšanjem prostovoljnih prispevkov ljudi. Zmanjkuje jim denarja za vzdrževanje sakralnih objektov, ki so del kulturne dediščine, in tudi za plačilo socialnih prispevkov za verske uslužbence. Zato je vlada tem na predlog cerkva in verskih skupnosti priskočila na pomoč s temeljnim mesečnim dohodkom in višjim prispevkom za socialno varnost. V tokratni oddaji Sledi večnosti o omenjeni pomoči razmišljata dr. Andrej Naglič iz Katoliške cerkve in mag. Nevzet Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji. <p>Vlada je med epidemijo koronavirusne bolezni verskim uslužbencem prepovedala javno opravljanje obredov.</p><p><p>Vlada je med epidemijo koronavirusne bolezni verskim uslužbencem prepovedala javno opravljanje obredov. Versko življenje se je umaknilo v zasebnost, to pa pri številnih vernikih in tudi verskih uslužbencih – kot ugotavljajo duhovniki – sproža precej žalosti in drugih duševnih stisk. Zaradi prepovedi opravljanja obredov se cerkve in verske skupnosti srečujejo z občutnim zmanjšanjem prostovoljnih prispevkov ljudi. Zmanjkuje jim denarja za vzdrževanje sakralnih objektov, ki so del kulturne dediščine, in tudi za plačilo socialnih prispevkov za verske uslužbence. Zato je vlada tem na predlog cerkva in verskih skupnosti priskočila na pomoč s temeljnim mesečnim dohodkom in višjim prispevkom za socialno varnost. V tokratni oddaji Sledi večnosti o omenjeni pomoči razmišljata dr. <strong>Andrej Naglič</strong> iz Katoliške cerkve in mag. <strong>Nevzet Porić</strong> iz Islamske skupnosti v Sloveniji.</p></p> 174733769 RTVSLO – Prvi 1492 clean Vlada je v epidemiji covida-19 verskim uslužbencem prepovedala javno opravljanje obredov. Versko življenje se je umaknilo v zasebnost, kar pri številnih vernikih in tudi verskih uslužbencih – kot ugotavljajo duhovniki – sproža precej žalosti in drugih duševnih stisk. Zaradi prepovedi opravljanja obredov se cerkve in verske skupnosti srečujejo z občutnim zmanjšanjem prostovoljnih prispevkov ljudi. Zmanjkuje jim denarja za vzdrževanje sakralnih objektov, ki so del kulturne dediščine, in tudi za plačilo socialnih prispevkov za verske uslužbence. Zato je vlada tem na predlog cerkva in verskih skupnosti priskočila na pomoč s temeljnim mesečnim dohodkom in višjim prispevkom za socialno varnost. V tokratni oddaji Sledi večnosti o omenjeni pomoči razmišljata dr. Andrej Naglič iz Katoliške cerkve in mag. Nevzet Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji. <p>Vlada je med epidemijo koronavirusne bolezni verskim uslužbencem prepovedala javno opravljanje obredov.</p><p><p>Vlada je med epidemijo koronavirusne bolezni verskim uslužbencem prepovedala javno opravljanje obredov. Versko življenje se je umaknilo v zasebnost, to pa pri številnih vernikih in tudi verskih uslužbencih – kot ugotavljajo duhovniki – sproža precej žalosti in drugih duševnih stisk. Zaradi prepovedi opravljanja obredov se cerkve in verske skupnosti srečujejo z občutnim zmanjšanjem prostovoljnih prispevkov ljudi. Zmanjkuje jim denarja za vzdrževanje sakralnih objektov, ki so del kulturne dediščine, in tudi za plačilo socialnih prispevkov za verske uslužbence. Zato je vlada tem na predlog cerkva in verskih skupnosti priskočila na pomoč s temeljnim mesečnim dohodkom in višjim prispevkom za socialno varnost. V tokratni oddaji Sledi večnosti o omenjeni pomoči razmišljata dr. <strong>Andrej Naglič</strong> iz Katoliške cerkve in mag. <strong>Nevzet Porić</strong> iz Islamske skupnosti v Sloveniji.</p></p> Fri, 20 Nov 2020 17:00:00 +0000 Pomoč verskim uslužbencem v epidemiji Mineva 100 let od rojstva ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Škofovsko službo je opravljal v prelomnem obdobju demokratičnih sprememb v Sloveniji ter na njeni poti v samostojnost in neodvisnost. S širino duha, strpnostjo in poznanstvi v evropskih visokih cerkvenih in političnih krogih je veliko prispeval k uresničitvi odločitve državljanov Slovenije na plebiscitu pred 30-imi leti. Dr. Šuštar pa je bil predvsem duhovnik, nadškof, ki si je močno prizadeval za uresničitev pravice do javnega izražanja veroizpovedi in za navzočnost cerkve v javnem življenju. Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani so pripravili simpozij ob stoletnici rojstva nadškofa Šuštarja. Pri založbi Družina so izdali vsebinsko in slikovno zelo bogato znanstveno monografijo o nadškofu Šuštarju.<p>Mineva 100 let od rojstva ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja.</p><p><p>Mineva 100 let od rojstva ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Škofovsko službo je opravljal v prelomnem obdobju demokratičnih sprememb v Sloveniji ter na njeni poti v samostojnost in neodvisnost. S širino duha, strpnostjo in poznanstvi v evropskih visokih cerkvenih in političnih krogih je veliko prispeval k uresničitvi odločitve državljanov Slovenije na plebiscitu pred 30-imi leti. Dr. Šuštar pa je bil predvsem duhovnik, nadškof, ki si je močno prizadeval za uresničitev pravice do javnega izražanja veroizpovedi in za navzočnost cerkve v javnem življenju.