News & Politics (C) RTVSLO 2017 Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar. https://radioprvi.rtvslo.si/sotocja Sotočja https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/298/ras_prvi_4d_naslovke_sotocja_pc_1.jpg Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani. 174881767 RTVSLO – Prvi 3577 clean Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani. Mon, 27 Jun 2022 19:00:00 +0000 Poklic, ki je poklicanost Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite! 174881738 RTVSLO – Prvi 3594 clean Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite! Mon, 20 Jun 2022 19:00:00 +0000 Čas je za nov zagon Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Spodbuda za okolju prijaznejše življenje, dialog in sodelovanje, spoštovanje in povezovanje</p> <p><a>Porabski dan</a>, ki povezuje Slovence na Madžarskem, so tokrat pripravili na Verici in ob tem slovesno odprli »Ižo s pečjauv«. Pri rojakih na avstrijskem Štajerskem preverjamo, kako je bilo na<a> 5. Štajerskem dnevu branja</a>. S koroškim slovenskim okoljevarstvenikom <strong>Štefanom Merkačem</strong> obiščemo <a>Njivo Zemljanov</a>, ki med drugim spodbuja k okolju prijaznejši pridelavi hrane. Predsednica<a> Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji</a> <strong>Živka Persi</strong> pripoveduje o razcvetu kulturnega dogajanja v Furlaniji – Julijski krajini in poletnih programih za otroke. Pridružimo pa se tudi udeležencem Goranske kiparske delavnice v Lokvah v Primorsko - goranski županiji.</p> </body> </html> 174880207 RTVSLO – Prvi 3593 clean Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Spodbuda za okolju prijaznejše življenje, dialog in sodelovanje, spoštovanje in povezovanje</p> <p><a>Porabski dan</a>, ki povezuje Slovence na Madžarskem, so tokrat pripravili na Verici in ob tem slovesno odprli »Ižo s pečjauv«. Pri rojakih na avstrijskem Štajerskem preverjamo, kako je bilo na<a> 5. Štajerskem dnevu branja</a>. S koroškim slovenskim okoljevarstvenikom <strong>Štefanom Merkačem</strong> obiščemo <a>Njivo Zemljanov</a>, ki med drugim spodbuja k okolju prijaznejši pridelavi hrane. Predsednica<a> Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji</a> <strong>Živka Persi</strong> pripoveduje o razcvetu kulturnega dogajanja v Furlaniji – Julijski krajini in poletnih programih za otroke. Pridružimo pa se tudi udeležencem Goranske kiparske delavnice v Lokvah v Primorsko - goranski županiji.</p> </body> </html> Mon, 13 Jun 2022 19:00:00 +0000 Zemlja je ena sama Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške. <p>Poklon Borisu Pahorju v Narodnem domu, katerega požig je opazoval in vrnitve se veselil, Obmejne pesmi in Veter v grapah Korotana, povezana Prekmurje in Porabje, življenje Slovencev na vzhodu Hrvaške</p><p><p>Spominjamo se tržaškega pisatelja <strong>Borisa Pahorja</strong>, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se končujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert <a><strong>Obmejne pesmi</strong></a> <a>Ženskega pevskega zbora Rož</a> in <a>predstava <strong>Veter v grapah Korotana</strong></a> pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec <strong>doktor Hotimir Tivadar</strong> razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka <strong>Polonca Margeta</strong> pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake na vzhodu Hrvaške.</p></p> 174878473 RTVSLO – Prvi 3594 clean Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške. <p>Poklon Borisu Pahorju v Narodnem domu, katerega požig je opazoval in vrnitve se veselil, Obmejne pesmi in Veter v grapah Korotana, povezana Prekmurje in Porabje, življenje Slovencev na vzhodu Hrvaške</p><p><p>Spominjamo se tržaškega pisatelja <strong>Borisa Pahorja</strong>, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se končujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert <a><strong>Obmejne pesmi</strong></a> <a>Ženskega pevskega zbora Rož</a> in <a>predstava <strong>Veter v grapah Korotana</strong></a> pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec <strong>doktor Hotimir Tivadar</strong> razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka <strong>Polonca Margeta</strong> pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake na vzhodu Hrvaške.</p></p> Mon, 06 Jun 2022 19:00:00 +0000 'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!' Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture. <p>Poslovil se je Boris Pahor, SKGZ in SGZ v nov mandat z dosedanjo predsednico in predsednikom, Matej Arčon brez težav prek prvega sita, 12. Pisana promlad in vloga porabskega narečja </p><p><p>Pisatelj <strong>Boris Pahor</strong> je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta<strong> Mirjam Muženič</strong>? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi <strong>Ksenija Dobrila</strong>, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ). Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, <strong>Matej Arčon</strong> pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj od njega pričakujejo na <a>Slovenski gospodarski zvezi (SGZ)</a> v Celovcu, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik <strong>Benjamin Wakounig</strong>. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku <a><strong>Pisana promlad</strong></a>. O knjižnem jeziku in porabskem narečju pa razmišlja <strong>Dušan Muki</strong>č, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.</p></p> 174876681 RTVSLO – Prvi 3589 clean Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture. <p>Poslovil se je Boris Pahor, SKGZ in SGZ v nov mandat z dosedanjo predsednico in predsednikom, Matej Arčon brez težav prek prvega sita, 12. Pisana promlad in vloga porabskega narečja </p><p><p>Pisatelj <strong>Boris Pahor</strong> je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta<strong> Mirjam Muženič</strong>? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi <strong>Ksenija Dobrila</strong>, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ). Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, <strong>Matej Arčon</strong> pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj od njega pričakujejo na <a>Slovenski gospodarski zvezi (SGZ)</a> v Celovcu, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik <strong>Benjamin Wakounig</strong>. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku <a><strong>Pisana promlad</strong></a>. O knjižnem jeziku in porabskem narečju pa razmišlja <strong>Dušan Muki</strong>č, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.</p></p> Mon, 30 May 2022 18:00:00 +0000 'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj' Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.<p>Bliža se Europeada 2022, iskanje podpore nove vlade za (še) neuresničene ideje in že začete projekte, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem za krepitev medgeneracijskega dialoga, malo drugačen pogled mladih na Porabje</p><p><p>Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela <a>Europeada, evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti</a>. Častno pokroviteljstvo prireditve, ki poteka z geslom Skupaj enkratni, je prevzel predsednik Uefe Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada <strong>Marko Loibnegger</strong>. Z redom za zasluge odlikovani <strong>Karel Smolle</strong> od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji - Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze <strong>Franc Fabec</strong> in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja <strong>Andrej Šik</strong>. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na <a>Porabje z otroškimi očmi</a>? Malo drugačen.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174874817 RTVSLO – Prvi 3590 clean Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.<p>Bliža se Europeada 2022, iskanje podpore nove vlade za (še) neuresničene ideje in že začete projekte, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem za krepitev medgeneracijskega dialoga, malo drugačen pogled mladih na Porabje</p><p><p>Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela <a>Europeada, evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti</a>. Častno pokroviteljstvo prireditve, ki poteka z geslom Skupaj enkratni, je prevzel predsednik Uefe Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada <strong>Marko Loibnegger</strong>. Z redom za zasluge odlikovani <strong>Karel Smolle</strong> od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji - Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze <strong>Franc Fabec</strong> in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja <strong>Andrej Šik</strong>. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na <a>Porabje z otroškimi očmi</a>? Malo drugačen.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 23 May 2022 19:00:00 +0000 'Skupaj enkratni' Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice. <p>Nova vlada in pričakovanja Slovencev iz sosednjih držav, 7. člen in neuresničene obljube, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem - 30 let delovanja in povezovanja, likovna kolonija v Monoštru,Preme in prelomljene vrstice </p><p><p>Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.</p></p> 174872933 RTVSLO – Prvi 3590 clean Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice. <p>Nova vlada in pričakovanja Slovencev iz sosednjih držav, 7. člen in neuresničene obljube, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem - 30 let delovanja in povezovanja, likovna kolonija v Monoštru,Preme in prelomljene vrstice </p><p><p>Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.</p></p> Mon, 16 May 2022 19:00:00 +0000 Pomoč matične države je bila, je in bo ključna Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč. <p>Sodelovanje in povezovanje mladih je pomembno za prihodnost slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah</p><p><p><strong><a>Senjam beneške piesmi</a></strong> povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Letošnji 34. festival je bil še posebej slovesen. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža <strong><a>M.A.J. – Mreža (mladi) Alpe Jadran</a></strong> – pripravila prvo letošnje srečanje. <strong>Vanesa Šulič</strong>, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično-izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.</p></p> 174871048 RTVSLO – Prvi 3589 clean Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč. <p>Sodelovanje in povezovanje mladih je pomembno za prihodnost slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah</p><p><p><strong><a>Senjam beneške piesmi</a></strong> povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Letošnji 34. festival je bil še posebej slovesen. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža <strong><a>M.A.J. – Mreža (mladi) Alpe Jadran</a></strong> – pripravila prvo letošnje srečanje. <strong>Vanesa Šulič</strong>, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično-izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.</p></p> Mon, 09 May 2022 19:00:00 +0000 Mladi mladim za mlade Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.<p>Lojze Wieser in Hanzi Filipič o koroških slovenskih založbah, Andreja Duhovnik Antoni o izzivih slovenskega šolstva v Italiji, Attila Bartakovič o izzivih Radia Monošter, Jasmina Dlačić pa o izzivih reške Bazovice</p><p><p>Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik <strong>Lojze Wieser</strong>. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe <strong>Hanzi Filipič</strong>. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo z <strong>Andrejo Duhovnik Antoni</strong>, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter <strong>Attila Bartakovič</strong> pripoveduje o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki <strong>Jasmina Dlačić</strong> pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.</p></p> 174868779 RTVSLO – Prvi 3571 clean Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.<p>Lojze Wieser in Hanzi Filipič o koroških slovenskih založbah, Andreja Duhovnik Antoni o izzivih slovenskega šolstva v Italiji, Attila Bartakovič o izzivih Radia Monošter, Jasmina Dlačić pa o izzivih reške Bazovice</p><p><p>Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik <strong>Lojze Wieser</strong>. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe <strong>Hanzi Filipič</strong>. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo z <strong>Andrejo Duhovnik Antoni</strong>, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter <strong>Attila Bartakovič</strong> pripoveduje o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki <strong>Jasmina Dlačić</strong> pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.</p></p> Mon, 02 May 2022 18:00:00 +0000 Jezik je hrbtenica človeka Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma. <p>1942 – pregon – 2022, krepitev sodelovanja porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, otroški smeh in praznično med planinci v reški Bazovici, 'Pingulauenca ki jo nie blo' in druge pesmi Andreine Trusgnach</p><p><p>Koroški Slovenci so ob <a>80. obletnici pregona</a> dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne bi ponovilo. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o <a>gugalnici, ki je ni bilo</a>, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.</p></p> 174867649 RTVSLO – Prvi 3591 clean Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma. <p>1942 – pregon – 2022, krepitev sodelovanja porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, otroški smeh in praznično med planinci v reški Bazovici, 'Pingulauenca ki jo nie blo' in druge pesmi Andreine Trusgnach</p><p><p>Koroški Slovenci so ob <a>80. obletnici pregona</a> dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne bi ponovilo. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o <a>gugalnici, ki je ni bilo</a>, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.</p></p> Mon, 25 Apr 2022 19:00:00 +0000 Nikoli več! Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.<p>Šestdeset let Kulturnega centra Lojze Bratuž in 50 let Koroška poje, kako so na parlamentarnih volitvah na Madžarskem glasovali porabski Slovenci, Antonio Banchig in Benečija danes </p><p><p><a><strong>Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici</strong></a> z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. <strong>Antonio Banchig</strong> o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> pa si želi, da bi se več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija <a><strong>Koroška poje</strong></a> je svojo 50-letnico zaznamovala z zbornikom in <a>dokumentarnim filmom</a>, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje <strong>Zalka Kelih Olip</strong>, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.</p></p> 174863961 RTVSLO – Prvi 3592 clean Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.<p>Šestdeset let Kulturnega centra Lojze Bratuž in 50 let Koroška poje, kako so na parlamentarnih volitvah na Madžarskem glasovali porabski Slovenci, Antonio Banchig in Benečija danes </p><p><p><a><strong>Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici</strong></a> z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. <strong>Antonio Banchig</strong> o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> pa si želi, da bi se več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija <a><strong>Koroška poje</strong></a> je svojo 50-letnico zaznamovala z zbornikom in <a>dokumentarnim filmom</a>, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje <strong>Zalka Kelih Olip</strong>, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.</p></p> Mon, 11 Apr 2022 19:00:00 +0000 Slike časa Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.<p>Poklon Janku Messnerju in drugi dogodki na Koroških kulturnih dnevih v LJ, Slovenci v Porabju in nova stara madžarska vlada, odpiranje meje z obmejnimi pesmimi, živahna zgodovina Rezije, veselo druženje v Pulju </p><p><p>Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? <a>Koroški kulturni dnevi v Ljubljani</a> so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.</p></p> 174862034 RTVSLO – Prvi 3594 clean Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.<p>Poklon Janku Messnerju in drugi dogodki na Koroških kulturnih dnevih v LJ, Slovenci v Porabju in nova stara madžarska vlada, odpiranje meje z obmejnimi pesmimi, živahna zgodovina Rezije, veselo druženje v Pulju </p><p><p>Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? <a>Koroški kulturni dnevi v Ljubljani</a> so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.</p></p> Mon, 04 Apr 2022 19:00:00 +0000 'Beseda je kulturnemu človeku dragulj' Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce. <p>Bodo mladi bralci odšli iz Narodnega doma Trst, prišla je Miša iz galaksije Č. R. K., v Gradcu učenje slovenščine od vrtca do univerze, Slovenci na Hrvaškem in ukrepi za zajezitev virusa, 18. seja mešane komisije</p><p><p>Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Duhove pa buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na 18. zasedanju medvladne mešane slovensko-madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.</p></p> 174860115 RTVSLO – Prvi 3584 clean Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce. <p>Bodo mladi bralci odšli iz Narodnega doma Trst, prišla je Miša iz galaksije Č. R. K., v Gradcu učenje slovenščine od vrtca do univerze, Slovenci na Hrvaškem in ukrepi za zajezitev virusa, 18. seja mešane komisije</p><p><p>Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Duhove pa buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na 18. zasedanju medvladne mešane slovensko-madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.</p></p> Mon, 28 Mar 2022 19:00:00 +0000 Perspektive življenja Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.<p>Let v Rim, ki spodbudi k premisleku, nagrajene Marina Cernetig, Lučka Peterlin in Irena Fasching, 40 let projekta Odprta meja, Slovenski glasbeniki na Hrvaškem – biografski leksikon </p><p><p>Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Kaj pa se obeta v Pliberku? Z gledališčem sta tesno povezani <strong>Marina Cernetig</strong> iz Benečije in tržaška Slovenka <strong>Lučka Peterlin</strong>. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila <strong>Irena Fasching</strong>, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja <strong>Vasja Simonič</strong>, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več. Ponosen je na novi biografski leksikon Slovenski glasbeniki na Hrvaškem, ki sta ga pripravili <strong>dr. Marija Riman </strong>in<strong> dr. Barbara Riman.</strong></p></p> 174858234 RTVSLO – Prvi 3591 clean Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.<p>Let v Rim, ki spodbudi k premisleku, nagrajene Marina Cernetig, Lučka Peterlin in Irena Fasching, 40 let projekta Odprta meja, Slovenski glasbeniki na Hrvaškem – biografski leksikon </p><p><p>Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Kaj pa se obeta v Pliberku? Z gledališčem sta tesno povezani <strong>Marina Cernetig</strong> iz Benečije in tržaška Slovenka <strong>Lučka Peterlin</strong>. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila <strong>Irena Fasching</strong>, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja <strong>Vasja Simonič</strong>, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več. Ponosen je na novi biografski leksikon Slovenski glasbeniki na Hrvaškem, ki sta ga pripravili <strong>dr. Marija Riman </strong>in<strong> dr. Barbara Riman.</strong></p></p> Mon, 21 Mar 2022 20:00:00 +0000 Kulturno življenje se počasi in previdno prebuja Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.<p>Poezija za mir, Franka Žgavec o 60-letnici Kulturnega centra Lojze Bratuž, pravljični večer v Sakalovcih, mladi kitarist Natko Štiglić o Ljubljani in Reki</p><p><p>Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat <strong>Marij Čuk</strong> je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž <strong>Franko Žgavec</strong> se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist <strong>Natko Štiglić</strong> pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.</p></p> 174856193 RTVSLO – Prvi 3558 clean Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.<p>Poezija za mir, Franka Žgavec o 60-letnici Kulturnega centra Lojze Bratuž, pravljični večer v Sakalovcih, mladi kitarist Natko Štiglić o Ljubljani in Reki</p><p><p>Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat <strong>Marij Čuk</strong> je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž <strong>Franko Žgavec</strong> se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist <strong>Natko Štiglić</strong> pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.</p></p> Mon, 14 Mar 2022 20:00:00 +0000 Mir nas utemeljuje, če se poruši, je to za vedno Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.<p>Feliks Wieser o posledicah vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji za avstrijsko gospodarstvo, Jera Jagodic o programih SGZ za mlade, kako bodo zvonili dolinski zvonovi, pustovanje v Porabju, slikanje v reški Bazovici</p><p><p>Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje <strong>Feliks Wieser</strong>, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z <strong>Jero Jagodic</strong> se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe–Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke <strong>Štefi Sila-Zih</strong> pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.</p></p> 174854207 RTVSLO – Prvi 3586 clean Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.