Comedy (C) RTVSLO 2017 Sopotnica je Danila Hradil Kuplen, ki vas vsakokrat z drugim, bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim gostom spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin. https://val202.rtvslo.si/sopotnik/ Sopotnica https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250400/sopotnica_1400x1400px2.jpg Njeno raziskovalno in terpavetsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.<p>Vita Poštuvan, psihologinja, ena najpomembnejših raziskovalk samomorov pri nas</p><p><blockquote><p><em>"Zgodbe imajo na neki način terapevtski učinek. Otroci se tako naučijo o čustvih. Če se z njimi spoprimejo že v pravljicah, jih lahko v resničnem življenju lažje predelajo."</em></p></blockquote> <p>Njeno raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. <a href="https://zivziv.si/cv/vita-postuvan/">Vita Poštuvan</a> je predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora: <em>"V času vojn oziroma v vseh večjih kriznih družbenih razmerah je samomorov manj. Takrat je prisotna želja po preživetju, strah pred smrtjo pa se poveča."</em></p> <blockquote><p><em>"Pri preučevanju samomorov igra pomembno vlogo tudi kultura. Če zelo posplošimo, imamo na eni strani to 'italijansko' odprtost, komunikativnost, izražanje čustev, medtem ko so v vzhodni Evropi veliko bolj zaprti."</em></p></blockquote></p> 174854833 RTVSLO – Val 202 2579 clean Njeno raziskovalno in terpavetsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.<p>Vita Poštuvan, psihologinja, ena najpomembnejših raziskovalk samomorov pri nas</p><p><blockquote><p><em>"Zgodbe imajo na neki način terapevtski učinek. Otroci se tako naučijo o čustvih. Če se z njimi spoprimejo že v pravljicah, jih lahko v resničnem življenju lažje predelajo."</em></p></blockquote> <p>Njeno raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. <a href="https://zivziv.si/cv/vita-postuvan/">Vita Poštuvan</a> je predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora: <em>"V času vojn oziroma v vseh večjih kriznih družbenih razmerah je samomorov manj. Takrat je prisotna želja po preživetju, strah pred smrtjo pa se poveča."</em></p> <blockquote><p><em>"Pri preučevanju samomorov igra pomembno vlogo tudi kultura. Če zelo posplošimo, imamo na eni strani to 'italijansko' odprtost, komunikativnost, izražanje čustev, medtem ko so v vzhodni Evropi veliko bolj zaprti."</em></p></blockquote></p> Wed, 09 Mar 2022 15:20:00 +0000 Vita Poštuvan Prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo.<p>Inna Demchenko Fröhlich, prevajalka in komunikologinja</p><p><blockquote><p><em>"Mesto Cherkasy je bilo včasih čisto rusko mesto. Ko si prišel tja, si se moral pogovarjati v ruskem jeziku, da nisi izpadel kot kmetavzar. Sram me je bilo govoriti v mojem jeziku v moji državi."</em></p></blockquote> <p><strong>Inna Demchenko Fröhlich</strong> je prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo: <em>"Ukrajinci smo sami sebe presenetili s svojim herojstvom. Nismo se ga zavedali, ampak mislim, da je bil vedno z nami. Ukrajinci smo postali Ukrajinci šele v zadnjih osmih letih."</em></p> <blockquote><p><em>"Ne razumem stališča Rusov. Če ne podpiraš Putina, z molkom podpiraš vojno. S tem torej ne narediš nič, da bi ustavil vojno. Sočutje trenutno ni dovolj."</em></p></blockquote></p> 174852816 RTVSLO – Val 202 2931 clean Prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo.<p>Inna Demchenko Fröhlich, prevajalka in komunikologinja</p><p><blockquote><p><em>"Mesto Cherkasy je bilo včasih čisto rusko mesto. Ko si prišel tja, si se moral pogovarjati v ruskem jeziku, da nisi izpadel kot kmetavzar. Sram me je bilo govoriti v mojem jeziku v moji državi."</em></p></blockquote> <p><strong>Inna Demchenko Fröhlich</strong> je prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo: <em>"Ukrajinci smo sami sebe presenetili s svojim herojstvom. Nismo se ga zavedali, ampak mislim, da je bil vedno z nami. Ukrajinci smo postali Ukrajinci šele v zadnjih osmih letih."</em></p> <blockquote><p><em>"Ne razumem stališča Rusov. Če ne podpiraš Putina, z molkom podpiraš vojno. S tem torej ne narediš nič, da bi ustavil vojno. Sočutje trenutno ni dovolj."</em></p></blockquote></p> Wed, 02 Mar 2022 15:20:00 +0000 Inna Demchenko Fröhlich: Ukrajinci smo s herojstvom presenetili sami sebe Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti.<p>Dr. Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica in urednica Časorisa, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti</p><p><blockquote><p><em>"Novinarji nosimo delež krivde. Delamo napake, saj je tempo vedno hitrejši. Poleg tega vemo, da obstajajo senzacionalistični mediji. Problem je, ker medije dojemamo, da so vsi enaki. Vse se prepleta in nismo več pozorni, kdo je kaj objavil. Teta ti hoče dobro, prijateljica se ti ne bo zlagala, ne pomisliš pa na to, da sta bili lahko zavedeni."</em></p></blockquote> <p>Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti: <em>"S Časorisom želim vzgojiti novo generacijo medijskih bralcev, gledalcev in poslušalcev. Upam, da jim privzgajam navado uporabe zanesljivih virov informacij."</em></p> <blockquote><p><em>"Odrasli mislimo, da moramo zaščititi otroke. To je čisto naravno. Ampak zavedati se moramo, da bodo naši otroci izvedeli, da se dogajajo hude stvari. Zato je boljše, da izvejo od nekoga, ki mu lahko zaupajo."</em></p></blockquote></p> 174850849 RTVSLO – Val 202 2573 clean Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti.<p>Dr. Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica in urednica Časorisa, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti</p><p><blockquote><p><em>"Novinarji nosimo delež krivde. Delamo napake, saj je tempo vedno hitrejši. Poleg tega vemo, da obstajajo senzacionalistični mediji. Problem je, ker medije dojemamo, da so vsi enaki. Vse se prepleta in nismo več pozorni, kdo je kaj objavil. Teta ti hoče dobro, prijateljica se ti ne bo zlagala, ne pomisliš pa na to, da sta bili lahko zavedeni."</em></p></blockquote> <p>Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti: <em>"S Časorisom želim vzgojiti novo generacijo medijskih bralcev, gledalcev in poslušalcev. Upam, da jim privzgajam navado uporabe zanesljivih virov informacij."</em></p> <blockquote><p><em>"Odrasli mislimo, da moramo zaščititi otroke. To je čisto naravno. Ampak zavedati se moramo, da bodo naši otroci izvedeli, da se dogajajo hude stvari. Zato je boljše, da izvejo od nekoga, ki mu lahko zaupajo."</em></p></blockquote></p> Wed, 23 Feb 2022 15:20:00 +0000 Sonja Merljak Zdovc Sopotnica je Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu.<p>Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu</p><p><blockquote><p>"Pri trajnostnih iniciativah v hotelih in gostilnah smo v zadnjih letih naredili korak naprej. Zaostajamo pa pri infrastrukturi, v katero ne vlagamo dovolj. V turizmu nas čaka še veliko dela."</p></blockquote> <p><span lang="en-US">Redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu. </span></p> <blockquote><p>"Še po dvajsetih letih življenja tukaj verjamem, da je neverjetno veliko intelektualcev v Sloveniji, s katerimi lahko navežeš stik. Zato tudi ostajam tukaj, čeprav bi se že večkrat lahko preselila drugam."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174848866 RTVSLO – Val 202 2490 clean Sopotnica je Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu.<p>Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu</p><p><blockquote><p>"Pri trajnostnih iniciativah v hotelih in gostilnah smo v zadnjih letih naredili korak naprej. Zaostajamo pa pri infrastrukturi, v katero ne vlagamo dovolj. V turizmu nas čaka še veliko dela."</p></blockquote> <p><span lang="en-US">Redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu. </span></p> <blockquote><p>"Še po dvajsetih letih življenja tukaj verjamem, da je neverjetno veliko intelektualcev v Sloveniji, s katerimi lahko navežeš stik. Zato tudi ostajam tukaj, čeprav bi se že večkrat lahko preselila drugam."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 16 Feb 2022 15:20:00 +0000 dr. Ljubica Knežević Cvelbar Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko.<p>Pšenica Kovačič, diplomirana slikarka in oblikovalka</p><p><blockquote><p><em>"Skrb za živali je obveznost, ki jo moraš trezno sprejeti. Zanjo se ne smeš odločiti iz čustvenih razlogov, ampak zaradi tega, ker meniš, da si sposoben. Oziroma če nisi, da boš poiskal pravo pomoč."</em></p></blockquote> <p>Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko: <em>"Pri vsaki stvari iz minusa poskušam narediti plus."</em></p> <blockquote><p><em>"Zagotovo smrt ne bi smela biti tabu ali sploh nekaj negativnega, ampak </em><em>nekaj samoumevnega, nekaj, kar se vsem zgodi."</em></p></blockquote></p> 174846750 RTVSLO – Val 202 2688 clean Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko.<p>Pšenica Kovačič, diplomirana slikarka in oblikovalka</p><p><blockquote><p><em>"Skrb za živali je obveznost, ki jo moraš trezno sprejeti. Zanjo se ne smeš odločiti iz čustvenih razlogov, ampak zaradi tega, ker meniš, da si sposoben. Oziroma če nisi, da boš poiskal pravo pomoč."</em></p></blockquote> <p>Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko: <em>"Pri vsaki stvari iz minusa poskušam narediti plus."</em></p> <blockquote><p><em>"Zagotovo smrt ne bi smela biti tabu ali sploh nekaj negativnega, ampak </em><em>nekaj samoumevnega, nekaj, kar se vsem zgodi."</em></p></blockquote></p> Wed, 09 Feb 2022 15:20:00 +0000 Pšenica Kovačič: Skrb za živali je obveznost, ki jo moraš trezno sprejeti Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski filozofski fakulteti, kjer vodi Mednarodni center za ekoremediacije, na Učnem poligonu za samooskrbo Dole pa akademska znanja prenaša v prakso.<p>Ana Vovk, geografinja, ki razvija inovativne oblike samooskrbe</p><p><blockquote><p><em>"Slovenija nima pravilno razvite kulture pitja čaja. Veliko gospodinjstev si zjutraj skuha en velik lonec čaja, ki ga pijejo čez cel dan. Ampak to ni to, ker ta ni živ. Je kot postana juha. Čaj se mora piti v majhnih količinah, v majhnih skodelicah in vedno z nekom. Tako kot vino. Vina naj ne bi pil sam. Čaj združuje ljudi."</em></p></blockquote> <p><strong>Ana Vovk</strong> je komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski Filozofski fakulteti, kjer vodi <a href="https://ff.um.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/erm/">Mednarodni center za ekoremediacije</a>, na <a href="http://www.ipvo.si/poligon-dole">Mednarodni center za samooskrbo Dole</a> pa akademska znanja prenaša v prakso: <em>"Srečen si, ko ničesar ne potrebuješ. In pri permakulturi pravzaprav ničesar ne potrebuješ, ker ti vse daje narava. To ni skromnost, to je notranje bogastvo. Material ti je prej ali slej samo obremenitev. Veliko ljudi sledi temu načinu življenja.</em>"</p> <blockquote><p><em>"Danes je tisto, kar je zdravo in krepi življenje, veliko bolj dosegljivo, kot je bilo včasih. Pot odpiranja je hitrejša, včasih je za spremembo trajalo predolgo. Zdi se mi, da bo prej prišlo do preobrata v bolj trajnostno smer. Razvoj smo dosegli, zdaj se lahko le trajnostno umikamo."</em></p></blockquote></p> 174842843 RTVSLO – Val 202 2634 clean Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski filozofski fakulteti, kjer vodi Mednarodni center za ekoremediacije, na Učnem poligonu za samooskrbo Dole pa akademska znanja prenaša v prakso.<p>Ana Vovk, geografinja, ki razvija inovativne oblike samooskrbe</p><p><blockquote><p><em>"Slovenija nima pravilno razvite kulture pitja čaja. Veliko gospodinjstev si zjutraj skuha en velik lonec čaja, ki ga pijejo čez cel dan. Ampak to ni to, ker ta ni živ. Je kot postana juha. Čaj se mora piti v majhnih količinah, v majhnih skodelicah in vedno z nekom. Tako kot vino. Vina naj ne bi pil sam. Čaj združuje ljudi."</em></p></blockquote> <p><strong>Ana Vovk</strong> je komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski Filozofski fakulteti, kjer vodi <a href="https://ff.um.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/erm/">Mednarodni center za ekoremediacije</a>, na <a href="http://www.ipvo.si/poligon-dole">Mednarodni center za samooskrbo Dole</a> pa akademska znanja prenaša v prakso: <em>"Srečen si, ko ničesar ne potrebuješ. In pri permakulturi pravzaprav ničesar ne potrebuješ, ker ti vse daje narava. To ni skromnost, to je notranje bogastvo. Material ti je prej ali slej samo obremenitev. Veliko ljudi sledi temu načinu življenja.</em>"</p> <blockquote><p><em>"Danes je tisto, kar je zdravo in krepi življenje, veliko bolj dosegljivo, kot je bilo včasih. Pot odpiranja je hitrejša, včasih je za spremembo trajalo predolgo. Zdi se mi, da bo prej prišlo do preobrata v bolj trajnostno smer. Razvoj smo dosegli, zdaj se lahko le trajnostno umikamo."</em></p></blockquote></p> Wed, 26 Jan 2022 15:20:00 +0000 Ana Vovk Ustvarila je vrsto vlog v gledališču in na filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe. <p>Mirjam Korbar, gledališka in filmska igralka</p><p><blockquote><p><em>"Igralci neprestano iščemo nove obraze, nova občutja. Včasih pridemo do cilja, včasih ne. Ni nujno, da vedno prideš do tistega zaželenega. In to vsak igralec pri sebi ve. /.../ Ranljivost, odprtost je naše osnovno delovno orodje."</em></p></blockquote> <p><strong>Mirjam Korbar</strong> je ustvarila vrsto vlog v gledališču in filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe. Za seboj ima 30 let igralskih izkušenj in ko primerja delo zdaj in nekoč, pravi, da največ sprememb vidi pri snemanju filma: <em>"Zaradi tega, ker so pogoji dela vse slabši. Veliko hitreje je treba vse narediti, na dan je treba posneti vse več sekvenc, honorarji so tudi slabi. Denarja za film je vse manj."</em></p> <blockquote><p><em>"Igralci znamo najti veselje v vlogi, nekaj, kar nas v njej zanima, značaj, videz, lahko tudi hoja. Predvsem pa nam je pomembno, da vloga nekaj pove, da nekaj nosi."</em></p></blockquote></p> 174840852 RTVSLO – Val 202 2502 clean Ustvarila je vrsto vlog v gledališču in na filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe. <p>Mirjam Korbar, gledališka in filmska igralka</p><p><blockquote><p><em>"Igralci neprestano iščemo nove obraze, nova občutja. Včasih pridemo do cilja, včasih ne. Ni nujno, da vedno prideš do tistega zaželenega. In to vsak igralec pri sebi ve. /.../ Ranljivost, odprtost je naše osnovno delovno orodje."</em></p></blockquote> <p><strong>Mirjam Korbar</strong> je ustvarila vrsto vlog v gledališču in filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe. Za seboj ima 30 let igralskih izkušenj in ko primerja delo zdaj in nekoč, pravi, da največ sprememb vidi pri snemanju filma: <em>"Zaradi tega, ker so pogoji dela vse slabši. Veliko hitreje je treba vse narediti, na dan je treba posneti vse več sekvenc, honorarji so tudi slabi. Denarja za film je vse manj."</em></p> <blockquote><p><em>"Igralci znamo najti veselje v vlogi, nekaj, kar nas v njej zanima, značaj, videz, lahko tudi hoja. Predvsem pa nam je pomembno, da vloga nekaj pove, da nekaj nosi."</em></p></blockquote></p> Wed, 19 Jan 2022 15:20:00 +0000 Mirjam Korbar Zgodovinar in aktivist, zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer sodeluje pri programu za integracijo migrantov.<p>Ognjen Radivojević je zgodovinar in aktivist, zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer sodeluje pri programu za integracijo migrantov</p><p><blockquote><p><em>"Nobeno mesto ne bo rešilo tvojih težav. Ampak nekje moraš biti in si tam ustvariti življenje. Če se ti zdi z mestom, v katerem živiš, vse narobe, je zelo pogosto, da se motiš."</em></p></blockquote> <p>Potem ko je <strong>Ognjen Radivojević</strong> živel v Sarajevu, študiral v Novem Sadu in Münchnu, se je pred desetimi leti preselil v Ljubljano: "<em>Problem Evrope je, da se uporablja slabe strategije. To skuša rešiti tako, da želi ljudi ohraniti zunaj svojih meja. Ni človeka, ni problema."</em></p> <blockquote><p><em>"Zelo hudo mi je za vse tiste, ki se zdaj potikajo ob meji. Nedaleč od nas se sprehajajo ljudje, ki so žejni, premraženi, poškodovani. Drugi si to težko predstavljajo in razmišljajo o tem, saj se že tako obremenjujejo s svojo strategijo preživetja."</em></p></blockquote></p> 174833574 RTVSLO – Val 202 2427 clean Zgodovinar in aktivist, zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer sodeluje pri programu za integracijo migrantov.<p>Ognjen Radivojević je zgodovinar in aktivist, zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer sodeluje pri programu za integracijo migrantov</p><p><blockquote><p><em>"Nobeno mesto ne bo rešilo tvojih težav. Ampak nekje moraš biti in si tam ustvariti življenje. Če se ti zdi z mestom, v katerem živiš, vse narobe, je zelo pogosto, da se motiš."</em></p></blockquote> <p>Potem ko je <strong>Ognjen Radivojević</strong> živel v Sarajevu, študiral v Novem Sadu in Münchnu, se je pred desetimi leti preselil v Ljubljano: "<em>Problem Evrope je, da se uporablja slabe strategije. To skuša rešiti tako, da želi ljudi ohraniti zunaj svojih meja. Ni človeka, ni problema."</em></p> <blockquote><p><em>"Zelo hudo mi je za vse tiste, ki se zdaj potikajo ob meji. Nedaleč od nas se sprehajajo ljudje, ki so žejni, premraženi, poškodovani. Drugi si to težko predstavljajo in razmišljajo o tem, saj se že tako obremenjujejo s svojo strategijo preživetja."</em></p></blockquote></p> Wed, 22 Dec 2021 15:20:00 +0000 Ognjen Radivojević: Ljubezen je najlepši razlog za selitev Ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, ki piše poezijo in prozo.<p>Jernej Dirnbek je ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, ki piše poezijo in prozo</p><p><blockquote><p><em>"Razvoj politike je v zadnjih vsaj dvajsetih letih šel v smer, da bi odvrnil sposobne, izobražene, široko misleče ljudi, da bi se kaj takega šli. Ker jih javnost prehitro umesti v isti koš s tistimi, ki so politiko pripeljali na glas, kot ga ima danes. Zato takšni potrebujejo še več poguma."</em></p></blockquote> <p><strong>Jernej Dirnbek</strong> je ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, rad pa sodeluje tudi z drugimi glasbeniki: <em>"Na glasbeni sceni smo prijatelji, vsaj glede rokovske zvrsti."</em></p> <blockquote><p><em>"Skupini Mi2 je prav koronavirus ponudil priložnost medsebojnega druženja. In čeprav se nismo smeli dobivati, smo vzdrževali stike. Tako smo videli novo dimenzijo svobode, ki nam jo prinaša naš hobi oziroma služba."</em></p></blockquote></p> 174831454 RTVSLO – Val 202 2165 clean Ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, ki piše poezijo in prozo.<p>Jernej Dirnbek je ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, ki piše poezijo in prozo</p><p><blockquote><p><em>"Razvoj politike je v zadnjih vsaj dvajsetih letih šel v smer, da bi odvrnil sposobne, izobražene, široko misleče ljudi, da bi se kaj takega šli. Ker jih javnost prehitro umesti v isti koš s tistimi, ki so politiko pripeljali na glas, kot ga ima danes. Zato takšni potrebujejo še več poguma."</em></p></blockquote> <p><strong>Jernej Dirnbek</strong> je ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, rad pa sodeluje tudi z drugimi glasbeniki: <em>"Na glasbeni sceni smo prijatelji, vsaj glede rokovske zvrsti."</em></p> <blockquote><p><em>"Skupini Mi2 je prav koronavirus ponudil priložnost medsebojnega druženja. In čeprav se nismo smeli dobivati, smo vzdrževali stike. Tako smo videli novo dimenzijo svobode, ki nam jo prinaša naš hobi oziroma služba."</em></p></blockquote></p> Wed, 15 Dec 2021 15:20:00 +0000 Jernej Dirnbek: Razloge za strah iščemo v drugih Stripar, grafični oblikovalec in ilustrator je avtor z letošnjim zlatirepcem nagrajenega risoromana Mestne ptice.<p>Striparja, grafičnega oblikovalca in ilustratorja, ki zase pravi, da je "človek brez nekega doma"</p><p><blockquote><p><em>"Ne moreš biti neprestano srečen. Ko greš na družabna omrežja in opazuješ vplivneže, vidiš, da so vsi nasmejani. Včasih me kar glava zaboli. Jaz ne bi zmogel tega. Ne razumem, kako lahko ljudje to delajo. Po eni strani jih občudujem, po drugi strani pa ne vem, kako dolgo bo to trajalo. Vse to je surrealno."</em></p></blockquote> <p><strong>Gašper Krajnc</strong> je stripar, grafični oblikovalec in ilustrator, avtor z letošnjim zlatirepcem nagrajenega risoromana Mestne ptice: <em>"Treba je razumeti, da ptice niso v mestu zato, ker tam hočejo biti, ampak zato, ker jim tam ustreza. Naredili smo jim super okolje za življenje. Hrane imajo več kot dovolj. Če bi bil na njihovem mestu, se nikamor ne bi prestavil."</em></p> <blockquote><p><em>"Če poskušaš narisati vse tako, kot je, lahko to malo izgubi dušo."</em></p></blockquote></p> 174829357 RTVSLO – Val 202 2520 clean Stripar, grafični oblikovalec in ilustrator je avtor z letošnjim zlatirepcem nagrajenega risoromana Mestne ptice.<p>Striparja, grafičnega oblikovalca in ilustratorja, ki zase pravi, da je "človek brez nekega doma"</p><p><blockquote><p><em>"Ne moreš biti neprestano srečen. Ko greš na družabna omrežja in opazuješ vplivneže, vidiš, da so vsi nasmejani. Včasih me kar glava zaboli. Jaz ne bi zmogel tega. Ne razumem, kako lahko ljudje to delajo. Po eni strani jih občudujem, po drugi strani pa ne vem, kako dolgo bo to trajalo. Vse to je surrealno."</em></p></blockquote> <p><strong>Gašper Krajnc</strong> je stripar, grafični oblikovalec in ilustrator, avtor z letošnjim zlatirepcem nagrajenega risoromana Mestne ptice: <em>"Treba je razumeti, da ptice niso v mestu zato, ker tam hočejo biti, ampak zato, ker jim tam ustreza. Naredili smo jim super okolje za življenje. Hrane imajo več kot dovolj. Če bi bil na njihovem mestu, se nikamor ne bi prestavil."</em></p> <blockquote><p><em>"Če poskušaš narisati vse tako, kot je, lahko to malo izgubi dušo."</em></p></blockquote></p> Wed, 08 Dec 2021 15:20:00 +0000 Gašper Krajnc: Nikoli ne veš, kdaj se boš znašel v mojem stripu Izjemen zdravnik, internist in hematolog je predstojnik hematološkega oddelka na ljubljanskem kliničnem centru, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021.<p>Dr. Samo Zver je internist in hematolog, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021</p><p><blockquote><p><em>"Zdravnikova plača ni nič, njegov svinčnik stane. Če hočemo prihraniti, mora biti zdravnik vsak dan isti. Če ga menjamo, pride drug svinčnik. Gre za potrato denarja, poleg tega pa se izgubi še rdeča nit, kaj se z bolnikom dogaja. Da ima bolnik vsak dan drugega zdravnika, ni v redu, ta ga ne pozna, ni vizije, pa tudi stane bistveno več. Ne moremo govoriti, kateri zdravnik je najdražji, kdo ima najboljšo plačo, ampak kdo ima najdražji svinčnik."</em></p></blockquote> <p><strong>Dr. Samo Zver</strong> je izjemen zdravnik, internist in hematolog, predstojnik hematološkega oddelka na <a href="https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki">ljubljanskem kliničnem centru</a>: <em>"Hematologijo imam res rad, veliko mi je dala. Je del mene."</em></p> <blockquote><p><em>"Bolnik, ki se ponečedi, ga očisti čistilka, ko mu uide v posteljo, to uredi srednja sestra. Ko nas bodo te imele dovolj, ne vem, kaj bomo delali. Spoštljivi moramo biti do vseh. Zdravnik je samo tisti, ki vodi ta proces. Nosi odgovornost, ampak vsak člen v tej verigi šteje."</em></p></blockquote></p> 174827326 RTVSLO – Val 202 2612 clean Izjemen zdravnik, internist in hematolog je predstojnik hematološkega oddelka na ljubljanskem kliničnem centru, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021.<p>Dr. Samo Zver je internist in hematolog, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021</p><p><blockquote><p><em>"Zdravnikova plača ni nič, njegov svinčnik stane. Če hočemo prihraniti, mora biti zdravnik vsak dan isti. Če ga menjamo, pride drug svinčnik. Gre za potrato denarja, poleg tega pa se izgubi še rdeča nit, kaj se z bolnikom dogaja. Da ima bolnik vsak dan drugega zdravnika, ni v redu, ta ga ne pozna, ni vizije, pa tudi stane bistveno več. Ne moremo govoriti, kateri zdravnik je najdražji, kdo ima najboljšo plačo, ampak kdo ima najdražji svinčnik."</em></p></blockquote> <p><strong>Dr. Samo Zver</strong> je izjemen zdravnik, internist in hematolog, predstojnik hematološkega oddelka na <a href="https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki">ljubljanskem kliničnem centru</a>: <em>"Hematologijo imam res rad, veliko mi je dala. Je del mene."</em></p> <blockquote><p><em>"Bolnik, ki se ponečedi, ga očisti čistilka, ko mu uide v posteljo, to uredi srednja sestra. Ko nas bodo te imele dovolj, ne vem, kaj bomo delali. Spoštljivi moramo biti do vseh. Zdravnik je samo tisti, ki vodi ta proces. Nosi odgovornost, ampak vsak člen v tej verigi šteje."</em></p></blockquote></p> Wed, 01 Dec 2021 15:20:00 +0000 Samo Zver: Kar imaš na jeziku, moraš imeti tudi v glavi Klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, sodni izvedenec.<p>Tristan Rigler, klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, sodni izvedenec</p><p><blockquote><p><em>"Zahteve, naloge današnjih staršev so, da otroke ne razvajajo preveč. Ampak tukaj se skriva past. Naloga družine je bila vedno, da se otrok osamosvoji, zdaj pa se dogaja to, da starši zelo, zelo ščitijo otroke. Potem pa pride do ogorčenja, zakaj je tako nebogljen."</em></p></blockquote> <p><strong>Tristan Rigler</strong> je klinični psiholog z <a href="https://www.psih-klinika.si">Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana</a> in sodni izvedenec. Iz izkušenj pove, da je komunikacija z drugače mislečimi včasih zelo naporna: <em>"Pogrešamo modro, umirjeno komunikacijo. Včasih je ta služila temu, da smo si izmenjali mnenja z možnostjo, da spremenimo svoje mnenje. Ker to je bistvo komunikacije. Zadnje čase pa ta komunikacija služi samo za podajanje lastnih mnenj, da potem iz tega nastane konflikt."</em></p> <blockquote><p><em>"Prilagojen otrok oziroma človek ima v današnjem času skoraj negativno konotacijo, včasih pa je bila to pozitivna vrednota. Bojim se, da se je v zadnjih desetletjih pretiravalo v tej smeri, da mora biti otrok edinstven. /.../ Šlo je v tak ektstrem, da ima otrok neskončno pravic brez dolžnosti."</em></p></blockquote></p> 174825263 RTVSLO – Val 202 2412 clean Klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, sodni izvedenec.<p>Tristan Rigler, klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, sodni izvedenec</p><p><blockquote><p><em>"Zahteve, naloge današnjih staršev so, da otroke ne razvajajo preveč. Ampak tukaj se skriva past. Naloga družine je bila vedno, da se otrok osamosvoji, zdaj pa se dogaja to, da starši zelo, zelo ščitijo otroke. Potem pa pride do ogorčenja, zakaj je tako nebogljen."</em></p></blockquote> <p><strong>Tristan Rigler</strong> je klinični psiholog z <a href="https://www.psih-klinika.si">Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana</a> in sodni izvedenec. Iz izkušenj pove, da je komunikacija z drugače mislečimi včasih zelo naporna: <em>"Pogrešamo modro, umirjeno komunikacijo. Včasih je ta služila temu, da smo si izmenjali mnenja z možnostjo, da spremenimo svoje mnenje. Ker to je bistvo komunikacije. Zadnje čase pa ta komunikacija služi samo za podajanje lastnih mnenj, da potem iz tega nastane konflikt."</em></p> <blockquote><p><em>"Prilagojen otrok oziroma človek ima v današnjem času skoraj negativno konotacijo, včasih pa je bila to pozitivna vrednota. Bojim se, da se je v zadnjih desetletjih pretiravalo v tej smeri, da mora biti otrok edinstven. /.../ Šlo je v tak ektstrem, da ima otrok neskončno pravic brez dolžnosti."</em></p></blockquote></p> Wed, 24 Nov 2021 15:20:00 +0000 Tristan Rigler: Pogrešamo modro komunikacijo Dr. antropologije in sinolog, prevajalec in tolmač kitajskega jezika. Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, je učitelj kungfuja, vodi Taijiquan institute.<p>Žiga Tršar je dr. antropologije in sinolog, prevajalec in tolmač kitajskega jezika, pa tudi učitelj kungfuja</p><p><blockquote><p><em>"Ko se človek nečesa ustraši in je tega strahu preveč, pride do neracionalnih uporov. Upori so potem tam, kjer niso potrebni, in premalo tam, kjer so nujni.</em>"</p></blockquote> <p><strong>Žiga Tršar</strong> je borilne veščine treniral na Japonskem in Kitajskem, zdaj je tudi učitelj kungfuja in vodi Taijiquan institute: <em>"Osnova kungfuja je, da najdeš sebe. Da se umiriš. Tako lahko začneš spremljati dogodke, ki pa se spreminjajo. Tvoja naloga je, da stvari, ki niso del tebe, spustiš in se prilagodiš na nov svet."</em></p> <blockquote><p><em>"Ni nujno na vsak način žrtvovati svoje življenje za svoje starše. Ljudje trpijo, da bi svoje starše na stara leta pospremili v lep pokoj, vendar grejo včasih čez mejo, samo zato, ker družba to od njih pričakuje. To mora izhajati iz ljubezni in srca, ne pa iz pričakovanja družbe."