</p></p> 174732142 RTVSLO – Prvi 1343 clean Mineva 100 let od rojstva ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Škofovsko službo je opravljal v prelomnem obdobju demokratičnih sprememb v Sloveniji ter na njeni poti v samostojnost in neodvisnost. S širino duha, strpnostjo in poznanstvi v evropskih visokih cerkvenih in političnih krogih je veliko prispeval k uresničitvi odločitve državljanov Slovenije na plebiscitu pred 30-imi leti. Dr. Šuštar pa je bil predvsem duhovnik, nadškof, ki si je močno prizadeval za uresničitev pravice do javnega izražanja veroizpovedi in za navzočnost cerkve v javnem življenju. Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani so pripravili simpozij ob stoletnici rojstva nadškofa Šuštarja. Pri založbi Družina so izdali vsebinsko in slikovno zelo bogato znanstveno monografijo o nadškofu Šuštarju.<p>Mineva 100 let od rojstva ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja.</p><p><p>Mineva 100 let od rojstva ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Škofovsko službo je opravljal v prelomnem obdobju demokratičnih sprememb v Sloveniji ter na njeni poti v samostojnost in neodvisnost. S širino duha, strpnostjo in poznanstvi v evropskih visokih cerkvenih in političnih krogih je veliko prispeval k uresničitvi odločitve državljanov Slovenije na plebiscitu pred 30-imi leti. Dr. Šuštar pa je bil predvsem duhovnik, nadškof, ki si je močno prizadeval za uresničitev pravice do javnega izražanja veroizpovedi in za navzočnost cerkve v javnem življenju.</p></p> Fri, 13 Nov 2020 17:00:00 +0000 Spoštujmo vsakega človeka in mu priznajmo dostojanstvo Naš gost je slovenski rojak- upokojeni duhovnik dr. Franc Prosenjak, ki je večino svojega življenja preživel v Nemčiji. V slovenskem prevodu je nedavno izšel njegov avtobiografski roman Duhovnik dveh cerkva. 6 let je bil katoliški duhovnik, potem se je poročil, si ustvaril družino in prestopil v evangeličansko cerkev, kjer je služboval 33 let. Zanimiva je njegova pripoved o izzivih duhovniškega poklica, o zahtevnosti celibata, zvestobi veri in cerkvi.<p>Šest let je bil katoliški duhovnik, potem se je poročil, si ustvaril družino in prestopil v Evangeličansko cerkev.</p><p><p>Naš gost je slovenski rojak, upokojeni duhovnik dr. Franc Prosenjak, ki je večino svojega življenja preživel v Nemčiji. V slovenskem prevodu je nedavno izšel njegov avtobiografski roman Duhovnik dveh cerkva. Šest let je bil katoliški duhovnik, potem se je poročil, si ustvaril družino in prestopil v Evangeličansko cerkev, v kateri je služboval 33 let. Zanimiva je njegova pripoved o izzivih duhovniškega poklica, o zahtevnosti celibata, zvestobi veri in Cerkvi.</p></p> 174730437 RTVSLO – Prvi 1604 clean Naš gost je slovenski rojak- upokojeni duhovnik dr. Franc Prosenjak, ki je večino svojega življenja preživel v Nemčiji. V slovenskem prevodu je nedavno izšel njegov avtobiografski roman Duhovnik dveh cerkva. 6 let je bil katoliški duhovnik, potem se je poročil, si ustvaril družino in prestopil v evangeličansko cerkev, kjer je služboval 33 let. Zanimiva je njegova pripoved o izzivih duhovniškega poklica, o zahtevnosti celibata, zvestobi veri in cerkvi.<p>Šest let je bil katoliški duhovnik, potem se je poročil, si ustvaril družino in prestopil v Evangeličansko cerkev.</p><p><p>Naš gost je slovenski rojak, upokojeni duhovnik dr. Franc Prosenjak, ki je večino svojega življenja preživel v Nemčiji. V slovenskem prevodu je nedavno izšel njegov avtobiografski roman Duhovnik dveh cerkva. Šest let je bil katoliški duhovnik, potem se je poročil, si ustvaril družino in prestopil v Evangeličansko cerkev, v kateri je služboval 33 let. Zanimiva je njegova pripoved o izzivih duhovniškega poklica, o zahtevnosti celibata, zvestobi veri in Cerkvi.</p></p> Fri, 06 Nov 2020 12:15:00 +0000 Dr. Franc Prosenjak - duhovnik dveh cerkva Na dan spomina na mrtve v katoliški cerkvi obhajajo praznik vseh svetih, 2. novembra se spominjajo vseh vernih rajnih. Letos je zaradi epidemije zaznamovanje spomina drugačno kot v prejšnjih letih. Kot v tokratni oddaji Sledi večnosti poudarjata duhovnica Simona Prosič Filip in upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, duhovna povezanost z našimi pokojnimi ni vezana na prostor in čas. Zato po njunem mnenju ni nič narobe, če obisk grobov preložimo za nekaj časa. Dan spomina na mrtve nas opominja, da je naše življenje minljivo, in vsak človek drugače doživlja smrt in slovo od najdražjih. Za številne je izjemnega pomena tudi način slovesa od pokojnika. Podjetja za pogrebno dejavnost ugotavljajo, da je pokopov z raztrosom pepela v zrak, zemljo ali vodo vse več. To pomeni, da za pokojnikom ne ostane grob. O duhovnem pogledu na to razmišljata tudi naša sogovornika, duhovnika Simona Prosič Filip in Marjan Turnšek. <p>Podjetja za pogrebno dejavnost ugotavljajo, da je pokopov z raztrosom pepela v zrak, zemljo ali vodo vse več.