<p>Feliks Wieser o posledicah vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji za avstrijsko gospodarstvo, Jera Jagodic o programih SGZ za mlade, kako bodo zvonili dolinski zvonovi, pustovanje v Porabju, slikanje v reški Bazovici</p><p><p>Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje <strong>Feliks Wieser</strong>, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z <strong>Jero Jagodic</strong> se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe–Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke <strong>Štefi Sila-Zih</strong> pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.</p></p> Mon, 07 Mar 2022 20:00:00 +0000 Ne sprašuj, komu zvoni »Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.<p>Zlati in srebrni red za zasluge predstavnikom Slovencev v Italiji ter tržaškemu županu, prvo srečanje slovenskih zamejskih parlamentark, pomemben regionalni sklad Prekmurje–Porabje, Forum Slovenicum v Celovcu</p><p><p>"Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje," je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong> in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru <strong>Barbara Antolić Vupora</strong> pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum, slovenski dijaški dom.</p></p> 174852171 RTVSLO – Prvi 3567 clean »Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.<p>Zlati in srebrni red za zasluge predstavnikom Slovencev v Italiji ter tržaškemu županu, prvo srečanje slovenskih zamejskih parlamentark, pomemben regionalni sklad Prekmurje–Porabje, Forum Slovenicum v Celovcu</p><p><p>"Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje," je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong> in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru <strong>Barbara Antolić Vupora</strong> pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum, slovenski dijaški dom.</p></p> Mon, 28 Feb 2022 20:00:00 +0000 Odlikovanje je priznanje celotni slovenski manjšini Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.<p>Ohranitev in razvoj slovenskega jezika sta ključna za obstoj narodne skupnosti v sosednjih državah, pomembna pa je tudi kultura spominjanja</p><p><p>Ob mednarodnem dnevu maternega jezika nas zanima, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji - Julijski krajini. So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika reški gimnaziji na Sušaku <strong>Simoni Mahovič</strong> izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. <strong>Dr. Daniel Wutti</strong> predstavlja poskusni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe–Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z <strong>Marijem Čukom</strong> in <strong>Dušanom Mukičem</strong>, o literarnem natečaju Porabske litere pa s <strong>Štefanom Kardošem</strong>.</p></p> 174850252 RTVSLO – Prvi 3585 clean Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.<p>Ohranitev in razvoj slovenskega jezika sta ključna za obstoj narodne skupnosti v sosednjih državah, pomembna pa je tudi kultura spominjanja</p><p><p>Ob mednarodnem dnevu maternega jezika nas zanima, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji - Julijski krajini. So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika reški gimnaziji na Sušaku <strong>Simoni Mahovič</strong> izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. <strong>Dr. Daniel Wutti</strong> predstavlja poskusni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe–Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z <strong>Marijem Čukom</strong> in <strong>Dušanom Mukičem</strong>, o literarnem natečaju Porabske litere pa s <strong>Štefanom Kardošem</strong>.</p></p> Mon, 21 Feb 2022 20:00:00 +0000 Od odpisanega jezika do odpisane skupnosti ni dolga pot Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh. <p>Prešernov dan za Slovence v sosednjih državah priložnost za poklon svojim literatom in njihovemu ustvarjalnemu opusu</p><p><p>Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato prireditve potekajo ves februar. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini so osrednjo slovesnost pripravili v Gorici. "<strong>Čutim te kakor veter"</strong> je Združenje staršev Romjan naslovilo glasbeno srečanje s poezijo Srečka Kosovela. Koroški Slovenci so se z virtualno proslavo <strong>"<a>Zakaj bi jaz ne pela"</a></strong> poklonili pesnici Milki Hartman, rojeni pred 120 leti, umrli leta 1997.  V Zagrebu so se tam živeči Slovenci prvič zbrali ob doprsnem kipu Franceta Prešerna v Aleji pesnikov v parku Bundek. V Monoštru pa so na proslavi z naslovom <strong>Črepinje srca</strong> zbranol občinstvo spomnili na bogato lončarsko tradicijo.</p> <p>Po vzoru skupnega slovenskega kulturnega prostora naj bi v prihodnjih letih nastal tudi skupen gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrica <strong>Helena Jaklitsch</strong> upa, da jo bo vlada sprejela v mesecu ali dveh.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174848211 RTVSLO – Prvi 3563 clean Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh. <p>Prešernov dan za Slovence v sosednjih državah priložnost za poklon svojim literatom in njihovemu ustvarjalnemu opusu</p><p><p>Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato prireditve potekajo ves februar. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini so osrednjo slovesnost pripravili v Gorici. "<strong>Čutim te kakor veter"</strong> je Združenje staršev Romjan naslovilo glasbeno srečanje s poezijo Srečka Kosovela. Koroški Slovenci so se z virtualno proslavo <strong>"<a>Zakaj bi jaz ne pela"</a></strong> poklonili pesnici Milki Hartman, rojeni pred 120 leti, umrli leta 1997.  V Zagrebu so se tam živeči Slovenci prvič zbrali ob doprsnem kipu Franceta Prešerna v Aleji pesnikov v parku Bundek. V Monoštru pa so na proslavi z naslovom <strong>Črepinje srca</strong> zbranol občinstvo spomnili na bogato lončarsko tradicijo.</p> <p>Po vzoru skupnega slovenskega kulturnega prostora naj bi v prihodnjih letih nastal tudi skupen gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrica <strong>Helena Jaklitsch</strong> upa, da jo bo vlada sprejela v mesecu ali dveh.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 14 Feb 2022 20:00:00 +0000 'Beseda materina, ti bistri vir si iz pečin...' Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.<p>Dvojezični pozdrav nezaželen v tržaškem mestnem svetu, Tischlerjeva nagrada za srčno predanost slovenski kulturi, študij v Sloveniji je lahko zelo lepa izkušnja, ki bi jo moralo izkusiti več mladih iz Porabja </p><p><p>Slovenščina v tržaškem mestnem svetu ni zaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja <strong>Valentina Repini</strong>. Letošnji Tischlerjev nagrajenec <strong>Nužej Tolmaier</strong> ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Študij v Sloveniji je lepa izkušnja, ugotavlja mlada zdravnica iz Celovca <strong>Lidija Domej. </strong>Bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se z zadovoljstvom spominja tudi <strong>Ines Pipan</strong>, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. S soprogom pa sta dejavna tudi v Slovenskem domu Bazovica. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, si želi <strong>Andrea Kovacs</strong>, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.</p> <p>Prisluhnite.</p></p> 174844102 RTVSLO – Prvi 3590 clean Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.<p>Dvojezični pozdrav nezaželen v tržaškem mestnem svetu, Tischlerjeva nagrada za srčno predanost slovenski kulturi, študij v Sloveniji je lahko zelo lepa izkušnja, ki bi jo moralo izkusiti več mladih iz Porabja </p><p><p>Slovenščina v tržaškem mestnem svetu ni zaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja <strong>Valentina Repini</strong>. Letošnji Tischlerjev nagrajenec <strong>Nužej Tolmaier</strong> ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Študij v Sloveniji je lepa izkušnja, ugotavlja mlada zdravnica iz Celovca <strong>Lidija Domej. </strong>Bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se z zadovoljstvom spominja tudi <strong>Ines Pipan</strong>, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. S soprogom pa sta dejavna tudi v Slovenskem domu Bazovica. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, si želi <strong>Andrea Kovacs</strong>, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.</p> <p>Prisluhnite.</p></p> Mon, 31 Jan 2022 14:22:24 +0000 Prisotni! Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!<p>Vpliv pandemije na šolstvo Slovencev v Italiji in Avstriji, Meje sneženja Marka Sosiča, 20-let planinske skupine reške Bazovice, tiskane knjige v slovenskem jeziku </p><p><p>Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk na dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in na šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? O tem se pogovaramo z vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške <strong>Sabino Sandrieser</strong> pojasnjuje, da gre v Avstriji razred v pednevno karanteno, če sta v njem dva okužena učenca. Podobno je tudi v Italiji. Kot pravi podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah <strong>David Pupulin</strong>, po dveh okuženih v karanteno za 10 dni napotijo celoten razred. Za skupine v vrtcu je dovolj že en okužen otrok. Kaj pa jim trenutno povzroča največ težav?</p> <p>S predstavo <strong>Meje sneženja</strong> se je Slovensko stalno gledališče v Trstu poklonilo Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke obeležuje 20-letnico delovanja. Načrtov za praznovanje ne manjka, pravi vodja <strong>Darko Mohar</strong>. V Monoštru si ogledamo razstavo o tiskarni, ki je že v 19. stoletju tiskala tudi knjige v slovenskem jeziku.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> 174842181 RTVSLO – Prvi 3528 clean Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!<p>Vpliv pandemije na šolstvo Slovencev v Italiji in Avstriji, Meje sneženja Marka Sosiča, 20-let planinske skupine reške Bazovice, tiskane knjige v slovenskem jeziku </p><p><p>Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk na dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in na šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? O tem se pogovaramo z vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške <strong>Sabino Sandrieser</strong> pojasnjuje, da gre v Avstriji razred v pednevno karanteno, če sta v njem dva okužena učenca. Podobno je tudi v Italiji. Kot pravi podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah <strong>David Pupulin</strong>, po dveh okuženih v karanteno za 10 dni napotijo celoten razred. Za skupine v vrtcu je dovolj že en okužen otrok. Kaj pa jim trenutno povzroča največ težav?</p> <p>S predstavo <strong>Meje sneženja</strong> se je Slovensko stalno gledališče v Trstu poklonilo Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke obeležuje 20-letnico delovanja. Načrtov za praznovanje ne manjka, pravi vodja <strong>Darko Mohar</strong>. V Monoštru si ogledamo razstavo o tiskarni, ki je že v 19. stoletju tiskala tudi knjige v slovenskem jeziku.