</em></p></blockquote></p> 174823268 RTVSLO – Val 202 2495 clean Dr. antropologije in sinolog, prevajalec in tolmač kitajskega jezika. Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, je učitelj kungfuja, vodi Taijiquan institute.<p>Žiga Tršar je dr. antropologije in sinolog, prevajalec in tolmač kitajskega jezika, pa tudi učitelj kungfuja</p><p><blockquote><p><em>"Ko se človek nečesa ustraši in je tega strahu preveč, pride do neracionalnih uporov. Upori so potem tam, kjer niso potrebni, in premalo tam, kjer so nujni.</em>"</p></blockquote> <p><strong>Žiga Tršar</strong> je borilne veščine treniral na Japonskem in Kitajskem, zdaj je tudi učitelj kungfuja in vodi Taijiquan institute: <em>"Osnova kungfuja je, da najdeš sebe. Da se umiriš. Tako lahko začneš spremljati dogodke, ki pa se spreminjajo. Tvoja naloga je, da stvari, ki niso del tebe, spustiš in se prilagodiš na nov svet."</em></p> <blockquote><p><em>"Ni nujno na vsak način žrtvovati svoje življenje za svoje starše. Ljudje trpijo, da bi svoje starše na stara leta pospremili v lep pokoj, vendar grejo včasih čez mejo, samo zato, ker družba to od njih pričakuje. To mora izhajati iz ljubezni in srca, ne pa iz pričakovanja družbe."</em></p></blockquote></p> Wed, 17 Nov 2021 15:20:00 +0000 Žiga Tršar Breda Jelen Sobočan je psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju.<p>Breda Jelen Sobočan, psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka</p><p><blockquote><p><em>"Pri bitki za moč ni odnosa. Družbe, v katerih so kompleksni sistemi, potrebujejo ogromno energije, da se držijo skupaj, da ostanejo kompleksni. Organizmu gre, ker ima biokemične vezi, paru gre, ker ima ljubezen, skupne otroke, hišo ali seksualnost, v družbi pa se sprašujemo, kaj nas veže. Če nas veže samo jezik, je v teh časih kar problem."</em></p></blockquote> <p><strong>Breda Jelen Sobočan</strong> je psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju.</p> <blockquote><p><em>"Smo zelo zanima bitja, ki se rodimo popolnoma z nezrelimi možgani in rabimo socialni inkubator. Novorojenček nima priložnosti, da preživi, če za njega ne skrbi odraslo bitje. Do tretjega leta, do takrat, ko se razvijejo vse možganske strukture , potrebujejo zunanje možgane, ki prepoznajo otrokove potrebe in jih od zunaj regulirajo /.../  Premalo se zavedamo, da ima novorojenček neko notranje življenje, potrebe. To ni paket, ki ga lepo oblečeš, nahraniš in potem odložiš. Mi se v resnici ne znamo igrati z zelo majhnim otrokom."</em></p></blockquote></p> 174811373 RTVSLO – Val 202 2422 clean Breda Jelen Sobočan je psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju.<p>Breda Jelen Sobočan, psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka</p><p><blockquote><p><em>"Pri bitki za moč ni odnosa. Družbe, v katerih so kompleksni sistemi, potrebujejo ogromno energije, da se držijo skupaj, da ostanejo kompleksni. Organizmu gre, ker ima biokemične vezi, paru gre, ker ima ljubezen, skupne otroke, hišo ali seksualnost, v družbi pa se sprašujemo, kaj nas veže. Če nas veže samo jezik, je v teh časih kar problem."</em></p></blockquote> <p><strong>Breda Jelen Sobočan</strong> je psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju.</p> <blockquote><p><em>"Smo zelo zanima bitja, ki se rodimo popolnoma z nezrelimi možgani in rabimo socialni inkubator. Novorojenček nima priložnosti, da preživi, če za njega ne skrbi odraslo bitje. Do tretjega leta, do takrat, ko se razvijejo vse možganske strukture , potrebujejo zunanje možgane, ki prepoznajo otrokove potrebe in jih od zunaj regulirajo /.../  Premalo se zavedamo, da ima novorojenček neko notranje življenje, potrebe. To ni paket, ki ga lepo oblečeš, nahraniš in potem odložiš. Mi se v resnici ne znamo igrati z zelo majhnim otrokom."</em></p></blockquote></p> Wed, 06 Oct 2021 14:20:00 +0000 Breda Jelen Sobočan Nina Gunde Cimerman je mikrobiologinja, ki se raziskovalno posveča glivam v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravh in v drugih ekstremnih okoljih. Je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv, profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti.<p>Raziskovalna skupina za biologijo mikroorganizmov na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki jo vodi Nina Gunde Cimerman, je zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu</p><p><blockquote><p><em>"Praktično smo v tej izjemno obsežni shrambi vsak dan. Imamo največjo zbirko na svetu in ta trenutek obsega več kot 16.000 sevov gliv iz res neverjetnih okolij: Arktike, Grenlandije, globokega morja, solin po vsem svetu, oblakov."</em></p></blockquote> <p>Nina Gunde Cimerman, ki raziskuje mikroorganizme v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravah in v drugih ekstremnih okoljih, je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv in profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nezaupanje, ki <span>danes spremlja znanost, jo izjemno preseneča.</span></p> <blockquote><p><em>"Mislila sem, da živimo v družbi, ki je relativno dobro ozaveščena in se zaveda pomena določenih ukrepov za zdravje. Eden od razlogov za nezaupanje je, da je to nova bolezen, zato so se trditve strokovnjakov spreminjale. Ljudje pričakujejo, da boš podajal neka nespremenljiva dejstva, o<span>bičajno občinstvo ni seznanjeno z dvomi. In ko vidi, da se dejstva lahko spreminjajo, podvomi tudi o vsem drugem, ne samo o tistem konkretnem spoznanju. Vedno je lažje verjeti enostavnim resnicam, kjer je poudarek na tem, da verjameš, ne v tem, da razumeš. Če je treba nekaj razumeti, je to bistveno težje."</span></em></p></blockquote></p> 174809410 RTVSLO – Val 202 2659 clean Nina Gunde Cimerman je mikrobiologinja, ki se raziskovalno posveča glivam v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravh in v drugih ekstremnih okoljih. Je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv, profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti.<p>Raziskovalna skupina za biologijo mikroorganizmov na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki jo vodi Nina Gunde Cimerman, je zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu</p><p><blockquote><p><em>"Praktično smo v tej izjemno obsežni shrambi vsak dan. Imamo največjo zbirko na svetu in ta trenutek obsega več kot 16.000 sevov gliv iz res neverjetnih okolij: Arktike, Grenlandije, globokega morja, solin po vsem svetu, oblakov."</em></p></blockquote> <p>Nina Gunde Cimerman, ki raziskuje mikroorganizme v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravah in v drugih ekstremnih okoljih, je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv in profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nezaupanje, ki <span>danes spremlja znanost, jo izjemno preseneča.</span></p> <blockquote><p><em>"Mislila sem, da živimo v družbi, ki je relativno dobro ozaveščena in se zaveda pomena določenih ukrepov za zdravje. Eden od razlogov za nezaupanje je, da je to nova bolezen, zato so se trditve strokovnjakov spreminjale. Ljudje pričakujejo, da boš podajal neka nespremenljiva dejstva, o<span>bičajno občinstvo ni seznanjeno z dvomi. In ko vidi, da se dejstva lahko spreminjajo, podvomi tudi o vsem drugem, ne samo o tistem konkretnem spoznanju. Vedno je lažje verjeti enostavnim resnicam, kjer je poudarek na tem, da verjameš, ne v tem, da razumeš. Če je treba nekaj razumeti, je to bistveno težje."</span></em></p></blockquote></p> Wed, 29 Sep 2021 14:20:00 +0000 Res imamo kaj za pokazati Natalija Spark že od otroštva povezuje slišeči in gluhi svet, tolmačenje je postalo del njenega življenja. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika in mag. psihocialne pomoči, letos pa je prejela tudi naziv Slovenka leta.<p>Natalija Spark, tolmačka slovenskega znakovnega jezika in magistrica psihosocialne pomoči</p><p><blockquote><p><em>"Kot tolmača te vedno kdaj 'zasrbijo prsti'. Zato tistim, ki prihajajo na to poklicno pot, vedno svetujem: tolmači smo samo ljudje in težko je biti indiferenten do okoliščin. Ko začutiš, si priznaj, da si samo človek, da si se vpletel, in se nato pravočasno umakni."</em></p></blockquote> <p><strong>Natalija Spark</strong> že od otroštva povezuje slišeči in gluhi svet, tolmačenje je postalo del njenega življenja. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika in magistrica psihosocialne pomoči, letos pa je prejela tudi naziv Slovenka leta.</p> <blockquote><p><em>"Otroku, ki ne sliši, moramo takoj dati jezik. Znakovni jezik. To ne pomeni, da otrok pozneje ne bo govoril. Z jezikom se bo tako lahko razvijal. Če tega nima, potem ne more dobiti ne proze ne literature, pravzaprav tudi ne kulture."</em></p></blockquote></p> 174780289 RTVSLO – Val 202 2458 clean Natalija Spark že od otroštva povezuje slišeči in gluhi svet, tolmačenje je postalo del njenega življenja. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika in mag. psihocialne pomoči, letos pa je prejela tudi naziv Slovenka leta.<p>Natalija Spark, tolmačka slovenskega znakovnega jezika in magistrica psihosocialne pomoči</p><p><blockquote><p><em>"Kot tolmača te vedno kdaj 'zasrbijo prsti'. Zato tistim, ki prihajajo na to poklicno pot, vedno svetujem: tolmači smo samo ljudje in težko je biti indiferenten do okoliščin. Ko začutiš, si priznaj, da si samo človek, da si se vpletel, in se nato pravočasno umakni."</em></p></blockquote> <p><strong>Natalija Spark</strong> že od otroštva povezuje slišeči in gluhi svet, tolmačenje je postalo del njenega življenja. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika in magistrica psihosocialne pomoči, letos pa je prejela tudi naziv Slovenka leta.</p> <blockquote><p><em>"Otroku, ki ne sliši, moramo takoj dati jezik. Znakovni jezik. To ne pomeni, da otrok pozneje ne bo govoril. Z jezikom se bo tako lahko razvijal. Če tega nima, potem ne more dobiti ne proze ne literature, pravzaprav tudi ne kulture."</em></p></blockquote></p> Wed, 02 Jun 2021 14:20:00 +0000 Natalija Spark Ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, kjer je bil vrsto let učitelj in vzgojitelj mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glasbenik, pevec skupine Niet.<p>Borut Marolt, ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, glasbenik, pevec skupine Niet</p><p><blockquote><p><em>"Današnji svet je zelo individualen in vsak gleda na svojo korist. Tudi mladi so drugače vzgojeni, ne gre več toliko za skupnost kot gre za pravice posameznika. Žal, mislim, da se ravno v tem večina protestnikov najde in ne v skupnosti, ki bi jo lahko skupaj razvijali, ta pa bi bila jedro neke superdržavotvorne politike."</em></p></blockquote> <p><strong>Borut Marolt</strong> je ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, kjer je bil vrsto let učitelj in vzgojitelj mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glasbenik, pevec skupine Niet.</p> <blockquote><p><em>"Modrosti ne moreš nikoli doseči. Lahko se pa trudiš, da svoje izkušnje in znanje uporabiš tako, da se odločaš čim bolj prav."</em></p></blockquote></p> 174776820 RTVSLO – Val 202 2590 clean Ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, kjer je bil vrsto let učitelj in vzgojitelj mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glasbenik, pevec skupine Niet.<p>Borut Marolt, ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, glasbenik, pevec skupine Niet</p><p><blockquote><p><em>"Današnji svet je zelo individualen in vsak gleda na svojo korist. Tudi mladi so drugače vzgojeni, ne gre več toliko za skupnost kot gre za pravice posameznika. Žal, mislim, da se ravno v tem večina protestnikov najde in ne v skupnosti, ki bi jo lahko skupaj razvijali, ta pa bi bila jedro neke superdržavotvorne politike."</em></p></blockquote> <p><strong>Borut Marolt</strong> je ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, kjer je bil vrsto let učitelj in vzgojitelj mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glasbenik, pevec skupine Niet.</p> <blockquote><p><em>"Modrosti ne moreš nikoli doseči. Lahko se pa trudiš, da svoje izkušnje in znanje uporabiš tako, da se odločaš čim bolj prav."</em></p></blockquote></p> Wed, 19 May 2021 14:20:00 +0000 Borut Marolt Publicistka, filozofinja in doktorica sociologije, ena osrednjih osebnosti, ki so tlakovale pot samostojni Sloveniji, kritična opazovalka razmer v naši družbi in prodorna intelektualka, ki si neutrudno prizadeva za spravo, spoštovanje človekovih pravic in demokracijo.<p>Spomenka Hribar, publicistka, filozofinja in doktorica sociologije</p><p><blockquote><p><em>"Vprašanje, kako se ljudje v družbi počutijo, je v prvi vrsti odvisno od oblasti. Ta lahko mednje vnaša sovraštvo, ali jih deli, kot to dela zdajšnja garnitura. Lahko deluje tudi integrativno. To je problem. Izkazalo se je, da se je civilna družba zbudila, oblast pa ne."</em></p></blockquote> <p><strong>Dr. Spomenka Hribar</strong> je publicistka, filozofinja in sociologinja, ena osrednjih osebnosti, ki so tlakovale pot samostojni Sloveniji, kritična opazovalka razmer v naši družbi in prodorna intelektualka, ki si neutrudno prizadeva za spravo, spoštovanje človekovih pravic in demokracijo: <em>"Današnja skupnost je zelo oslabljena zaradi teh desničarskih akcij. In to je zelo slabo, saj je Evropa vendarle naša odločitev, naš teritorij, je naša zgodovina in naša perspektiva."</em></p> <blockquote><p><em>"Zmoti me, kako država ravna s svojimi ljudmi, kako je mogoče, da ob tako grozni bolezni, ob tako veliki stiski politična garnitura misli predvsem le na oblast in kako jo bo izkoristila."</em></p></blockquote></p> 174775119 RTVSLO – Val 202 2562 clean Publicistka, filozofinja in doktorica sociologije, ena osrednjih osebnosti, ki so tlakovale pot samostojni Sloveniji, kritična opazovalka razmer v naši družbi in prodorna intelektualka, ki si neutrudno prizadeva za spravo, spoštovanje človekovih pravic in demokracijo.<p>Spomenka Hribar, publicistka, filozofinja in doktorica sociologije</p><p><blockquote><p><em>"Vprašanje, kako se ljudje v družbi počutijo, je v prvi vrsti odvisno od oblasti. Ta lahko mednje vnaša sovraštvo, ali jih deli, kot to dela zdajšnja garnitura. Lahko deluje tudi integrativno. To je problem. Izkazalo se je, da se je civilna družba zbudila, oblast pa ne."</em></p></blockquote> <p><strong>Dr. Spomenka Hribar</strong> je publicistka, filozofinja in sociologinja, ena osrednjih osebnosti, ki so tlakovale pot samostojni Sloveniji, kritična opazovalka razmer v naši družbi in prodorna intelektualka, ki si neutrudno prizadeva za spravo, spoštovanje človekovih pravic in demokracijo: <em>"Današnja skupnost je zelo oslabljena zaradi teh desničarskih akcij. In to je zelo slabo, saj je Evropa vendarle naša odločitev, naš teritorij, je naša zgodovina in naša perspektiva."</em></p> <blockquote><p><em>"Zmoti me, kako država ravna s svojimi ljudmi, kako je mogoče, da ob tako grozni bolezni, ob tako veliki stiski politična garnitura misli predvsem le na oblast in kako jo bo izkoristila."</em></p></blockquote></p> Wed, 12 May 2021 14:20:00 +0000 Spomenka Hribar Scenaristka in režiserka, dobitnica grand prixa na enem najprestižnejših mednarodnih festivalov kratkega filma za Sestre, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.<p>Katarina Rešek - Kukla, scenaristka, režiserka, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov</p><p><blockquote><p><em>"Danes se mladim, ki se hočejo poglobiti vase in delati na sebi, očita neka političnost in to, da so slepi za svet okoli sebe. Ampak po drugi strani pa se sprašujem – čakaj, do sem so nas potem pripeljali ljudje, ki se nikoli niso zazrli vase, ki niso bili nikoli zares v stiku sami s sabo? Če ti nisi v stiku sam s sabo, nisi v redu. Kako boš potem kogar koli vodil? Tega ne razumem."</em></p></blockquote> <p><strong>Katarina Rešek - Kukla</strong> je scenaristka in režiserka, dobitnica grand prixa na enem najprestižnejših mednarodnih festivalov kratkega filma za Sestre, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov: <em>"Če si druga generacija priseljencev, pomeni, da imaš eno blazno nostalgijo za nečim, česar ne poznaš."</em></p> <blockquote><p><em>"O spolnem nadlegovanju se moramo začeti pogovarjati. Vse se razume kot neki avtomatizem. Žensko telo je še vedno kot neko ozemlje, ki si ga nekdo trudi zavzeti."</em></p></blockquote></p> 174773398 RTVSLO – Val 202 2444 clean Scenaristka in režiserka, dobitnica grand prixa na enem najprestižnejših mednarodnih festivalov kratkega filma za Sestre, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.<p>Katarina Rešek - Kukla, scenaristka, režiserka, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov</p><p><blockquote><p><em>"Danes se mladim, ki se hočejo poglobiti vase in delati na sebi, očita neka političnost in to, da so slepi za svet okoli sebe. Ampak po drugi strani pa se sprašujem – čakaj, do sem so nas potem pripeljali ljudje, ki se nikoli niso zazrli vase, ki niso bili nikoli zares v stiku sami s sabo? Če ti nisi v stiku sam s sabo, nisi v redu. Kako boš potem kogar koli vodil? Tega ne razumem."</em></p></blockquote> <p><strong>Katarina Rešek - Kukla</strong> je scenaristka in režiserka, dobitnica grand prixa na enem najprestižnejših mednarodnih festivalov kratkega filma za Sestre, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov: <em>"Če si druga generacija priseljencev, pomeni, da imaš eno blazno nostalgijo za nečim, česar ne poznaš."</em></p> <blockquote><p><em>"O spolnem nadlegovanju se moramo začeti pogovarjati. Vse se razume kot neki avtomatizem. Žensko telo je še vedno kot neko ozemlje, ki si ga nekdo trudi zavzeti."</em></p></blockquote></p> Wed, 05 May 2021 14:20:00 +0000 Katarina Rešek - Kukla S svojimi ilustracijami je oživil številne junake pravljic Svetlane Makarovič, ilustrira za odrasle in otroke, likovno pa opremlja tudi učbenike in priročnike. Gorazd Vahen je oblikovalec in ilustrator.<p>Gorazd Vahen, oblikovalec in ilustrator</p><p><blockquote><p><em>"Vsaki oblasti ustreza vsakršno omejevanje. Želja po vladanju je vgrajena v gene našega sistema. Vedno obstaja nekdo, ki prikima. Kot je rekel Snowden, ko Američani prosijo druge vlade, ali lahko prisluškujejo njihovim državljanom, je odgovor vedno da. Ampak če lahko potem dobijo tudi oni te podatke."</em></p></blockquote> <p><strong>Gorazd Vahen</strong> je s svojimi ilustracijami oživil številne junake pravljic Svetlane Makarovič. Ilustrira za odrasle in otroke, likovno pa opremlja tudi učbenike in priročnike.</p> <blockquote><p><em>"Ko sem bil še uporabnik ilustracij, sem vedno sklepal, da ilustrator ve, kako so videti stvari. Da tako, kot je narisal, tudi je. Potem pa sem bil razočaran, ko sem ugotovil, da avtor goljufa. Mogoče sem ravno zato tako obseden z realizmom, ker čutim, da imam odgovornost."</em></p></blockquote></p> 174771830 RTVSLO – Val 202 2602 clean S svojimi ilustracijami je oživil številne junake pravljic Svetlane Makarovič, ilustrira za odrasle in otroke, likovno pa opremlja tudi učbenike in priročnike. Gorazd Vahen je oblikovalec in ilustrator.<p>Gorazd Vahen, oblikovalec in ilustrator</p><p><blockquote><p><em>"Vsaki oblasti ustreza vsakršno omejevanje. Želja po vladanju je vgrajena v gene našega sistema. Vedno obstaja nekdo, ki prikima. Kot je rekel Snowden, ko Američani prosijo druge vlade, ali lahko prisluškujejo njihovim državljanom, je odgovor vedno da. Ampak če lahko potem dobijo tudi oni te podatke."</em></p></blockquote> <p><strong>Gorazd Vahen</strong> je s svojimi ilustracijami oživil številne junake pravljic Svetlane Makarovič. Ilustrira za odrasle in otroke, likovno pa opremlja tudi učbenike in priročnike.</p> <blockquote><p><em>"Ko sem bil še uporabnik ilustracij, sem vedno sklepal, da ilustrator ve, kako so videti stvari. Da tako, kot je narisal, tudi je. Potem pa sem bil razočaran, ko sem ugotovil, da avtor goljufa. Mogoče sem ravno zato tako obseden z realizmom, ker čutim, da imam odgovornost."</em></p></blockquote></p> Wed, 28 Apr 2021 14:20:00 +0000 Gorazd Vahen Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.<p>Klinični psiholog dr. Tristan Rigler o upadanju motivacije, iskanju smisla in razumevanju čustev mladostnikov</p><p><p><span>Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog <strong>dr. Tristan Rigler</strong>.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Mladostniki in starši ne govorijo istega jezika. 'Daj mi mir' je v veliki meri treba upoštevati, ampak včasih lahko pomeni nekaj drugega. Treba je razumeti čustva v ozadju, motiv, zakaj se to dogaja, in se ne osredotočiti na jezik, ker lahko pride do šuma v komunikaciji. Mladostniki potrebujejo ljubezen, a njihov način izkazovanja čustev je popolnoma drugačen kot v zgodnjem otroštvu."</span></em></p></blockquote> <p><span>Pomembno je, da starši mladostnikom omogočijo soodločanje v družini, da lahko prispevajo določene besede k družinski dinamiki in skupnemu dogovoru. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Dobra novica za starše je, da najbolj poznajo svojega otroka. Vedo, kako se odzvati. Čeprav se je mladostništvo spremenilo, je to še vedno isti otrok. Spodbujam starše, da so osredotočeni na otrokovo bistvo. Tako bodo lažje prepoznali njegova čustva." </span></em></p></blockquote></p> 174768698 RTVSLO – Val 202 1357 clean Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.<p>Klinični psiholog dr. Tristan Rigler o upadanju motivacije, iskanju smisla in razumevanju čustev mladostnikov</p><p><p><span>Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog <strong>dr. Tristan Rigler</strong>.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Mladostniki in starši ne govorijo istega jezika. 'Daj mi mir' je v veliki meri treba upoštevati, ampak včasih lahko pomeni nekaj drugega. Treba je razumeti čustva v ozadju, motiv, zakaj se to dogaja, in se ne osredotočiti na jezik, ker lahko pride do šuma v komunikaciji. Mladostniki potrebujejo ljubezen, a njihov način izkazovanja čustev je popolnoma drugačen kot v zgodnjem otroštvu."</span></em></p></blockquote> <p><span>Pomembno je, da starši mladostnikom omogočijo soodločanje v družini, da lahko prispevajo določene besede k družinski dinamiki in skupnemu dogovoru. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Dobra novica za starše je, da najbolj poznajo svojega otroka. Vedo, kako se odzvati. Čeprav se je mladostništvo spremenilo, je to še vedno isti otrok. Spodbujam starše, da so osredotočeni na otrokovo bistvo. Tako bodo lažje prepoznali njegova čustva." </span></em></p></blockquote></p> Thu, 15 Apr 2021 08:45:00 +0000 Na podstrešju: dr. Tristan Rigler Kot pediatrinja in psihiatrinja je svoje poklicno življenje posvetila skrbi za duševno zdravje otrok, v balkanskih vojnah psihičnemu okrevanju otrok beguncev, od upokojitve naprej pa vodi programe psihosocialne pomoči na kriznih, vojnih območjih.<p>Anica Mikuš Kos, pediatrinja, psihiatrinja in predsednica Slovenske filantropije</p><p><blockquote><p><em>"Večkrat slišimo od pedagogov, da niso duševno-zdravstvena ustanova in da je njihov namen otroke izobraziti. Ampak realnost je taka, da je izobraževanje povezano tudi s čustvenim življenjem. Vsem otrokom moramo zagotoviti minimalno osnovno pomoč in podporo. In čeprav je ta pomoč minimalna, za otroke pomeni veliko."</em></p></blockquote> <p>Kot pediatrinja in psihiatrinja je svoje poklicno življenje posvetila skrbi za duševno zdravje otrok, v balkanskih vojnah psihičnemu okrevanju otrok beguncev, od upokojitve naprej pa vodi programe psihosocialne pomoči na kriznih, vojnih območjih: <em>"Število duševnih motenj narašča, ne le zaradi pritiskov okolja na otroke, ampak tudi zaradi tega, ker različne individualne odklone zelo hitro uvrstimo med bolezni."</em> In tako je bilo že med vojno. Anica Mikuš Kos se spominja, da je bila včasih tudi levoročnost bolezen: "<em>Takrat so otroke tepli, kaznovali ali pa jih z lepo besedo skušali preusmeriti v desnoročnost."</em></p> <blockquote><p><em>"Človečnost izginja na formalni ravni, na ravni uradnih vrednot, v osnovnem socialnem tkivu pa še ostaja."</em></p></blockquote></p> 174768507 RTVSLO – Val 202 2518 clean Kot pediatrinja in psihiatrinja je svoje poklicno življenje posvetila skrbi za duševno zdravje otrok, v balkanskih vojnah psihičnemu okrevanju otrok beguncev, od upokojitve naprej pa vodi programe psihosocialne pomoči na kriznih, vojnih območjih.<p>Anica Mikuš Kos, pediatrinja, psihiatrinja in predsednica Slovenske filantropije</p><p><blockquote><p><em>"Večkrat slišimo od pedagogov, da niso duševno-zdravstvena ustanova in da je njihov namen otroke izobraziti. Ampak realnost je taka, da je izobraževanje povezano tudi s čustvenim življenjem. Vsem otrokom moramo zagotoviti minimalno osnovno pomoč in podporo. In čeprav je ta pomoč minimalna, za otroke pomeni veliko."</em></p></blockquote> <p>Kot pediatrinja in psihiatrinja je svoje poklicno življenje posvetila skrbi za duševno zdravje otrok, v balkanskih vojnah psihičnemu okrevanju otrok beguncev, od upokojitve naprej pa vodi programe psihosocialne pomoči na kriznih, vojnih območjih: <em>"Število duševnih motenj narašča, ne le zaradi pritiskov okolja na otroke, ampak tudi zaradi tega, ker različne individualne odklone zelo hitro uvrstimo med bolezni."</em> In tako je bilo že med vojno. Anica Mikuš Kos se spominja, da je bila včasih tudi levoročnost bolezen: "<em>Takrat so otroke tepli, kaznovali ali pa jih z lepo besedo skušali preusmeriti v desnoročnost."</em></p> <blockquote><p><em>"Človečnost izginja na formalni ravni, na ravni uradnih vrednot, v osnovnem socialnem tkivu pa še ostaja."</em></p></blockquote></p> Wed, 14 Apr 2021 14:20:00 +0000 Anica Mikuš Kos Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši. 174766988 RTVSLO – Val 202 1211 clean Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši. Thu, 08 Apr 2021 08:45:00 +0000 Na podstrešju: dr. Aleksander Zadel Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši? "Bistveno je, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj je prišel do določene ocene. Pomemben je pogovor o kontekstu, potem bo otrok znal sam razumeti, zakaj je prejel določeno oceno in zanjo tudi sprejel odgovornost."<p>Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?</p><p><p><span>Ob vrnitvi v šole so se vsem stiskam zaradi vrnitve pridružile tudi stiske ob takojšnjem ocenjevanju. Resna težava današnjega dne je, da imamo odličnjake, ki padejo v depresijo, če ne dosegajo vedno najvišje postavljenih ciljev in ne zadostijo vedno perfekcionizmu. "</span><em>Odrasli smo strokovnjaki v postavljanju nerazumnih kriterijev," </em>opozori <strong>dr. Aleksander Zadel</strong>. Naključna spraševanja, ki so v šolah še ostanek starih časov, ko so s tem učitelji pridobivali avtoriteto in moč, otrokom predstavljajo velik stres. Lastna pričakovanja, ki jih imajo starši do svojih otrok, so obremenjujoča, treba pa se je zavedati tudi, da nobena pot ni premočrtna.</p> <blockquote><p><em><span>"Bistveno je, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj je prišel do določene ocene. Pomemben je pogovor o kontekstu, potem bo otrok znal sam razumeti, zakaj je prejel določeno oceno, in zanjo tudi sprejel odgovornost."</span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174766975 RTVSLO – Val 202 1211 clean Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši? "Bistveno je, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj je prišel do določene ocene. Pomemben je pogovor o kontekstu, potem bo otrok znal sam razumeti, zakaj je prejel določeno oceno in zanjo tudi sprejel odgovornost."<p>Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?</p><p><p><span>Ob vrnitvi v šole so se vsem stiskam zaradi vrnitve pridružile tudi stiske ob takojšnjem ocenjevanju. Resna težava današnjega dne je, da imamo odličnjake, ki padejo v depresijo, če ne dosegajo vedno najvišje postavljenih ciljev in ne zadostijo vedno perfekcionizmu. "</span><em>Odrasli smo strokovnjaki v postavljanju nerazumnih kriterijev," </em>opozori <strong>dr. Aleksander Zadel</strong>. Naključna spraševanja, ki so v šolah še ostanek starih časov, ko so s tem učitelji pridobivali avtoriteto in moč, otrokom predstavljajo velik stres. Lastna pričakovanja, ki jih imajo starši do svojih otrok, so obremenjujoča, treba pa se je zavedati tudi, da nobena pot ni premočrtna.</p> <blockquote><p><em><span>"Bistveno je, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj je prišel do določene ocene. Pomemben je pogovor o kontekstu, potem bo otrok znal sam razumeti, zakaj je prejel določeno oceno, in zanjo tudi sprejel odgovornost."</span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 08 Apr 2021 08:45:00 +0000 Na podstrešju: Starši otroka vidijo kot projekt, zgrešijo pa njegovo dušo Na ljubljanski fakulteti za farmacijo predava in raziskuje, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožfa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.