</p><p><p>Na dan spomina na mrtve v katoliški cerkvi obhajajo praznik vseh svetih, 2. novembra se spominjajo vseh vernih rajnih. Letos je zaradi epidemije zaznamovanje spomina drugačno kot v prejšnjih letih. Kot v tokratni oddaji Sledi večnosti poudarjata duhovnica <strong>Simona Prosič Filip</strong> in upokojeni nadškof dr. <strong>Marjan Turnšek</strong>, duhovna povezanost z našimi pokojnimi ni vezana na prostor in čas. Zato po njunem mnenju ni nič narobe, če obisk grobov preložimo za nekaj časa.</p> <p>Dan spomina na mrtve nas opominja, da je naše življenje minljivo, in vsak človek drugače doživlja smrt in slovo od najdražjih. Za številne je izjemnega pomena tudi način slovesa od pokojnika.</p> <p>Podjetja za pogrebno dejavnost ugotavljajo, da je pokopov z raztrosom pepela v zrak, zemljo ali vodo vse več. To pomeni, da za pokojnikom ne ostane grob. O duhovnem pogledu na to razmišljata tudi naša sogovornika, duhovnika Simona Prosič Filip in Marjan Turnšek.</p></p> 174728829 RTVSLO – Prvi 1119 clean Na dan spomina na mrtve v katoliški cerkvi obhajajo praznik vseh svetih, 2. novembra se spominjajo vseh vernih rajnih. Letos je zaradi epidemije zaznamovanje spomina drugačno kot v prejšnjih letih. Kot v tokratni oddaji Sledi večnosti poudarjata duhovnica Simona Prosič Filip in upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, duhovna povezanost z našimi pokojnimi ni vezana na prostor in čas. Zato po njunem mnenju ni nič narobe, če obisk grobov preložimo za nekaj časa. Dan spomina na mrtve nas opominja, da je naše življenje minljivo, in vsak človek drugače doživlja smrt in slovo od najdražjih. Za številne je izjemnega pomena tudi način slovesa od pokojnika. Podjetja za pogrebno dejavnost ugotavljajo, da je pokopov z raztrosom pepela v zrak, zemljo ali vodo vse več. To pomeni, da za pokojnikom ne ostane grob. O duhovnem pogledu na to razmišljata tudi naša sogovornika, duhovnika Simona Prosič Filip in Marjan Turnšek. <p>Podjetja za pogrebno dejavnost ugotavljajo, da je pokopov z raztrosom pepela v zrak, zemljo ali vodo vse več.</p><p><p>Na dan spomina na mrtve v katoliški cerkvi obhajajo praznik vseh svetih, 2. novembra se spominjajo vseh vernih rajnih. Letos je zaradi epidemije zaznamovanje spomina drugačno kot v prejšnjih letih. Kot v tokratni oddaji Sledi večnosti poudarjata duhovnica <strong>Simona Prosič Filip</strong> in upokojeni nadškof dr. <strong>Marjan Turnšek</strong>, duhovna povezanost z našimi pokojnimi ni vezana na prostor in čas. Zato po njunem mnenju ni nič narobe, če obisk grobov preložimo za nekaj časa.</p> <p>Dan spomina na mrtve nas opominja, da je naše življenje minljivo, in vsak človek drugače doživlja smrt in slovo od najdražjih. Za številne je izjemnega pomena tudi način slovesa od pokojnika.</p> <p>Podjetja za pogrebno dejavnost ugotavljajo, da je pokopov z raztrosom pepela v zrak, zemljo ali vodo vse več. To pomeni, da za pokojnikom ne ostane grob. O duhovnem pogledu na to razmišljata tudi naša sogovornika, duhovnika Simona Prosič Filip in Marjan Turnšek.</p></p> Fri, 30 Oct 2020 11:01:00 +0000 Duhovna povezanost s pokojnikom ni vezana na prostor in čas Pred državnim praznikom dan reformacije gostimo duhovnico v Evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simono Prosič Filip. Zanimalo nas je, ali ji kot duhovnici predstavlja epidemija covida -19 največji zalogaj na duhovnem področju. Kako močna je vera v Boga v današnjem času? Pred kakšnimi izzivi so krščanske cerkve danes? S kakšnimi dejavnostmi kot duhovnica ohranja stik z verniki in vernicami?<p>Evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip</p><p><p>Pred državnim praznikom dan reformacije gostimo duhovnico v Evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simono Prosič Filip. Zanimalo nas je, ali ji kot duhovnici predstavlja epidemija covida -19 največji zalogaj na duhovnem področju. Kako močna je vera v Boga v današnjem času? Pred kakšnimi izzivi so krščanske cerkve danes? S kakšnimi dejavnostmi kot duhovnica ohranja stik z verniki in vernicami?</p></p> 174727317 RTVSLO – Prvi 1381 clean Pred državnim praznikom dan reformacije gostimo duhovnico v Evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simono Prosič Filip. Zanimalo nas je, ali ji kot duhovnici predstavlja epidemija covida -19 največji zalogaj na duhovnem področju. Kako močna je vera v Boga v današnjem času? Pred kakšnimi izzivi so krščanske cerkve danes? S kakšnimi dejavnostmi kot duhovnica ohranja stik z verniki in vernicami?<p>Evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip</p><p><p>Pred državnim praznikom dan reformacije gostimo duhovnico v Evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simono Prosič Filip. Zanimalo nas je, ali ji kot duhovnici predstavlja epidemija covida -19 največji zalogaj na duhovnem področju. Kako močna je vera v Boga v današnjem času? Pred kakšnimi izzivi so krščanske cerkve danes? S kakšnimi dejavnostmi kot duhovnica ohranja stik z verniki in vernicami?