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> Mon, 24 Jan 2022 20:00:00 +0000 Kako karantene in izolacije krojijo zamejski šolski vsakdan Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič. <p>Olga Voglauer o delu avstrijskega državnega zbora in letošnjih izzivih, Pisana promlad na kvadrat, Milan Pahor o spomeniku bazoviškim junakom, Bojan Grlica o karikaturah, ki jih riše življenje, daljša TV-oddaja Rojaki</p><p><p>Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi <strong>Olga Voglauer</strong>, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo.</p> <p><a>12. <strong>Pisana promlad</strong></a> bo na kvadrat. Kakšne novosti letos prinaša natečaj pisanja v slovenskem jeziku, ki ga pripravlja Volbankova ustanova skupaj z obema krovnima kulturnima organizacijama koroških Slovencev?</p> <p>Furlanija - Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar <strong>Milan Pahor</strong>, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev.</p> <p>Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist <strong>Bojan Grlica</strong> komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji <strong><a>Rojaki</a></strong> pa nikoli ne manjka gostov, pravi urednik <strong>Dušan Tomažič</strong>.</p> <p>Prisluhnite.</p></p> 174840224 RTVSLO – Prvi 3563 clean Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič. <p>Olga Voglauer o delu avstrijskega državnega zbora in letošnjih izzivih, Pisana promlad na kvadrat, Milan Pahor o spomeniku bazoviškim junakom, Bojan Grlica o karikaturah, ki jih riše življenje, daljša TV-oddaja Rojaki</p><p><p>Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi <strong>Olga Voglauer</strong>, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo.</p> <p><a>12. <strong>Pisana promlad</strong></a> bo na kvadrat. Kakšne novosti letos prinaša natečaj pisanja v slovenskem jeziku, ki ga pripravlja Volbankova ustanova skupaj z obema krovnima kulturnima organizacijama koroških Slovencev?</p> <p>Furlanija - Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar <strong>Milan Pahor</strong>, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev.</p> <p>Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist <strong>Bojan Grlica</strong> komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji <strong><a>Rojaki</a></strong> pa nikoli ne manjka gostov, pravi urednik <strong>Dušan Tomažič</strong>.</p> <p>Prisluhnite.</p></p> Mon, 17 Jan 2022 20:00:00 +0000 Čas je za pomembne odločitve Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.<p>Za opredelitev na popisu so pomembni dobra kampanja in jasna navodila, 110 let Danice iz Šentprimoža, Knjiga za pokušino, novi podkast Založništva tržaškega tiska, in drugi projekti </p><p><p>Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec</strong> je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred desetimi leti.</p> <p>Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji <strong>Barbara Antolić Vupora</strong>, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna.</p> <p>Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni <a>novoletni koncert</a> so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu, predsednik društva <strong>Samo Wakounig</strong> je zaradi dobrih odzivov zadovoljen.</p> <p><a>Knjiga v pokušino</a> je naslov podkasta, v katerem <strong>Gabriel Milič</strong> predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174838315 RTVSLO – Prvi 3565 clean Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.<p>Za opredelitev na popisu so pomembni dobra kampanja in jasna navodila, 110 let Danice iz Šentprimoža, Knjiga za pokušino, novi podkast Založništva tržaškega tiska, in drugi projekti </p><p><p>Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec</strong> je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred desetimi leti.</p> <p>Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji <strong>Barbara Antolić Vupora</strong>, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna.</p> <p>Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni <a>novoletni koncert</a> so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu, predsednik društva <strong>Samo Wakounig</strong> je zaradi dobrih odzivov zadovoljen.</p> <p><a>Knjiga v pokušino</a> je naslov podkasta, v katerem <strong>Gabriel Milič</strong> predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 10 Jan 2022 20:00:00 +0000 Popisi prebivalstva so lahko usodni Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.<p>Kaj pričakujejo in si želijo Slovenci v sosednjih državah: od šolstva, gospodarstva do politike matične države in parlamentarnega zastopstva</p><p><p>Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca do univerze. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije Zveze slovenskih društev <strong>Barbara Riman</strong> pa si želi tudi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem.</p> <p>Kaj ponuditi rojakom in vsem preostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden od pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji <strong>Ksenija Dobrila</strong> in <strong>Walter Bandelj, </strong>zadovoljna zaradi vračanja in oživljanja stavb, ki imajo za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini poseben pomen. Med te sodi tudi Trgovski dom v Gorici.</p> <p>Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> se bo na parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Delo še ni dokončano, energije pa ima še vedno dovolj, pravi.</p> <p><strong>Suzana Weitlaner</strong>, predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja, pa si med drugim želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Zakaj? Razlog je, seveda, jezik.</p> <p>Prisluhnite.</p></p> 174836460 RTVSLO – Prvi 3541 clean Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.<p>Kaj pričakujejo in si želijo Slovenci v sosednjih državah: od šolstva, gospodarstva do politike matične države in parlamentarnega zastopstva</p><p><p>Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca do univerze. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije Zveze slovenskih društev <strong>Barbara Riman</strong> pa si želi tudi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem.</p> <p>Kaj ponuditi rojakom in vsem preostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden od pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji <strong>Ksenija Dobrila</strong> in <strong>Walter Bandelj, </strong>zadovoljna zaradi vračanja in oživljanja stavb, ki imajo za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini poseben pomen. Med te sodi tudi Trgovski dom v Gorici.</p> <p>Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> se bo na parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Delo še ni dokončano, energije pa ima še vedno dovolj, pravi.</p> <p><strong>Suzana Weitlaner</strong>, predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja, pa si med drugim želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Zakaj? Razlog je, seveda, jezik.</p> <p>Prisluhnite.</p></p> Tue, 04 Jan 2022 20:00:00 +0000 V 2022 izzivov ne bo manjkalo Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika. <p>Je naša življenjska moč, je naše veselje, radost in žalost, je naše otroštvo in naša starost in naši besedi nikoli izpeta pripadnost*</p><p><p><strong>Oktet Suha</strong> z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>*iz pesmi Anite Hudl "Tam sem doma"</p></p> 174834759 RTVSLO – Prvi 3573 clean Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika. <p>Je naša življenjska moč, je naše veselje, radost in žalost, je naše otroštvo in naša starost in naši besedi nikoli izpeta pripadnost*</p><p><p><strong>Oktet Suha</strong> z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>*iz pesmi Anite Hudl "Tam sem doma"</p></p> Mon, 27 Dec 2021 20:00:00 +0000 Naša ljubezen je pesem Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica. <p>SDGZ medalja za zasluge, učenje slovenščine in društveno dogajanje v Kanalski dolini, 15. Rastje in literarna ustvarjalnost Slovencev v Avstriji, 25-letnica delovanja porabskih upokojencev, fotografska razstava 3 Žorži</p><p><p>Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeritvi <strong>Slovenskega deželnega gospodarskega združenja</strong> (SDGZ) iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope.</p> <p>V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Česa pa si želi nova predsednica <strong>Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Amina Majetič</strong>, pesnica, glasbenica in profesorica?</p> <p><strong>Porabski slovenski upokojenci</strong> si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Znani reški fotograf <strong>Istog Duško Žorž</strong> pa pripoveduje o očetu Bogomiru, prav tako poklicnem fotografu, sinu Mirku, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij z naslovom "3 Žorža" in delovanju v društvu Bazovica.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> 174832842 RTVSLO – Prvi 3587 clean Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica. <p>SDGZ medalja za zasluge, učenje slovenščine in društveno dogajanje v Kanalski dolini, 15. Rastje in literarna ustvarjalnost Slovencev v Avstriji, 25-letnica delovanja porabskih upokojencev, fotografska razstava 3 Žorži</p><p><p>Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeritvi <strong>Slovenskega deželnega gospodarskega združenja</strong> (SDGZ) iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope.</p> <p>V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Česa pa si želi nova predsednica <strong>Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Amina Majetič</strong>, pesnica, glasbenica in profesorica?</p> <p><strong>Porabski slovenski upokojenci</strong> si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Znani reški fotograf <strong>Istog Duško Žorž</strong> pa pripoveduje o očetu Bogomiru, prav tako poklicnem fotografu, sinu Mirku, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij z naslovom "3 Žorža" in delovanju v društvu Bazovica.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> Mon, 20 Dec 2021 20:00:00 +0000 A veš, da se čas lahko ustavi,... Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!<p>Peterica ustreljenih openskih junakov si zasluži spomenik, stalna konferenca vodij sosvetov ali kdo naj zastopa koroške Slovence, Tišina za oči in porabska Etična hiša</p><p><p>V Furlaniji - Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rodoljubov, obsojenih na smrt na drugem tržaškem procesu in ustreljenih 15. 12. 1941 na strelišču na Opčinah pri Trstu.</p> <p>Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, da bi zagotovili kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem.</p> <p>Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb zaznamovali svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja.</p> <p>Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi, Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej?</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174830735 RTVSLO – Prvi 3496 clean Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!<p>Peterica ustreljenih openskih junakov si zasluži spomenik, stalna konferenca vodij sosvetov ali kdo naj zastopa koroške Slovence, Tišina za oči in porabska Etična hiša</p><p><p>V Furlaniji - Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rodoljubov, obsojenih na smrt na drugem tržaškem procesu in ustreljenih 15. 12. 1941 na strelišču na Opčinah pri Trstu.</p> <p>Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, da bi zagotovili kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem.</p> <p>Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb zaznamovali svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja.</p> <p>Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi, Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej?</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 13 Dec 2021 15:56:58 +0000 'Naša pesem je naša svoboda, da bomo peli na glas' Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti. <p>Ddr. Marian Wakounig o avstrijski pomoči gospodarstvu, davkih, dohodnini..., živahno v Rimu in Kanalski dolini, slovesno pri Slovencih v Splitu, z dokumentarnim filmom do večje prepoznavnosti porabskih Slovencev </p><p><p>Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje <strong>ddr. Marian Wakounig</strong>, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ob vnovični zaustavitvi javnega življenja so reaktivirali sistem pomoči za podjetja in posameznike.</p> <blockquote><p>"Menimo, da lahko učinkovito pomagaš samo, če hitro pomagaš."</p></blockquote> <p>Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30. obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik <strong>Cveto Šušmelj</strong>. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film <a>Med Muro in Rabo</a>, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174828632 RTVSLO – Prvi 3593 clean Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti. <p>Ddr. Marian Wakounig o avstrijski pomoči gospodarstvu, davkih, dohodnini..., živahno v Rimu in Kanalski dolini, slovesno pri Slovencih v Splitu, z dokumentarnim filmom do večje prepoznavnosti porabskih Slovencev </p><p><p>Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje <strong>ddr. Marian Wakounig</strong>, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ob vnovični zaustavitvi javnega življenja so reaktivirali sistem pomoči za podjetja in posameznike.</p> <blockquote><p>"Menimo, da lahko učinkovito pomagaš samo, če hitro pomagaš."</p></blockquote> <p>Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30. obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik <strong>Cveto Šušmelj</strong>. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film <a>Med Muro in Rabo</a>, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 06 Dec 2021 20:00:00 +0000 'Učinkovita pomoč je hitra pomoč' Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije. <p>Igor Komel o 40-letnici Kulturnega doma Gorica, Jokej Logar o 40-letnici okteta Suha, še en spletni knjižni sejem, dejavna porabska Slovenka Vera Gašpar in Eduard Hemar, neutrudni raziskovalec zgodovine športa </p><p><p>Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja sklenil praznovanja ob 40-letnici delovanja. O pomenu ustanove, graditvi mostov in ne zidov razmišlja tudi ravnatelj <strong>Igor Komel.</strong></p> <p><a>Oktet Suha,</a> ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob jubileju so izdali knjigo z naslovom Kam še, kam? To sprašujemo tudi <strong>Jokeja Logarja</strong>, ki je tako kot peterica pevskih kolegov z oktetom vse od začetka.</p> <p>Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Nadia Roncelli, urednica založbe <a>Mladika</a>, in Martina Kafol ter <strong>Alina Carli</strong>, urednici <a>Založništva tržaškega tiska</a>, se strinjajo, da to ni sejem, kakršnega bi si želeli.  Za bralce je stik s knjigo nujen, so prepričane urednice, ki pa so z letošnjo knjižno bero zadovoljne.</p> <p>Čestitamo porabski Slovenki <strong>Veri Gašpar</strong>, dobitnici Maroltove listine – priznanja za folklorne dejavnosti. <strong>Eduard Hemar</strong>, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije, ki, kot pravi sam, predstavlja vrhunec njegovega dela.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> 174826559 RTVSLO – Prvi 3591 clean Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije. <p>Igor Komel o 40-letnici Kulturnega doma Gorica, Jokej Logar o 40-letnici okteta Suha, še en spletni knjižni sejem, dejavna porabska Slovenka Vera Gašpar in Eduard Hemar, neutrudni raziskovalec zgodovine športa </p><p><p>Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja sklenil praznovanja ob 40-letnici delovanja. O pomenu ustanove, graditvi mostov in ne zidov razmišlja tudi ravnatelj <strong>Igor Komel.</strong></p> <p><a>Oktet Suha,</a> ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob jubileju so izdali knjigo z naslovom Kam še, kam? To sprašujemo tudi <strong>Jokeja Logarja</strong>, ki je tako kot peterica pevskih kolegov z oktetom vse od začetka.</p> <p>Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Nadia Roncelli, urednica založbe <a>Mladika</a>, in Martina Kafol ter <strong>Alina Carli</strong>, urednici <a>Založništva tržaškega tiska</a>, se strinjajo, da to ni sejem, kakršnega bi si želeli.  Za bralce je stik s knjigo nujen, so prepričane urednice, ki pa so z letošnjo knjižno bero zadovoljne.</p> <p>Čestitamo porabski Slovenki <strong>Veri Gašpar</strong>, dobitnici Maroltove listine – priznanja za folklorne dejavnosti. <strong>Eduard Hemar</strong>, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije, ki, kot pravi sam, predstavlja vrhunec njegovega dela.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> Mon, 29 Nov 2021 20:00:00 +0000 'Potrebujemo graditelje mostov in ne graditelje zidov' Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.<p>O pravici do večje zaščite prosekarja, mladih aktivnih Barkovljanih, 10-letnici pouka slovenskega jezika na varaždinski gimnaziji, poklonu Gabriela Lipuša Josipu Ipavcu in 20. likovni koloniji v Monoštru</p><p><p>Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta <strong>Erikom Mastnom</strong>. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek.</p> <p>Profesor iz Varaždina <strong>Miroslav Gradečak</strong> pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij.</p> <p>Koroški slovenski baritonist <strong>Gabriel Lipuš</strong> se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve.</p> <p>Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174824570 RTVSLO – Prvi 3586 clean Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.<p>O pravici do večje zaščite prosekarja, mladih aktivnih Barkovljanih, 10-letnici pouka slovenskega jezika na varaždinski gimnaziji, poklonu Gabriela Lipuša Josipu Ipavcu in 20. likovni koloniji v Monoštru</p><p><p>Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta <strong>Erikom Mastnom</strong>. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek.</p> <p>Profesor iz Varaždina <strong>Miroslav Gradečak</strong> pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij.</p> <p>Koroški slovenski baritonist <strong>Gabriel Lipuš</strong> se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve.</p> <p>Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 22 Nov 2021 20:00:00 +0000 Če je v vinu resnica, kako je s pravico Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.<p>3. deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v FJK, volilni uspeh Skupnosti južnokoroških kmetov, 10-letnica Voxon akademije, MAJ v Porabju in poučevanje z lutkami </p><p><p>Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Dežela Furlanija - Julijska krajina(FJK) ima mačehovski odnos narodnih majšin in naredi premalo za prepoznavnost slovenskega jezika in slovenske narodne skupnosti, opozarjajo strokovnjaki Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta, ki so pripravili tudi posebno strategijo za razvoj deželne jezikovne politike za slovenski jezik.</p> <p>Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik.</p> <p>Zadovoljen pa je tudi Danilo Katz, vodja skupine Voxon in ustanovitelj Voxon akademije, ki letos praznuje 10-letnico delovanje. Zanimanje mladih pevk in pevcev je največje doslej, pravi.</p> <p>V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju.</p> <p>Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> 174822558 RTVSLO – Prvi 3593 clean Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.<p>3. deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v FJK, volilni uspeh Skupnosti južnokoroških kmetov, 10-letnica Voxon akademije, MAJ v Porabju in poučevanje z lutkami </p><p><p>Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Dežela Furlanija - Julijska krajina(FJK) ima mačehovski odnos narodnih majšin in naredi premalo za prepoznavnost slovenskega jezika in slovenske narodne skupnosti, opozarjajo strokovnjaki Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta, ki so pripravili tudi posebno strategijo za razvoj deželne jezikovne politike za slovenski jezik.</p> <p>Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik.</p> <p>Zadovoljen pa je tudi Danilo Katz, vodja skupine Voxon in ustanovitelj Voxon akademije, ki letos praznuje 10-letnico delovanje. Zanimanje mladih pevk in pevcev je največje doslej, pravi.</p> <p>V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju.</p> <p>Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> Mon, 15 Nov 2021 20:00:00 +0000 Do večje prepoznavnosti z novo jezikovno politiko Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.<p>Tatjana Feinig o dvojezičnih krajevnih tablah, Ivan Peterlin in Igor Tomasetig o dejavnostih ZSŠDI, Valentina Novak o spremembah učnih načrtov v Porabju, Magdalena Lupi Alvir o festivalu lutkovnih gledališč na Reki</p><p><p>Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka <strong>Tatjana Feinig</strong>, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo.</p> <p>Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan <strong>Igor Tomasetig</strong>, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik <strong>Ivan Peterlin</strong>.</p> <p>Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem <strong>Valentina Novak</strong> verjame, da bi lahko v Porabju znanje slovenskega jezika izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja <strong>Magdalena Lupi Alvir</strong>, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> 174820486 RTVSLO – Prvi 3447 clean Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.