<p>Borut Štrukelj, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo</p><p><p>Na ljubljanski fakulteti za farmacijo predava in raziskuje, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.</p> <blockquote><p><em>"Rezultati Evropske agencije za zdravila so glede cepiva AstraZeneca pozitivni. Cepivo je varno. Res je, da so krvni strdki, ki nastanejo v možganih, povezani s cepivom, vendar je to tako redek primer, da se cepivo lahko še naprej uporablja."</em></p></blockquote> <p><strong>Borut Štrukelj</strong>, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, pravi, da sta obe cepivi, Pfizer in Moderna, učinkovitejši kot cepivo AstraZeneca, vendar pa je <em>"osnovna zaščita tista, ki te zaščiti pred resnim potekom bolezni, hospitalizacijo in smrtjo. V tem primeru pa so si vsa tri cepiva enakovredna. Najboljše cepivo proti gripi je samo 50 odstotkov učinkovito, pa se vseeno cepimo".</em></p> <blockquote><p><em>"Danes lahko diagnosticiramo marsikaj. Zato se moramo zavedati, da ni zdravega človeka, ampak so le slabše pregledani bolniki. Pri vsakem bomo nekaj našli. Predobra diagnostika nas lahko prestraši."</em></p></blockquote></p> 174766807 RTVSLO – Val 202 2754 clean Na ljubljanski fakulteti za farmacijo predava in raziskuje, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožfa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.<p>Borut Štrukelj, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo</p><p><p>Na ljubljanski fakulteti za farmacijo predava in raziskuje, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.</p> <blockquote><p><em>"Rezultati Evropske agencije za zdravila so glede cepiva AstraZeneca pozitivni. Cepivo je varno. Res je, da so krvni strdki, ki nastanejo v možganih, povezani s cepivom, vendar je to tako redek primer, da se cepivo lahko še naprej uporablja."</em></p></blockquote> <p><strong>Borut Štrukelj</strong>, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, pravi, da sta obe cepivi, Pfizer in Moderna, učinkovitejši kot cepivo AstraZeneca, vendar pa je <em>"osnovna zaščita tista, ki te zaščiti pred resnim potekom bolezni, hospitalizacijo in smrtjo. V tem primeru pa so si vsa tri cepiva enakovredna. Najboljše cepivo proti gripi je samo 50 odstotkov učinkovito, pa se vseeno cepimo".</em></p> <blockquote><p><em>"Danes lahko diagnosticiramo marsikaj. Zato se moramo zavedati, da ni zdravega človeka, ampak so le slabše pregledani bolniki. Pri vsakem bomo nekaj našli. Predobra diagnostika nas lahko prestraši."</em></p></blockquote></p> Wed, 07 Apr 2021 14:20:00 +0000 Borut Štrukelj Skladatelj filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar Drago Ivanuša že desetletje živi z neozdravljivo boleznijo. Je glas bolnikov, katerih preživetje je odvisno od zdravljenja z napravo CAR-T in pobudnik zbiranja sredstev zanjo.<p>Drago Ivanuša, skladatelj, harmonikar in pianist</p><p><blockquote><p><em>"Čeprav živimo v grotesknem kapitalizmu, še vseeno obstajajo neke meje, poti sporazumevanja med ljudmi, ki so onkraj materialnega. Ljudje razumejo, da je pomembno in ima neko vrednosti tudi to, če ti nekomu nekaj zaigraš."</em></p></blockquote> <p>Skladatelj filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar <strong>Drago Ivanuša</strong> že desetletje živi z neozdravljivo boleznijo. Je glas bolnikov, katerih preživetje je odvisno od zdravljenja z napravo CAR-T in pobudnik zbiranja sredstev zanjo: <em>"Pri ljudeh, ki imajo resne bolezni, takšne, ki jim ogrožajo življenje, pogosto bolj trpijo njihovi sorodniki in bližnji kot oni sami. Ker ti, ki so neposredno udeleženi, imajo večji nadzor in bolj vejo, kaj sem jim dogaja. Svojci pa iz neke nevednosti in strahu doživljajo večjo stisko."</em></p> <blockquote><p><em>"Življenje ni sestavljeno samo iz predvidljivega, nadzorovanega okolja, ko si pri 20. letih rečeš, da boš zdravo živel, ker hočeš dočakati sto let. Življenje je sestavljeno iz vsega, zato je prav, da ga živimo in delamo napake, prav pa je tudi, da jih popravimo."</em></p></blockquote></p> 174759797 RTVSLO – Val 202 2709 clean Skladatelj filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar Drago Ivanuša že desetletje živi z neozdravljivo boleznijo. Je glas bolnikov, katerih preživetje je odvisno od zdravljenja z napravo CAR-T in pobudnik zbiranja sredstev zanjo.<p>Drago Ivanuša, skladatelj, harmonikar in pianist</p><p><blockquote><p><em>"Čeprav živimo v grotesknem kapitalizmu, še vseeno obstajajo neke meje, poti sporazumevanja med ljudmi, ki so onkraj materialnega. Ljudje razumejo, da je pomembno in ima neko vrednosti tudi to, če ti nekomu nekaj zaigraš."</em></p></blockquote> <p>Skladatelj filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar <strong>Drago Ivanuša</strong> že desetletje živi z neozdravljivo boleznijo. Je glas bolnikov, katerih preživetje je odvisno od zdravljenja z napravo CAR-T in pobudnik zbiranja sredstev zanjo: <em>"Pri ljudeh, ki imajo resne bolezni, takšne, ki jim ogrožajo življenje, pogosto bolj trpijo njihovi sorodniki in bližnji kot oni sami. Ker ti, ki so neposredno udeleženi, imajo večji nadzor in bolj vejo, kaj sem jim dogaja. Svojci pa iz neke nevednosti in strahu doživljajo večjo stisko."</em></p> <blockquote><p><em>"Življenje ni sestavljeno samo iz predvidljivega, nadzorovanega okolja, ko si pri 20. letih rečeš, da boš zdravo živel, ker hočeš dočakati sto let. Življenje je sestavljeno iz vsega, zato je prav, da ga živimo in delamo napake, prav pa je tudi, da jih popravimo."</em></p></blockquote></p> Wed, 10 Mar 2021 15:20:00 +0000 Drago Ivanuša Čefurji raus, Jugoslavija, moja dežela, Figa. Vsi njegovi romani so nagrajeni s kresnikom, prevedeni v številne tuje jezike, živijo tudi na odrskih deskah. Goran Vojnović je pisatelj, filmski režiser, scenarist in kolumnist.<p>Goran Vojnović, pisatelj, filmski režiser, scenarist in kolumnist</p><p><blockquote><p><em>"Poslušanje je tista veščina, ki izginja. Tista, ki smo je vedno manj vajeni, saj si zdaj vsi želimo biti govorci sporočil. Vedno manj bi radi poslušali."</em></p></blockquote> <p>Čefurji raus, Jugoslavija, moja dežela, Figa. Vsi njegovi romani so nagrajeni s kresnikom, prevedeni v številne tuje jezike, živijo tudi na odrskih deskah.</p> <blockquote><p><em>"Ko se znajdeš v novih okoliščinah, se ne moreš takoj postaviti v kožo drugega, ker se v tako izrednih razmerah v vsakem od nas dogajajo popolnoma drugačne stvari. Vsak se nahaja v svoji zgodbi. Vsak ima različne parametre, ki ga postavljajo nasproti drugega."</em></p></blockquote></p> 174758067 RTVSLO – Val 202 3014 clean Čefurji raus, Jugoslavija, moja dežela, Figa. Vsi njegovi romani so nagrajeni s kresnikom, prevedeni v številne tuje jezike, živijo tudi na odrskih deskah. Goran Vojnović je pisatelj, filmski režiser, scenarist in kolumnist.<p>Goran Vojnović, pisatelj, filmski režiser, scenarist in kolumnist</p><p><blockquote><p><em>"Poslušanje je tista veščina, ki izginja. Tista, ki smo je vedno manj vajeni, saj si zdaj vsi želimo biti govorci sporočil. Vedno manj bi radi poslušali."</em></p></blockquote> <p>Čefurji raus, Jugoslavija, moja dežela, Figa. Vsi njegovi romani so nagrajeni s kresnikom, prevedeni v številne tuje jezike, živijo tudi na odrskih deskah.</p> <blockquote><p><em>"Ko se znajdeš v novih okoliščinah, se ne moreš takoj postaviti v kožo drugega, ker se v tako izrednih razmerah v vsakem od nas dogajajo popolnoma drugačne stvari. Vsak se nahaja v svoji zgodbi. Vsak ima različne parametre, ki ga postavljajo nasproti drugega."</em></p></blockquote></p> Wed, 03 Mar 2021 15:20:00 +0000 Goran Vojnović Študij defektologije in lastne izkušnje so jo podprle, da je velik del poklicnega življenja namenila skrbi, izobraževanju slepih in slabovidnih. Sodelovala je pri oblikovanju zakonodaje za invalide, pred leti izbrana za Slovenko leta. Od leta 2018 je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani.<p>Sonja Pungertnik, ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani</p><p><blockquote><p><em>"Glas zveni drugače iz obilnejših ljudi kot iz suhih. Enako velja pri mladih in starejših glasovih. In to lahko zaznajo tudi tisti, ki niso slepi ali slabovidni, ampak na to niso tako pozorni. Za nas je to vir informacij, ki nadomesti tisto, česar oči ne vidijo."</em></p></blockquote> <p><strong>Sonjo Pungertnik</strong> so študij defektologije in lastne izkušnje podprli, da je velik del poklicnega življenja namenila skrbi, izobraževanju slepih in slabovidnih. Sodelovala je pri oblikovanju zakonodaje za invalide, pred leti je bila izbrana tudi za Slovenko leta. Od leta 2018 pa je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani.</p> <blockquote><p><em>"Odrasli bi se morali pri odnosu do otrok zavedati, da so oni tisti, ki širijo paniko. Otroci niso tisti, ki so v tej epidemiji tako prizadeti. Oni so prilagodljivi, ampak se morajo ob starših počutiti varno. Oni pa jim te varnosti ne dajejo."</em></p></blockquote></p> 174756338 RTVSLO – Val 202 2408 clean Študij defektologije in lastne izkušnje so jo podprle, da je velik del poklicnega življenja namenila skrbi, izobraževanju slepih in slabovidnih. Sodelovala je pri oblikovanju zakonodaje za invalide, pred leti izbrana za Slovenko leta. Od leta 2018 je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani.<p>Sonja Pungertnik, ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani</p><p><blockquote><p><em>"Glas zveni drugače iz obilnejših ljudi kot iz suhih. Enako velja pri mladih in starejših glasovih. In to lahko zaznajo tudi tisti, ki niso slepi ali slabovidni, ampak na to niso tako pozorni. Za nas je to vir informacij, ki nadomesti tisto, česar oči ne vidijo."</em></p></blockquote> <p><strong>Sonjo Pungertnik</strong> so študij defektologije in lastne izkušnje podprli, da je velik del poklicnega življenja namenila skrbi, izobraževanju slepih in slabovidnih. Sodelovala je pri oblikovanju zakonodaje za invalide, pred leti je bila izbrana tudi za Slovenko leta. Od leta 2018 pa je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani.</p> <blockquote><p><em>"Odrasli bi se morali pri odnosu do otrok zavedati, da so oni tisti, ki širijo paniko. Otroci niso tisti, ki so v tej epidemiji tako prizadeti. Oni so prilagodljivi, ampak se morajo ob starših počutiti varno. Oni pa jim te varnosti ne dajejo."</em></p></blockquote></p> Wed, 24 Feb 2021 15:20:00 +0000 Sonja Pungertnik Ustvarja na gledališkem in glasbenem odru, je član ljubljanske Drame, kot glasbenik ohranja in plemeniti kulturno izročilo narodov Panonske nižine. Gledališki in filmski igralec ter glasbenik je kot poslanec Državnega zbora spoznaval tudi politično življenje.<p>Saša Tabaković, gledališki in filmski igralec ter glasbenik </p><p><blockquote><p><em>"Znašli smo se v težkem precepu. Po eni strani si želimo živeti tako kot prej, po drugi strani pa na dan prihajajo različne strašljive zgodbe posameznikov v stiski (družinska nasilja, spolne zlorabe). Upam si reči, da je koronavirus prinesel neki etični reset. To pomeni, da se bodo začele odpirati teme, ki so bile predolgo časa zaklenjene v predalih, o katerih se ni pogovarjalo, pa bi jih morali že zdavnaj odpreti in se o njih temeljito pogovoriti in navsezadnje tudi razčistiti."</em></p></blockquote> <p><strong>Saša Tabaković</strong> ustvarja na gledališkem in glasbenem odru, je član ljubljanske Drame, kot glasbenik ohranja in plemeniti kulturno izročilo narodov Panonske nižine. Gledališki in filmski igralec ter glasbenik je kot poslanec Državnega zbora spoznaval tudi politično življenje: <em>"Ko sem se odpravljal v politiko, sem vedel, da moram sprejeti odgovornost in svoja stališča predstaviti in poskušati v tej smeri tudi kaj narediti. Takrat se človek takoj zave, kako zelo je omejen. Rekel sem si, ko se bo 'igra dobrega' prevesila v 'igro zla', bom odšel. In to sem tudi storil."</em></p> <blockquote><p><em>"Svoboda govora oziroma prag tolerance mora biti pri predstavnikih oziroma poslancih višji, ko govorijo drug z drugim. Ne smemo pozabiti, da je komunikacija oziroma dialog vedno voden tudi na relaciji nekih moči. Razlika je, ko poslanec nagovarja javnost in ko poslanec nagovarja drugega poslanca, ki pa je prav tako zaščiten z neko imuniteto."</em></p></blockquote></p> 174754589 RTVSLO – Val 202 2465 clean Ustvarja na gledališkem in glasbenem odru, je član ljubljanske Drame, kot glasbenik ohranja in plemeniti kulturno izročilo narodov Panonske nižine. Gledališki in filmski igralec ter glasbenik je kot poslanec Državnega zbora spoznaval tudi politično življenje.<p>Saša Tabaković, gledališki in filmski igralec ter glasbenik </p><p><blockquote><p><em>"Znašli smo se v težkem precepu. Po eni strani si želimo živeti tako kot prej, po drugi strani pa na dan prihajajo različne strašljive zgodbe posameznikov v stiski (družinska nasilja, spolne zlorabe). Upam si reči, da je koronavirus prinesel neki etični reset. To pomeni, da se bodo začele odpirati teme, ki so bile predolgo časa zaklenjene v predalih, o katerih se ni pogovarjalo, pa bi jih morali že zdavnaj odpreti in se o njih temeljito pogovoriti in navsezadnje tudi razčistiti."</em></p></blockquote> <p><strong>Saša Tabaković</strong> ustvarja na gledališkem in glasbenem odru, je član ljubljanske Drame, kot glasbenik ohranja in plemeniti kulturno izročilo narodov Panonske nižine. Gledališki in filmski igralec ter glasbenik je kot poslanec Državnega zbora spoznaval tudi politično življenje: <em>"Ko sem se odpravljal v politiko, sem vedel, da moram sprejeti odgovornost in svoja stališča predstaviti in poskušati v tej smeri tudi kaj narediti. Takrat se človek takoj zave, kako zelo je omejen. Rekel sem si, ko se bo 'igra dobrega' prevesila v 'igro zla', bom odšel. In to sem tudi storil."</em></p> <blockquote><p><em>"Svoboda govora oziroma prag tolerance mora biti pri predstavnikih oziroma poslancih višji, ko govorijo drug z drugim. Ne smemo pozabiti, da je komunikacija oziroma dialog vedno voden tudi na relaciji nekih moči. Razlika je, ko poslanec nagovarja javnost in ko poslanec nagovarja drugega poslanca, ki pa je prav tako zaščiten z neko imuniteto."</em></p></blockquote></p> Wed, 17 Feb 2021 15:20:00 +0000 Saša Tabaković Od gledaliških do koncertnih odrov, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik do študija kompozicije in vodenja pevskih zborov.<p>Zvezdana Novaković je vsestranska glasbena ustvarjalka in performarka, harfistka, skladateljica in pevka</p><p><blockquote><p><em>"Včasih se šalim in pravim, da sem na Švedsko odšla študirati samo sebe. Ker tam od tebe nihče ničesar ne zahteva. Tja prideš z izdelano idejo, ampak je potem ne razvijaš. Tako sem se tam naučila, da je moja prihodnost odvisna od mene, da nihče drug ne bo delal zame razen jaz sama."</em></p></blockquote> <p>Od gledaliških do koncertnih odrov, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik do študija kompozicije in vodenja pevskih zborov.</p> <blockquote><p><em>"Če bi se pri mojem glasbenem ustvarjanju učila samo iz ljudske glasbe, bi bila preveč konservativna. Kar pa po eni strani tudi sem, saj kot glasbenik moraš spoštovati tradicijo. Ampak to zame ni dovolj, zato rada prepletam."</em></p></blockquote></p> 174752830 RTVSLO – Val 202 2413 clean Od gledaliških do koncertnih odrov, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik do študija kompozicije in vodenja pevskih zborov.<p>Zvezdana Novaković je vsestranska glasbena ustvarjalka in performarka, harfistka, skladateljica in pevka</p><p><blockquote><p><em>"Včasih se šalim in pravim, da sem na Švedsko odšla študirati samo sebe. Ker tam od tebe nihče ničesar ne zahteva. Tja prideš z izdelano idejo, ampak je potem ne razvijaš. Tako sem se tam naučila, da je moja prihodnost odvisna od mene, da nihče drug ne bo delal zame razen jaz sama."</em></p></blockquote> <p>Od gledaliških do koncertnih odrov, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik do študija kompozicije in vodenja pevskih zborov.</p> <blockquote><p><em>"Če bi se pri mojem glasbenem ustvarjanju učila samo iz ljudske glasbe, bi bila preveč konservativna. Kar pa po eni strani tudi sem, saj kot glasbenik moraš spoštovati tradicijo. Ampak to zame ni dovolj, zato rada prepletam."</em></p></blockquote></p> Wed, 10 Feb 2021 15:20:00 +0000 Zvezdana Novaković V svojem terapevtskem delu dr. Karin Sernec pomaga predvsem osebam, ki svoje čustvene stiske predelujejo s hrano. Vrsto let je na čelu Enote za motnje hranjenja na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Je psihiatrija in psihoterapevtka.<p>Karin Sernec je psihiatrinja in psihoterapevtka, ki že vrsto let dela na čelu Enote za motnje hranjenja na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani</p><p><blockquote><p><em>"Starše vedno sprašujem, kaj je tisto, kar da otroku občutek varnosti? Njihovi odgovori pa so v večini prijaznost, nežnost, razvajanje, zaupanje. In vse to je res, ampak ključna je jasna struktura in meje. To pa je predvidljivost. Če otrok lahko predvideva, kakšne bodo posledice njegovih vedenj, potem je popolnoma varen, ker ve, da če ga bo polomil, kazen ne bo krivica, ker je bila že vnaprej dogovorjena."</em></p></blockquote> <p><strong>Dr. Karin Sernec</strong> razume, da ima lahko laična publika glede cepiva dvome in da vanj ni prepričana. Strinja se tudi, da so dvomi zaželeni, dvomov strokovnega kadra pa ne razume: <em>"O strahu govorimo takrat, ko vemo česa nas je strah, pri anksioznosti pa ne moremo pojasniti, zakaj strah. In prav cepljenje je ta anksioznost. Najboljše zdravilo je, da ugotovimo, kaj je primarni izvor strahu. In ta strah, bomo ugotovili, ni prav nič povezan s cepljenjem."</em></p> <blockquote><p><em>"Da lahko na kaj vplivamo, je potrebna kritična masa skupnega mišljenja, čutenja in prepričanja za dobrobit vseh. Za to pa so potrebni pogum, načelnost, pripravljenost izreči in izpostaviti svoj glas."</em></p></blockquote></p> 174751133 RTVSLO – Val 202 2411 clean V svojem terapevtskem delu dr. Karin Sernec pomaga predvsem osebam, ki svoje čustvene stiske predelujejo s hrano. Vrsto let je na čelu Enote za motnje hranjenja na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Je psihiatrija in psihoterapevtka.<p>Karin Sernec je psihiatrinja in psihoterapevtka, ki že vrsto let dela na čelu Enote za motnje hranjenja na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani</p><p><blockquote><p><em>"Starše vedno sprašujem, kaj je tisto, kar da otroku občutek varnosti? Njihovi odgovori pa so v večini prijaznost, nežnost, razvajanje, zaupanje. In vse to je res, ampak ključna je jasna struktura in meje. To pa je predvidljivost. Če otrok lahko predvideva, kakšne bodo posledice njegovih vedenj, potem je popolnoma varen, ker ve, da če ga bo polomil, kazen ne bo krivica, ker je bila že vnaprej dogovorjena."</em></p></blockquote> <p><strong>Dr. Karin Sernec</strong> razume, da ima lahko laična publika glede cepiva dvome in da vanj ni prepričana. Strinja se tudi, da so dvomi zaželeni, dvomov strokovnega kadra pa ne razume: <em>"O strahu govorimo takrat, ko vemo česa nas je strah, pri anksioznosti pa ne moremo pojasniti, zakaj strah. In prav cepljenje je ta anksioznost. Najboljše zdravilo je, da ugotovimo, kaj je primarni izvor strahu. In ta strah, bomo ugotovili, ni prav nič povezan s cepljenjem."</em></p> <blockquote><p><em>"Da lahko na kaj vplivamo, je potrebna kritična masa skupnega mišljenja, čutenja in prepričanja za dobrobit vseh. Za to pa so potrebni pogum, načelnost, pripravljenost izreči in izpostaviti svoj glas."</em></p></blockquote></p> Wed, 03 Feb 2021 15:20:00 +0000 Karin Sernec Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.<p>Leon Cizelj, redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko ter vodja odseka za reaktorsko tehniko</p><p><blockquote><p><em>“V epidemiji je težko stagnirati. Zato da stagniramo, se moramo precej potruditi. To pa potem pomeni, da ukrepi delujejo. Oziroma da obnašanje ljudi deluje.”</em></p></blockquote> <p>Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.</p> <blockquote><p><em>"Od razumskega sprejemanja, da je neka stvar nevarna, do tega, da spremeniš svoje navade, je potreben velik napor. Ni dovolj sklep, da boš jutri povsem drugačen. Ker naslednji dan se boš zbudil takšen, kot si bil dan prej."</em></p></blockquote></p> 174749405 RTVSLO – Val 202 2700 clean Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.<p>Leon Cizelj, redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko ter vodja odseka za reaktorsko tehniko</p><p><blockquote><p><em>“V epidemiji je težko stagnirati. Zato da stagniramo, se moramo precej potruditi. To pa potem pomeni, da ukrepi delujejo. Oziroma da obnašanje ljudi deluje.”</em></p></blockquote> <p>Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.</p> <blockquote><p><em>"Od razumskega sprejemanja, da je neka stvar nevarna, do tega, da spremeniš svoje navade, je potreben velik napor. Ni dovolj sklep, da boš jutri povsem drugačen. Ker naslednji dan se boš zbudil takšen, kot si bil dan prej."</em></p></blockquote></p> Wed, 27 Jan 2021 15:20:00 +0000 Leon Cizelj Igralka, ki je z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča nastopala po skoraj vseh svetovnih odrih, režiserka, ki je na oder postavila vrsto gledaliških predstav in multimedijskih projektov, literatka, ki v dramskih besedilih oživlja goriško zgodovino, vodja skupine, ki je v evropsko prestolnico kulture 2025 povezala Novo Gorico in Gorico.<p>Neda Rusjan Bric, igralka, režiserka, literarka in vodja skupine, ki je v evropsko prestolnico kulture 2025 povezala Novo Gorico in Gorico</p><p><blockquote><p><em>“Stereotipizacija me na neki način moti. Pri Prešernu na primer najprej pomislim na alkoholika. In še danes jih v šoli učijo tako. Za vsako stvar imamo neke razloge. In če to ugledaš na odrskih deskah, enostavno tega ne moreš več obsojati.”</em></p></blockquote> <p>Igralka, ki je z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča nastopala po skoraj vseh svetovnih odrih, režiserka, ki je na oder postavila vrsto gledaliških predstav in multimedijskih projektov, in literatka, ki v dramskih besedilih oživlja goriško zgodovino.</p> <blockquote><p><em>"Italijanom je slovenščina zelo težka, zato ker v svojem življenju nimajo stika z drugim jezikom. Razen zdaj, ko imamo internet. In potem pravijo, da se Slovenci lažje naučimo jezikov. Seveda, že od malega imamo stik z drugimi jeziki, oni pa imajo v ušesih samo italijanščino."</em></p></blockquote></p> 174746125 RTVSLO – Val 202 2956 clean Igralka, ki je z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča nastopala po skoraj vseh svetovnih odrih, režiserka, ki je na oder postavila vrsto gledaliških predstav in multimedijskih projektov, literatka, ki v dramskih besedilih oživlja goriško zgodovino, vodja skupine, ki je v evropsko prestolnico kulture 2025 povezala Novo Gorico in Gorico.<p>Neda Rusjan Bric, igralka, režiserka, literarka in vodja skupine, ki je v evropsko prestolnico kulture 2025 povezala Novo Gorico in Gorico</p><p><blockquote><p><em>“Stereotipizacija me na neki način moti. Pri Prešernu na primer najprej pomislim na alkoholika. In še danes jih v šoli učijo tako. Za vsako stvar imamo neke razloge. In če to ugledaš na odrskih deskah, enostavno tega ne moreš več obsojati.”</em></p></blockquote> <p>Igralka, ki je z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča nastopala po skoraj vseh svetovnih odrih, režiserka, ki je na oder postavila vrsto gledaliških predstav in multimedijskih projektov, in literatka, ki v dramskih besedilih oživlja goriško zgodovino.</p> <blockquote><p><em>"Italijanom je slovenščina zelo težka, zato ker v svojem življenju nimajo stika z drugim jezikom. Razen zdaj, ko imamo internet. In potem pravijo, da se Slovenci lažje naučimo jezikov. Seveda, že od malega imamo stik z drugimi jeziki, oni pa imajo v ušesih samo italijanščino."</em></p></blockquote></p> Wed, 13 Jan 2021 15:20:00 +0000 Neda Rusjan Bric Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.<p>Zoran Simonović je predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru, je tudi strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta</p><p><blockquote><p><em>"Sam mislim, da imamo epidemiologi malo širši pogled na epidemijo, ki ji zdaj pravimo že kar sindemija. Ne gre samo za nalezljive bolezni, ampak za družbeni kontekst in posledice, ki so vidne na številnih drugih področjih, tako zdravstvenih kot nezdravstvenih."</em></p></blockquote> <p>Predstojnika mariborske enote NIJZ <strong>Zorana Simonovića</strong> najbolj skrbi, da jim med ljudmi ne uspe ustvariti zaupanja. Zaupanja v stroko in znanstvene izsledke: <em>"Zdi se mi, da ne znamo prav nasloviti skeptike in ljudi, ki potem raje verjamemo v teorije zarote. Na tem področju nismo uspešni."</em></p> <blockquote><p><em>"Glejte, ljudje se bodo med prazniki verjetno družili, vsaj v družinskih in prijateljskih skupnostih. Zato jim raje povejmo, na kakšen način lahko to naredijo varno. Najbolj neuspešni smo, če jim povemo, česa ne smejo. Vedeti morajo, kdaj in kako naj to počnejo."</em></p></blockquote></p> 174740119 RTVSLO – Val 202 2655 clean Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.<p>Zoran Simonović je predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru, je tudi strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta</p><p><blockquote><p><em>"Sam mislim, da imamo epidemiologi malo širši pogled na epidemijo, ki ji zdaj pravimo že kar sindemija. Ne gre samo za nalezljive bolezni, ampak za družbeni kontekst in posledice, ki so vidne na številnih drugih področjih, tako zdravstvenih kot nezdravstvenih."</em></p></blockquote> <p>Predstojnika mariborske enote NIJZ <strong>Zorana Simonovića</strong> najbolj skrbi, da jim med ljudmi ne uspe ustvariti zaupanja. Zaupanja v stroko in znanstvene izsledke: <em>"Zdi se mi, da ne znamo prav nasloviti skeptike in ljudi, ki potem raje verjamemo v teorije zarote. Na tem področju nismo uspešni."</em></p> <blockquote><p><em>"Glejte, ljudje se bodo med prazniki verjetno družili, vsaj v družinskih in prijateljskih skupnostih. Zato jim raje povejmo, na kakšen način lahko to naredijo varno. Najbolj neuspešni smo, če jim povemo, česa ne smejo. Vedeti morajo, kdaj in kako naj to počnejo."</em></p></blockquote></p> Wed, 16 Dec 2020 15:20:00 +0000 Zoran Simonović Politologinja in slovenistka. Prevajalka in pisateljica. Koprčanka, ki je dobršen del življenja posvetila ozaveščanju o duševnih motnjah.<p>Emanuela Malačič Kladnik je politologinja in slovenistka, prevajalka in pisateljica, Koprčanka, ki je dobršen del življenja posvetila ozaveščanju o duševnih motnjah</p><p><blockquote><p><em>"Izkušnja epidemije me je naučila, da znam zaznati, kdaj je čas, da se malo ustavim. In to polagam na srce tudi tistim, ki trpijo za anksioznostjo ali depresijo. Le tako se bodo znali poslušati in bodo tudi prej zaznali, kdaj se njihovo stanje slabša. Tudi prej si bodo poiskali pomoč."</em></p></blockquote> <p><strong>Emanuela Malačič Kladnik</strong>, politologinja slovenistka, prevajalka, pisateljica je med drugim tudi "sveža" nepremičninarka. O kupovanju nepremičnin na Primorskem, pravi, da so Italijani zelo zanimivi kupci.</p> <blockquote><p><em>"Italijani so kot kupci zelo radovedni, veliko sprašujejo, ampak malokrat kaj kupijo. Niso petični kupci. Običajno si želijo le življenja čez mejo."</em></p></blockquote></p> 174738332 RTVSLO – Val 202 2700 clean Politologinja in slovenistka. Prevajalka in pisateljica. Koprčanka, ki je dobršen del življenja posvetila ozaveščanju o duševnih motnjah.<p>Emanuela Malačič Kladnik je politologinja in slovenistka, prevajalka in pisateljica, Koprčanka, ki je dobršen del življenja posvetila ozaveščanju o duševnih motnjah</p><p><blockquote><p><em>"Izkušnja epidemije me je naučila, da znam zaznati, kdaj je čas, da se malo ustavim. In to polagam na srce tudi tistim, ki trpijo za anksioznostjo ali depresijo. Le tako se bodo znali poslušati in bodo tudi prej zaznali, kdaj se njihovo stanje slabša. Tudi prej si bodo poiskali pomoč."</em></p></blockquote> <p><strong>Emanuela Malačič Kladnik</strong>, politologinja slovenistka, prevajalka, pisateljica je med drugim tudi "sveža" nepremičninarka. O kupovanju nepremičnin na Primorskem, pravi, da so Italijani zelo zanimivi kupci.</p> <blockquote><p><em>"Italijani so kot kupci zelo radovedni, veliko sprašujejo, ampak malokrat kaj kupijo. Niso petični kupci. Običajno si želijo le življenja čez mejo."</em></p></blockquote></p> Wed, 09 Dec 2020 15:20:00 +0000 Emanuela Malačič Kladnik Vesna Leskošek je redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo. Raziskovalno se ukvarja s socialno državo in spolom, družbenimi neenakostmi, revščino in mladino.