</p></p> Fri, 23 Oct 2020 16:00:00 +0000 Boleči križ na ramenih nas uči živeti V oddaji Sledi večnosti se bomo vsebinsko dotaknili delovanja nadškofijske karitas v Mariboru ob 30-letnici njene ustanovitve. Pogovarjali se bomo z mariborskim nadškofom in metropolitom mag. Alojzijem Cviklom, ki je sicer tudi predsednik Slovenske karitas in Darkom Bračunom, generalnim tajnikom mariborske.<p>Gosta bosta mariborski nadškof mag. Alojzij Cvikel in Darko Bračun, generalni tajnik mariborske karitas.</p><p><p>V tokratni oddaji bomo govorili o delovanju nadškofijske karitas v Mariboru. Gosta bosta mariborski nadškof mag. <strong>Alojzij Cvikel</strong>, ki je sicer tudi predsednik Slovenske karitas, in <strong>Darko Bračun</strong>, generalni tajnik mariborske karitas.</p></p> 174725246 RTVSLO – Prvi 1582 clean V oddaji Sledi večnosti se bomo vsebinsko dotaknili delovanja nadškofijske karitas v Mariboru ob 30-letnici njene ustanovitve. Pogovarjali se bomo z mariborskim nadškofom in metropolitom mag. Alojzijem Cviklom, ki je sicer tudi predsednik Slovenske karitas in Darkom Bračunom, generalnim tajnikom mariborske.<p>Gosta bosta mariborski nadškof mag. Alojzij Cvikel in Darko Bračun, generalni tajnik mariborske karitas.</p><p><p>V tokratni oddaji bomo govorili o delovanju nadškofijske karitas v Mariboru. Gosta bosta mariborski nadškof mag. <strong>Alojzij Cvikel</strong>, ki je sicer tudi predsednik Slovenske karitas, in <strong>Darko Bračun</strong>, generalni tajnik mariborske karitas.</p></p> Fri, 16 Oct 2020 08:00:00 +0000 30 let mariborske Karitas Ob 100. obletnici koroškega plebiscita predstavljamo slovenski cerkveni list Krške škofije in najstarejši tednik koroških Slovencev Nedelja. Časopis je 6 let po plebiscitu ustanovila skupina slovenskih duhovnikov. Le nacistična oblast je za nekaj let prekinila njegovo izdajanje. Glavna urednica lista Nedelja Mateja Rihter pojasnjuje zgodovinsko in zdajšnjo vlogo tednika za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. <p>Gostimo glavno urednico slovenskega cerkvenega lista Krške škofije Matejo Rihter.</p><p><p>Ob 100. obletnici koroškega plebiscita predstavljamo slovenski cerkveni list Krške škofije in najstarejši tednik koroških Slovencev Nedelja. Časopis je 6 let po plebiscitu ustanovila skupina slovenskih duhovnikov. Le nacistična oblast je za nekaj let prekinila njegovo izdajanje. Glavna urednica lista Nedelja <strong>Mateja Rihter</strong> pojasnjuje zgodovinsko in zdajšnjo vlogo tednika za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem.</p> <p></p></p> 174722960 RTVSLO – Prvi 1200 clean Ob 100. obletnici koroškega plebiscita predstavljamo slovenski cerkveni list Krške škofije in najstarejši tednik koroških Slovencev Nedelja. Časopis je 6 let po plebiscitu ustanovila skupina slovenskih duhovnikov. Le nacistična oblast je za nekaj let prekinila njegovo izdajanje. Glavna urednica lista Nedelja Mateja Rihter pojasnjuje zgodovinsko in zdajšnjo vlogo tednika za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. <p>Gostimo glavno urednico slovenskega cerkvenega lista Krške škofije Matejo Rihter.</p><p><p>Ob 100. obletnici koroškega plebiscita predstavljamo slovenski cerkveni list Krške škofije in najstarejši tednik koroških Slovencev Nedelja. Časopis je 6 let po plebiscitu ustanovila skupina slovenskih duhovnikov. Le nacistična oblast je za nekaj let prekinila njegovo izdajanje. Glavna urednica lista Nedelja <strong>Mateja Rihter</strong> pojasnjuje zgodovinsko in zdajšnjo vlogo tednika za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem.</p> <p></p></p> Fri, 09 Oct 2020 10:00:00 +0000 Nedelja: najstarejši tednik koroških Slovencev Župan Podčetrtka Peter Misja ter župnik v tem kraju in dekan dekanije Kozje Jožef Rogač predstavljata sodelovanje med cerkveno in civilno oblastjo v občini Podčetrtek. <p>Gostimo župnika v Podčetrtku Jožefa Rogača in župana Podčetrtka Petra Misjo.</p><p><p>V oddaji gostimo župnika v Podčetrtku, dekana dekanije Kozje, <strong>Jožefa Rogača</strong>, in župana Podčetrtka <strong>Petra Misjo</strong>. Predstavljata sodelovanje med cerkveno in civilno oblastjo.</p></p> 174721410 RTVSLO – Prvi 1367 clean Župan Podčetrtka Peter Misja ter župnik v tem kraju in dekan dekanije Kozje Jožef Rogač predstavljata sodelovanje med cerkveno in civilno oblastjo v občini Podčetrtek. <p>Gostimo župnika v Podčetrtku Jožefa Rogača in župana Podčetrtka Petra Misjo.</p><p><p>V oddaji gostimo župnika v Podčetrtku, dekana dekanije Kozje, <strong>Jožefa Rogača</strong>, in župana Podčetrtka <strong>Petra Misjo</strong>. Predstavljata sodelovanje med cerkveno in civilno oblastjo.