<p>Tatjana Feinig o dvojezičnih krajevnih tablah, Ivan Peterlin in Igor Tomasetig o dejavnostih ZSŠDI, Valentina Novak o spremembah učnih načrtov v Porabju, Magdalena Lupi Alvir o festivalu lutkovnih gledališč na Reki</p><p><p>Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka <strong>Tatjana Feinig</strong>, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo.</p> <p>Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan <strong>Igor Tomasetig</strong>, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik <strong>Ivan Peterlin</strong>.</p> <p>Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem <strong>Valentina Novak</strong> verjame, da bi lahko v Porabju znanje slovenskega jezika izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja <strong>Magdalena Lupi Alvir</strong>, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> Mon, 08 Nov 2021 20:00:00 +0000 'Table so simbol, da se vidi, da se lahko marsikaj doseže' Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji. <p>Skrb zbujajoče razmere v tržaškem mestnem svetu, prešerno v Zagrebu, previdni in pozorni pri reorganizaciji okrajnih sodišč na avstrijskem Koroškem, podjetno na slovenski vzorčni kmetiji v Porabju</p><p><p>Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Velčino imajo namreč Bratje Italije, med katerimi so tudi javno opredeljeni fašisti. "Morali bomo biti zelo pozorni," pravi svetnica <strong>Valentina Repini</strong>.</p> <p>Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici.</p> <p>Gostimo <strong>Avguština Brumnika</strong>, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam poskrbel, da je sodišče v Železni Kapli dobilo napis v slovenskem jeziku.</p> <p>V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na Slovenski vzorčni kmetiji.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> 174816769 RTVSLO – Prvi 3591 clean Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji. <p>Skrb zbujajoče razmere v tržaškem mestnem svetu, prešerno v Zagrebu, previdni in pozorni pri reorganizaciji okrajnih sodišč na avstrijskem Koroškem, podjetno na slovenski vzorčni kmetiji v Porabju</p><p><p>Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Velčino imajo namreč Bratje Italije, med katerimi so tudi javno opredeljeni fašisti. "Morali bomo biti zelo pozorni," pravi svetnica <strong>Valentina Repini</strong>.</p> <p>Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici.</p> <p>Gostimo <strong>Avguština Brumnika</strong>, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam poskrbel, da je sodišče v Železni Kapli dobilo napis v slovenskem jeziku.</p> <p>V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na Slovenski vzorčni kmetiji.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> Mon, 25 Oct 2021 19:00:00 +0000 Do premikov ne pride tako hitro, kot bi si želeli Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.<p>Od kulturne ustvarjalnosti koroških Slovencev, srečanja MAJa na Reki, s Franko Žgavec v Gorici do gastronomske delavnice v Porabju</p><p><p>Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, kjer potekajo <strong>19. koroški kulturni dnev</strong>i. Od razstave "Sledovi" slikarja in kiparja Alberta Mesnerja, predstavitev novih literarnih del, koncerta v Cankarjevem domu do BiOlimpijskih iger lutkovne skupine Srce iz Doberle vasi. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja lahko ujamete v tokratni oddaji.</p> <p>Pridružimo se mladim, ki so se pod okriljem <strong>mreže MAJ</strong> družili na Reki. Gostimo predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž <strong>Franko Žgavec</strong>, zborovodkinjo in glasbeno pedagoginjo, znano tudi zunaj domačega goriškega kulturnega prostora.</p> <p>Na porabski domačiji v Andovcih pa skupaj z udeleženci gastronomske delavnice poskusimo jedi, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>Nekaj del z razstave Sledovi Alberta Mesnerja, ki so v galeriji Družina v Ljubljani na ogled do 5.11.2021</p> </p> 174814788 RTVSLO – Prvi 3588 clean Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.<p>Od kulturne ustvarjalnosti koroških Slovencev, srečanja MAJa na Reki, s Franko Žgavec v Gorici do gastronomske delavnice v Porabju</p><p><p>Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, kjer potekajo <strong>19. koroški kulturni dnev</strong>i. Od razstave "Sledovi" slikarja in kiparja Alberta Mesnerja, predstavitev novih literarnih del, koncerta v Cankarjevem domu do BiOlimpijskih iger lutkovne skupine Srce iz Doberle vasi. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja lahko ujamete v tokratni oddaji.</p> <p>Pridružimo se mladim, ki so se pod okriljem <strong>mreže MAJ</strong> družili na Reki. Gostimo predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž <strong>Franko Žgavec</strong>, zborovodkinjo in glasbeno pedagoginjo, znano tudi zunaj domačega goriškega kulturnega prostora.</p> <p>Na porabski domačiji v Andovcih pa skupaj z udeleženci gastronomske delavnice poskusimo jedi, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>Nekaj del z razstave Sledovi Alberta Mesnerja, ki so v galeriji Družina v Ljubljani na ogled do 5.11.2021</p> </p> Mon, 18 Oct 2021 18:59:48 +0000 Sledovi, ki bodrijo, razveseljujejo in spodbujajo k razmisleku Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa. <p>Zgodovinski dogodki za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini in na Reki, spominska plošča vojakom v Velikovcu – je čas sovraštva in je čas dialoga, učitelji in njihova vloga pri motivaciji učencev v Porabju</p><p><p>Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini so le še korak oddaljeni od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Uredbo italijanske vlade, ki ureja to vprašanje, mora potrditi še parlament v Rimu. Kakšni bodo nadaljnji postopki, pojasnjuje predsednik Fundacije Narodni dom <strong>Rado Race</strong>.</p> <p>Vojakom, padlim v bojih za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919, so se v Velikovcu poklonili s spominsko tablo. Pod geslom "Umrli so v veri v svojo domovino, ker politika ni našla mirne rešitve mejnega spora" je po abecednem vrstnem redu naštetih več kot 430 padlih vojakov obeh strani.</p> <p>Zgodovinski dan je bil tudi za Slovence na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika, pomembna novost pa čaka tudi študente slovenščine, zadovoljen poudarja lektor za slovenski jezik <strong>prof. dr. Klemen Lah</strong>.</p> <p>Za učenje slovenščine v Porabju so najpomembnejši prav učitelji, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa v Monoštru. Zakaj?</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174812754 RTVSLO – Prvi 3595 clean Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa. <p>Zgodovinski dogodki za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini in na Reki, spominska plošča vojakom v Velikovcu – je čas sovraštva in je čas dialoga, učitelji in njihova vloga pri motivaciji učencev v Porabju</p><p><p>Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini so le še korak oddaljeni od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Uredbo italijanske vlade, ki ureja to vprašanje, mora potrditi še parlament v Rimu. Kakšni bodo nadaljnji postopki, pojasnjuje predsednik Fundacije Narodni dom <strong>Rado Race</strong>.</p> <p>Vojakom, padlim v bojih za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919, so se v Velikovcu poklonili s spominsko tablo. Pod geslom "Umrli so v veri v svojo domovino, ker politika ni našla mirne rešitve mejnega spora" je po abecednem vrstnem redu naštetih več kot 430 padlih vojakov obeh strani.</p> <p>Zgodovinski dan je bil tudi za Slovence na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika, pomembna novost pa čaka tudi študente slovenščine, zadovoljen poudarja lektor za slovenski jezik <strong>prof. dr. Klemen Lah</strong>.</p> <p>Za učenje slovenščine v Porabju so najpomembnejši prav učitelji, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa v Monoštru. Zakaj?</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 11 Oct 2021 19:00:00 +0000 Kdor ljubi, ne obupa, in kdor čaka, dočaka Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji. <p>Recipročnost je lahko v pomoč pri reševanju težav manjšine, raziskovanje njenega položaja in zgodovinskih sprememb pa vodilo za v prihodnje</p><p><p>Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong> predlaga spremembo italijanske ustave. Je to možna rešitev? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma med rojaki v Fulaniji - Julijski krajini ne manjka.</p> <p>Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih, ugotavljata <strong>dr. Ferdinand Kühnel</strong> in njegova mentorica <strong>prof. dr. Marija Wakounig</strong>.</p> <p>Kako je z jezikovno krajino slovenskega Porabja, je raziskovala <strong>Martina Zakocs</strong>. S porabskim narečjem  in knjižno slovenščino se je  ukvarjala etnologinja in slavistka <strong>Marija Kozar Mukič. </strong>Skupaj s sinom<strong>, </strong>novinarjem <strong>Dušanom Mukičem </strong>sta za svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa. Veselimo pa se tudi začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> 174810752 RTVSLO – Prvi 3594 clean Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji. <p>Recipročnost je lahko v pomoč pri reševanju težav manjšine, raziskovanje njenega položaja in zgodovinskih sprememb pa vodilo za v prihodnje</p><p><p>Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong> predlaga spremembo italijanske ustave. Je to možna rešitev? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma med rojaki v Fulaniji - Julijski krajini ne manjka.</p> <p>Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih, ugotavljata <strong>dr. Ferdinand Kühnel</strong> in njegova mentorica <strong>prof. dr. Marija Wakounig</strong>.</p> <p>Kako je z jezikovno krajino slovenskega Porabja, je raziskovala <strong>Martina Zakocs</strong>. S porabskim narečjem  in knjižno slovenščino se je  ukvarjala etnologinja in slavistka <strong>Marija Kozar Mukič. </strong>Skupaj s sinom<strong>, </strong>novinarjem <strong>Dušanom Mukičem </strong>sta za svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa. Veselimo pa se tudi začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> Mon, 04 Oct 2021 19:00:00 +0000 Do zagotovljenega zastopstva s spremembo ustave? Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.<p>Različne zgodovinske okoliščine in status avtohtone manjšine, 30 let javne dvojezične ljudske šole v Celovcu, izobraževanje mladih voditeljev in druženje porabskih Slovencev </p><p><p>Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem <strong>Barbara Riman</strong> pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah.</p> <p>V Celovcu obiščemo <strong>dvojezično ljudsko šolo 24</strong>, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno.</p> <p>Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta <strong>Neža Kravos</strong> in <strong>Barbara Ferluga</strong> iz Društva mladih Slovencev v Italiji.</p> <p>Na Gornjem Seniku pa se pridružimo <strong>porabskim Slovencem</strong> na njihovem tradicionalnem srečanju, ki so ga tokrat združili s 3. škofijskim narodnostnim dnevom.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174808791 RTVSLO – Prvi 3570 clean Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.<p>Različne zgodovinske okoliščine in status avtohtone manjšine, 30 let javne dvojezične ljudske šole v Celovcu, izobraževanje mladih voditeljev in druženje porabskih Slovencev </p><p><p>Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem <strong>Barbara Riman</strong> pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah.</p> <p>V Celovcu obiščemo <strong>dvojezično ljudsko šolo 24</strong>, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno.</p> <p>Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta <strong>Neža Kravos</strong> in <strong>Barbara Ferluga</strong> iz Društva mladih Slovencev v Italiji.</p> <p>Na Gornjem Seniku pa se pridružimo <strong>porabskim Slovencem</strong> na njihovem tradicionalnem srečanju, ki so ga tokrat združili s 3. škofijskim narodnostnim dnevom.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 27 Sep 2021 19:00:00 +0000 Povezujemo Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!<p>Različni ukrepi za ohranitev pouka v šolskih klopeh, gospodarski razvoj Porabja tudi z denarjem iz Slovenije, popis prebivalstva na Hrvaškem in rojaki v Labinu</p><p><p>Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši?</p> <p>Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem?</p> <p>Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva?</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174806870 RTVSLO – Prvi 3595 clean Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!<p>Različni ukrepi za ohranitev pouka v šolskih klopeh, gospodarski razvoj Porabja tudi z denarjem iz Slovenije, popis prebivalstva na Hrvaškem in rojaki v Labinu</p><p><p>Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši?</p> <p>Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem?</p> <p>Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva?</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 20 Sep 2021 19:00:00 +0000 Nova šolska realnost Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja. <p>Z Gamsi na plazu po poteh kapelskih herojev, spodbudno v šolah na Hrvaškem, ustvarjalno na Slofestu in veselo v Števanovcih</p><p><p>Nad Železno Kaplo na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom <strong>Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta</strong> v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt <strong>Tanje Prušnik Utopia gnp2</strong>.</p> <p>Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem?</p> <p>Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na <strong>Slofest</strong>, festival svoje ustvarjalnosti, z <strong>Veselimi pajdaši</strong> pa praznujemo 20-letnico delovanja.</p> </p> 174805018 RTVSLO – Prvi 3583 clean Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja. <p>Z Gamsi na plazu po poteh kapelskih herojev, spodbudno v šolah na Hrvaškem, ustvarjalno na Slofestu in veselo v Števanovcih</p><p><p>Nad Železno Kaplo na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom <strong>Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta</strong> v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt <strong>Tanje Prušnik Utopia gnp2</strong>.</p> <p>Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem?</p> <p>Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na <strong>Slofest</strong>, festival svoje ustvarjalnosti, z <strong>Veselimi pajdaši</strong> pa praznujemo 20-letnico delovanja.</p> </p> Mon, 13 Sep 2021 19:00:00 +0000 Boj za svobodo ni nikoli končan Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.<p>Rojaki iz sosednjih držav željni novih znanj, druženja, izmenjave izkušenj, pomagajo pa tudi s strokovnimi mnenji </p><p><p>Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah, v Števanovcih in na Gornjem Seniku.</p> <p>Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci uvodne okrogle mize na letošnjih <strong>56. študijskih dnevih Draga</strong>.</p> <p>Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo <strong>Rudija Vouka</strong>, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica <strong>Marija Škof</strong> pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.</p> <p>Na Hrvaškem pa se pridružimo udeležencem <strong>17. Vseslovenskega srečanja</strong>, ki je potekalo v parku Golubinjak nad Delnicami in so se ga udeležili člani večine društev. Bilo je veselo, tudi plesalo se je.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174803234 RTVSLO – Prvi 3583 clean Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.<p>Rojaki iz sosednjih držav željni novih znanj, druženja, izmenjave izkušenj, pomagajo pa tudi s strokovnimi mnenji </p><p><p>Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah, v Števanovcih in na Gornjem Seniku.</p> <p>Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci uvodne okrogle mize na letošnjih <strong>56. študijskih dnevih Draga</strong>.</p> <p>Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo <strong>Rudija Vouka</strong>, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica <strong>Marija Škof</strong> pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.</p> <p>Na Hrvaškem pa se pridružimo udeležencem <strong>17. Vseslovenskega srečanja</strong>, ki je potekalo v parku Golubinjak nad Delnicami in so se ga udeležili člani večine društev. Bilo je veselo, tudi plesalo se je.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 06 Sep 2021 19:00:00 +0000 'Mi smo mali šolarji, bi radi se učili' Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.<p>Sprehod po reških ulicah, ki nosijo tudi imena Slovencev, mimo veličastnih stavb do HNK Ivana Pl. Zajca</p><p><p>Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica <strong>Vitomirja Vitaza</strong>. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika <strong>Josipa Gorupa</strong>, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev, ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so in še vedno delujejo številni rojaki.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174797979 RTVSLO – Prvi 3580 clean Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.<p>Sprehod po reških ulicah, ki nosijo tudi imena Slovencev, mimo veličastnih stavb do HNK Ivana Pl. Zajca</p><p><p>Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica <strong>Vitomirja Vitaza</strong>. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika <strong>Josipa Gorupa</strong>, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev, ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so in še vedno delujejo številni rojaki.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 30 Aug 2021 19:00:00 +0000 Slovenci na Reki, njihove sledi in zapuščina Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu. <p>Poletni utrip pri Slovencih v Furlaniji - Julijski krajini</p><p><p>Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici <strong>Topolove</strong> nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni? O dogajanju v vasi na koncu poti in projektih društva Robida v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini.</p> <p>Ustavimo se v <strong>Špetru</strong>, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo, in predstavljamo pobudo za ureditev spominske hiše zakoncev <strong>Ljubke Šorli in Lojzeta Bratuža</strong>.</p> <p>Gostimo <strong>Matejo Černic in Matejo Jarc</strong>, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža, ki je stike med epidemijo ohranjala tudi s serijo <a>spletnih dokumentarnih odda</a>j.</p> <p>Tržaška zgodovinarja <strong>Borut Klabjan in Gorazd Bajc</strong> pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174797922 RTVSLO – Prvi 3593 clean Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu. <p>Poletni utrip pri Slovencih v Furlaniji - Julijski krajini</p><p><p>Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici <strong>Topolove</strong> nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni? O dogajanju v vasi na koncu poti in projektih društva Robida v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini.</p> <p>Ustavimo se v <strong>Špetru</strong>, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo, in predstavljamo pobudo za ureditev spominske hiše zakoncev <strong>Ljubke Šorli in Lojzeta Bratuža</strong>.</p> <p>Gostimo <strong>Matejo Černic in Matejo Jarc</strong>, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža, ki je stike med epidemijo ohranjala tudi s serijo <a>spletnih dokumentarnih odda</a>j.</p> <p>Tržaška zgodovinarja <strong>Borut Klabjan in Gorazd Bajc</strong> pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 23 Aug 2021 19:00:00 +0000 'Naša identiteta ni le slovenska, je tudi evropska, in to nas bogati' Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.<p>Preverjamo poletni utrip pri rojakih v Porabju</p><p><p>Oddajo posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika. Ustavimo pa se tudi v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> 174797673 RTVSLO – Prvi 3563 clean Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.<p>Preverjamo poletni utrip pri rojakih v Porabju</p><p><p>Oddajo posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika. Ustavimo pa se tudi v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> Mon, 16 Aug 2021 19:00:00 +0000 'Slovenci smo bili, smo in to naj ostanejo tudi naši otroci' Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite! <p>Poletni utrip na avstrijskem Koroškem in dvojezična topografija</p><p><p>Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu. Odziv je letos presegel vsa pričakovanja.</p> <p>Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli, kjer sta Zdravko Haderlap in društvo Ljudska šola pripravila plesno-gledališko predstavo poezije Maje Haderlap Zornkraut – Denar in rit je treba skrit.</p> <p>Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Pobudnica, občinska odbornica Tatjana Feinig, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj?</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174797036 RTVSLO – Prvi 3590 clean Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite! <p>Poletni utrip na avstrijskem Koroškem in dvojezična topografija</p><p><p>Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu. Odziv je letos presegel vsa pričakovanja.