<p>Vesna Leskošek je redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo. Raziskovalno se ukvarja s socialno državo in spolom, družbenimi neenakostmi, revščino in mladino</p><p><blockquote><p><em>"Če se zaupanje poruši, ne pomagamo več drug drugemu, nismo več solidarni. S propagando, represijo in kaznovanjem vlada ne more pospešiti medsebojne solidarnosti, ki si je želi. Ta se razvije le takrat, ko si med seboj lahko zaupamo. Ne pa da se bojimo. Strah pred kaznijo nas oddaljuje, ne približuje."</em></p></blockquote> <p>Sociologinja <strong>Vesna Leskošek</strong> pravi, da je za zdajšnji svet značilno, da smo navajeni biti oddaljeni od katastrof, da nam svet neprestano ponuja veliko udobje in da nas potrošništvo neprestano okupira in servisira. Zato je ta epidemija nekatere zelo presenetila, celo šokirala, da živijo v hudih časih.</p> <blockquote><p><em>"Vsi si želimo živeti v pravični družbi, v okolju, v katerem bomo imeli medsebojno zaupanje ter upanje za lastno prihodnost in v katerem preživetje ne bi bilo odvisno od tega, koliko denarja imaš v žepu."</em></p></blockquote></p> 174734998 RTVSLO – Val 202 2707 clean Vesna Leskošek je redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo. Raziskovalno se ukvarja s socialno državo in spolom, družbenimi neenakostmi, revščino in mladino.<p>Vesna Leskošek je redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo. Raziskovalno se ukvarja s socialno državo in spolom, družbenimi neenakostmi, revščino in mladino</p><p><blockquote><p><em>"Če se zaupanje poruši, ne pomagamo več drug drugemu, nismo več solidarni. S propagando, represijo in kaznovanjem vlada ne more pospešiti medsebojne solidarnosti, ki si je želi. Ta se razvije le takrat, ko si med seboj lahko zaupamo. Ne pa da se bojimo. Strah pred kaznijo nas oddaljuje, ne približuje."</em></p></blockquote> <p>Sociologinja <strong>Vesna Leskošek</strong> pravi, da je za zdajšnji svet značilno, da smo navajeni biti oddaljeni od katastrof, da nam svet neprestano ponuja veliko udobje in da nas potrošništvo neprestano okupira in servisira. Zato je ta epidemija nekatere zelo presenetila, celo šokirala, da živijo v hudih časih.</p> <blockquote><p><em>"Vsi si želimo živeti v pravični družbi, v okolju, v katerem bomo imeli medsebojno zaupanje ter upanje za lastno prihodnost in v katerem preživetje ne bi bilo odvisno od tega, koliko denarja imaš v žepu."</em></p></blockquote></p> Wed, 25 Nov 2020 15:20:00 +0000 Vesna Leskošek Direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, je na kliniki zaposlen dve desetletji, zdaj je njegova prioriteta obvladovanje epidemije koronavirusa. Je član vladne svetovalne skupine za covid 19, vodi Zdravstveni svet.<p>Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog in član svetovalne skupine za covid-19</p><p><blockquote><p><em>"Bolj ko si na vrhu, bolj je samotno. Če delaš v skupini, ki dela enako kot ti, se lahko z njo sproščeno pogovarjaš. Če si v tem sam, težko najdeš sogovornika, ki razume, kaj preživljaš."</em></p></blockquote> <p>Direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, je na kliniki zaposlen dve desetletji, zdaj je njegova prioriteta obvladovanje epidemije koronavirusne bolezni. Je član vladne svetovalne skupine za covid-19, vodi Zdravstveni svet.</p> <blockquote><p><em>"Ljudje niso otroci, ampak so odrasli, ki bi morali stvari razumeti in se tudi vesti odraslo. Ljudi ni treba zapirati in spuščati, ampak jim je treba povedati, kaj naj naredijo, in potem naredijo, kar pač naredijo."</em></p></blockquote></p> 174733265 RTVSLO – Val 202 2957 clean Direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, je na kliniki zaposlen dve desetletji, zdaj je njegova prioriteta obvladovanje epidemije koronavirusa. Je član vladne svetovalne skupine za covid 19, vodi Zdravstveni svet.<p>Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog in član svetovalne skupine za covid-19</p><p><blockquote><p><em>"Bolj ko si na vrhu, bolj je samotno. Če delaš v skupini, ki dela enako kot ti, se lahko z njo sproščeno pogovarjaš. Če si v tem sam, težko najdeš sogovornika, ki razume, kaj preživljaš."</em></p></blockquote> <p>Direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, je na kliniki zaposlen dve desetletji, zdaj je njegova prioriteta obvladovanje epidemije koronavirusne bolezni. Je član vladne svetovalne skupine za covid-19, vodi Zdravstveni svet.</p> <blockquote><p><em>"Ljudje niso otroci, ampak so odrasli, ki bi morali stvari razumeti in se tudi vesti odraslo. Ljudi ni treba zapirati in spuščati, ampak jim je treba povedati, kaj naj naredijo, in potem naredijo, kar pač naredijo."</em></p></blockquote></p> Wed, 18 Nov 2020 15:20:00 +0000 Aleš Rozman Dr. Erik Brecelj prihaja iz Ajdovščine, dela v Ljubljani, od leta 2002 je zaposlen na Onkološkem inštitutu. Je kirurg in zdravnik. Borec za urejen zdravstveni sistem.<p>Dr. Erik Brecelj prihaja iz Ajdovščine, dela v Ljubljani, od leta 2002 je zaposlen na Onkološkem inštitutu. Je kirurg in zdravnik. Borec za urejen zdravstveni sistem.</p><p><blockquote><p><em>"Slovenska družba je tudi pravno zelo odprta družba in tolerira goljufije (npr. prodajalce čudežnih zdravil). Mislim, da je Slovenija kar raj za takšna početja. Smo zelo naivni. Najbrž je to lažje početi, kot pa da se človek trudi priti do resnice."</em></p></blockquote> <p>Na vprašanje, zakaj je Slovenija tako zašla, dr. Erik Brecelj odgovarja: <em>"V 90. letih smo bili prepričani, kam gremo, bili smo racionalni, modri, </em><em>pametni. Po 30 letih pa, namesto da bi se približali Skandinaviji, bežimo proti najglobljemu dnu Balkana. Zakaj? Ker drug drugemu več ne zaupamo, predvsem pa se ne trudimo."</em></p> <blockquote><p><em>"Sami smo krivi, da smo, kjer smo. Za to ni potrebna politika."</em></p></blockquote></p> 174731604 RTVSLO – Val 202 2480 clean Dr. Erik Brecelj prihaja iz Ajdovščine, dela v Ljubljani, od leta 2002 je zaposlen na Onkološkem inštitutu. Je kirurg in zdravnik. Borec za urejen zdravstveni sistem.<p>Dr. Erik Brecelj prihaja iz Ajdovščine, dela v Ljubljani, od leta 2002 je zaposlen na Onkološkem inštitutu. Je kirurg in zdravnik. Borec za urejen zdravstveni sistem.</p><p><blockquote><p><em>"Slovenska družba je tudi pravno zelo odprta družba in tolerira goljufije (npr. prodajalce čudežnih zdravil). Mislim, da je Slovenija kar raj za takšna početja. Smo zelo naivni. Najbrž je to lažje početi, kot pa da se človek trudi priti do resnice."</em></p></blockquote> <p>Na vprašanje, zakaj je Slovenija tako zašla, dr. Erik Brecelj odgovarja: <em>"V 90. letih smo bili prepričani, kam gremo, bili smo racionalni, modri, </em><em>pametni. Po 30 letih pa, namesto da bi se približali Skandinaviji, bežimo proti najglobljemu dnu Balkana. Zakaj? Ker drug drugemu več ne zaupamo, predvsem pa se ne trudimo."</em></p> <blockquote><p><em>"Sami smo krivi, da smo, kjer smo. Za to ni potrebna politika."</em></p></blockquote></p> Wed, 11 Nov 2020 15:09:00 +0000 Erik Brecelj Vladimir Milošević je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige Psihodrama – Sprememba skozi akcijo.<p>Vladimir Milošević, psihiater in vodja psihodramskega izobraževanja</p><p><blockquote><p><em>"Ko govorimo v tujem jeziku, se bolj potrudimo najti prave besede. Lahko rečemo, da nas tuji jezik lažje pripelje do fokusa."</em></p></blockquote> <p><strong>Vladimir Milošević</strong> je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige <em>Psihodrama – Sprememba skozi akcijo</em>.</p> <blockquote><p><em>"V mentaliteti vsakega človeka je, da ko začuti nevarnost, išče medsebojno pomoč. Ko pa nevarnosti ne čuti več, se znova drži zase, saj ima občutek, da ne potrebuje drugega. In ravno to je paradoks boja proti koronavirusu. Da bi stvar lažje razumeli, se zbiramo in si pomagamo, na drugi strani pa sta med nami prisotna izogibanje in strah."</em></p></blockquote></p> 174728434 RTVSLO – Val 202 2683 clean Vladimir Milošević je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige Psihodrama – Sprememba skozi akcijo.<p>Vladimir Milošević, psihiater in vodja psihodramskega izobraževanja</p><p><blockquote><p><em>"Ko govorimo v tujem jeziku, se bolj potrudimo najti prave besede. Lahko rečemo, da nas tuji jezik lažje pripelje do fokusa."</em></p></blockquote> <p><strong>Vladimir Milošević</strong> je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige <em>Psihodrama – Sprememba skozi akcijo</em>.</p> <blockquote><p><em>"V mentaliteti vsakega človeka je, da ko začuti nevarnost, išče medsebojno pomoč. Ko pa nevarnosti ne čuti več, se znova drži zase, saj ima občutek, da ne potrebuje drugega. In ravno to je paradoks boja proti koronavirusu. Da bi stvar lažje razumeli, se zbiramo in si pomagamo, na drugi strani pa sta med nami prisotna izogibanje in strah."</em></p></blockquote></p> Wed, 28 Oct 2020 15:09:00 +0000 Vladimir Milošević Danijela Brečko, raziskovalka, pedagoginja in podjetnica z dolgoletnimi izkušnjami pri poklicnem osebnem razvoju odraslih je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, je avtorica strokovnih knjig in priročnikov, vodi tudi inštitut za izobraževalni management SOFOS.<p>Danijela Brečko, raziskovalka, pedagoginja in podjetnica z dolgoletnimi izkušnjami pri poklicnem osebnem razvoju odraslih, avtorica strokovnih knjig in priročnikov ter vodja inštituta za izobraževalni management SOFOS</p><p><blockquote><p><em>"Da imamo dobro energijo, moramo skrbeti za štiri področja našega delovanja: za telo, ki je naša lupina, naš um, da imamo dovolj miselnih izzivov in so naši možgani vedno dejavni, čustveno higieno ter psihično sfero. To pomeni, da takrat bolj skrbimo zase in imamo bolj izdelano podobo o sebi."</em></p></blockquote> <p><strong>Danijela Brečko</strong>, ki je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, v vsaki krizi išče nove priložnosti. Zato vsem svetuje, da je zdaj čas, da se poglobimo vase in razmislimo, kje smo ga lomili, ali premislimo, kaj moramo spremeniti, da bo prihodnost drugačna od sedanjosti.</p> <blockquote><p><em>"Popolnoma mi je jasno, da je ves svet povezan, ne samo slovenska družba, vsi smo eno. Upam, da se bo naša družba kmalu zavedela, da smo vsi soodvisni. Vsi ljudje ustvarjamo državo in tudi politiko."</em></p></blockquote></p> 174726710 RTVSLO – Val 202 2450 clean Danijela Brečko, raziskovalka, pedagoginja in podjetnica z dolgoletnimi izkušnjami pri poklicnem osebnem razvoju odraslih je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, je avtorica strokovnih knjig in priročnikov, vodi tudi inštitut za izobraževalni management SOFOS.<p>Danijela Brečko, raziskovalka, pedagoginja in podjetnica z dolgoletnimi izkušnjami pri poklicnem osebnem razvoju odraslih, avtorica strokovnih knjig in priročnikov ter vodja inštituta za izobraževalni management SOFOS</p><p><blockquote><p><em>"Da imamo dobro energijo, moramo skrbeti za štiri področja našega delovanja: za telo, ki je naša lupina, naš um, da imamo dovolj miselnih izzivov in so naši možgani vedno dejavni, čustveno higieno ter psihično sfero. To pomeni, da takrat bolj skrbimo zase in imamo bolj izdelano podobo o sebi."</em></p></blockquote> <p><strong>Danijela Brečko</strong>, ki je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, v vsaki krizi išče nove priložnosti. Zato vsem svetuje, da je zdaj čas, da se poglobimo vase in razmislimo, kje smo ga lomili, ali premislimo, kaj moramo spremeniti, da bo prihodnost drugačna od sedanjosti.</p> <blockquote><p><em>"Popolnoma mi je jasno, da je ves svet povezan, ne samo slovenska družba, vsi smo eno. Upam, da se bo naša družba kmalu zavedela, da smo vsi soodvisni. Vsi ljudje ustvarjamo državo in tudi politiko."</em></p></blockquote></p> Wed, 21 Oct 2020 14:20:00 +0000 Danijela Brečko Dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije. Pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju je lani prejela priznanje Prometej znanosti.<p>Dr. Emilija Stojmenova Duh, zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije, pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju pa je prejela priznanje Prometej znanosti</p><p><blockquote><p><em>"Slovenija še daleč ni pametno mesto. Dunaj pa je, a ne zaradi tehnologije, ampak zaradi načina odločanja. Če želimo, da je mesto pametno, mora to znati prisluhniti svojim prebivalcem in zadovoljiti njihove potrebe."</em></p></blockquote> <p><a href="https://4pdih.com">Dr. Emilija Stojmenova Duh</a>, docentka na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije. Pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju pa je lani prejela tudi priznanje Prometej znanosti.</p> <blockquote><p><em>"Najbolj me skrbi, da vlada izkorišča hipne razmere tako, da vzpostavlja nenavadne ukrepe in nadzor, ukinja institucije, ki bi morale biti neodvisne. Zato si resnično želim, da bi bili bolj aktivni državljani. Da nismo samo na Facebooku ali Twitterju ter čakamo, kaj se bo zgodilo. Če je kdaj čas za aktivacijo, je to zdaj."</em></p></blockquote> <p>Emilijo Stojmenovo Duh ne preseneča, da veliko ljudi ne zaupa stroki. Razlog pa delno vidi v vladi: <em>"Ta postavlja na položaje ljudi, ki jim niti strokovnjaki ne zaupajo, kaj šele splošna javnost. Zelo je nevarno, če stroki in znanosti ne zaupamo."</em></p></p> 174725016 RTVSLO – Val 202 2297 clean Dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije. Pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju je lani prejela priznanje Prometej znanosti.<p>Dr. Emilija Stojmenova Duh, zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije, pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju pa je prejela priznanje Prometej znanosti</p><p><blockquote><p><em>"Slovenija še daleč ni pametno mesto. Dunaj pa je, a ne zaradi tehnologije, ampak zaradi načina odločanja. Če želimo, da je mesto pametno, mora to znati prisluhniti svojim prebivalcem in zadovoljiti njihove potrebe."</em></p></blockquote> <p><a href="https://4pdih.com">Dr. Emilija Stojmenova Duh</a>, docentka na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije. Pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju pa je lani prejela tudi priznanje Prometej znanosti.</p> <blockquote><p><em>"Najbolj me skrbi, da vlada izkorišča hipne razmere tako, da vzpostavlja nenavadne ukrepe in nadzor, ukinja institucije, ki bi morale biti neodvisne. Zato si resnično želim, da bi bili bolj aktivni državljani. Da nismo samo na Facebooku ali Twitterju ter čakamo, kaj se bo zgodilo. Če je kdaj čas za aktivacijo, je to zdaj."</em></p></blockquote> <p>Emilijo Stojmenovo Duh ne preseneča, da veliko ljudi ne zaupa stroki. Razlog pa delno vidi v vladi: <em>"Ta postavlja na položaje ljudi, ki jim niti strokovnjaki ne zaupajo, kaj šele splošna javnost. Zelo je nevarno, če stroki in znanosti ne zaupamo."</em></p></p> Wed, 14 Oct 2020 14:09:00 +0000 Emilija Stojmenova Duh Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.<p>Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog in član strokovne skupine, pristojne za covid 19</p><p><blockquote><p><em>"Če kdo misli, da je epidemiologija, sicer znanost, ki operira s številkami, tako eksaktna kot matematika, se zelo moti. Ocena tveganja je veliko bolj multiplastna."</em></p></blockquote> <p>Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC-ju in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ-ja.</p> <blockquote><p><em>"Če gre politika preveč v stroko in se z njo prepleta, to ni idealni scenarij. Lepo je, da v vsaki državi stroka pove svoje, ampak nekatere odločitve niso osredotočene samo na stroko, to je normalno. Politika je tista, ki vidi celoten vidik in se na podlagi tega odloči, kaj bo storila. In to komunikacijo morajo ljudje razumeti kot samosvojo, drugače strokovnjakom ne bodo zaupali.</em>"</p></blockquote> <p><strong>Mario Fafangel</strong> poudarja, da ne bomo ničesar dosegli, če bomo le gledali sezname, kaj lahko počnemo in česa ne smemo.</p> <blockquote><p><em>"Pomembno nam je samo, kaj vlada zameji ali sprosti. In to je čista antiteza. Bolje bi bilo, da premislimo, kako se bomo vedli drug do drugega, in to dolgoročno."</em></p></blockquote></p> 174723348 RTVSLO – Val 202 2983 clean Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.<p>Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog in član strokovne skupine, pristojne za covid 19</p><p><blockquote><p><em>"Če kdo misli, da je epidemiologija, sicer znanost, ki operira s številkami, tako eksaktna kot matematika, se zelo moti. Ocena tveganja je veliko bolj multiplastna."</em></p></blockquote> <p>Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC-ju in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ-ja.</p> <blockquote><p><em>"Če gre politika preveč v stroko in se z njo prepleta, to ni idealni scenarij. Lepo je, da v vsaki državi stroka pove svoje, ampak nekatere odločitve niso osredotočene samo na stroko, to je normalno. Politika je tista, ki vidi celoten vidik in se na podlagi tega odloči, kaj bo storila. In to komunikacijo morajo ljudje razumeti kot samosvojo, drugače strokovnjakom ne bodo zaupali.</em>"</p></blockquote> <p><strong>Mario Fafangel</strong> poudarja, da ne bomo ničesar dosegli, če bomo le gledali sezname, kaj lahko počnemo in česa ne smemo.</p> <blockquote><p><em>"Pomembno nam je samo, kaj vlada zameji ali sprosti. In to je čista antiteza. Bolje bi bilo, da premislimo, kako se bomo vedli drug do drugega, in to dolgoročno."</em></p></blockquote></p> Wed, 07 Oct 2020 14:09:00 +0000 Mario Fafangel Predsednica Društva novinarjev Slovenije je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz Koroške, pri časniku Večer je urednica in novinarka, ki prvenstveno jemlje pod drobnogled koroško regijo, pa tudi širše, problemske teme regionalnega in gospodarskega razvoja. Zanimajo jo zgodbe iz vsakdanjega življenja in aktivno delovanje posameznika.<p>Petra Lesjak Tušek je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz koroške regije, danes deluje kot urednica in novinarka pri časniku Večer ter opravlja delo predsednice Društva novinarjev Slovenije</p><p><blockquote><p><em>"Od nekdaj rada prisluhnem ljudem in opažam, da se mi tudi oni radi odprejo, čeprav so to neznanci. Nikoli ne dajem vtisa, da bi jih zasliševala ali kar koli od njih pričakovala, ampak se raje prepustim toku pogovora. Novinar mora imeti empatijo, pa tudi držo, da ne daje občutka vzvišenosti, kot da stoji nad problemom."</em></p></blockquote> <p>Čeprav je na spletnih platformah čedalje več lažnih novic, ljudje tudi kakovostne informacije jemljejo za samoumevne, zato se predsednici Društva novinarjev Slovenije zdi zelo pomembno, kako in kdaj informirati odmerjeno in pretehtano.</p> <blockquote><p><em>"Skrb vzbujajoče je, da se je meja nespodobnega tako spustila, da se lahko že sprašujemo, zakaj smo postali veliko bolj tolerantni do nestrpnosti, kot smo do nje bili v preteklosti."</em></p></blockquote></p> 174721709 RTVSLO – Val 202 2384 clean Predsednica Društva novinarjev Slovenije je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz Koroške, pri časniku Večer je urednica in novinarka, ki prvenstveno jemlje pod drobnogled koroško regijo, pa tudi širše, problemske teme regionalnega in gospodarskega razvoja. Zanimajo jo zgodbe iz vsakdanjega življenja in aktivno delovanje posameznika.<p>Petra Lesjak Tušek je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz koroške regije, danes deluje kot urednica in novinarka pri časniku Večer ter opravlja delo predsednice Društva novinarjev Slovenije</p><p><blockquote><p><em>"Od nekdaj rada prisluhnem ljudem in opažam, da se mi tudi oni radi odprejo, čeprav so to neznanci. Nikoli ne dajem vtisa, da bi jih zasliševala ali kar koli od njih pričakovala, ampak se raje prepustim toku pogovora. Novinar mora imeti empatijo, pa tudi držo, da ne daje občutka vzvišenosti, kot da stoji nad problemom."</em></p></blockquote> <p>Čeprav je na spletnih platformah čedalje več lažnih novic, ljudje tudi kakovostne informacije jemljejo za samoumevne, zato se predsednici Društva novinarjev Slovenije zdi zelo pomembno, kako in kdaj informirati odmerjeno in pretehtano.</p> <blockquote><p><em>"Skrb vzbujajoče je, da se je meja nespodobnega tako spustila, da se lahko že sprašujemo, zakaj smo postali veliko bolj tolerantni do nestrpnosti, kot smo do nje bili v preteklosti."</em></p></blockquote></p> Wed, 30 Sep 2020 14:09:00 +0000 Petra Lesjak Tušek Mezzosopranistka, ki nastopa na koncertih, opernih in gledaliških odrik, koncertira kot solistka in članica komornih zasedb, je učiteljica solo petja v novomeški glasbeni šoli in strastna tekačica - tudi na maratonih. <p>Irena Yebuah Tiran je mezzosopranistka, ki nastopa na koncertih, opernih in gledaliških odrih, koncertira kot solistka in članica komornih zasedb, je učiteljica solo petja in strastna tekačica, tudi na maratonih </p><p><blockquote><p><em><span>"20. junija sem po štirih mesecih spet stopila na oder in imela sem takšno tremo, da se mi je pri prvi pesmi tako tresel glas, da me je mož vprašal, kakšen vibrato pa je to. Sem povedala, da ni vibrato, ampak tremato." </span></em></p></blockquote> <p><strong>Irena Yebuah Tiran</strong> pravi, da so občutki, ko glasbeniki zdaj, po več mesecih prepovedi koncertiranja, stopijo na oder, precej bolj intenzivni kot pred tem. Za opero še vedno velja, pravi Irena, da je to zategnjena glasba, predvsem pa neposlušljiva drugje kot na odrih. Besedila v skladbah so zelo pomembna, dodaja, predvsem pa morajo biti zapeta razločno, saj želi slišati vse konce in predpone: <em>"Če imamo besedila, jih moramo razumeti." </em></p> <blockquote><p><span><em>"Razlika je, kakšno skladbo zapojem. Za sodobno klasično glasbo je več občinstva v Avstriji kot v Sloveniji in tam zelo dobro sprejmejo sodobne skladbe. Včasih sem prav presenečena nad odzivom." –</em> Irena Yebuah Tiran o razliki med občinstvom v Avstriji in Sloveniji </span></p></blockquote></p> 174720052 RTVSLO – Val 202 2534 clean Mezzosopranistka, ki nastopa na koncertih, opernih in gledaliških odrik, koncertira kot solistka in članica komornih zasedb, je učiteljica solo petja v novomeški glasbeni šoli in strastna tekačica - tudi na maratonih. <p>Irena Yebuah Tiran je mezzosopranistka, ki nastopa na koncertih, opernih in gledaliških odrih, koncertira kot solistka in članica komornih zasedb, je učiteljica solo petja in strastna tekačica, tudi na maratonih </p><p><blockquote><p><em><span>"20. junija sem po štirih mesecih spet stopila na oder in imela sem takšno tremo, da se mi je pri prvi pesmi tako tresel glas, da me je mož vprašal, kakšen vibrato pa je to. Sem povedala, da ni vibrato, ampak tremato." </span></em></p></blockquote> <p><strong>Irena Yebuah Tiran</strong> pravi, da so občutki, ko glasbeniki zdaj, po več mesecih prepovedi koncertiranja, stopijo na oder, precej bolj intenzivni kot pred tem. Za opero še vedno velja, pravi Irena, da je to zategnjena glasba, predvsem pa neposlušljiva drugje kot na odrih. Besedila v skladbah so zelo pomembna, dodaja, predvsem pa morajo biti zapeta razločno, saj želi slišati vse konce in predpone: <em>"Če imamo besedila, jih moramo razumeti." </em></p> <blockquote><p><span><em>"Razlika je, kakšno skladbo zapojem. Za sodobno klasično glasbo je več občinstva v Avstriji kot v Sloveniji in tam zelo dobro sprejmejo sodobne skladbe. Včasih sem prav presenečena nad odzivom." –</em> Irena Yebuah Tiran o razliki med občinstvom v Avstriji in Sloveniji </span></p></blockquote></p> Wed, 23 Sep 2020 14:09:00 +0000 Irena Yebuah Tiran Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec je med epidemijo koronavirusne bolezni ustvaril knjigo Karantena. Rim. Rim je bil tudi prestolnica prvega žarišča epidemije v Evropi. Osebne stiske avtor popisuje s humorjem, nesreče, ki prizadenejo druge, pa z globokim sočutjem. Dnevniki, eseji, potopis? Vsekakor dobra literatura z dvema obrazoma — z enim joče, z drugim se smeji. <p>Janko Petrovec o pripravi kave, dopisniškem delu v obdobju epidemije v prvem evropskem žarišču covida 19 ter knjigi Karantena. Rim. </p><p><p>Dopisnik RTV Slovenija iz Rima <strong>Janko Petrovec</strong> je med epidemijo koronavirusne bolezni na Facebooku objavljal dnevniške zapise, v katerih je opisoval svoje življenje in delo v prestolnici prvega žarišča epidemije v Evropi. Zapise je pripravljal kot odgovor na vsa vprašanja, ki so mu jih pošiljali prijatelji in znanci iz Slovenije, a zaradi velike količine dela ni imel časa vsakemu odgovarjati posebej. Zapiske je zbral v knjigo <a href="https://www.goga.si/izdelek/karantena-rim-2/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Karantena. Rim.</a></p> <blockquote><p><em><span>"Opazili smo, da če delamo intervjuje na daljavo, pridemo do vseh informacij, do katerih bi prišli tudi sicer. A izostane nam nabor telesnih znakov, kretenj, grimas …"</span></em></p></blockquote> <p>Janko Petrovec dnevno spije tri kave, dve dopoldne in eno popoldne. Tudi med pisanjem knjige ni bilo nič drugače, saj so napisi nastajali tudi kot nekakšna katarza, pri čemer je združil vsa čustva in spoznanja tistega dne.</p> <blockquote><p><em><span>"Karantena nam je dala veliko časa. Najprej sem ga preganjal z maničnim čiščenjem stanovanja in balkona, potem sem pa enostavno sprejel to praznino. In ko sprejmeš praznino, ugotoviš, da imaš v sebi toliko neprežvečenih stvari." </span></em></p></blockquote> <p>V knjigi je na nekem mestu zapisal, da so<span> korenine za drevesa, krila za ptice, on ima pa noge, zato mora hoditi, spoznal je tudi, da je najboljša izbira, da se stvarem enostavno prepusti in jih ne izbira. </span></p> <blockquote><p><em>"Rim je zelo lep, ko je prazen. V primerjavi z Milanom, ki je strašljiv. Rim je poln energije, ki so jo ljudje prinesli od povsod, ta energija se je prilepila na zidove."</em></p></blockquote></p> 174708986 RTVSLO – Val 202 2283 clean Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec je med epidemijo koronavirusne bolezni ustvaril knjigo Karantena. Rim. Rim je bil tudi prestolnica prvega žarišča epidemije v Evropi. Osebne stiske avtor popisuje s humorjem, nesreče, ki prizadenejo druge, pa z globokim sočutjem. Dnevniki, eseji, potopis? Vsekakor dobra literatura z dvema obrazoma — z enim joče, z drugim se smeji. <p>Janko Petrovec o pripravi kave, dopisniškem delu v obdobju epidemije v prvem evropskem žarišču covida 19 ter knjigi Karantena. Rim. </p><p><p>Dopisnik RTV Slovenija iz Rima <strong>Janko Petrovec</strong> je med epidemijo koronavirusne bolezni na Facebooku objavljal dnevniške zapise, v katerih je opisoval svoje življenje in delo v prestolnici prvega žarišča epidemije v Evropi. Zapise je pripravljal kot odgovor na vsa vprašanja, ki so mu jih pošiljali prijatelji in znanci iz Slovenije, a zaradi velike količine dela ni imel časa vsakemu odgovarjati posebej. Zapiske je zbral v knjigo <a href="https://www.goga.si/izdelek/karantena-rim-2/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Karantena. Rim.</a></p> <blockquote><p><em><span>"Opazili smo, da če delamo intervjuje na daljavo, pridemo do vseh informacij, do katerih bi prišli tudi sicer. A izostane nam nabor telesnih znakov, kretenj, grimas …"</span></em></p></blockquote> <p>Janko Petrovec dnevno spije tri kave, dve dopoldne in eno popoldne. Tudi med pisanjem knjige ni bilo nič drugače, saj so napisi nastajali tudi kot nekakšna katarza, pri čemer je združil vsa čustva in spoznanja tistega dne.</p> <blockquote><p><em><span>"Karantena nam je dala veliko časa. Najprej sem ga preganjal z maničnim čiščenjem stanovanja in balkona, potem sem pa enostavno sprejel to praznino. In ko sprejmeš praznino, ugotoviš, da imaš v sebi toliko neprežvečenih stvari." </span></em></p></blockquote> <p>V knjigi je na nekem mestu zapisal, da so<span> korenine za drevesa, krila za ptice, on ima pa noge, zato mora hoditi, spoznal je tudi, da je najboljša izbira, da se stvarem enostavno prepusti in jih ne izbira. </span></p> <blockquote><p><em>"Rim je zelo lep, ko je prazen. V primerjavi z Milanom, ki je strašljiv. Rim je poln energije, ki so jo ljudje prinesli od povsod, ta energija se je prilepila na zidove."</em></p></blockquote></p> Wed, 29 Jul 2020 14:45:00 +0000 Janko Petrovec Sopotnik doma je gledališčki in filmski igralec Jure Ivanušič, ki je ustvaril vrsto vlog, nastopa za klavirjem in pred mikrofonom, ustvarja glasbene in gledališke projekte, piše scenarije in režira. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen pa o tem, kaj ga zaposluje v teh dneh. <p>Gledališki in filmski igralec Jure Ivanušič je ustvaril vrsto vlog, nastopa za klavirjem in pred mikrofonom, ustvarja glasbene in gledališke projekte, piše scenarije in režira</p><p><p><span lang="SL">Njegovo delo je odvisno predvsem od sezone, pravi, zato dohodka zdaj ni in ga verjetno tudi poleti ne bo. Resda mu njegova vsestranskost daje več možnosti za kruh, a je treba te težave, pojasnjuje <em>Jure Ivanušič</em>, vendarle reševati sistemsko. <em>&#8220;In če servis ne deluje, je treba zamenjati serviserja,&#8221;</em> poudarja razočaran nad nejasnim odnosom kulturnega ministrstva do pravzaprav svojih ljudi, za katere mora skrbeti.