</p></p> Fri, 02 Oct 2020 12:00:00 +0000 Podčetrtek: sodelovanje med posvetno in cerkveno oblastjo Slovenski skavtinje in skavti praznujejo tri desetletja delovanja v samostojni državi. Okroglo obletnico praznujejo pod geslom »30 let pogovorov med šotori«. V tej najštevilčnejši nevladni mladinski organizaciji poudarjajo, da je njihovo poslanstvo vzgoja otrok in mladih za pristne, samostojne, zdrave in odgovorne ljudi, kristjane in državljane, ki jim je mar za našo naravo, domovino in sočloveka. V oddaji gostimo nova načelnika Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Tjašo Sušin in Nejca Kurbusa.<p>Gostimo novega načelnika in načelnico Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Nejca Kurbusa in Tjašo Sušin.</p><p><p>Slovenski skavtinje in skavti praznujejo tri desetletja delovanja v samostojni državi. Okroglo obletnico praznujejo pod geslom »30 let pogovorov med šotori«. V tej najštevilčnejši nevladni mladinski organizaciji, ki šteje približno 5.500 članov, v skavtsko gibanje pa so posredno vključeni še tisoči odraslih prek svojih otrok in mladostnikov, poudarjajo, da je njihovo poslanstvo vzgoja otrok in mladih za pristne, samostojne, zdrave in odgovorne ljudi, kristjane in državljane, ki jim je mar za našo naravo, domovino in sočloveka.</p> <p>Združenje slovenskih skavtinj in skavtov bosta prihodnja tri leta vodila načelnik <strong>Nejc Kurbus</strong> in načelnica <strong>Tjaša Sušin</strong>. V oddaji povesta, da jim je pandemija Covid 19 preprečila množično praznovanje okrogle obletnice, so pa uspešno brez okužb izpeljali skavtske tabore čez poletje. Gosta predstavita organizacijsko strukturo mladinske organizacije, njuno pot do načelnikov, se zazreta v zgodovino skavtskega gibanja in pojasnita, da je del skavtskega duha tudi vera, v njihovem primeru katoliška, drugod po svetu pa delujejo na primer skavti v skladu z islamskim naukom.</p></p> 174719934 RTVSLO – Prvi 1531 clean Slovenski skavtinje in skavti praznujejo tri desetletja delovanja v samostojni državi. Okroglo obletnico praznujejo pod geslom »30 let pogovorov med šotori«. V tej najštevilčnejši nevladni mladinski organizaciji poudarjajo, da je njihovo poslanstvo vzgoja otrok in mladih za pristne, samostojne, zdrave in odgovorne ljudi, kristjane in državljane, ki jim je mar za našo naravo, domovino in sočloveka. V oddaji gostimo nova načelnika Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Tjašo Sušin in Nejca Kurbusa.<p>Gostimo novega načelnika in načelnico Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Nejca Kurbusa in Tjašo Sušin.</p><p><p>Slovenski skavtinje in skavti praznujejo tri desetletja delovanja v samostojni državi. Okroglo obletnico praznujejo pod geslom »30 let pogovorov med šotori«. V tej najštevilčnejši nevladni mladinski organizaciji, ki šteje približno 5.500 članov, v skavtsko gibanje pa so posredno vključeni še tisoči odraslih prek svojih otrok in mladostnikov, poudarjajo, da je njihovo poslanstvo vzgoja otrok in mladih za pristne, samostojne, zdrave in odgovorne ljudi, kristjane in državljane, ki jim je mar za našo naravo, domovino in sočloveka.</p> <p>Združenje slovenskih skavtinj in skavtov bosta prihodnja tri leta vodila načelnik <strong>Nejc Kurbus</strong> in načelnica <strong>Tjaša Sušin</strong>. V oddaji povesta, da jim je pandemija Covid 19 preprečila množično praznovanje okrogle obletnice, so pa uspešno brez okužb izpeljali skavtske tabore čez poletje. Gosta predstavita organizacijsko strukturo mladinske organizacije, njuno pot do načelnikov, se zazreta v zgodovino skavtskega gibanja in pojasnita, da je del skavtskega duha tudi vera, v njihovem primeru katoliška, drugod po svetu pa delujejo na primer skavti v skladu z islamskim naukom.</p></p> Wed, 23 Sep 2020 08:00:00 +0000 Skavtstvo je nekaj neskončno lepega Tretja sobota v septembru je že 39 let rezervirana za srečanje mladih katoličank in katoličanov pri cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem. Letos, ko se spoprijemamo s pandemijo koronavirusne bolezni 19, organizatorji srečanja, to je Katoliška mladina, zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih v dogovoru s Slovensko škofovsko konferenco, niso odpovedali Stične mladih, ampak so jo organizirali v drugačni obliki. Mlade katoličanke in katoličani so se, upoštevajoč zdravstvena priporočila, družili v 29 krajih po Sloveniji, med njimi je bila tudi Stična, in tako ohranili duh srečanja. Duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle predstavlja vsebino letošnje Stične in razmišlja, kako mlade verujoče ljudi nagovoriti, da bodo ostali v cerkvenem občestvu.<p>Matevž Mehle, duhovnik in direktor Katoliške mladine.</p><p><p>Tretja sobota v septembru je že 39 let rezervirana za srečanje mladih katoličank in katoličanov pri cisterijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem. Tudi letos – ko se soočamo s pandemijo korona virusa – organizatorji srečanja: Katoliška mladina, zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih – v dogovoru s Slovensko škofovsko konferenco niso odpovedali Stične mladih, ampak so jo organizirali v drugačni obliki. Mlade katoličanke in katoličani so se upoštevajoč zdravstvena priporočila družili v 29 – tih krajih po Sloveniji, med njimi je bila tudi Stična. Duhovnik in direktor Katoliške mladine <strong>Matevž Mehle</strong> predstavlja vsebino letošnje Stične in razmišlja, kako mlade verujoče ljudi nagovoriti, da bodo ostali v cerkvenem občestvu.</p></p> 174719012 RTVSLO – Prvi 1177 clean Tretja sobota v septembru je že 39 let rezervirana za srečanje mladih katoličank in katoličanov pri cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem. Letos, ko se spoprijemamo s pandemijo koronavirusne bolezni 19, organizatorji srečanja, to je Katoliška mladina, zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih v dogovoru s Slovensko škofovsko konferenco, niso odpovedali Stične mladih, ampak so jo organizirali v drugačni obliki. Mlade katoličanke in katoličani so se, upoštevajoč zdravstvena priporočila, družili v 29 krajih po Sloveniji, med njimi je bila tudi Stična, in tako ohranili duh srečanja. Duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle predstavlja vsebino letošnje Stične in razmišlja, kako mlade verujoče ljudi nagovoriti, da bodo ostali v cerkvenem občestvu.<p>Matevž Mehle, duhovnik in direktor Katoliške mladine.</p><p><p>Tretja sobota v septembru je že 39 let rezervirana za srečanje mladih katoličank in katoličanov pri cisterijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem. Tudi letos – ko se soočamo s pandemijo korona virusa – organizatorji srečanja: Katoliška mladina, zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih – v dogovoru s Slovensko škofovsko konferenco niso odpovedali Stične mladih, ampak so jo organizirali v drugačni obliki. Mlade katoličanke in katoličani so se upoštevajoč zdravstvena priporočila družili v 29 – tih krajih po Sloveniji, med njimi je bila tudi Stična. Duhovnik in direktor Katoliške mladine <strong>Matevž Mehle</strong> predstavlja vsebino letošnje Stične in razmišlja, kako mlade verujoče ljudi nagovoriti, da bodo ostali v cerkvenem občestvu.</p></p> Fri, 18 Sep 2020 17:00:00 +0000 Odgovor na hrepenenje v srcih mladih je v Bogu Slovenska karitas že 15 leto v sredini septembra končuje z zbiranjem finančnih darov prebivalk in prebivalcev za dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbrani denar karitas namenja zdravstvu, šolstvu, oskrbi z vodo in hrano v osrednji Afriki, tudi na Madagaskarju. V okviru omenjene akcije pa kot dvojček izvaja še program Z delom do dostojnega življenja. Kaj ta pomoč pomeni ljudem v Afriki med drugim pojasnjuje sestra Anka Burger, usmiljenka, ki je že36 let misijonarka v Afriki.<p>Zbrani denar Karitas namenja zdravstvu, šolstvu, oskrbi z vodo in hrano v osrednji Afriki.</p><p><p>Dobrodelna akcija Za Srce Afrike pod okriljem Slovenske Karitas poteka že 15. leto. Zbrani denar Karitas namenja zdravstvu, šolstvu, oskrbi z vodo in hrano v osrednji Afriki. Kako dobrodošla je pomoč iz Slovenije, v oddaji pojasnjuje redovnica, sestra <strong>Anka Burger</strong>, ki je misijonarka v Afriki že 36 let.</p></p> 174717409 RTVSLO – Prvi 1173 clean Slovenska karitas že 15 leto v sredini septembra končuje z zbiranjem finančnih darov prebivalk in prebivalcev za dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbrani denar karitas namenja zdravstvu, šolstvu, oskrbi z vodo in hrano v osrednji Afriki, tudi na Madagaskarju. V okviru omenjene akcije pa kot dvojček izvaja še program Z delom do dostojnega življenja. Kaj ta pomoč pomeni ljudem v Afriki med drugim pojasnjuje sestra Anka Burger, usmiljenka, ki je že36 let misijonarka v Afriki.<p>Zbrani denar Karitas namenja zdravstvu, šolstvu, oskrbi z vodo in hrano v osrednji Afriki.</p><p><p>Dobrodelna akcija Za Srce Afrike pod okriljem Slovenske Karitas poteka že 15. leto. Zbrani denar Karitas namenja zdravstvu, šolstvu, oskrbi z vodo in hrano v osrednji Afriki. Kako dobrodošla je pomoč iz Slovenije, v oddaji pojasnjuje redovnica, sestra <strong>Anka Burger</strong>, ki je misijonarka v Afriki že 36 let.</p></p> Fri, 11 Sep 2020 16:00:00 +0000 Slovenija ima zelo veliko srce Mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za delo z mladimi, ki sicer v teh dneh znova sedajo v šolske klopi. Tudi zato je gost naše tokratne oddaje o duhovnih, koronskih in siceršnjih izzivih, ki so pred učenci in učitelji, dijaki in profesorji v novem šolskem letu. <p>Mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za delo z mladimi.</p><p><p>Mariborski nadškof in metropolit mag. <strong>Alojzij Cvikl</strong> je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za delo z mladimi, ki sicer v teh dneh znova sedajo v šolske klopi. Tudi zato je gost naše tokratne oddaje o duhovnih, koronskih in siceršnjih izzivih, ki so pred učenci in učitelji, dijaki in profesorji v novem šolskem letu.