</span><u></u><u></u></p> <blockquote><p><i><span lang="SL">&#8220;Sami se moramo boriti za svojo pravico, ministrstvo pa ne pokaže niti dobre volje za reševanje težav, ki jih je prinesel ta čas.&#8221;</span></i></p></blockquote> <p><span lang="SL">Te dni Jure Ivanušič po naročilu RTV Slovenija ustvarja scenarij za igran dokumentarec o Slovencih in Beethovnu:</span><u></u></p> <blockquote><p><i><span lang="en-SI">&#8220;Beethoven</span></i><i><span lang="SL"> je pravzaprav zaradi svoje gluhote živel v karanteni ves čas, </span></i><i><span lang="SL">a je kljub osebnim stiskam  uspel ustvariti mojstrovine, ki ne bodo nikoli presežene.&#8221;</span></i></p></blockquote></p> 174695703 RTVSLO – Val 202 602 clean Sopotnik doma je gledališčki in filmski igralec Jure Ivanušič, ki je ustvaril vrsto vlog, nastopa za klavirjem in pred mikrofonom, ustvarja glasbene in gledališke projekte, piše scenarije in režira. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen pa o tem, kaj ga zaposluje v teh dneh. <p>Gledališki in filmski igralec Jure Ivanušič je ustvaril vrsto vlog, nastopa za klavirjem in pred mikrofonom, ustvarja glasbene in gledališke projekte, piše scenarije in režira</p><p><p><span lang="SL">Njegovo delo je odvisno predvsem od sezone, pravi, zato dohodka zdaj ni in ga verjetno tudi poleti ne bo. Resda mu njegova vsestranskost daje več možnosti za kruh, a je treba te težave, pojasnjuje <em>Jure Ivanušič</em>, vendarle reševati sistemsko. <em>&#8220;In če servis ne deluje, je treba zamenjati serviserja,&#8221;</em> poudarja razočaran nad nejasnim odnosom kulturnega ministrstva do pravzaprav svojih ljudi, za katere mora skrbeti.</span><u></u><u></u></p> <blockquote><p><i><span lang="SL">&#8220;Sami se moramo boriti za svojo pravico, ministrstvo pa ne pokaže niti dobre volje za reševanje težav, ki jih je prinesel ta čas.&#8221;</span></i></p></blockquote> <p><span lang="SL">Te dni Jure Ivanušič po naročilu RTV Slovenija ustvarja scenarij za igran dokumentarec o Slovencih in Beethovnu:</span><u></u></p> <blockquote><p><i><span lang="en-SI">&#8220;Beethoven</span></i><i><span lang="SL"> je pravzaprav zaradi svoje gluhote živel v karanteni ves čas, </span></i><i><span lang="SL">a je kljub osebnim stiskam  uspel ustvariti mojstrovine, ki ne bodo nikoli presežene.&#8221;</span></i></p></blockquote></p> Tue, 26 May 2020 12:00:00 +0000 Sopotnik doma: Jure Ivanušič Skladbe Nine Šenk, od lani najmlajše izredne članice SAZU, so številni orkestri in ansambli izvajali že na vseh pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu.<p>Skladateljica Nina Šenk o svojih zadnjih delih pred pandemijo in o vplivu izrednih razmer na njeno ustvarjanje</p><p><p><span>Skladbe <strong>Nine Šenk</strong>, od lani najmlajše izredne članice SAZU, so številni orkestri in ansambli izvajali že na vseh pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu. Njeno zadnje delo letos je bila opera <em>Marpurgi</em> po motivih istoimenskega romana<em> Zlate Vokač Medic</em>, ki jo je pisala in urejala še januarja. V mariborski operi so že potekale intenzivne vaje, premiera je bila predvidena v začetku aprila, potem pa je vse obstalo. <em>In potem je prišel mir</em> pa je naslov skladbe za trobilni trio, ki jo je začela pisati teden dni po začetku epidemije. </span></p> <blockquote><p><em>&#8220;<span>V </span><span>teh tednih nimam energije za močno in energično, ampak za tiho in mirno glasbo. Zven tega časa se mi poraja in preliva na papir</span>.<span>&#8220;</span></em></p></blockquote></p> 174694013 RTVSLO – Val 202 567 clean Skladbe Nine Šenk, od lani najmlajše izredne članice SAZU, so številni orkestri in ansambli izvajali že na vseh pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu.<p>Skladateljica Nina Šenk o svojih zadnjih delih pred pandemijo in o vplivu izrednih razmer na njeno ustvarjanje</p><p><p><span>Skladbe <strong>Nine Šenk</strong>, od lani najmlajše izredne članice SAZU, so številni orkestri in ansambli izvajali že na vseh pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu. Njeno zadnje delo letos je bila opera <em>Marpurgi</em> po motivih istoimenskega romana<em> Zlate Vokač Medic</em>, ki jo je pisala in urejala še januarja. V mariborski operi so že potekale intenzivne vaje, premiera je bila predvidena v začetku aprila, potem pa je vse obstalo. <em>In potem je prišel mir</em> pa je naslov skladbe za trobilni trio, ki jo je začela pisati teden dni po začetku epidemije. </span></p> <blockquote><p><em>&#8220;<span>V </span><span>teh tednih nimam energije za močno in energično, ampak za tiho in mirno glasbo. Zven tega časa se mi poraja in preliva na papir</span>.<span>&#8220;</span></em></p></blockquote></p> Tue, 19 May 2020 12:00:00 +0000 In potem je prišel mir Sopotnica doma je Janja Vidmar, avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme. <p>Sopotnica doma je Janja Vidmar, avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme</p><p><p>Mladinska literatura postaja področje, na katerem marsikdaj trčijo stroka na eni ter starši in kdaj tudi knjižničarji na drugi strani, ugotavlja pisateljica <strong>Janja Vidmar</strong>, avtorica številnih, po večini mladinskih del. Del javnosti je nazadnje vznemirilo njeno delo <em>Elvis Škorc, genialni štor</em>, ki so ga lani izbrali pri nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki ga izvajajo kot spodbudo mladim za branje.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Mlade bralce, ki kar naprej &#8216;visijo&#8217; na spletu in so jim dostopne vsebine, ob katerih se kdaj zares lahko primemo za glavo, je težko pritegniti s knjigo. Pravljične vsebine in leporečenje jih absolutno ne zanimajo, zato knjige, ki bi mlade pritegnila z jezikom, vsebino in junakom, ni zlahka napisati.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/12/SopotnikdomaJanjaVidmar4752928.mp3 RTVSLO – Val 202 518 clean Sopotnica doma je Janja Vidmar, avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme. <p>Sopotnica doma je Janja Vidmar, avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme</p><p><p>Mladinska literatura postaja področje, na katerem marsikdaj trčijo stroka na eni ter starši in kdaj tudi knjižničarji na drugi strani, ugotavlja pisateljica <strong>Janja Vidmar</strong>, avtorica številnih, po večini mladinskih del. Del javnosti je nazadnje vznemirilo njeno delo <em>Elvis Škorc, genialni štor</em>, ki so ga lani izbrali pri nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki ga izvajajo kot spodbudo mladim za branje.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Mlade bralce, ki kar naprej &#8216;visijo&#8217; na spletu in so jim dostopne vsebine, ob katerih se kdaj zares lahko primemo za glavo, je težko pritegniti s knjigo. Pravljične vsebine in leporečenje jih absolutno ne zanimajo, zato knjige, ki bi mlade pritegnila z jezikom, vsebino in junakom, ni zlahka napisati.&#8221;</em></p></blockquote></p> Tue, 12 May 2020 12:00:00 +0000 Sopotnik doma: Janja Vidmar Matija Solce je doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog. Svoje delo in življenje prepleta z glasbo in igro, s predstavami je obredel domala ves svet, stkal vezi s številnimi uketniki, vodil mednarodne glasbene delavnice. Do marca letos brez predaha. <p>Sopotnik doma je lutkar Matija Solce</p><p><p>Svoje delo in življenje lutkar <strong>Matija Solce</strong> prepleta z glasbo in igro. S predstavami je obredel skoraj ves svet, stkal vezi s številnimi umetniki in vodil mednarodne glasbene delavnice. Na poti je bil petnajst let, nato pa ga je pandemija zadržala v Sloveniji in ga nagovorila z drugačnim vsakdanjikom.</p> <blockquote><p><em>&#8220;V Loški dolini sem si naredil rezidenco, kjer lahko ustvarjam in kjer bom gostil umetnike. Umetnost, ki je še vedno preveč oddaljena od svoje osnovne vloge, želim povezati z vsakdanjikom in računam, da bom s Teatrom Matita zagnal alternativno lutkovno sceno. Če ne prej, začnemo v sodelovanju z ljubljanskim lutkovnim gledališčem oktobra letos.&#8221; </em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/05/SopotnikdomaMatijaSolce4740158.mp3 RTVSLO – Val 202 716 clean Matija Solce je doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog. Svoje delo in življenje prepleta z glasbo in igro, s predstavami je obredel domala ves svet, stkal vezi s številnimi uketniki, vodil mednarodne glasbene delavnice. Do marca letos brez predaha. <p>Sopotnik doma je lutkar Matija Solce</p><p><p>Svoje delo in življenje lutkar <strong>Matija Solce</strong> prepleta z glasbo in igro. S predstavami je obredel skoraj ves svet, stkal vezi s številnimi umetniki in vodil mednarodne glasbene delavnice. Na poti je bil petnajst let, nato pa ga je pandemija zadržala v Sloveniji in ga nagovorila z drugačnim vsakdanjikom.</p> <blockquote><p><em>&#8220;V Loški dolini sem si naredil rezidenco, kjer lahko ustvarjam in kjer bom gostil umetnike. Umetnost, ki je še vedno preveč oddaljena od svoje osnovne vloge, želim povezati z vsakdanjikom in računam, da bom s Teatrom Matita zagnal alternativno lutkovno sceno. Če ne prej, začnemo v sodelovanju z ljubljanskim lutkovnim gledališčem oktobra letos.&#8221; </em></p></blockquote></p> Tue, 05 May 2020 12:00:00 +0000 Sopotnik doma: Matija Solce Sopotnica doma je sopranistka Elvira Hasanagić, ki sodeluje z orkestri svetovnega slovesa in nastopa na mednarodnih opernih ter koncertnih odrih.<p>Sopotnica doma je sopranistka Elvira Hasanagić, ki sodeluje z orkestri svetovnega slovesa in nastopa na mednarodnih opernih ter koncertnih odrih</p><p><p>Tudi sopranistki, ki živi v Nemčiji je pandemija prekrižala načrte in jo zadržala v domači Sloveniji. Prepričana je, da se stvari ne bodo tako zlahka vrnile v stare tirnice.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Videla sem posnetek koncerta, ko so se nastopi še odvijali pred praznimi dvoranami. Odpela se je čudovita arija in potem je nastopila tišina. Nobenega aplavza in občutek je bil tako prazen, tako čuden, da je bilo že zastašujoče.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/28/Nastoppredpraznodvoranojezastraujoeuden4727047.mp3 RTVSLO – Val 202 633 clean Sopotnica doma je sopranistka Elvira Hasanagić, ki sodeluje z orkestri svetovnega slovesa in nastopa na mednarodnih opernih ter koncertnih odrih.<p>Sopotnica doma je sopranistka Elvira Hasanagić, ki sodeluje z orkestri svetovnega slovesa in nastopa na mednarodnih opernih ter koncertnih odrih</p><p><p>Tudi sopranistki, ki živi v Nemčiji je pandemija prekrižala načrte in jo zadržala v domači Sloveniji. Prepričana je, da se stvari ne bodo tako zlahka vrnile v stare tirnice.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Videla sem posnetek koncerta, ko so se nastopi še odvijali pred praznimi dvoranami. Odpela se je čudovita arija in potem je nastopila tišina. Nobenega aplavza in občutek je bil tako prazen, tako čuden, da je bilo že zastašujoče.&#8221;</em></p></blockquote></p> Tue, 28 Apr 2020 12:00:00 +0000 Nastop pred prazno dvorano je zastrašujoče čuden Sopotnica je Danila Hradil Kuplen, ki vas vsakokrat z drugim, bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim gostom spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin. <p>Sopotnik doma je ilustrator, karikaturist in stripar Ciril Horjak, ki razmišlja o humorju, brez katerega bi bil hipen položaj še veliko zahtevnejši</p><p><p>Razmere, v katerih smo se znašli, povzročajo stisko tudi ljudem, ki jim gre razmeroma dobro, ki imajo streho nad glavo in na voljo vso tehnologijo, ugotavlja ilustrator, stripar in karikaturist <strong>Ciril Horjak</strong>.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Vojna proti koroni je zdaj po enem mesecu enostavnejša kot konflikt, ki nas čaka. V tej novi realnosti bomo državljani zagotovo morali imeti aktivno držo in se zelo potruditi, da bomo ohranili svoboščine, zasebnost &#8230;&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/21/SopotnikdomaCirilHorjak-Dr.Horowitz4719055.mp3 RTVSLO – Val 202 660 clean Sopotnica je Danila Hradil Kuplen, ki vas vsakokrat z drugim, bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim gostom spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin. <p>Sopotnik doma je ilustrator, karikaturist in stripar Ciril Horjak, ki razmišlja o humorju, brez katerega bi bil hipen položaj še veliko zahtevnejši</p><p><p>Razmere, v katerih smo se znašli, povzročajo stisko tudi ljudem, ki jim gre razmeroma dobro, ki imajo streho nad glavo in na voljo vso tehnologijo, ugotavlja ilustrator, stripar in karikaturist <strong>Ciril Horjak</strong>.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Vojna proti koroni je zdaj po enem mesecu enostavnejša kot konflikt, ki nas čaka. V tej novi realnosti bomo državljani zagotovo morali imeti aktivno držo in se zelo potruditi, da bomo ohranili svoboščine, zasebnost &#8230;&#8221;</em></p></blockquote></p> Tue, 21 Apr 2020 12:00:00 +0000 Sopotnik doma: Ciril Horjak - Dr. Horowitz Marko Mandić o predstavah Kaligula in V Damask, katerih posnetki bodo na ogled v spletni Drami od doma<p>Marko Mandić o predstavah Kaligula in V Damask, katerih posnetki bodo na ogled v spletni Drami od doma</p><p><p><strong>Marko Mandić</strong> je Kaligula v istoimenski drami v režiji Vita Tauferja ter berač in spovednik v predstavi V Damask, ki jo je režiral Aleksandar Popovski: <em>&#8220;Gledalci ljubljanske drame so predstavi zelo dobro sprejeli, verjamem, da ju bodo tudi gledalci spletne Drame.&#8221; </em>Dramo <strong>Kaligula</strong> si boste lahko na <a href="https://www.youtube.com/user/SNGDramaLjubljana" target="_blank" rel="noopener noreferrer">YouTubovem kanalu Drame</a> ogledali v petek in soboto (17. in 18. april), predstavo <strong>V Damask</strong> pa v nedeljo in ponedeljek (19. in 20. april).</p> <blockquote><p><em>&#8220;Zagotovo lahko potegnemo marsikatero vzporednico z današnjim časom. Predstava Kaligula, prepričan </em><em>sem, nagovarja enako kot sedem let po premieri.&#8221; – </em><strong>Marko Mandić</strong></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/14/SopotnikDomaMarkoMandi4711491.mp3 RTVSLO – Val 202 528 clean Marko Mandić o predstavah Kaligula in V Damask, katerih posnetki bodo na ogled v spletni Drami od doma<p>Marko Mandić o predstavah Kaligula in V Damask, katerih posnetki bodo na ogled v spletni Drami od doma</p><p><p><strong>Marko Mandić</strong> je Kaligula v istoimenski drami v režiji Vita Tauferja ter berač in spovednik v predstavi V Damask, ki jo je režiral Aleksandar Popovski: <em>&#8220;Gledalci ljubljanske drame so predstavi zelo dobro sprejeli, verjamem, da ju bodo tudi gledalci spletne Drame.&#8221; </em>Dramo <strong>Kaligula</strong> si boste lahko na <a href="https://www.youtube.com/user/SNGDramaLjubljana" target="_blank" rel="noopener noreferrer">YouTubovem kanalu Drame</a> ogledali v petek in soboto (17. in 18. april), predstavo <strong>V Damask</strong> pa v nedeljo in ponedeljek (19. in 20. april).</p> <blockquote><p><em>&#8220;Zagotovo lahko potegnemo marsikatero vzporednico z današnjim časom. Predstava Kaligula, prepričan </em><em>sem, nagovarja enako kot sedem let po premieri.&#8221; – </em><strong>Marko Mandić</strong></p></blockquote></p> Tue, 14 Apr 2020 12:00:00 +0000 Sopotnik Doma: Marko Mandić Sopotnica je Danila Hradil Kuplen, ki vas vsakokrat z drugim, bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim gostom spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin. <p>S pisateljico Natašo Kramberger o kmetovanju in pisanju v Jurovskem dolu ter o izkušnjah pandemije iz Milana in Berlina</p><p><p>Življenje pisateljice in ekološke kmetovalke Nataše Kramberger je razpeto med Jurovskim dolom, Berlinom in Milanom. Kako pa ustvarja in kaj njene misli zaposluje te dni?</p> <blockquote><p><em>&#8220;</em><em>Kot človeštvo, se mi zdi, verjamemo, da lahko nadziramo vse. A vsega, tako kot v kmetijstvu, ne moreš nadzorovati. V vsakem procesu sodeluje cela množica vidnih in nevidnih organizmov, za katere sploh ne veš, da obstajajo in ki ti lahko zagodejo, ko najmanj misliš. Proti temu se ne moreš boriti z vse večjim nadzorom. Tudi čedalje večji traktorji, mehanizacija ne pomagajo, če nismo pripravljeni sprejeti dejstva, da moramo sodelovati. Z živim in neživim svetom, ki nas obdaja, v katerem živimo in katerega del smo.</em><em>&#8221; – </em><strong>Nataša Kramberger</strong></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/07/NataaKramberger4701880.mp3 RTVSLO – Val 202 700 clean Sopotnica je Danila Hradil Kuplen, ki vas vsakokrat z drugim, bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim gostom spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin. <p>S pisateljico Natašo Kramberger o kmetovanju in pisanju v Jurovskem dolu ter o izkušnjah pandemije iz Milana in Berlina</p><p><p>Življenje pisateljice in ekološke kmetovalke Nataše Kramberger je razpeto med Jurovskim dolom, Berlinom in Milanom. Kako pa ustvarja in kaj njene misli zaposluje te dni?</p> <blockquote><p><em>&#8220;</em><em>Kot človeštvo, se mi zdi, verjamemo, da lahko nadziramo vse. A vsega, tako kot v kmetijstvu, ne moreš nadzorovati. V vsakem procesu sodeluje cela množica vidnih in nevidnih organizmov, za katere sploh ne veš, da obstajajo in ki ti lahko zagodejo, ko najmanj misliš. Proti temu se ne moreš boriti z vse večjim nadzorom. Tudi čedalje večji traktorji, mehanizacija ne pomagajo, če nismo pripravljeni sprejeti dejstva, da moramo sodelovati. Z živim in neživim svetom, ki nas obdaja, v katerem živimo in katerega del smo.</em><em>&#8221; – </em><strong>Nataša Kramberger</strong></p></blockquote></p> Tue, 07 Apr 2020 12:00:00 +0000 Nataša Kramberger V dneh, ko je svet obstal in se je življeje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo. Nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zokrožili seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. O življenju literature v teh izrednih časih, nam je več povedal Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe. <p>O življenju literature v izrednih časih razmišlja Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe in Sopotnik Danile Hradil Kuplen </p><p><p>V dneh, ko je svet obstal in se je življenje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo, nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zakrožili različni seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. <u></u></p> <blockquote><p><em>&#8220;Kultura ni iz danes na jutri, to so stvari, ki bodo ostale z nami in bodo ohranjale našo človečnost in človeškost.&#8221; </em>&#8211; <strong>Aljoša Harlamov </strong></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/31/AljoaHarlamov4694103.mp3 RTVSLO – Val 202 603 clean V dneh, ko je svet obstal in se je življeje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo. Nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zokrožili seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. O življenju literature v teh izrednih časih, nam je več povedal Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe. <p>O življenju literature v izrednih časih razmišlja Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe in Sopotnik Danile Hradil Kuplen </p><p><p>V dneh, ko je svet obstal in se je življenje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo, nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zakrožili različni seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. <u></u></p> <blockquote><p><em>&#8220;Kultura ni iz danes na jutri, to so stvari, ki bodo ostale z nami in bodo ohranjale našo človečnost in človeškost.&#8221; </em>&#8211; <strong>Aljoša Harlamov </strong></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 31 Mar 2020 12:00:00 +0000 Aljoša Harlamov Legendarni novinar in dopisnik Tone Hočevar o tem, da v trenutnih časih ne vidi vzporednic z osamosvojitvijo. <p>Legendarni novinar in dopisnik Tone Hočevar o tem, da smo med vojno za Slovenijo videli svetlobo na koncu tunela, zdaj je pa ne</p><p><p>Tone Hočevar je bil dolgoletni dopisnik RTV Slovenija in časopisa Delo, med osamosvojitvijo pa je vodil tudi Dnevnik na TV Slovenija. Zdaj pravi, da ne vidi vzporednic s tisimi časi, čeprav so nekateri politični akterji isti.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Takrat smo videli svetlobo na koncu predora. Zdaj je še ne vidimo</em>.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/25/ToneHoevar4687413.mp3 RTVSLO – Val 202 398 clean Legendarni novinar in dopisnik Tone Hočevar o tem, da v trenutnih časih ne vidi vzporednic z osamosvojitvijo. <p>Legendarni novinar in dopisnik Tone Hočevar o tem, da smo med vojno za Slovenijo videli svetlobo na koncu tunela, zdaj je pa ne</p><p><p>Tone Hočevar je bil dolgoletni dopisnik RTV Slovenija in časopisa Delo, med osamosvojitvijo pa je vodil tudi Dnevnik na TV Slovenija. Zdaj pravi, da ne vidi vzporednic s tisimi časi, čeprav so nekateri politični akterji isti.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Takrat smo videli svetlobo na koncu predora. Zdaj je še ne vidimo</em>.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 25 Mar 2020 13:45:00 +0000 Tone Hočevar Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč, požiralnika in želodca. Kot torakalni kirurg je bil zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, dvakrat na čelu zdravniške zbornice, pred petnajstimi leti je stopil na samostojno pot, zdaj vodi zasebno zdravstveno ustanovo. Marko Bitenc, zdravnik, podjetnik in prvi mož slovenskih prostozidarjev.<p>Marko Bitenc, zdravnik, podjetnik in prvi mož slovenskih prostozidarjev</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Noben zdravnik nima težav z izgorelostjo zaradi zdravniškega dela, razlog so povečini neurejene razmere. A je v njih treba delati in vztrajati zaradi interesa naših bolnikom.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč. Kot torakalni kirurg je bil zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, dvakrat na čelu zdravniške zbornice, pred petnajstimi leti je stopil na samostojno pot, zdaj vodi zasebno zdravstveno ustanovo.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Empatija mora biti prirojena, ne da se je privzgojiti. Če je nimaš, se jo da pridobiti z izobraževanjem, vendar nikoli ne bo tista prava, primarna. Zato je pomembno, s kom imaš otroke in kakšni so tvoji starši.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/11/MarkoBitenc4670976.mp3 RTVSLO – Val 202 3006 clean Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč, požiralnika in želodca. Kot torakalni kirurg je bil zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, dvakrat na čelu zdravniške zbornice, pred petnajstimi leti je stopil na samostojno pot, zdaj vodi zasebno zdravstveno ustanovo. Marko Bitenc, zdravnik, podjetnik in prvi mož slovenskih prostozidarjev.<p>Marko Bitenc, zdravnik, podjetnik in prvi mož slovenskih prostozidarjev</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Noben zdravnik nima težav z izgorelostjo zaradi zdravniškega dela, razlog so povečini neurejene razmere. A je v njih treba delati in vztrajati zaradi interesa naših bolnikom.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč. Kot torakalni kirurg je bil zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, dvakrat na čelu zdravniške zbornice, pred petnajstimi leti je stopil na samostojno pot, zdaj vodi zasebno zdravstveno ustanovo.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Empatija mora biti prirojena, ne da se je privzgojiti. Če je nimaš, se jo da pridobiti z izobraževanjem, vendar nikoli ne bo tista prava, primarna. Zato je pomembno, s kom imaš otroke in kakšni so tvoji starši.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 11 Mar 2020 15:20:00 +0000 Marko Bitenc Lektorica in literatka, ki piše poezijo in prozo, za otroke in odrasle. Aleksandra Kocmut je avtorica več leposlovnih knjig in jezikovnega priročnika Pravipis, zbirke pogostih in pravopisnih kavljev.<p>Aleksandra Kocmut, lektorica in literatka, piše poezijo in prozo za otroke in odrasle</p><p><blockquote><p><em>&#8220;To, da človek misli s svojo glavo, je temelj uporništva. Kritično razmišljanje, sposobnost izbiranja informacij so le njegovi začetki.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Aleksandra Kocmut je avtorica več leposlovnih knjig in jezikovnega priročnika Pravipis, zbirke pogostih in pravopisnih kavljev.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Bolj kot je človek vešč pisanja, bolj je odprt za popravke. In obratno. Slabše kot je njegovo pisanje, bolj se upira kakršnikoli spremembi.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Aleksandra obožuje knjige. Če so zares dobre, pravi, jih bere tudi po dvanajst ur skupaj.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Pogrešam knjige, ki imajo posebno vabljivost.  To so tiste knjige, ki v tebi vzbudijo najgloblje vzgibe strahu in nagona.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/04/AleksandraKocmut4661377.mp3 RTVSLO – Val 202 2626 clean Lektorica in literatka, ki piše poezijo in prozo, za otroke in odrasle. Aleksandra Kocmut je avtorica več leposlovnih knjig in jezikovnega priročnika Pravipis, zbirke pogostih in pravopisnih kavljev.<p>Aleksandra Kocmut, lektorica in literatka, piše poezijo in prozo za otroke in odrasle</p><p><blockquote><p><em>&#8220;To, da človek misli s svojo glavo, je temelj uporništva. Kritično razmišljanje, sposobnost izbiranja informacij so le njegovi začetki.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Aleksandra Kocmut je avtorica več leposlovnih knjig in jezikovnega priročnika Pravipis, zbirke pogostih in pravopisnih kavljev.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Bolj kot je človek vešč pisanja, bolj je odprt za popravke. In obratno. Slabše kot je njegovo pisanje, bolj se upira kakršnikoli spremembi.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Aleksandra obožuje knjige. Če so zares dobre, pravi, jih bere tudi po dvanajst ur skupaj.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Pogrešam knjige, ki imajo posebno vabljivost.  To so tiste knjige, ki v tebi vzbudijo najgloblje vzgibe strahu in nagona.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 04 Mar 2020 15:20:00 +0000 Aleksandra Kocmut Maida Džinić Poljak je pevka skupine tAman in dolgoletna svetovalka delavcem migrantom in beguncem.<p>Maida Džinić Poljak je pevka skupine Taman in dolgoletna svetovalka delavcem migrantom in beguncem</p><p><p>V Sloveniji živi več kot polovico življenja. Novinarstvo je študirala v Sarajevu, diplomirala pa je v Ljubljani, kamor jo je pripeljala vojna v Bosni.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Želja po znanju jezikov ni tako samoumevna. Več znaš, več veljaš. Znanje jezikov je bogastvo. Vsa vrata so ti odprta. Cel svet.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Prihaja iz Odžaka, majhnega mesta na severu Bosne in Hercegovine, ki je dve uri oddaljen od Sarajeva, Beograda in Zagreba. Zdaj živi v Sloveniji.</p> <blockquote><p><em>&#8220;V Bosni me kličejo Majda, v Sloveniji sem pa Maida, saj me tako lahko razlikujejo od slovenskih Majd.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Tradicionalna glasba Balkana, predvsem bosanske sevdalinke, ki jo izvaja skupina Taman, dvigne na noge vsakogar, tudi Slovence, pravi Maida. V nekdanji Jugoslaviji tovrstna glasba Slovencev ni nagovarjala, ker niso razlikovali med &#8220;kafansko&#8221; in ljudsko glasbo.</p> <p>Zadnji dve leti je bila tudi svetovalka delavcem migrantov in beguncev.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Ne razumem, zakaj se človek ne more niti za kratek čas postaviti v kožo drugega, zakaj ne premore malo empatije? Vsakemu izmed nas se lahko zgodi, da bo kdaj postal begunec.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/26/MaidaDiniPoljak4652481.mp3 RTVSLO – Val 202 2446 clean Maida Džinić Poljak je pevka skupine tAman in dolgoletna svetovalka delavcem migrantom in beguncem.<p>Maida Džinić Poljak je pevka skupine Taman in dolgoletna svetovalka delavcem migrantom in beguncem</p><p><p>V Sloveniji živi več kot polovico življenja. Novinarstvo je študirala v Sarajevu, diplomirala pa je v Ljubljani, kamor jo je pripeljala vojna v Bosni.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Želja po znanju jezikov ni tako samoumevna. Več znaš, več veljaš. Znanje jezikov je bogastvo. Vsa vrata so ti odprta. Cel svet.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Prihaja iz Odžaka, majhnega mesta na severu Bosne in Hercegovine, ki je dve uri oddaljen od Sarajeva, Beograda in Zagreba. Zdaj živi v Sloveniji.</p> <blockquote><p><em>&#8220;V Bosni me kličejo Majda, v Sloveniji sem pa Maida, saj me tako lahko razlikujejo od slovenskih Majd.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Tradicionalna glasba Balkana, predvsem bosanske sevdalinke, ki jo izvaja skupina Taman, dvigne na noge vsakogar, tudi Slovence, pravi Maida. V nekdanji Jugoslaviji tovrstna glasba Slovencev ni nagovarjala, ker niso razlikovali med &#8220;kafansko&#8221; in ljudsko glasbo.</p> <p>Zadnji dve leti je bila tudi svetovalka delavcem migrantov in beguncev.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Ne razumem, zakaj se človek ne more niti za kratek čas postaviti v kožo drugega, zakaj ne premore malo empatije? Vsakemu izmed nas se lahko zgodi, da bo kdaj postal begunec.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 26 Feb 2020 15:20:00 +0000 Maida Džinić Poljak Arhitektka, ki šiva slikanice. Manica K. Musil s svojim inovativnim pristopom ustvarja domiselne slikanice. Njene šivane junake poznajo evropski, brazilski, mehiški, ameriški, ruski, pakistanski in kitajski otroci.<p>Manica K. Musil, arhitektka, ki šiva slikanice.</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Vsako delo je delo, ki se ga sčasoma naveličaš. Če hoče umetnik uspeti, mora imeti močno slo po ustvarjanju.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Manica K. Musil s svojim inovativnim pristopom ustvarja domiselne slikanice. Njene šivane junake poznajo evropski, brazilski, mehiški, ameriški, ruski, pakistanski in kitajski otroci.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Slon Stane je na Hrvaškem poimenovan kot Stanko, na nemško govorečem območju ga poznajo pod imenom Teodor Elephant, na angleškem trgu je Stand Elephant, v Aziji pa je slonu ime Bo-an.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Tekstilnih ilustracij je po svetu zelo malo, dodaja Manica.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Verjetno je ravno to razlog, da so moje knjige tako zanimive v tujini. Zaradi drugačnih ilustracij.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/19/ManicaK.Musil4643697.mp3 RTVSLO – Val 202 2152 clean Arhitektka, ki šiva slikanice. Manica K. Musil s svojim inovativnim pristopom ustvarja domiselne slikanice. Njene šivane junake poznajo evropski, brazilski, mehiški, ameriški, ruski, pakistanski in kitajski otroci.<p>Manica K. Musil, arhitektka, ki šiva slikanice.</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Vsako delo je delo, ki se ga sčasoma naveličaš. Če hoče umetnik uspeti, mora imeti močno slo po ustvarjanju.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Manica K. Musil s svojim inovativnim pristopom ustvarja domiselne slikanice. Njene šivane junake poznajo evropski, brazilski, mehiški, ameriški, ruski, pakistanski in kitajski otroci.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Slon Stane je na Hrvaškem poimenovan kot Stanko, na nemško govorečem območju ga poznajo pod imenom Teodor Elephant, na angleškem trgu je Stand Elephant, v Aziji pa je slonu ime Bo-an.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Tekstilnih ilustracij je po svetu zelo malo, dodaja Manica.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Verjetno je ravno to razlog, da so moje knjige tako zanimive v tujini. Zaradi drugačnih ilustracij.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 19 Feb 2020 15:20:00 +0000 Manica K. Musil Nataša Barbara Gračner, prvakinja ljubljanske Drame, s svojo karizmatično igralsko prezenco ustvarja nepozabne vloge, igri se posveča tudi kot režiserka ter profesorica dramske igre in umetniške besede na AGRFT.<p>Nataša Barbara Gračner, prvakinja ljubljanske Drame, s svojo karizmatično igralsko prezenco ustvarja nepozabne vloge, igri se posveča tudi kot režiserka ter profesorica dramske igre in umetniške besede na AGRFT</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Igralec vedno stremi k vlogam, s katerimi bi lahko pokazal deviantne stvari, ki se človeku v življenju za hip dogodijo. Sam pri sebi začutiš, da bi lahko v sebi nosil nekaj, kar sploh ne poznaš.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Igralci lahko tudi manipulirajo z občinstvom. Dober primer je aplavz.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Mi vam ga položimo v dlani.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Po besedah Nataše Barbare je njen poklic najlepši takrat, ko ima ob sebi človeka, ki zna ustvarjati zgodbo, ne da je vsak na svojem bregu in igrata po načelu <em>pokaži, kaj znaš.</em></p> <blockquote><p><em>&#8220;Trenutno živimo tako površno zaradi vseh informacij, ki jih dobivamo z leve in desne. Preveč je možnosti &#8211; veš vse, izveš vse &#8211; zato se vsega dotakneš zelo nenatančno.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/12/NataaBarbaraGraner4634673.mp3 RTVSLO – Val 202 2763 clean Nataša Barbara Gračner, prvakinja ljubljanske Drame, s svojo karizmatično igralsko prezenco ustvarja nepozabne vloge, igri se posveča tudi kot režiserka ter profesorica dramske igre in umetniške besede na AGRFT.<p>Nataša Barbara Gračner, prvakinja ljubljanske Drame, s svojo karizmatično igralsko prezenco ustvarja nepozabne vloge, igri se posveča tudi kot režiserka ter profesorica dramske igre in umetniške besede na AGRFT</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Igralec vedno stremi k vlogam, s katerimi bi lahko pokazal deviantne stvari, ki se človeku v življenju za hip dogodijo. Sam pri sebi začutiš, da bi lahko v sebi nosil nekaj, kar sploh ne poznaš.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Igralci lahko tudi manipulirajo z občinstvom. Dober primer je aplavz.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Mi vam ga položimo v dlani.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Po besedah Nataše Barbare je njen poklic najlepši takrat, ko ima ob sebi človeka, ki zna ustvarjati zgodbo, ne da je vsak na svojem bregu in igrata po načelu <em>pokaži, kaj znaš.</em></p> <blockquote><p><em>&#8220;Trenutno živimo tako površno zaradi vseh informacij, ki jih dobivamo z leve in desne. Preveč je možnosti &#8211; veš vse, izveš vse &#8211; zato se vsega dotakneš zelo nenatančno.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 12 Feb 2020 15:20:00 +0000 Nataša Barbara Gračner Nevrolog Blaž Koritnik se pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu ukvarja z možgani, predava na medicinski fakulteti, izjemno dejaven je tudi pri ozaveščanju javnosti o pomenu možganov v bolezni in zdravju.<p>Nevrolog Blaž Koritnik se pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu ukvarja z možgani, predava na medicinski fakulteti, izjemno dejaven je tudi pri ozaveščanju javnosti o pomenu možganov v bolezni in zdravju</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Pomen, ki ga imajo možgani pri komunikaciji, je ena glavnih stvari, ki nas dela ljudi oziroma živa bitja. Omrežja niso nastala s Facebookom in Instagramom, temveč prvi hip, ko so se možgani začeli povezovati.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Doc. dr. Blaž Koritnik, zaposlen na ljubljanski nevrološki kliniki na vprašanje, ali možgane izbira med dvajsetimi vrstami sladoleda spravi v stisko ali jih plemeniti, odgovarja:</p> <blockquote><p><em>&#8220;Možgani niso bili narejeni za izbiranje med dvajsetimi vrstami sladoleda, temveč le za izbiranje med jabolko in hruško. Ko se ta izbira poveča, možgani začnejo uporabljati druge načine odločanja, ampak nimajo takšnih kapacitet, da bi lahko kvalitetno presodili, kaj si želimo.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Pravi tudi, da več stvari hkrati do neke mere vedno počnemo, ampak s stališča možganov gre pogosto zgolj za preklapljanje iz ene dejavnosti v drugo.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/05/Pomembnojedasistvarizapomnimoatudipozabimo4626401.mp3 RTVSLO – Val 202 2654 clean Nevrolog Blaž Koritnik se pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu ukvarja z možgani, predava na medicinski fakulteti, izjemno dejaven je tudi pri ozaveščanju javnosti o pomenu možganov v bolezni in zdravju.<p>Nevrolog Blaž Koritnik se pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu ukvarja z možgani, predava na medicinski fakulteti, izjemno dejaven je tudi pri ozaveščanju javnosti o pomenu možganov v bolezni in zdravju</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Pomen, ki ga imajo možgani pri komunikaciji, je ena glavnih stvari, ki nas dela ljudi oziroma živa bitja. Omrežja niso nastala s Facebookom in Instagramom, temveč prvi hip, ko so se možgani začeli povezovati.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Doc. dr. Blaž Koritnik, zaposlen na ljubljanski nevrološki kliniki na vprašanje, ali možgane izbira med dvajsetimi vrstami sladoleda spravi v stisko ali jih plemeniti, odgovarja:</p> <blockquote><p><em>&#8220;Možgani niso bili narejeni za izbiranje med dvajsetimi vrstami sladoleda, temveč le za izbiranje med jabolko in hruško. Ko se ta izbira poveča, možgani začnejo uporabljati druge načine odločanja, ampak nimajo takšnih kapacitet, da bi lahko kvalitetno presodili, kaj si želimo.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Pravi tudi, da več stvari hkrati do neke mere vedno počnemo, ampak s stališča možganov gre pogosto zgolj za preklapljanje iz ene dejavnosti v drugo.</p></p> Wed, 05 Feb 2020 15:20:00 +0000 Pomembno je, da si stvari zapomnimo, a tudi pozabimo Jurij Drevenšek je gledališki in filmski igralec, ki izzivom in priložnostim sledi tudi na samostojni poti, v svojih avtorskih projektih išče nove motive in izraze, zvest ostaja gledališkemu in filmskemu občinstvu.<p>Jurij Drevenšek je gledališki in filmski igralec, ki izzivom in priložnostim sledi tudi na samostojni poti, v svojih avtorskih projektih išče nove motive in izraze, zvest ostaja gledališkemu in filmskemu občinstvu</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Super je, da delamo. Ampak ljudje, ki govorijo samo o delu, so zame dolgočasni. Ustvarjeni smo tudi za to, da se družimo, poveselimo.&#8221;</em></p></blockquote> <p>V šolskih letih je njegov talent kazal, da se bo zapisal glasbi, a se je odločil za študij igre na ljubljanski akademiji. Na odrih svojih matičnih hiš, v ljubljanskem mestnem gledališču in v mariborski drami je ustvaril številne vloge, igra v številnih filmih.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Želim igrati v okolju, kjer se vsi počutimo kot doma. Tam, kjer gledalec ni v poziciji, da mora biti tiho in predstavo samo spremljati.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Kritiko se moraš naučiti sprejemati. Da je to dojel, je potreboval kar nekaj časa, dodaja Jurij.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Če kaj narediš slabo, še ne pomeni, da si slab človek.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/18/JurijDrevenek4569126.mp3 RTVSLO – Val 202 2610 clean Jurij Drevenšek je gledališki in filmski igralec, ki izzivom in priložnostim sledi tudi na samostojni poti, v svojih avtorskih projektih išče nove motive in izraze, zvest ostaja gledališkemu in filmskemu občinstvu.<p>Jurij Drevenšek je gledališki in filmski igralec, ki izzivom in priložnostim sledi tudi na samostojni poti, v svojih avtorskih projektih išče nove motive in izraze, zvest ostaja gledališkemu in filmskemu občinstvu</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Super je, da delamo. Ampak ljudje, ki govorijo samo o delu, so zame dolgočasni. Ustvarjeni smo tudi za to, da se družimo, poveselimo.&#8221;</em></p></blockquote> <p>V šolskih letih je njegov talent kazal, da se bo zapisal glasbi, a se je odločil za študij igre na ljubljanski akademiji. Na odrih svojih matičnih hiš, v ljubljanskem mestnem gledališču in v mariborski drami je ustvaril številne vloge, igra v številnih filmih.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Želim igrati v okolju, kjer se vsi počutimo kot doma. Tam, kjer gledalec ni v poziciji, da mora biti tiho in predstavo samo spremljati.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Kritiko se moraš naučiti sprejemati. Da je to dojel, je potreboval kar nekaj časa, dodaja Jurij.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Če kaj narediš slabo, še ne pomeni, da si slab človek.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 18 Dec 2019 15:20:00 +0000 Jurij Drevenšek Janja Garnbret je najboljša športna plezalka na svetu, ki jo prihodnje leto čaka nastop na olimpijskih igrah v Tokiu.<p>Janja Garnbret je najboljša športna plezalka na svetu, prihodnje leto jo čaka nastop na olimpijskih igrah v Tokiu</p><p><p>Potem ko je <strong>Janja Garnbret</strong> v otroških letih preplezala vse predmete, višje od sebe, so jo starši seznanili z umetno steno in plezalno pot je nadaljevala v slovenjgraškem plezalnem klubu. Danes dvajsetletnica navdušuje z izjemnimi dosežki. S pričakovanji drugih, pravi, se ne obremenjuje, ker si tudi sama postavlja visoke cilje.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Vedno je potrebno vsako stvar analizirati in rešiti takoj. Ne smeš čakati v nedogled. To moraš povedati takoj, da se tega bremena rešiš. Mislim, da se vsako stvar da rešiti. Poraz lahko pomeni še dodaten zagon.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Janji je lažje tekmovati v domačem okolju, če ji na tekmi spodleti. Pravi, da greš tako lahko takoj domov, kjer te lahko potolažijo. Po drugi strani pa je čutiti več pritiska.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Japonci imajo zelo dobro infrastrukturo. V Sloveniji jim nismo niti blizu. To je najverjetneje največji razlog, zakaj so Japonci v plezanju tako dobri.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/11/JanjaGarnbret4558779.mp3 RTVSLO – Val 202 2497 clean Janja Garnbret je najboljša športna plezalka na svetu, ki jo prihodnje leto čaka nastop na olimpijskih igrah v Tokiu.<p>Janja Garnbret je najboljša športna plezalka na svetu, prihodnje leto jo čaka nastop na olimpijskih igrah v Tokiu</p><p><p>Potem ko je <strong>Janja Garnbret</strong> v otroških letih preplezala vse predmete, višje od sebe, so jo starši seznanili z umetno steno in plezalno pot je nadaljevala v slovenjgraškem plezalnem klubu. Danes dvajsetletnica navdušuje z izjemnimi dosežki. S pričakovanji drugih, pravi, se ne obremenjuje, ker si tudi sama postavlja visoke cilje.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Vedno je potrebno vsako stvar analizirati in rešiti takoj. Ne smeš čakati v nedogled. To moraš povedati takoj, da se tega bremena rešiš. Mislim, da se vsako stvar da rešiti. Poraz lahko pomeni še dodaten zagon.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Janji je lažje tekmovati v domačem okolju, če ji na tekmi spodleti. Pravi, da greš tako lahko takoj domov, kjer te lahko potolažijo. Po drugi strani pa je čutiti več pritiska.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Japonci imajo zelo dobro infrastrukturo. V Sloveniji jim nismo niti blizu. To je najverjetneje največji razlog, zakaj so Japonci v plezanju tako dobri.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 11 Dec 2019 15:20:00 +0000 Janja Garnbret Saša Vipotnik je zdravnica in glasbenica, kot specializantka nevrologije dela v epileptološki ambulanti v ljubljanskem kliničnem centru, poje in ustvarja v skupini Neomi.<p>Saša Vipotnik je zdravnica in glasbenica, kot specializantka nevrologije dela v epileptološki ambulanti v ljubljanskem kliničnem centru, poje in ustvarja v skupini Neomi.</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Bolniki potrebujejo čas in pozornost. Nam pa se vedno mudi.&#8221;</em></p></blockquote> <p><strong>Saša Vipotnik </strong>pravi, da ni perfekcionistka, saj bi sicer težko združevala delo v medicini in glasbi.  Kot zdravnico in glasbenico jo zanima predvsem povezava med možgani in glasbo.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Epileptični napadi se ponavadi zgodijo spontano, pri refleksni epilepsiji, denimo, pa jih lahko izzove tudi glasba.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/20/SaaVipotnik4531454.mp3 RTVSLO – Val 202 2625 clean Saša Vipotnik je zdravnica in glasbenica, kot specializantka nevrologije dela v epileptološki ambulanti v ljubljanskem kliničnem centru, poje in ustvarja v skupini Neomi.<p>Saša Vipotnik je zdravnica in glasbenica, kot specializantka nevrologije dela v epileptološki ambulanti v ljubljanskem kliničnem centru, poje in ustvarja v skupini Neomi.</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Bolniki potrebujejo čas in pozornost. Nam pa se vedno mudi.&#8221;</em></p></blockquote> <p><strong>Saša Vipotnik </strong>pravi, da ni perfekcionistka, saj bi sicer težko združevala delo v medicini in glasbi.  Kot zdravnico in glasbenico jo zanima predvsem povezava med možgani in glasbo.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Epileptični napadi se ponavadi zgodijo spontano, pri refleksni epilepsiji, denimo, pa jih lahko izzove tudi glasba.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 20 Nov 2019 15:20:00 +0000 Saša Vipotnik “Dober pisec, profesor v anglofonskem svetu je tisti, ki na enostaven in jasen način pove kompleksne stvari. Imam občutek, da Američani radi pretiravamo, saj nekatere pisce skrbi, da bodo njihovi bralci mislili, da niso pametni, če pišejo preveč jasno.” Dobršen del življenja je preživel v New Havenu, vendar ga je od nekdaj nagovarjala Evropa. Potem ko je bival v Parizu, Londonu, Rimu in Madridu, se je ustalil v Kamniku. “Kot Američan sem se vedno počutil dobrodošel v Sloveniji. Več distance čutim med Slovenci samimi kot pa med Slovenci in tujci.” Noah rad posluša tudi slovenske izvajalce. Pravi, da ga je glasba Vlada Kreslina nagovorila, še preden je razumel besedilo.<p>Noah Charney je ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar, doktoriral je iz Plečnikove arhitekture</p><p><blockquote><p>&#8220;<em>Dober pisec, profesor v anglofonskem svetu je tisti, ki na enostaven in jasen način pove kompleksne stvari. Imam občutek, da Američani radi pretiravamo, saj nekatere pisce skrbi, da bodo njihovi bralci mislili, da niso pametni, če pišejo preveč jasno</em>.&#8221;</p></blockquote> <p>Dobršen del življenja je preživel v New Havnu, vendar ga je od nekdaj nagovarjala Evropa. Potem ko je bival v Parizu, Londonu, Rimu in Madridu, se je ustalil v Kamniku.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Kot Američan sem se vedno počutil dobrodošel v Sloveniji. Več distance čutim med Slovenci samimi kot pa med Slovenci in tujci.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Noah rad posluša tudi slovenske izvajalce. Pravi, da ga je glasba Vlada Kreslina nagovorila, še preden je razumel besedilo.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/13/NCspodlago14518988.mp3 RTVSLO – Val 202 2828 clean “Dober pisec, profesor v anglofonskem svetu je tisti, ki na enostaven in jasen način pove kompleksne stvari. Imam občutek, da Američani radi pretiravamo, saj nekatere pisce skrbi, da bodo njihovi bralci mislili, da niso pametni, če pišejo preveč jasno.” Dobršen del življenja je preživel v New Havenu, vendar ga je od nekdaj nagovarjala Evropa. Potem ko je bival v Parizu, Londonu, Rimu in Madridu, se je ustalil v Kamniku. “Kot Američan sem se vedno počutil dobrodošel v Sloveniji. Več distance čutim med Slovenci samimi kot pa med Slovenci in tujci.” Noah rad posluša tudi slovenske izvajalce. Pravi, da ga je glasba Vlada Kreslina nagovorila, še preden je razumel besedilo.<p>Noah Charney je ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar, doktoriral je iz Plečnikove arhitekture</p><p><blockquote><p>&#8220;<em>Dober pisec, profesor v anglofonskem svetu je tisti, ki na enostaven in jasen način pove kompleksne stvari. Imam občutek, da Američani radi pretiravamo, saj nekatere pisce skrbi, da bodo njihovi bralci mislili, da niso pametni, če pišejo preveč jasno</em>.&#8221;</p></blockquote> <p>Dobršen del življenja je preživel v New Havnu, vendar ga je od nekdaj nagovarjala Evropa. Potem ko je bival v Parizu, Londonu, Rimu in Madridu, se je ustalil v Kamniku.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Kot Američan sem se vedno počutil dobrodošel v Sloveniji. Več distance čutim med Slovenci samimi kot pa med Slovenci in tujci.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Noah rad posluša tudi slovenske izvajalce. Pravi, da ga je glasba Vlada Kreslina nagovorila, še preden je razumel besedilo.</p></p> Wed, 13 Nov 2019 16:07:08 +0000 Noah Charney Rudi Rizman je družbeno angažiran intelektualec kritične misli ter neomajen zagovornik človekovih pravic in demokracije.<p>Rudi Rizman je družbeno angažiran intelektualec kritične misli ter neomajen zagovornik človekovih pravic in demokracije</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Če naša življenja podredimo samo tekmovanju, pridobivanju denarja, se pišejo slabi časi za posameznika in skupnost.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Doktoriral je na univerzi v Ljubljani in na Harvardu, predava na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike. Med študijem je imel priložnost spoznati Baracka Obamo.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Bil je odličen predavatelj. Žal mi je, da je zapustil profesorske vrste. Zelo malo je takih talentov.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Po njegovih besedah je v tem trenutku Evropska unija v slabi kondiciji. Kot pravi, je na nek način opustila svojo ustanovitveno zapuščino, na drugi strani je pa še vedno boljša alternativa od tistega, kar vidimo v Rusiji, ZDA, Turčiji.</p> <p>Na vprašanje, kako ga nazivajo, glede na to, da ima dva doktorata, Rudi Rizman pojasnjuje, dr. dr., a najraje vidi, da ga kličejo kar Rudi.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/06/RudiRizman4508130.mp3 RTVSLO – Val 202 3111 clean Rudi Rizman je družbeno angažiran intelektualec kritične misli ter neomajen zagovornik človekovih pravic in demokracije.<p>Rudi Rizman je družbeno angažiran intelektualec kritične misli ter neomajen zagovornik človekovih pravic in demokracije</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Če naša življenja podredimo samo tekmovanju, pridobivanju denarja, se pišejo slabi časi za posameznika in skupnost.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Doktoriral je na univerzi v Ljubljani in na Harvardu, predava na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike. Med študijem je imel priložnost spoznati Baracka Obamo.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Bil je odličen predavatelj. Žal mi je, da je zapustil profesorske vrste. Zelo malo je takih talentov.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Po njegovih besedah je v tem trenutku Evropska unija v slabi kondiciji. Kot pravi, je na nek način opustila svojo ustanovitveno zapuščino, na drugi strani je pa še vedno boljša alternativa od tistega, kar vidimo v Rusiji, ZDA, Turčiji.</p> <p>Na vprašanje, kako ga nazivajo, glede na to, da ima dva doktorata, Rudi Rizman pojasnjuje, dr. dr., a najraje vidi, da ga kličejo kar Rudi.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 06 Nov 2019 15:20:00 +0000 Rudi Rizman Valentin Bucik je redni profesor za psihološko metodologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in gostujoči profesor na tujih univerzah.<p>Valentin Bucik je redni profesor za psihološko metodologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in gostujoči profesor na tujih univerzah</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Nekdo, ki ima odprto glavo in zna razmišljati o različnih stvareh in na različne načine, pomeni, da je pripravljen slišati tudi druge in jih sprejemati.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Raziskovalno se ukvarja s psihofiziko, psihološko metodologijo, medosebnimi razlikami, inteligentnostjo<strong>,</strong> ustvarjalnostjo in nadarjenostjo.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Šola bi morala zapustiti polje podajanja znanja in začeti odpirati polje učenja strategij, kako se z znanjem spopadati.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/23/ValentinBucik4485811.mp3 RTVSLO – Val 202 2764 clean Valentin Bucik je redni profesor za psihološko metodologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in gostujoči profesor na tujih univerzah.<p>Valentin Bucik je redni profesor za psihološko metodologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in gostujoči profesor na tujih univerzah</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Nekdo, ki ima odprto glavo in zna razmišljati o različnih stvareh in na različne načine, pomeni, da je pripravljen slišati tudi druge in jih sprejemati.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Raziskovalno se ukvarja s psihofiziko, psihološko metodologijo, medosebnimi razlikami, inteligentnostjo<strong>,</strong> ustvarjalnostjo in nadarjenostjo.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Šola bi morala zapustiti polje podajanja znanja in začeti odpirati polje učenja strategij, kako se z znanjem spopadati.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 23 Oct 2019 14:20:00 +0000 Valentin Bucik Tanja Subotič je pred dvema desetletjema postala prva nogometna sodnica pri nas.<p>Tanja Subotić je pred dvema desetletjema postala prva nogometna sodnica pri nas</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Dekleta v primerjavi z moškimi redko simulirajo. S tem pokažejo, da zmorejo več kot moški.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Preden je pred dvema desetletjema postala prva nogometna sodnica pri nas, je igrala nogomet v članski državni reprezentanci, od leta 2005 pa kot mednarodna nogometna sodnica sodi tudi na mednarodnih ženskih in moških tekmah v regionalni ligi.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Manjši kraj bolj živi za določen šport, saj imajo večja mesta bolj razdeljeno sfero športnih dejavnosti.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/16/TanjaSuboti4473427.mp3 RTVSLO – Val 202 2943 clean Tanja Subotič je pred dvema desetletjema postala prva nogometna sodnica pri nas.<p>Tanja Subotić je pred dvema desetletjema postala prva nogometna sodnica pri nas</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Dekleta v primerjavi z moškimi redko simulirajo. S tem pokažejo, da zmorejo več kot moški.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Preden je pred dvema desetletjema postala prva nogometna sodnica pri nas, je igrala nogomet v članski državni reprezentanci, od leta 2005 pa kot mednarodna nogometna sodnica sodi tudi na mednarodnih ženskih in moških tekmah v regionalni ligi.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Manjši kraj bolj živi za določen šport, saj imajo večja mesta bolj razdeljeno sfero športnih dejavnosti.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 16 Oct 2019 14:20:00 +0000 Tanja Subotić Reševal je na motorju, v helikopterju, avtomobilu, zdaj predaja znanje drugim, izobražuje in predava. Reševanje je njegovo življenje, pravi, glasba, ki jo ustvarja, je njegova spodbuda in njegov vzporedni svet. Primož Velikonja je vodja urgence in pomočnik direktorice ZD Kočevje, lani ime leta na Valu 202.<p>Primož Velikonja je reševalec, vodja urgence in pomočnik direktorice ZD Kočevje, lani ime leta na Valu 202</p><p><p>Reševal je na motorju, v helikopterju, avtomobilu, zdaj predaja znanje drugim, izobražuje in predava. Reševanje je njegovo življenje, pravi, glasba, ki jo ustvarja, pa njegova spodbuda in njegov vzporedni svet. Včasih pa se svetova tudi prepleteta.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Kolegi iz benda so se pred kratkim, ko smo se vračali iz koncerta v Novem Sadu, ob pogledu na torbo s pripomočki za reševanje nasmihali. Ko se je pred nami zgodila prometna nesreča in sem priskočil na pomoč, pa so samo debelo gledali.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Danes opravlja delo pomočnika direktorice ZD Kočevje in poučuje nove generacije reševalcev.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Novi reševalci morajo imeti občutek varnosti, občutek, da so dodatni člen in da bodo delali samo tisto, kar bodo zmogli. V nasprotnem primeru, jim rečem, lahko vedno pristopite do mene. Potem se sprostijo in počnejo vse.&#8221;</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/09/PrimoVelikonjareevalecinglasbenik4463159.mp3 RTVSLO – Val 202 2653 clean Reševal je na motorju, v helikopterju, avtomobilu, zdaj predaja znanje drugim, izobražuje in predava. Reševanje je njegovo življenje, pravi, glasba, ki jo ustvarja, je njegova spodbuda in njegov vzporedni svet. Primož Velikonja je vodja urgence in pomočnik direktorice ZD Kočevje, lani ime leta na Valu 202.<p>Primož Velikonja je reševalec, vodja urgence in pomočnik direktorice ZD Kočevje, lani ime leta na Valu 202</p><p><p>Reševal je na motorju, v helikopterju, avtomobilu, zdaj predaja znanje drugim, izobražuje in predava. Reševanje je njegovo življenje, pravi, glasba, ki jo ustvarja, pa njegova spodbuda in njegov vzporedni svet. Včasih pa se svetova tudi prepleteta.