</p></p> 174715635 RTVSLO – Prvi 1556 clean Mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za delo z mladimi, ki sicer v teh dneh znova sedajo v šolske klopi. Tudi zato je gost naše tokratne oddaje o duhovnih, koronskih in siceršnjih izzivih, ki so pred učenci in učitelji, dijaki in profesorji v novem šolskem letu. <p>Mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za delo z mladimi.</p><p><p>Mariborski nadškof in metropolit mag. <strong>Alojzij Cvikl</strong> je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za delo z mladimi, ki sicer v teh dneh znova sedajo v šolske klopi. Tudi zato je gost naše tokratne oddaje o duhovnih, koronskih in siceršnjih izzivih, ki so pred učenci in učitelji, dijaki in profesorji v novem šolskem letu.</p></p> Fri, 04 Sep 2020 08:00:00 +0000 Nadškof Cvikl o šolskem letu Pred tednom dni smo obeležili mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. Tudi v Sloveniji smo zabeležili kar nekaj takšnih dogodkov. O pojavih verske nestrpnosti – ki je po oceni Vatikana med pandemijo Covid 19 porasla – se je Nataša Lang pogovarjala z magistrom kanonsko pravnih znanosti in teologom mag. Sebastijanom Valentanom. <p>Naš gost je mag. Sebastijan Valentan, teolog in strokovnjak za kanonskopravne znanosti.</p><p><p>Generalna skupščina Združenih narodov je spomladi lani določila 22. avgust za mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. Generalno skupščino je k omenjenemu koraku spodbudila skupina držav, ki je ugotovila, da naraščajo nestrpna dejanja in nasilje nad ljudmi zaradi njihove vere, in to več kot 70 let potem, ko je Generalna skupščina sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki med drugim pravico do svobode misli, vesti in vere opredeljuje kot eno od temeljnih človekovih pravic. Tudi v Sloveniji nismo imuni pred pojavi verske nestrpnosti. Mag. <strong>Sebastijan Valentan</strong> v pogovoru predstavi kar nekaj takšnih dogodkov iz preteklosti. Med drugim odgovori na vprašanji: kakšno okolje potrebujemo za preseganje verske nestrpnosti in kako je pandemija Covid 19 posegla na področje izrekanja veroizpovedi.</p> <blockquote><p>Prenehajmo izkoriščati vero za netenje sovraštva, nasilja, ekstremizmov, slepega fanatizma in uporabljati božje ime, zato da bi opravičevali umore, preganjanja, terorizem in zatiranje. Ker če se k veri pristopi na pravi način, do vsega tega ne bi in tudi ne bo prihajalo.</p> <p><cite>Iz pogovora s Sebastijanom Valentanom</cite></p></blockquote></p> 174714423 RTVSLO – Prvi 1503 clean Pred tednom dni smo obeležili mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. Tudi v Sloveniji smo zabeležili kar nekaj takšnih dogodkov. O pojavih verske nestrpnosti – ki je po oceni Vatikana med pandemijo Covid 19 porasla – se je Nataša Lang pogovarjala z magistrom kanonsko pravnih znanosti in teologom mag. Sebastijanom Valentanom. <p>Naš gost je mag. Sebastijan Valentan, teolog in strokovnjak za kanonskopravne znanosti.</p><p><p>Generalna skupščina Združenih narodov je spomladi lani določila 22. avgust za mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. Generalno skupščino je k omenjenemu koraku spodbudila skupina držav, ki je ugotovila, da naraščajo nestrpna dejanja in nasilje nad ljudmi zaradi njihove vere, in to več kot 70 let potem, ko je Generalna skupščina sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki med drugim pravico do svobode misli, vesti in vere opredeljuje kot eno od temeljnih človekovih pravic. Tudi v Sloveniji nismo imuni pred pojavi verske nestrpnosti. Mag. <strong>Sebastijan Valentan</strong> v pogovoru predstavi kar nekaj takšnih dogodkov iz preteklosti. Med drugim odgovori na vprašanji: kakšno okolje potrebujemo za preseganje verske nestrpnosti in kako je pandemija Covid 19 posegla na področje izrekanja veroizpovedi.</p> <blockquote><p>Prenehajmo izkoriščati vero za netenje sovraštva, nasilja, ekstremizmov, slepega fanatizma in uporabljati božje ime, zato da bi opravičevali umore, preganjanja, terorizem in zatiranje. Ker če se k veri pristopi na pravi način, do vsega tega ne bi in tudi ne bo prihajalo.</p> <p><cite>Iz pogovora s Sebastijanom Valentanom</cite></p></blockquote></p> Fri, 28 Aug 2020 16:00:00 +0000 Verska svoboda je lakmusov papir za vse pravice Tokratna oddaja se bo dogodila na domovanju naše zveste poslušalke Vasiljke Gamser v Ljubečni pri Celju. Pri njej se v teh dneh mudi na počitnicah njen mrzli nečak 18- letni Luka Horjak iz okolice Rimskih toplic. Ona je novorojena kristjanka, on pa najboljši slovenski matematik med najstniki. Skupaj bomo napletli zgodbo o lepoti življenju, matematika, bivanju božjem in še o čem. <p>Razmišljamo o lepoti življenja, matematiki in Božjem bivanju.