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Kolegi iz benda so se pred kratkim, ko smo se vračali iz koncerta v Novem Sadu, ob pogledu na torbo s pripomočki za reševanje nasmihali. Ko se je pred nami zgodila prometna nesreča in sem priskočil na pomoč, pa so samo debelo gledali.&#8221;</em></p></blockquote> <p>Danes opravlja delo pomočnika direktorice ZD Kočevje in poučuje nove generacije reševalcev.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Novi reševalci morajo imeti občutek varnosti, občutek, da so dodatni člen in da bodo delali samo tisto, kar bodo zmogli. V nasprotnem primeru, jim rečem, lahko vedno pristopite do mene. Potem se sprostijo in počnejo vse.&#8221;</em></p></blockquote></p> Wed, 09 Oct 2019 14:15:00 +0000 Primož Velikonja, reševalec in glasbenik Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem. Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser ter scenarist.<p>Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser, ki pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa in nagovarja z razmislekom o človeku in človeškem</p><p><p>Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem. Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser ter scenarist.</p> <blockquote><p>“Sem anksiozno bitje, zagotovo ne bom še enkrat poslušal tega pogovora. Mogoče je to samokritika. Tudi filme, ki jih snemam, gledam le na premieri in potem nič več. Le pri gledaliških predstavah je drugače, jih moram gledat, ker jih vmes popravljam.”</p></blockquote> <p>Nejc Gazvoda rad potuje v London, najljubše tuje mesto pa je Dunaj: <em>“Včasih dobim hecen pogled, ko rečem, da je Dunaj moje mesto. Nisem sicer navdušen nad neko kičasto platjo mesta, ampak tam sem poslušal vrhunske klasične koncerte, imel sem občutek, da je mesto zelo odprto, hkrati pa je ohranilo nek evropski star duh.”</em></p> <p>Nejc Gazvoda veliko razmišlja o naši minljivosti, ob vprašanju, ali bi si želel živeti ‘v rikverc’ kot Benjamin Button, pa odgovarja:</p> <blockquote><p>“Ne, meni se zdi, da je to pot, po kateri gremo. To se sliši kot kakšen tečaj joge, ampak treba je živeti čim bolj polno in veliko doživeti. Meni ne zmanjka stvari, ki me zanimajo. Tudi minljivost.”</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/02/NejcGazvodagledalikiinfilmskireiser4451382.mp3 RTVSLO – Val 202 2692 clean Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem. Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser ter scenarist.<p>Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser, ki pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa in nagovarja z razmislekom o človeku in človeškem</p><p><p>Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem. Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser ter scenarist.</p> <blockquote><p>“Sem anksiozno bitje, zagotovo ne bom še enkrat poslušal tega pogovora. Mogoče je to samokritika. Tudi filme, ki jih snemam, gledam le na premieri in potem nič več. Le pri gledaliških predstavah je drugače, jih moram gledat, ker jih vmes popravljam.”</p></blockquote> <p>Nejc Gazvoda rad potuje v London, najljubše tuje mesto pa je Dunaj: <em>“Včasih dobim hecen pogled, ko rečem, da je Dunaj moje mesto. Nisem sicer navdušen nad neko kičasto platjo mesta, ampak tam sem poslušal vrhunske klasične koncerte, imel sem občutek, da je mesto zelo odprto, hkrati pa je ohranilo nek evropski star duh.”</em></p> <p>Nejc Gazvoda veliko razmišlja o naši minljivosti, ob vprašanju, ali bi si želel živeti ‘v rikverc’ kot Benjamin Button, pa odgovarja:</p> <blockquote><p>“Ne, meni se zdi, da je to pot, po kateri gremo. To se sliši kot kakšen tečaj joge, ampak treba je živeti čim bolj polno in veliko doživeti. Meni ne zmanjka stvari, ki me zanimajo. Tudi minljivost.”</p></blockquote></p> Wed, 02 Oct 2019 14:20:00 +0000 Nejc Gazvoda, gledališki in filmski režiser Nataša Kramberger je pisateljica in kmetica, novinarka ter ustanoviteljica kolektiva Zelena centrala.<p>Nataša Kramberger, pisateljica in kmetica, novinarka in ustanoviteljica društva Zelena centrala</p><p><blockquote><p>&#8220;Knjigi se v Sloveniji godi slabo, ker ni dovolj prostora za njeno prodajo.&#8221;</p></blockquote> <p><strong>Nataša Kramberger</strong> živi v prepletu svetov med Jurovskim Dolom, Berlinom in Milanom. Zase pravi, da je Evropejka Jurovskega Dola, ki povezuje urbano in ruralno.</p> <blockquote><p>&#8220;Veliko govorimo o plastiki, zelo malo o cementu, ki je prav tako zelo problematičen.&#8221;</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/11/NataaKramberger4418631.mp3 RTVSLO – Val 202 2839 clean Nataša Kramberger je pisateljica in kmetica, novinarka ter ustanoviteljica kolektiva Zelena centrala.<p>Nataša Kramberger, pisateljica in kmetica, novinarka in ustanoviteljica društva Zelena centrala</p><p><blockquote><p>&#8220;Knjigi se v Sloveniji godi slabo, ker ni dovolj prostora za njeno prodajo.&#8221;</p></blockquote> <p><strong>Nataša Kramberger</strong> živi v prepletu svetov med Jurovskim Dolom, Berlinom in Milanom. Zase pravi, da je Evropejka Jurovskega Dola, ki povezuje urbano in ruralno.</p> <blockquote><p>&#8220;Veliko govorimo o plastiki, zelo malo o cementu, ki je prav tako zelo problematičen.&#8221;</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 11 Sep 2019 14:20:00 +0000 Nataša Kramberger Marko Roblek je bosonogi rekreativni tekač z bogato kilometrino. Poznan je tudi kot bloger, kolumnist ter soustanovitelj Vitezov dobrega teka in Nočne 10ke.<p>Marko Roblek že več kot pol življenja raziskuje tekaške poti in dve desetletji bolj ali manj redno obuva in sezuva tekaško obutev</p><p><blockquote><p>&#8220;Po eni strani uživam vse sladkosti sodobnega življenja, po drugi strani pa kot minimalist pridigam, da je manj več.&#8221;</p></blockquote> <p><strong>Marko Roblek</strong> je bosonogi rekreativni tekač z bogato kilometrino. Poznan je tudi kot bloger, kolumnist ter soustanovitelj Vitezov dobrega teka in Nočne 10ke.</p> <blockquote><p>&#8220;Kadar tečeš bos, uporabljaš dva organa hkrati – oči in možgane. Tako vse težave, na katere bi lahko bosonog naletel, postanejo obvladljive.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/04/MarkoRoblek4409649.mp3 RTVSLO – Val 202 2819 clean Marko Roblek je bosonogi rekreativni tekač z bogato kilometrino. Poznan je tudi kot bloger, kolumnist ter soustanovitelj Vitezov dobrega teka in Nočne 10ke.<p>Marko Roblek že več kot pol življenja raziskuje tekaške poti in dve desetletji bolj ali manj redno obuva in sezuva tekaško obutev</p><p><blockquote><p>&#8220;Po eni strani uživam vse sladkosti sodobnega življenja, po drugi strani pa kot minimalist pridigam, da je manj več.&#8221;</p></blockquote> <p><strong>Marko Roblek</strong> je bosonogi rekreativni tekač z bogato kilometrino. Poznan je tudi kot bloger, kolumnist ter soustanovitelj Vitezov dobrega teka in Nočne 10ke.</p> <blockquote><p>&#8220;Kadar tečeš bos, uporabljaš dva organa hkrati – oči in možgane. Tako vse težave, na katere bi lahko bosonog naletel, postanejo obvladljive.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 04 Sep 2019 14:20:00 +0000 Marko Roblek Andrej Rozman – Roza je pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, začetnik pouličnega in improvizacijskega gledališča ter ustanovitelj in vodja Rozinteatra.<p>Andrej Rozman - Roza je pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, začetnik pouličnega in improvizacijskega gledališča ter ustanovitelj in vodja Rozinteatra</p><p><blockquote> <p lang="sl">&#8220;Zanimivo je, kako imajo Kitajci, ki se v Pekingu naučijo perfektne knjižne slovenščine, težave s pogovornim jezikom, na drugi strani pa se migranti naučijo pogovorne slovenščine, vendar morajo zaradi zahtev države in uradne slovenistike znati knjižno.&#8221;</p> </blockquote> <p><span lang="SL"><strong>Andrej Rozman &#8211; Roza</strong> je tudi nekdanji vodja </span><span lang="SL">Gledališča Ane Monro ter ustanovitelj verske skupnosti zaničnikov.</span></p> <blockquote><p>&#8220;Televizija je najvplivnejši medij, najbolj vpliva na javno mnenje. Če bi se registrirali kot verska skupnost, bi želeli imeti na televiziji svojo uro programa.&#8221;</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/26/AndrejRozman-Roza4334191.mp3 RTVSLO – Val 202 2820 clean Andrej Rozman – Roza je pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, začetnik pouličnega in improvizacijskega gledališča ter ustanovitelj in vodja Rozinteatra.<p>Andrej Rozman - Roza je pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, začetnik pouličnega in improvizacijskega gledališča ter ustanovitelj in vodja Rozinteatra</p><p><blockquote> <p lang="sl">&#8220;Zanimivo je, kako imajo Kitajci, ki se v Pekingu naučijo perfektne knjižne slovenščine, težave s pogovornim jezikom, na drugi strani pa se migranti naučijo pogovorne slovenščine, vendar morajo zaradi zahtev države in uradne slovenistike znati knjižno.&#8221;</p> </blockquote> <p><span lang="SL"><strong>Andrej Rozman &#8211; Roza</strong> je tudi nekdanji vodja </span><span lang="SL">Gledališča Ane Monro ter ustanovitelj verske skupnosti zaničnikov.</span></p> <blockquote><p>&#8220;Televizija je najvplivnejši medij, najbolj vpliva na javno mnenje. Če bi se registrirali kot verska skupnost, bi želeli imeti na televiziji svojo uro programa.&#8221;</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 26 Jun 2019 14:20:00 +0000 Andrej Rozman -Roza Damijan Perne je psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske Psihiatrične klinike, večkrat nagrajen ljubiteljski igralec ter član Šentjakobskega gledališča.<p>Damijan Perne je psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske psihiatrične klinike, večkrat nagrajeni ljubiteljski igralec ter član Šentjakobskega gledališča</p><p><blockquote><p>&#8220;Psihoterapija v Sloveniji je ta hip v čudnem položaju, saj se marsikdo razglaša za psihoterapevta, čeprav to ni.&#8221;</p></blockquote> <p>Psihiater in psihoterapevt <strong>Damijan Perne</strong> je predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske psihiatrične klinike. Je tudi večkrat nagrajeni ljubiteljski igralec, član Šentjakobskega gledališča, pred leti poznan tudi kot župan kranjske občine.</p> <blockquote><p>&#8220;Zdravnik mora biti sposoben svojega pacienta ne samo razumeti, ampak tudi slišati. Če ne zmore te empatije, če je samo tehnično usposobljen, ne pa tudi širok človek, ima pri svojem delu težave.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/05/DamijanPerne4303413.mp3 RTVSLO – Val 202 2416 clean Damijan Perne je psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske Psihiatrične klinike, večkrat nagrajen ljubiteljski igralec ter član Šentjakobskega gledališča.<p>Damijan Perne je psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske psihiatrične klinike, večkrat nagrajeni ljubiteljski igralec ter član Šentjakobskega gledališča</p><p><blockquote><p>&#8220;Psihoterapija v Sloveniji je ta hip v čudnem položaju, saj se marsikdo razglaša za psihoterapevta, čeprav to ni.&#8221;</p></blockquote> <p>Psihiater in psihoterapevt <strong>Damijan Perne</strong> je predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske psihiatrične klinike. Je tudi večkrat nagrajeni ljubiteljski igralec, član Šentjakobskega gledališča, pred leti poznan tudi kot župan kranjske občine.</p> <blockquote><p>&#8220;Zdravnik mora biti sposoben svojega pacienta ne samo razumeti, ampak tudi slišati. Če ne zmore te empatije, če je samo tehnično usposobljen, ne pa tudi širok človek, ima pri svojem delu težave.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 05 Jun 2019 14:20:00 +0000 Damijan Perne Andrej Velkavrh je meteorolog pri Agenciji RS za okolje.<p>Andrej Velkavrh je meteorolog pri Agenciji RS za okolje</p><p><blockquote><p>&#8220;Zanesljivost vremenske napovedi je bila včasih še manjša, saj je bilo manj podatkov. Nismo si predstavljali, kako se pomikajo oblačni sistemi, kako so videti oblaki, dokler nismo dobili satelitskih posnetkov.&#8221;</p></blockquote> <p>Meteorolog pri <a href="https://www.arso.gov.si/">Agenciji RS za okolje</a>.</p> <blockquote><p>&#8220;Vsak, ki je po srcu pravi gorski kolesar, bo kolesaril tako, da bo čim manj motil okolje.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/29/AndrejVelkavrh4294503.mp3 RTVSLO – Val 202 2424 clean Andrej Velkavrh je meteorolog pri Agenciji RS za okolje.<p>Andrej Velkavrh je meteorolog pri Agenciji RS za okolje</p><p><blockquote><p>&#8220;Zanesljivost vremenske napovedi je bila včasih še manjša, saj je bilo manj podatkov. Nismo si predstavljali, kako se pomikajo oblačni sistemi, kako so videti oblaki, dokler nismo dobili satelitskih posnetkov.&#8221;</p></blockquote> <p>Meteorolog pri <a href="https://www.arso.gov.si/">Agenciji RS za okolje</a>.</p> <blockquote><p>&#8220;Vsak, ki je po srcu pravi gorski kolesar, bo kolesaril tako, da bo čim manj motil okolje.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 29 May 2019 14:20:00 +0000 Andrej Velkavrh Nina Šenk je mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na londonskem festivalu BBC Proms.<p>Nina Šenk je mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na londonskem festivalu BBC Proms</p><p><blockquote><p>&#8220;Dober naročnik je tisti, ki že takoj jasno pove, kaj potrebuje, kakšno skladbo, kako dolgo, za koga, kdaj potrebuje note, kakšen bo honorar in kdaj bo pogodba.&#8221;</p></blockquote> <p>Mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na slovitem londonskem festivalu BBC Proms, nagrajenka Prešernovega sklada.</p> <blockquote><p>&#8220;Umetnost je sama po sebi način življenja, ki združuje, in način, s katerim deluješ, gradiš in se z ljudmi povezuješ.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/22/Ninaenk4285344.mp3 RTVSLO – Val 202 2561 clean Nina Šenk je mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na londonskem festivalu BBC Proms.<p>Nina Šenk je mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na londonskem festivalu BBC Proms</p><p><blockquote><p>&#8220;Dober naročnik je tisti, ki že takoj jasno pove, kaj potrebuje, kakšno skladbo, kako dolgo, za koga, kdaj potrebuje note, kakšen bo honorar in kdaj bo pogodba.&#8221;</p></blockquote> <p>Mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na slovitem londonskem festivalu BBC Proms, nagrajenka Prešernovega sklada.</p> <blockquote><p>&#8220;Umetnost je sama po sebi način življenja, ki združuje, in način, s katerim deluješ, gradiš in se z ljudmi povezuješ.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 22 May 2019 14:20:00 +0000 Nina Šenk Jadralka, popotnica, pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji<p>Jasna Tuta je jadralka, popotnica in pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji.</p><p><blockquote><p>&#8220;Življenje na jadrnici je veliko bolj poceni kot živeti na kopnem.&#8221;</p></blockquote> <p>Jadralka, popotnica, pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji.</p> <blockquote><p>&#8220;Ko živiš na jadrnici, si zelo mišičast od pasa gor, od pasa dol pa mišic sploh nimaš. Včasih narediš le okoli 20 korakov na dan.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/15/JasnaTurk4274374.mp3 RTVSLO – Val 202 2424 clean Jadralka, popotnica, pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji<p>Jasna Tuta je jadralka, popotnica in pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji.</p><p><blockquote><p>&#8220;Življenje na jadrnici je veliko bolj poceni kot živeti na kopnem.&#8221;</p></blockquote> <p>Jadralka, popotnica, pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji.</p> <blockquote><p>&#8220;Ko živiš na jadrnici, si zelo mišičast od pasa gor, od pasa dol pa mišic sploh nimaš. Včasih narediš le okoli 20 korakov na dan.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 15 May 2019 14:20:00 +0000 Jasna Tuta Darko Đurić je najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta<p>Darko Đurić je najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta</p><p><blockquote><p>&#8220;V majhnem okolju je lažje sprejeti nekoga, ki je drugačen, zato ker ga večkrat vidiš in se ga hitreje navadiš. Večkrat kot se soočiš z drugačnostjo, manj jo kot drugačnost jemlješ.&#8221;</p></blockquote> <p><a href="https://twitter.com/dare_duric">Darko Đurić</a> je najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta.</p> <blockquote><p>&#8220;V parašportu je v ospredju drugačen doping. Goljufa se s samimi kategorijami. Nekdo, ki je manj fizično omejen, tekmuje v kategoriji, v kateri sploh ne bi smel.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/24/Darkouri4249419.mp3 RTVSLO – Val 202 2674 clean Darko Đurić je najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta<p>Darko Đurić je najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta</p><p><blockquote><p>&#8220;V majhnem okolju je lažje sprejeti nekoga, ki je drugačen, zato ker ga večkrat vidiš in se ga hitreje navadiš. Večkrat kot se soočiš z drugačnostjo, manj jo kot drugačnost jemlješ.&#8221;</p></blockquote> <p><a href="https://twitter.com/dare_duric">Darko Đurić</a> je najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta.</p> <blockquote><p>&#8220;V parašportu je v ospredju drugačen doping. Goljufa se s samimi kategorijami. Nekdo, ki je manj fizično omejen, tekmuje v kategoriji, v kateri sploh ne bi smel.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 24 Apr 2019 14:20:00 +0000 Darko Đurić Tilen Artač je magistriral iz violončela, poučuje na glasbeni šoli, je komik, imitator, satirik in Ježkov nagrajenec.<p>Tilen Artač je magistriral iz violončela, poučuje na glasbeni šoli, je komik, imitator, satirik in Ježkov nagrajenec</p><p><p>Sopotnik <strong>Tilen Artač</strong> izpostavlja, da ga mora vsak lik, ki ga imitira, najprej osvojiti.</p> <blockquote><p>&#8220;Ni potrebno, da je občinstvo izobraženo, samo zanimati se mora. Pri komediji nekdo, ki spremlja moje delo, nastop dojema drugače. To je hvaležna publika. Druge pa je treba malo osvajati, treba se jim je približati.&#8221;</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/17/TilenArta4212381.mp3 RTVSLO – Val 202 2972 clean Tilen Artač je magistriral iz violončela, poučuje na glasbeni šoli, je komik, imitator, satirik in Ježkov nagrajenec.<p>Tilen Artač je magistriral iz violončela, poučuje na glasbeni šoli, je komik, imitator, satirik in Ježkov nagrajenec</p><p><p>Sopotnik <strong>Tilen Artač</strong> izpostavlja, da ga mora vsak lik, ki ga imitira, najprej osvojiti.</p> <blockquote><p>&#8220;Ni potrebno, da je občinstvo izobraženo, samo zanimati se mora. Pri komediji nekdo, ki spremlja moje delo, nastop dojema drugače. To je hvaležna publika. Druge pa je treba malo osvajati, treba se jim je približati.&#8221;</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 17 Apr 2019 14:20:00 +0000 Tilen Artač Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v ljubljanskem kliničnem centru in zdravnik alpske reprezentance.<p>Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v ljubljanskem kliničnem centru</p><p><blockquote><p>“Alternativne terapije bolj pomagajo tistim, ki jih prodajajo. Sicer jih ne prepovedujemo, a želimo, da ljudje ne opustijo naše terapije.”</p></blockquote> <p>Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v ljubljanskem kliničnem centru in zdravnik alpske reprezentance.</p> <blockquote><p>&#8220;Samozavest je zelo pomembna pri obvladovanju stresa, ob tem pa tudi genetika in družina.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/10/MatjaTurel4202168.mp3 RTVSLO – Val 202 2513 clean Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v ljubljanskem kliničnem centru in zdravnik alpske reprezentance.<p>Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v ljubljanskem kliničnem centru</p><p><blockquote><p>“Alternativne terapije bolj pomagajo tistim, ki jih prodajajo. Sicer jih ne prepovedujemo, a želimo, da ljudje ne opustijo naše terapije.”</p></blockquote> <p>Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v ljubljanskem kliničnem centru in zdravnik alpske reprezentance.</p> <blockquote><p>&#8220;Samozavest je zelo pomembna pri obvladovanju stresa, ob tem pa tudi genetika in družina.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 10 Apr 2019 14:20:00 +0000 Matjaž Turel Gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik, pedagog, avtor dokumentarnih filmov in glasbenih projektov.<p>Branko Završan, igralec, režiser, glasbenik in pedagog o novodobnem individualizmu, teži teatra in svobodi filma</p><p><p><strong>Brane Završan</strong>, gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik, pedagog, avtor dokumentarnih filmov in glasbenih projektov. &#8220;<em>Tako je narejen homo sapiens: ko nam gre malo za nohte, si rečemo: še tole mine, pa bo. Ampak to je stran vrženo življenje. Življenje se dogaja ves čas</em>.&#8221;</p> <blockquote><p>&#8220;Danes je obdobje individualizma, čeprav je ta neuporaben. Kam ta samota pelje? To je demokratični problem. Sam si, znajdi se.&#8221;</p></blockquote> <p>Film mu je bil vedno lažje dosegljiv kot teater. &#8220;<em>Teater je bil vedno peza, teža, bolečina, film pa mi je vedno dajal svobodo trenutka</em>.&#8221;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/03/BrankoZavran4193723.mp3 RTVSLO – Val 202 2777 clean Gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik, pedagog, avtor dokumentarnih filmov in glasbenih projektov.<p>Branko Završan, igralec, režiser, glasbenik in pedagog o novodobnem individualizmu, teži teatra in svobodi filma</p><p><p><strong>Brane Završan</strong>, gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik, pedagog, avtor dokumentarnih filmov in glasbenih projektov. &#8220;<em>Tako je narejen homo sapiens: ko nam gre malo za nohte, si rečemo: še tole mine, pa bo. Ampak to je stran vrženo življenje. Življenje se dogaja ves čas</em>.&#8221;</p> <blockquote><p>&#8220;Danes je obdobje individualizma, čeprav je ta neuporaben. Kam ta samota pelje? To je demokratični problem. Sam si, znajdi se.&#8221;</p></blockquote> <p>Film mu je bil vedno lažje dosegljiv kot teater. &#8220;<em>Teater je bil vedno peza, teža, bolečina, film pa mi je vedno dajal svobodo trenutka</em>.&#8221;</p></p> Wed, 03 Apr 2019 14:20:00 +0000 Branko Završan V (post)delovno popoldne vas je spremljal sociolog kulture in filozof, progamer, soustanovitelj Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan.<p>V (post)delovno popoldne vas je spremljal sociolog kulture in filozof, progamer, soustanovitelj Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan Filip Dobranić</p><p><p>&#8220;<em>Nihče se ne pogovarja o smrti. Treba si je priznati, da nimamo zares odnosa do smrti &#8211; ne da imamo slabe odnos, nimamo ga,</em>&#8221; je bil v pogovoru pri Danili oster sociolog kulture in filozof <strong>Filip Dobranić. </strong>Je tudi soustanovitelj Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan, kot programer pa se rad ukvarja tudi z glasbo: &#8220;<em>Zanima me programiranje glasbe z istimi orodji, kot jih uporabljamo za programiranje spletnih strani. Težava je, da nimaš takojšnje povratne informacije, tako da sem zaenkrat še slab.</em>&#8221;</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">&quot;Parlameter je imel učinek na poslance, velikokrat so ga omenjali v izjavah, vprašanje pa je, kolikšen vpliv je imel na zakonodajni proces. Želeli pa bi, da bi ga veliko več uporabljali novinarji.&quot; &#8211; Filip Dobranić</p> <p>&mdash; ? Val 202 (@Val202) <a href="https://twitter.com/Val202/status/1108397070287847424?ref_src=twsrc%5Etfw">March 20, 2019</a></p></blockquote> <p></div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/20/FilipDobrani4177041.mp3 RTVSLO – Val 202 2751 clean V (post)delovno popoldne vas je spremljal sociolog kulture in filozof, progamer, soustanovitelj Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan.<p>V (post)delovno popoldne vas je spremljal sociolog kulture in filozof, progamer, soustanovitelj Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan Filip Dobranić</p><p><p>&#8220;<em>Nihče se ne pogovarja o smrti. Treba si je priznati, da nimamo zares odnosa do smrti &#8211; ne da imamo slabe odnos, nimamo ga,</em>&#8221; je bil v pogovoru pri Danili oster sociolog kulture in filozof <strong>Filip Dobranić. </strong>Je tudi soustanovitelj Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan, kot programer pa se rad ukvarja tudi z glasbo: &#8220;<em>Zanima me programiranje glasbe z istimi orodji, kot jih uporabljamo za programiranje spletnih strani. Težava je, da nimaš takojšnje povratne informacije, tako da sem zaenkrat še slab.</em>&#8221;</p> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">&quot;Parlameter je imel učinek na poslance, velikokrat so ga omenjali v izjavah, vprašanje pa je, kolikšen vpliv je imel na zakonodajni proces. Želeli pa bi, da bi ga veliko več uporabljali novinarji.&quot; &#8211; Filip Dobranić</p> <p>&mdash; ? Val 202 (@Val202) <a href="https://twitter.com/Val202/status/1108397070287847424?ref_src=twsrc%5Etfw">March 20, 2019</a></p></blockquote> <p></div></p> Wed, 20 Mar 2019 15:20:00 +0000 Filip Dobranić Zdravnica in nevrobiologinja, profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete, soustanoviteljica in predsednica Sinapse.<p>Maja Bresjanac je zdravnica in nevrobiologinja, profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete, soustanoviteljica in predsednica Sinapse</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Ko je umrl Albert Einstein, so njegove možgane natančno pregledali. S stališča velikosti je imel za moškega svoje starosti majhne možgane, razmeroma malo nevronov, imel pa je večje število glialnih celic.”</em></p></blockquote> <p>Doktorica <strong>Maja Bresjanac</strong> pravi, da je odziv možganov na glasbo sila zanimiva zadeva, ki nas premakne z mesta, tudi če smo miselno naravnani, da se na glasbo ne osredotočamo. Glasba, ki nam je všeč, nas nezavedno spodbudi recimo k hitrejšemu teku.</p> <blockquote><p><em>“Velika razlika je med pragom bolečine različnih možganov, odvisno je od kulturnih elementov vzgoje in bolečih izkušenj. Če se z enako vročo vodo opečeta dve osebi, lahko ena začuti še enkrat hujšo bolečino kot druga.“</em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/13/MajaBresjanac4168888.mp3 RTVSLO – Val 202 2345 clean Zdravnica in nevrobiologinja, profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete, soustanoviteljica in predsednica Sinapse.<p>Maja Bresjanac je zdravnica in nevrobiologinja, profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete, soustanoviteljica in predsednica Sinapse</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Ko je umrl Albert Einstein, so njegove možgane natančno pregledali. S stališča velikosti je imel za moškega svoje starosti majhne možgane, razmeroma malo nevronov, imel pa je večje število glialnih celic.”</em></p></blockquote> <p>Doktorica <strong>Maja Bresjanac</strong> pravi, da je odziv možganov na glasbo sila zanimiva zadeva, ki nas premakne z mesta, tudi če smo miselno naravnani, da se na glasbo ne osredotočamo. Glasba, ki nam je všeč, nas nezavedno spodbudi recimo k hitrejšemu teku.</p> <blockquote><p><em>“Velika razlika je med pragom bolečine različnih možganov, odvisno je od kulturnih elementov vzgoje in bolečih izkušenj. Če se z enako vročo vodo opečeta dve osebi, lahko ena začuti še enkrat hujšo bolečino kot druga.“</em></p></blockquote></p> Wed, 13 Mar 2019 15:15:00 +0000 Maja Bresjanac Sopotnica Blanka Kacin je sovoznica na reliju, ki je skupaj z Rokom Turkom dvakrat osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu. <p>Blanka Kacin je sovoznica na reliju, ki je skupaj z Rokom Turkom dvakrat osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Med relijem skoraj nikoli ne pogledam iz avtomobila. Ko med vožnjo začneš gledati ven, se zlahka zmedeš. Bolje je, da za navodila samo sledim zapiskom, ki jih naredimo pred dirko.&#8221;</em></p></blockquote> <header></header> </p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/27/BlankaKacin4149768.mp3 RTVSLO – Val 202 1603 clean Sopotnica Blanka Kacin je sovoznica na reliju, ki je skupaj z Rokom Turkom dvakrat osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu. <p>Blanka Kacin je sovoznica na reliju, ki je skupaj z Rokom Turkom dvakrat osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Med relijem skoraj nikoli ne pogledam iz avtomobila. Ko med vožnjo začneš gledati ven, se zlahka zmedeš. Bolje je, da za navodila samo sledim zapiskom, ki jih naredimo pred dirko.&#8221;</em></p></blockquote> <header></header> </p> Wed, 27 Feb 2019 15:20:00 +0000 Blanka Kacin V današnji instant družbi iščemo hitre zadovoljitve, pri žalovanju pa ni bližnjic, pravi pisateljica Bronja Žakelj, avtorica romana Belo se pere na devetdeset.<p>V današnji instantni družbi iščemo hitre zadovoljitve, pri žalovanju pa ni bližnjic, pravi Bronja Žakelj, avtorica romana Belo se pere na devetdeset</p><p><p>Avtorica romana Belo se pere na devetdeset se ne more opredeliti do besedila, dokler ga tudi ne sliši. &#8220;<em>Tudi svoje tekste si vedno glasno preberem. Pred izdajo romana sem imela kar veliko pomislekov, saj gre za avtobiografski roman. A ljudje v knjigi vidijo del svojih zgodb, saj ne govori o slavnih osebah.</em>&#8221;</p> <blockquote><p>&#8220;Žalovanje je proces in v njem je bolečina. Te se ne da hitro odpraviti. V današnji instantni družbi iščemo hitre zadovoljitve, tukaj pa ni bližnjic.&#8221;</p></blockquote> <p>Ko drugi okrog tebe sprejmejo tvojo bolezen in tvoj strah pred smrtjo, ti je veliko lažje, pravi. &#8220;<em>Kar je odrinjeno na stran, je še toliko bolj grozno, ko se prebudi.</em>&#8220;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/20/Bronjaakelj4135779.mp3 RTVSLO – Val 202 2476 clean V današnji instant družbi iščemo hitre zadovoljitve, pri žalovanju pa ni bližnjic, pravi pisateljica Bronja Žakelj, avtorica romana Belo se pere na devetdeset.<p>V današnji instantni družbi iščemo hitre zadovoljitve, pri žalovanju pa ni bližnjic, pravi Bronja Žakelj, avtorica romana Belo se pere na devetdeset</p><p><p>Avtorica romana Belo se pere na devetdeset se ne more opredeliti do besedila, dokler ga tudi ne sliši. &#8220;<em>Tudi svoje tekste si vedno glasno preberem. Pred izdajo romana sem imela kar veliko pomislekov, saj gre za avtobiografski roman. A ljudje v knjigi vidijo del svojih zgodb, saj ne govori o slavnih osebah.</em>&#8221;</p> <blockquote><p>&#8220;Žalovanje je proces in v njem je bolečina. Te se ne da hitro odpraviti. V današnji instantni družbi iščemo hitre zadovoljitve, tukaj pa ni bližnjic.&#8221;</p></blockquote> <p>Ko drugi okrog tebe sprejmejo tvojo bolezen in tvoj strah pred smrtjo, ti je veliko lažje, pravi. &#8220;<em>Kar je odrinjeno na stran, je še toliko bolj grozno, ko se prebudi.</em>&#8220;</p></p> Wed, 20 Feb 2019 15:20:00 +0000 Bronja Žakelj Sopotnik je bil jamski fotograf Peter Gedei.<p>Sopotnik je bil jamski fotograf Peter Gedei</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Ljudje enotijo alpinizem in jamarstvo zaradi vrvne tehnike. Vendar je to povsem drugače. Alpinist se dviga, jamar pa spušča in pristopa sta različna.&#8221;</em></p></blockquote> <p><span>Jamski fotograf <strong>Peter Gedei</strong> pravi, da v jami ni nikoli popolne tišine, če ne drugače imaš občutek, da nekaj slišiš. Lahko je to oddaljeno kapljanje, lahko imaš občutek, da se ti nekdo približuje ali se nekdo v daljavi pogovarja, vendar to je seveda samo plod tvoje domišljije. </span></p> <blockquote><p><em><span>&#8220;Zgodi se, da prideš v ogromno jamo, kjer ne moreš posvetiti na nobeno steno. Praktično hodiš po ogromnem temnem prostoru in to je čudovit občutek.&#8221;</span></em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/06/Vjamininikolipopolnetiine4116474.mp3 RTVSLO – Val 202 2281 clean Sopotnik je bil jamski fotograf Peter Gedei.<p>Sopotnik je bil jamski fotograf Peter Gedei</p><p><blockquote><p><em>&#8220;Ljudje enotijo alpinizem in jamarstvo zaradi vrvne tehnike. Vendar je to povsem drugače. Alpinist se dviga, jamar pa spušča in pristopa sta različna.&#8221;</em></p></blockquote> <p><span>Jamski fotograf <strong>Peter Gedei</strong> pravi, da v jami ni nikoli popolne tišine, če ne drugače imaš občutek, da nekaj slišiš. Lahko je to oddaljeno kapljanje, lahko imaš občutek, da se ti nekdo približuje ali se nekdo v daljavi pogovarja, vendar to je seveda samo plod tvoje domišljije. </span></p> <blockquote><p><em><span>&#8220;Zgodi se, da prideš v ogromno jamo, kjer ne moreš posvetiti na nobeno steno. Praktično hodiš po ogromnem temnem prostoru in to je čudovit občutek.&#8221;</span></em></p></blockquote></p> Wed, 06 Feb 2019 15:20:00 +0000 V jami ni nikoli popolne tišine Sopotnica je bila Ivana Gradišnik, vodja Familylab Slovenija, ki deluje v okviru Inštituta za sodobno družino Manami. <p>Ivana Gradišnik je vodja Familylab Slovenija, ki deluje v okviru Inštituta za sodobno družino Manami</p><p><blockquote><p>&#8220;Tudi jaz ne ubogam avtoritete le zato, ker je nekdo v neki vlogi ali na položaju. Povsem drugačna pa je avtoriteta, ki je utemeljena na osebnosti ali značaju. Red se da narediti tudi tako, da ne ponižuješ ljudi.&#8221;</p></blockquote> <p>Ivana Gradišnik je vodja <a href="https://familylab.si/">Familylab Slovenija</a>, ki deluje v okviru Inštituta za sodobno družino Manami.</p> <blockquote><p>&#8220;Otroci terjajo zelo malo in zelo hitro oprostijo. So tudi najbrž edina bitja, ki res brezpogojno ljubijo svoje starše.&#8221;</p> <p>&#8220;Krivda in sram sta najboljši vzgojni metodi. Vedno učinkujeta. Vprašanje pa je, za kakšno ceno.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/30/IvanaGradinik4105895.mp3 RTVSLO – Val 202 2946 clean Sopotnica je bila Ivana Gradišnik, vodja Familylab Slovenija, ki deluje v okviru Inštituta za sodobno družino Manami. <p>Ivana Gradišnik je vodja Familylab Slovenija, ki deluje v okviru Inštituta za sodobno družino Manami</p><p><blockquote><p>&#8220;Tudi jaz ne ubogam avtoritete le zato, ker je nekdo v neki vlogi ali na položaju. Povsem drugačna pa je avtoriteta, ki je utemeljena na osebnosti ali značaju. Red se da narediti tudi tako, da ne ponižuješ ljudi.&#8221;</p></blockquote> <p>Ivana Gradišnik je vodja <a href="https://familylab.si/">Familylab Slovenija</a>, ki deluje v okviru Inštituta za sodobno družino Manami.</p> <blockquote><p>&#8220;Otroci terjajo zelo malo in zelo hitro oprostijo. So tudi najbrž edina bitja, ki res brezpogojno ljubijo svoje starše.&#8221;</p> <p>&#8220;Krivda in sram sta najboljši vzgojni metodi. Vedno učinkujeta. Vprašanje pa je, za kakšno ceno.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 30 Jan 2019 16:43:47 +0000 Ivana Gradišnik Založnica in urednica Bukle.<p>Renate Rugelj je založnica in urednica</p><p><blockquote><p>“Danes vsi skupaj veliko bolj kritično presojamo, tako da vprašanje, če bi danes Ivan Cankar našel založnika.”</p></blockquote> <blockquote><p>“Vse tekaške proge so si podobne v tem, da si v naravi in si sproščen, podobne so si v stanju, ki ga občutiš in je drugačno od normalnega.”</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/23/RenateRugelj4098229.mp3 RTVSLO – Val 202 2389 clean Založnica in urednica Bukle.<p>Renate Rugelj je založnica in urednica</p><p><blockquote><p>“Danes vsi skupaj veliko bolj kritično presojamo, tako da vprašanje, če bi danes Ivan Cankar našel založnika.”</p></blockquote> <blockquote><p>“Vse tekaške proge so si podobne v tem, da si v naravi in si sproščen, podobne so si v stanju, ki ga občutiš in je drugačno od normalnega.”</p></blockquote></p> Wed, 23 Jan 2019 15:20:00 +0000 Renate Rugelj Sopotnik je bil Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/19/DuanMoravec4063761.mp3 RTVSLO – Val 202 2530 clean Sopotnik je bil Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle. Wed, 19 Dec 2018 19:00:00 +0000 Dušan Moravec Sopotnik je bil Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle.<p>Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle</p><p><blockquote><p>&#8220;Nimam več prave moči za pripravo potretov, to ti enostavno vzame preveč energije. Lahko se tudi zgodi, da o nekom narediš slab film in mu s tem pokvariš kariero. To se mi na srečo še ni zgodilo.&#8221;</p></blockquote> <p>Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle.</p> <blockquote><p>&#8220;Če bi lahko Cankarja vprašal le eno stvar, bi ga vprašal za nasvet, kako napisati dobro ljubezensko pismo. Izredno spretno je izbiral besede.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/19/DuanMoravec4063828.mp3 RTVSLO – Val 202 2530 clean Sopotnik je bil Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle.<p>Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle</p><p><blockquote><p>&#8220;Nimam več prave moči za pripravo potretov, to ti enostavno vzame preveč energije. Lahko se tudi zgodi, da o nekom narediš slab film in mu s tem pokvariš kariero. To se mi na srečo še ni zgodilo.&#8221;</p></blockquote> <p>Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle.</p> <blockquote><p>&#8220;Če bi lahko Cankarja vprašal le eno stvar, bi ga vprašal za nasvet, kako napisati dobro ljubezensko pismo. Izredno spretno je izbiral besede.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 19 Dec 2018 15:20:00 +0000 Dušan Moravec Aleš Šteger je pesnik, pisatelj in prevajalec, urednik in programski direktor Beletrine, redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo.<p>Aleš Šteger je pesnik, pisatelj in prevajalec, urednik in programski direktor Beletrine, redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo</p><p> <blockquote><p><em>“Našo demokracijo z zelo velikim izborom možnosti lahko razumemo kot čas, ko imamo najmanj pravic.” </em></p></blockquote> <p>Kot svetovni popotnik je odkrival drugačne kulture in načine življenja, po njegovem mnenju ljudje notranji mir največkrat najdejo v zaprtih skupnostih, najbolj očitno na otokih.</p> <blockquote><p><em><span>“V Indiji sem voznika rikše prosil, naj me pelje na kraj, ki je srečen, vendar dolgo več ne bo. Peljal me je v vas, pred katero je avtocesta v delu nemo čakala, da vas podrejo, na ulicah pa so se igrali otroci. Bili so srečni.”</span></em></p></blockquote> <p>Pri nas je na žalost drugače, dodaja <strong>Aleš Šteger</strong>.</p> <blockquote><p><em><span>“Vedno bolj samoumevno jemljemo žico na južni meji in to, da ne moremo preprosto na obisk k prijateljem, ki živijo prek meja. Kar naenkrat smo izgubili največjo pridobitev, ki jo prinaša Evropska unija.”</span></em></p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/12/iconajunimejijemljemovednoboljsamoumevno4053423.mp3 RTVSLO – Val 202 2557 clean Aleš Šteger je pesnik, pisatelj in prevajalec, urednik in programski direktor Beletrine, redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo.<p>Aleš Šteger je pesnik, pisatelj in prevajalec, urednik in programski direktor Beletrine, redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo</p><p> <blockquote><p><em>“Našo demokracijo z zelo velikim izborom možnosti lahko razumemo kot čas, ko imamo najmanj pravic.” </em></p></blockquote> <p>Kot svetovni popotnik je odkrival drugačne kulture in načine življenja, po njegovem mnenju ljudje notranji mir največkrat najdejo v zaprtih skupnostih, najbolj očitno na otokih.</p> <blockquote><p><em><span>“V Indiji sem voznika rikše prosil, naj me pelje na kraj, ki je srečen, vendar dolgo več ne bo. Peljal me je v vas, pred katero je avtocesta v delu nemo čakala, da vas podrejo, na ulicah pa so se igrali otroci. Bili so srečni.”</span></em></p></blockquote> <p>Pri nas je na žalost drugače, dodaja <strong>Aleš Šteger</strong>.</p> <blockquote><p><em><span>“Vedno bolj samoumevno jemljemo žico na južni meji in to, da ne moremo preprosto na obisk k prijateljem, ki živijo prek meja. Kar naenkrat smo izgubili največjo pridobitev, ki jo prinaša Evropska unija.”</span></em></p></blockquote></p> Wed, 12 Dec 2018 15:20:00 +0000 Žico na južni meji jemljemo vedno bolj samoumevno Marko Bratuš je dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica in gangsta raper Smaal Tokk.<p>Marko Bratuš je dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica in gangsta raper Smaal Tokk</p><p><blockquote><p>“Cankar je bil mnogo bolj človeški, kot si danes predstavljamo in se učimo v šoli. Ko se je na primer vrnil iz Dunaja si je naročil tri kočije, eno za palico, eno za klobuk in eno za sebe in se kot največji frajer pripeljal domov na Vrhniko.”</p></blockquote> <p>Dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica, gangsta raper Smaal Tokk, sredin sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas spremlja v (post)delovno popoldne.</p> <blockquote><p>&#8220;<a href="https://twitter.com/SmaalTokk/" target="_blank" rel="noopener user" data-user-name="SmaalTokk"><span>Smaal Tokk</span></a> ni toliko politično angažiran, on je bolj za fenomene. Verjetno ne bi šel v vojsko.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/05/Najvejiizzivdananjedobenikjedobitiinformacijoampakkjedobitidobroinformacijo4045641.mp3 RTVSLO – Val 202 2777 clean Marko Bratuš je dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica in gangsta raper Smaal Tokk.<p>Marko Bratuš je dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica in gangsta raper Smaal Tokk</p><p><blockquote><p>“Cankar je bil mnogo bolj človeški, kot si danes predstavljamo in se učimo v šoli. Ko se je na primer vrnil iz Dunaja si je naročil tri kočije, eno za palico, eno za klobuk in eno za sebe in se kot največji frajer pripeljal domov na Vrhniko.”</p></blockquote> <p>Dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica, gangsta raper Smaal Tokk, sredin sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas spremlja v (post)delovno popoldne.</p> <blockquote><p>&#8220;<a href="https://twitter.com/SmaalTokk/" target="_blank" rel="noopener user" data-user-name="SmaalTokk"><span>Smaal Tokk</span></a> ni toliko politično angažiran, on je bolj za fenomene. Verjetno ne bi šel v vojsko.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 05 Dec 2018 15:20:00 +0000 Največji izziv današnje dobe ni kje dobiti informacijo, ampak kje dobiti dobro informacijo Sopotnik v (post)delovno popoldne je bil Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope.<p>Sopotnik je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator</p><p><blockquote><p>&#8220;Rusija s Putinom na čelu obuja sanje o imperiju. Po mojem mnenju na napačen način. Prenapolnjeni zapori spominjajo na čase Stalina.&#8221;</p></blockquote> <p>Sopotnik v (post)delovno popoldne je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope, sredin sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas spremlja v (post)delovno popoldne.</p> <blockquote><p>&#8220;Zakaj je kaos uspešnejši od reda? Ker je bolj organiziran. Zato je v Kairu manj prometnih nesreč kot v Moskvi.&#8221;</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/11/28/BrankoSoban4038457.mp3 RTVSLO – Val 202 2887 clean Sopotnik v (post)delovno popoldne je bil Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope.<p>Sopotnik je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator</p><p><blockquote><p>&#8220;Rusija s Putinom na čelu obuja sanje o imperiju. Po mojem mnenju na napačen način. Prenapolnjeni zapori spominjajo na čase Stalina.&#8221;</p></blockquote> <p>Sopotnik v (post)delovno popoldne je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope, sredin sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas spremlja v (post)delovno popoldne.</p> <blockquote><p>&#8220;Zakaj je kaos uspešnejši od reda? Ker je bolj organiziran. Zato je v Kairu manj prometnih nesreč kot v Moskvi.&#8221;</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 28 Nov 2018 15:20:00 +0000 Branko Soban Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila filozofinja Alenka Zupančič, znanstvena svetnica na ZRC SAZU.<p>Sopotnica v (post)delovno popoldne je filozofinja Alenka Zupančič, znanstvena svetnica na ZRC SAZU</p><p><blockquote><p>“V državah, v katerih imajo najtežje razmere, humor najbolj prosperira. S humorjem namreč v vsej bedi ohranjamo svoj subjekt.”</p></blockquote> <p>Sopotnica v (post)delovno popoldne je filozofinja <strong>Alenka Zupančič</strong>, znanstvena svetnica na <a href="https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/alenka-zupan%C4%8Di%C4%8D-sl#v">ZRC SAZU</a>.</p> <blockquote><p>&#8220;Obstaja močan ideološki odpor proti humanizmu, ker velja neko prepričanje, da razmišljanje neposredno ne služi ničemur.”</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/21/AlenkaZupani4030796.mp3 RTVSLO – Val 202 2654 clean Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila filozofinja Alenka Zupančič, znanstvena svetnica na ZRC SAZU.<p>Sopotnica v (post)delovno popoldne je filozofinja Alenka Zupančič, znanstvena svetnica na ZRC SAZU</p><p><blockquote><p>“V državah, v katerih imajo najtežje razmere, humor najbolj prosperira. S humorjem namreč v vsej bedi ohranjamo svoj subjekt.”</p></blockquote> <p>Sopotnica v (post)delovno popoldne je filozofinja <strong>Alenka Zupančič</strong>, znanstvena svetnica na <a href="https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/alenka-zupan%C4%8Di%C4%8D-sl#v">ZRC SAZU</a>.</p> <blockquote><p>&#8220;Obstaja močan ideološki odpor proti humanizmu, ker velja neko prepričanje, da razmišljanje neposredno ne služi ničemur.”</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 21 Nov 2018 15:20:00 +0000 Alenka Zupančič Tijana Zinajić, gledališka in filmska režiserka ter igralka.<p>Sopotnica Tijana Zinajić, gledališka in filmska režiserka ter igralka.</p><p><p><strong>Tijana Zinajić</strong>, sredina sopotnica Danile Hradil Kuplen, vas je spremljala v (post)delovno popoldne.</p> <blockquote><p>&#8220;<em>Punčke so fizično manj zahtevne, več govorijo, manj dirjajo, tako da sem hvaležna, da je bila moj četrti otrok punčka.</em>&#8220;</p></blockquote> <p><em>“Ne razumem, od kje se je pojavil takšen strah pred drugačnimi. Ne razumem, zakaj bi bil kdo na slabšem. To je zgolj iracionalen strah, ki ga niti nestrpni ne znajo razložiti,”</em> opozarja gledališka in filmska režiserka.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/14/TijanaZinaji4020891.mp3 RTVSLO – Val 202 2460 clean Tijana Zinajić, gledališka in filmska režiserka ter igralka.<p>Sopotnica Tijana Zinajić, gledališka in filmska režiserka ter igralka.</p><p><p><strong>Tijana Zinajić</strong>, sredina sopotnica Danile Hradil Kuplen, vas je spremljala v (post)delovno popoldne.</p> <blockquote><p>&#8220;<em>Punčke so fizično manj zahtevne, več govorijo, manj dirjajo, tako da sem hvaležna, da je bila moj četrti otrok punčka.</em>&#8220;</p></blockquote> <p><em>“Ne razumem, od kje se je pojavil takšen strah pred drugačnimi. Ne razumem, zakaj bi bil kdo na slabšem. To je zgolj iracionalen strah, ki ga niti nestrpni ne znajo razložiti,”</em> opozarja gledališka in filmska režiserka.</p></p> Wed, 14 Nov 2018 15:20:00 +0000 Tijana Zinajić Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku.<p>Sopotnica je Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku</p><p><blockquote><p>&#8220;Do mojih prvih olimpijskih iger je bil šport zame le igra. Potem sem ugotovila, da je tudi posel, in počasi sem izgubila strast do tekmovalnega športa.&#8221;</p></blockquote> <p>Sopotnica v (post)delovno popoldne je Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku.</p> <blockquote><p>&#8220;Atletiko sem zapustila tudi zato, ker ne želim spodbujati tega, da imajo otroci že v prvih razredih osnovne šole tekmovanja in prehud ritem.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/24/BrigitaLangerholcager3997759.mp3 RTVSLO – Val 202 2196 clean Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku.<p>Sopotnica je Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku</p><p><blockquote><p>&#8220;Do mojih prvih olimpijskih iger je bil šport zame le igra. Potem sem ugotovila, da je tudi posel, in počasi sem izgubila strast do tekmovalnega športa.&#8221;</p></blockquote> <p>Sopotnica v (post)delovno popoldne je Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku.</p> <blockquote><p>&#8220;Atletiko sem zapustila tudi zato, ker ne želim spodbujati tega, da imajo otroci že v prvih razredih osnovne šole tekmovanja in prehud ritem.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 24 Oct 2018 14:20:00 +0000 Brigita Langerholc Žager Tadej Golob, pisatelj, avtor tematsko izjemno raznolikih del, kresnikov nagrajenec, novinar in alpinist. <p>Tadej Golob je vedno želel sodelovati pri ustvarjanju serije, posnete po njegovem knjižnem delu, vendar se je hkrati zavedal, da je to lahko za avtorja zelo boleče</p><p><p>Tadej Golob, pisatelj, avtor tematsko izjemno raznovrstnih del, kresnikov nagrajenec, novinar in alpinist.</p> <blockquote><p><em><span>&#8220;Vedno sem si želel sodelovati pri ustvarjanju serije, vendar sem se hkrati zavedal, da je to lahko za avtorja zelo boleče. Najbolj me moti, če spreminjajo moje dialoge, saj menim, da te res znam pisati.&#8221;</span></em></p></blockquote> <p><span>Drugi del kriminalke Jezero bo v najboljšem primeru izšel 20. novembra. </span></p> <blockquote><p><em><span>&#8220;Pred časom sem teden dni od jutra do večera pisal in dokončeval knjigo, nato pa sem ugotovil, da je knjiga od polovice naprej zanič. Padel sem v depresijo, pred kratkim pa sem le uspel znova začeti in mi lepo teče, tako da upam, da mi bo do knjižnega sejma uspelo končati.&#8221;</span></em></p> <p><em><span>&#8220;Precej časa nisem razumel, zakaj govorijo, da je boks plemenita veščina. Zdaj pa gledam, kako popularna je postala kletka (UFC) in se s trditvijo strinjam. Na žalost je to metaforični znak, da postajamo vse bolj brutalna družba.&#8221;</span></em></p> <p><span><em>&#8220;Tudi na filmskem platnu čez nekaj časa začnemo sočustvovati z morilcem. Podobno je bilo, ko sem se v Celju eno leto ukvarjal z zaporniki. Takrat se ti zdi, da ima človek na neki način prav. Ampak kako ima lahko nekdo, ki je nekoga ubil, prav?&#8221;</em></span></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/17/Najboljmemotiespreminjajomojedialoge3989716.mp3 RTVSLO – Val 202 2338 clean Tadej Golob, pisatelj, avtor tematsko izjemno raznolikih del, kresnikov nagrajenec, novinar in alpinist. <p>Tadej Golob je vedno želel sodelovati pri ustvarjanju serije, posnete po njegovem knjižnem delu, vendar se je hkrati zavedal, da je to lahko za avtorja zelo boleče</p><p><p>Tadej Golob, pisatelj, avtor tematsko izjemno raznovrstnih del, kresnikov nagrajenec, novinar in alpinist.</p> <blockquote><p><em><span>&#8220;Vedno sem si želel sodelovati pri ustvarjanju serije, vendar sem se hkrati zavedal, da je to lahko za avtorja zelo boleče. Najbolj me moti, če spreminjajo moje dialoge, saj menim, da te res znam pisati.&#8221;</span></em></p></blockquote> <p><span>Drugi del kriminalke Jezero bo v najboljšem primeru izšel 20. novembra. </span></p> <blockquote><p><em><span>&#8220;Pred časom sem teden dni od jutra do večera pisal in dokončeval knjigo, nato pa sem ugotovil, da je knjiga od polovice naprej zanič. Padel sem v depresijo, pred kratkim pa sem le uspel znova začeti in mi lepo teče, tako da upam, da mi bo do knjižnega sejma uspelo končati.&#8221;</span></em></p> <p><em><span>&#8220;Precej časa nisem razumel, zakaj govorijo, da je boks plemenita veščina. Zdaj pa gledam, kako popularna je postala kletka (UFC) in se s trditvijo strinjam. Na žalost je to metaforični znak, da postajamo vse bolj brutalna družba.&#8221;</span></em></p> <p><span><em>&#8220;Tudi na filmskem platnu čez nekaj časa začnemo sočustvovati z morilcem. Podobno je bilo, ko sem se v Celju eno leto ukvarjal z zaporniki. Takrat se ti zdi, da ima človek na neki način prav. Ampak kako ima lahko nekdo, ki je nekoga ubil, prav?&#8221;</em></span></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 17 Oct 2018 14:20:00 +0000 Najbolj me moti, če spreminjajo moje dialoge Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na Fakulteti za kemijo.<p>Sopotnica je Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na fakulteti za kemijo</p><p><blockquote><p>&#8220;Ker ima Slovenija zelo dobro organizirano šolstvo, sem se odločila, da ostanem tukaj. Drugače bi začela profesionalno kariero v tujini.&#8221;</p></blockquote> <p>Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na fakulteti za kemijo.</p> <blockquote><p>&#8220;Nekateri velemojstri šaha imajo take obrazne mimike, da se zraven lahko le smejiš.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/10/LauraUnuk3982275.mp3 RTVSLO – Val 202 2325 clean Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na Fakulteti za kemijo.<p>Sopotnica je Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na fakulteti za kemijo</p><p><blockquote><p>&#8220;Ker ima Slovenija zelo dobro organizirano šolstvo, sem se odločila, da ostanem tukaj. Drugače bi začela profesionalno kariero v tujini.&#8221;</p></blockquote> <p>Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na fakulteti za kemijo.</p> <blockquote><p>&#8220;Nekateri velemojstri šaha imajo take obrazne mimike, da se zraven lahko le smejiš.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 10 Oct 2018 14:20:00 +0000 Laura Unuk Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza številne uspehe.<p>Sopotnik je Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza uspehe</p><p><blockquote><p>&#8220;Največji občutek svobode imam, ko sem v kakšnem plovilu, recimo na supu ali kajaku. Tam ni nihče privilegiran, vsi se lahko gibljemo enako.&#8221;</p></blockquote> <p>Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza številne uspehe.</p> <blockquote><p>&#8220;Ko si enkrat na vozičku, se tudi navaden sprehod po mestu spremeni v adrenalinsko vožnjo. A treba je iti pogumno v svet. Rad preizkušam, do kam grem lahko.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/03/NinoBatagelj3973901.mp3 RTVSLO – Val 202 2644 clean Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza številne uspehe.<p>Sopotnik je Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza uspehe</p><p><blockquote><p>&#8220;Največji občutek svobode imam, ko sem v kakšnem plovilu, recimo na supu ali kajaku. Tam ni nihče privilegiran, vsi se lahko gibljemo enako.&#8221;</p></blockquote> <p>Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza številne uspehe.</p> <blockquote><p>&#8220;Ko si enkrat na vozičku, se tudi navaden sprehod po mestu spremeni v adrenalinsko vožnjo. A treba je iti pogumno v svet. Rad preizkušam, do kam grem lahko.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 03 Oct 2018 14:20:00 +0000 Nino Batagelj V (post)delovno popoldne vas je spremljal dr. Gregor Majdič, znanstvenik, profesor za fiziologijo na ljubljanski Veterinarski in mariborski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja z raziskavami s področja molekularne endokrinologije.<p>Gregor Majdič, znanstvenik, ki se ukvarja z raziskavami s področja molekularne endokrinologije, pisatelj in popotnik</p><p><blockquote><p>&#8220;Na univerzi v Dallasu, kjer sem preživel tri leta, so delali tudi štirje Nobelovi nagrajenci. Normalni ljudje, edini privilegij enega izmed njih je bil, da je lahko kadil v pisarni.&#8221;</p></blockquote> <p>V (post)delovno popoldne vas je spremljal <strong>Gregor Majdič</strong>, znanstvenik, profesor za fiziologijo na ljubljanski Veterinarski in mariborski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja z raziskavami s področja molekularne endokrinologije.</p> <blockquote><p>&#8220;Večinoma se slovenski študenti bojijo spraševati. Bojim se, da ta njihov strah izvira iz šolskega sistema in &#8220;ex-cathedra&#8221; predavanj, kjer ima profesor vedno prav.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/26/dr.GregorMajdi3966441.mp3 RTVSLO – Val 202 2672 clean V (post)delovno popoldne vas je spremljal dr. Gregor Majdič, znanstvenik, profesor za fiziologijo na ljubljanski Veterinarski in mariborski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja z raziskavami s področja molekularne endokrinologije.<p>Gregor Majdič, znanstvenik, ki se ukvarja z raziskavami s področja molekularne endokrinologije, pisatelj in popotnik</p><p><blockquote><p>&#8220;Na univerzi v Dallasu, kjer sem preživel tri leta, so delali tudi štirje Nobelovi nagrajenci. Normalni ljudje, edini privilegij enega izmed njih je bil, da je lahko kadil v pisarni.&#8221;</p></blockquote> <p>V (post)delovno popoldne vas je spremljal <strong>Gregor Majdič</strong>, znanstvenik, profesor za fiziologijo na ljubljanski Veterinarski in mariborski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja z raziskavami s področja molekularne endokrinologije.</p> <blockquote><p>&#8220;Večinoma se slovenski študenti bojijo spraševati. Bojim se, da ta njihov strah izvira iz šolskega sistema in &#8220;ex-cathedra&#8221; predavanj, kjer ima profesor vedno prav.&#8221;</p></blockquote></p> Wed, 26 Sep 2018 14:20:00 +0000 dr. Gregor Majdič RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Sopotnica je Danila Hradil Kuplen, ki vas vsakokrat z drugim, bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim gostom spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin. Sopotnica je Danila Hradil Kuplen, ki vas vsakokrat z drugim, bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim gostom spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin. sl Wed, 09 Mar 2022 15:20:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/sopotnik/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 09 Mar 2022 15:20:00 +0000 Sopotnica