</p><p><p>Tokratna oddaja se bo dogodila na domovanju naše zveste poslušalke <strong>Vasiljke Gamser</strong> v Ljubečni pri Celju. Pri njej se v teh dneh mudi na počitnicah njen mrzli nečak 18-letni <strong>Luka Horjak</strong> iz okolice Rimskih toplic. Ona je novorojena kristjanka, on pa najboljši slovenski matematik med najstniki. Skupaj bomo napletli zgodbo o lepoti življenja, matematiki, bivanju božjem in še o čem.</p></p> 174713056 RTVSLO – Prvi 1507 clean Tokratna oddaja se bo dogodila na domovanju naše zveste poslušalke Vasiljke Gamser v Ljubečni pri Celju. Pri njej se v teh dneh mudi na počitnicah njen mrzli nečak 18- letni Luka Horjak iz okolice Rimskih toplic. Ona je novorojena kristjanka, on pa najboljši slovenski matematik med najstniki. Skupaj bomo napletli zgodbo o lepoti življenju, matematika, bivanju božjem in še o čem. <p>Razmišljamo o lepoti življenja, matematiki in Božjem bivanju.</p><p><p>Tokratna oddaja se bo dogodila na domovanju naše zveste poslušalke <strong>Vasiljke Gamser</strong> v Ljubečni pri Celju. Pri njej se v teh dneh mudi na počitnicah njen mrzli nečak 18-letni <strong>Luka Horjak</strong> iz okolice Rimskih toplic. Ona je novorojena kristjanka, on pa najboljši slovenski matematik med najstniki. Skupaj bomo napletli zgodbo o lepoti življenja, matematiki, bivanju božjem in še o čem.</p></p> Fri, 21 Aug 2020 12:00:00 +0000 Matematika in presežno Ob največjem Marijinem prazniku, njenem vnebovzetju smo pripravili kolaž pogledov iz različnih oddaj na vlogo in čaščenje Device Marije v krščanstvu v različnih obdobjih. Govorili bomo tudi o pomenu Marijinega narodnega svetišča na Brezjah ter o posebnem pomenu Marijinih ikon v pravoslavju.<p>Kolaž pogledov iz različnih oddaj na vlogo in čaščenje Device Marije v krščanstvu v različnih obdobjih.</p><p><p>Ob največjem Marijinem prazniku, njenem vnebovzetju smo pripravili kolaž pogledov iz različnih oddaj na vlogo in čaščenje Device Marije v krščanstvu v različnih obdobjih. Govorili bomo tudi o pomenu Marijinega narodnega svetišča na Brezjah ter o posebnem pomenu Marijinih ikon v pravoslavju.</p></p> 174711607 RTVSLO – Prvi 1193 clean Ob največjem Marijinem prazniku, njenem vnebovzetju smo pripravili kolaž pogledov iz različnih oddaj na vlogo in čaščenje Device Marije v krščanstvu v različnih obdobjih. Govorili bomo tudi o pomenu Marijinega narodnega svetišča na Brezjah ter o posebnem pomenu Marijinih ikon v pravoslavju.<p>Kolaž pogledov iz različnih oddaj na vlogo in čaščenje Device Marije v krščanstvu v različnih obdobjih.</p><p><p>Ob največjem Marijinem prazniku, njenem vnebovzetju smo pripravili kolaž pogledov iz različnih oddaj na vlogo in čaščenje Device Marije v krščanstvu v različnih obdobjih. Govorili bomo tudi o pomenu Marijinega narodnega svetišča na Brezjah ter o posebnem pomenu Marijinih ikon v pravoslavju.</p></p> Fri, 14 Aug 2020 07:30:00 +0000 Pogled na Devico Marijo V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naša gostja diplomirana teologinja in magistrica zakonske in družinske terapije Polonca Majcenovič iz Maribora, sicer članica občestva šolskih sester sv.Frančiška. Kako se kot redovnica, živeča v celibatu, znajde v vlogi družinske terapevtke in svetovalke, kako doživlja presežnost na polju konkretne dialoškosti, je le nekaj poudarkov iz oddaje.<p>Kako se redovnica Polonca Majcenovič znajde v vlogi družinske terapevtke in svetovalke?</p><p><p>Naša gostja je diplomirana teologinja in magistrica zakonske in družinske terapije <strong>Polonca Majcenovič</strong> iz Maribora, sicer članica občestva šolskih sester sv. Frančiška. Kako se kot redovnica, ki živi v celibatu, znajde v vlogi družinske terapevtke in svetovalke, kako doživlja presežnost na polju konkretne dialoškosti, je le nekaj poudarkov iz oddaje.</p></p> 174710594 RTVSLO – Prvi 1535 clean V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naša gostja diplomirana teologinja in magistrica zakonske in družinske terapije Polonca Majcenovič iz Maribora, sicer članica občestva šolskih sester sv.Frančiška. Kako se kot redovnica, živeča v celibatu, znajde v vlogi družinske terapevtke in svetovalke, kako doživlja presežnost na polju konkretne dialoškosti, je le nekaj poudarkov iz oddaje.<p>Kako se redovnica Polonca Majcenovič znajde v vlogi družinske terapevtke in svetovalke?</p><p><p>Naša gostja je diplomirana teologinja in magistrica zakonske in družinske terapije <strong>Polonca Majcenovič</strong> iz Maribora, sicer članica občestva šolskih sester sv. Frančiška. Kako se kot redovnica, ki živi v celibatu, znajde v vlogi družinske terapevtke in svetovalke, kako doživlja presežnost na polju konkretne dialoškosti, je le nekaj poudarkov iz oddaje.</p></p> Fri, 07 Aug 2020 13:30:00 +0000 Šolske sestre sv. Frančiška - Polonca Majcenovič RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke. Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke. sl Tue, 28 Jun 2022 13:30:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/sledi-vecnosti/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 28 Jun 2022 13:30:00 +0000 Sledi večnosti