</p> <p>Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli, kjer sta Zdravko Haderlap in društvo Ljudska šola pripravila plesno-gledališko predstavo poezije Maje Haderlap Zornkraut – Denar in rit je treba skrit.</p> <p>Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Pobudnica, občinska odbornica Tatjana Feinig, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj?</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 09 Aug 2021 19:00:00 +0000 Razigrano, kreativno in športno aktivno Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.<p>Reševanje težav Slovencev v Italiji, kako mladim na avstrijskem Koroškem približati zamolčano zgodovino, slovesno tudi pri Slovencih na Hrvaškem, olimpijska bakla pri rojakih v Porabju </p><p><p>Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong>.</p> <p>O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z <strong>Evo Hartmann</strong> in <strong>dr</strong>. <strong>Danielom Wuttijem</strong>, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman.</p> <p>Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri.</p> <p>V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.</p> </p> 174788800 RTVSLO – Prvi 3596 clean Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.<p>Reševanje težav Slovencev v Italiji, kako mladim na avstrijskem Koroškem približati zamolčano zgodovino, slovesno tudi pri Slovencih na Hrvaškem, olimpijska bakla pri rojakih v Porabju </p><p><p>Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong>.</p> <p>O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z <strong>Evo Hartmann</strong> in <strong>dr</strong>. <strong>Danielom Wuttijem</strong>, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman.</p> <p>Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri.</p> <p>V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.</p> </p> Mon, 05 Jul 2021 19:00:00 +0000 Med nami ni meja, razen če si jih ne postavimo sami Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite! <p>Kaj si želijo Slovenci v sosednjih državah, kaj pričakujejo od matične države</p><p><p>Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika <strong>Sandor Tence</strong> in gospodarstvenik <strong>Edi Kraus</strong>, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem <strong>Jože Hirnök</strong>, koroški slovenski odvetnik <strong>Matevž Grilc</strong> in vodja celovškega Unikuma<strong> Emil Krištof</strong>, novinarka z Reke<strong> Marjana Mirković</strong> in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem <strong>dr. Barbara Riman</strong>.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174786998 RTVSLO – Prvi 3594 clean Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite! <p>Kaj si želijo Slovenci v sosednjih državah, kaj pričakujejo od matične države</p><p><p>Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika <strong>Sandor Tence</strong> in gospodarstvenik <strong>Edi Kraus</strong>, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem <strong>Jože Hirnök</strong>, koroški slovenski odvetnik <strong>Matevž Grilc</strong> in vodja celovškega Unikuma<strong> Emil Krištof</strong>, novinarka z Reke<strong> Marjana Mirković</strong> in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem <strong>dr. Barbara Riman</strong>.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 28 Jun 2021 19:00:00 +0000 Več pozornosti in več sodelovanja Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture. <p>Nekomercialni in svobodni Radio Agora dobitnik Rizzijeve nagrade, Benjamin Wakounig in Darko Šonc o 30-letnici samostojne Slovenije, Jezik na klik za lažjo javno rabo slovenščine v FJK, 20 let Bibliobusa v Porabju</p><p><p>Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo, poudarja predsednik društva Radio Agora <strong>Jani Oswald</strong>.</p> <blockquote><p>"Ravno neodvisno pravosodje je omogočilo delovanje Radia Agora. Poznamo razprave, ki jih imamo danes v Avstriji, še bolj pa v Sloveniji in drugih državah, zato je izredno pomembno, da krepimo stebre nadzora. Kajti vsi avtokratski in psevdodemokratični sistemi merijo ravno na institucije nadzora – neodvisno pravosodje in novinarstvo."</p></blockquote> <p>Na pobudo gospodarske zbornice avstrijske Koroške, mednarodnega oddelka avstrijske gospodarske zbornice in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) se je dva dni v Sloveniji mudila delegacija 25 avstrijskih podjetnikov, zainteresiranih za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Zanimanje za povezovanje je zelo veliko, poudarja predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Kako pa poznavalec gospodarskih razmer v regiji ocenjuje položaj Slovenije po 30 letih?</p> <p>Slovenija je naredila izjemno pot v gospodarstvu, nepričakovano dobro, meni <strong>Benjamin Wakounig</strong>.</p> <blockquote><p>"Dolga leta je bila, kot so temu rekli Nemci, vzorčen učenec za evropsko skupnost. Osebno pa mislim, da je to vlogo predolgo igrala in zamudila preobrat, ko so jo prehitele Poljska, Češka, Slovaška. Zakaj se je to zgodilo, ne morem oceniti. Ne glede na vse je Slovenija veliko naredila. Dobro se je razvila, ljudje so dobro izobraženi in država igra pomembno vlogo v mednarodnih povezavah."</p></blockquote> <p>Spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške obuja tudi predsednik Slovenskega doma Zagreb <strong>Darko Šonc</strong>, ki je vrsto let vodil krovno Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.</p> <p>Ko je prvič prečkal mejo s Slovenijo in je moral policistu pokazati osebni dokument, se je počutil nelagodno, pravi v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Hitro se je začela vojna in Slovenci na Hrvaškem so delili usodo drugih manjšin.</p> <blockquote><p>"Osamosvojitev je bila pomemben, velik dogodek, za Slovence v Zagrebu in na Hrvaškem pa tudi na neki način nenavaden. Občutki so bili lepi, toda ostali smo na drugi strani meje. Čustveno si z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa na Hrvaškem. Morali smo se znajti. Politično pa smo iz konstitutivnega naroda čez noč postali nacionalna manjšina."</p></blockquote> <p>Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je dobila nov projekt, s katerim želijo pristojni okrepiti rabo in kakovost slovenskega jezika v javni upravi in širše. <a>Jezik na klik</a> je rezultat večletnega dela Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik.</p> <p>Slovenija in Italija imata različna upravno-pravna sistema, zato dobesedni prevodi pogosto niso ustrezna rešitev. Prevajalke deželnega centralnega urada za slovenski jezik so tako skupaj s strokovnjaki preučile oba sistema in poiskale ustrezne prevode terminov. Prevajalka <strong>Laura Sgubin</strong> v pogovoru s Špelo Lenardič navaja nekaj primerov:</p> <blockquote><p>"Besedna zveza 'motorizzazione civile' se je pri nas dolgo let prevajala dobesedno kot 'civilna motorizacija', kar v slovenščini ne pomeni nič. Preučile smo, kaj ta služba počne, in ugotovile, da je to pravzaprav Urad za promet. Drugi primer je 'nucleo famigliare', ki je posebnost italijanskega sistema, v bistvu pa je to izjava o vzdrževanih družinskih članih, pri nas je zelo razširjena."</p></blockquote> <p>Portal ponuja različna orodja; zvezek normiranih terminov, slogovni priročnik z nasveti za ustrezno rabo slovenščine v uradnih kontekstih, različne revidirane obrazce in povezave na druga jezikovna orodja in povezave. Septembra pa, obljublja vodja SLORI-ja Devan Jagodic, bo na voljo tudi aplikacija za samodejno preverjanje besedil, obljublja vodja raziskovalnega inštituta.</p> <p>Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let na različne načine sodeluje z rojaki na Madžarskem. Od leta 2000 v Porabje vsakih štirinajst dni zahaja tudi njihova potujoča knjižnica. V Slovenskem domu v Monoštru so tako pred kratkim slovesno zaznamovali 20 let porabske proge in podelili bralne značke za odrasle.</p> <p>Med dobitnicami je bila tudi <strong>Margita Majer</strong>, ki je Silvi Eöry med drugim povedala, da komaj čaka na prihod Bibliobusa v Porabje. Ob pomoči branja knjig v slovenskem jeziku namreč izboljšuje tudi svoje jezikovno znanje.</p> <blockquote><p>"Če človek bere, laže govori, saj si povečuje besedni zaklad. Ko vidi, da laže govori, ima spet več volje do branja knjig v slovenskem jeziku. Razumem tiste, ki slovenščine ne uporabljajo v vsakdanjem življenju, da knjig v tem jeziku ne morejo brati. Sama pa rada berem. Ne le zaradi besednega zaklada, temveč tudi zato, ker me zanimajo različne teme."</p></blockquote> <p>Več o vsem omenjenem pa v oddaji. Prisluhnite!</p></p> 174785318 RTVSLO – Prvi 3545 clean Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture. <p>Nekomercialni in svobodni Radio Agora dobitnik Rizzijeve nagrade, Benjamin Wakounig in Darko Šonc o 30-letnici samostojne Slovenije, Jezik na klik za lažjo javno rabo slovenščine v FJK, 20 let Bibliobusa v Porabju</p><p><p>Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo, poudarja predsednik društva Radio Agora <strong>Jani Oswald</strong>.</p> <blockquote><p>"Ravno neodvisno pravosodje je omogočilo delovanje Radia Agora. Poznamo razprave, ki jih imamo danes v Avstriji, še bolj pa v Sloveniji in drugih državah, zato je izredno pomembno, da krepimo stebre nadzora. Kajti vsi avtokratski in psevdodemokratični sistemi merijo ravno na institucije nadzora – neodvisno pravosodje in novinarstvo."</p></blockquote> <p>Na pobudo gospodarske zbornice avstrijske Koroške, mednarodnega oddelka avstrijske gospodarske zbornice in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) se je dva dni v Sloveniji mudila delegacija 25 avstrijskih podjetnikov, zainteresiranih za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Zanimanje za povezovanje je zelo veliko, poudarja predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Kako pa poznavalec gospodarskih razmer v regiji ocenjuje položaj Slovenije po 30 letih?</p> <p>Slovenija je naredila izjemno pot v gospodarstvu, nepričakovano dobro, meni <strong>Benjamin Wakounig</strong>.</p> <blockquote><p>"Dolga leta je bila, kot so temu rekli Nemci, vzorčen učenec za evropsko skupnost. Osebno pa mislim, da je to vlogo predolgo igrala in zamudila preobrat, ko so jo prehitele Poljska, Češka, Slovaška. Zakaj se je to zgodilo, ne morem oceniti. Ne glede na vse je Slovenija veliko naredila. Dobro se je razvila, ljudje so dobro izobraženi in država igra pomembno vlogo v mednarodnih povezavah."</p></blockquote> <p>Spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške obuja tudi predsednik Slovenskega doma Zagreb <strong>Darko Šonc</strong>, ki je vrsto let vodil krovno Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.</p> <p>Ko je prvič prečkal mejo s Slovenijo in je moral policistu pokazati osebni dokument, se je počutil nelagodno, pravi v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Hitro se je začela vojna in Slovenci na Hrvaškem so delili usodo drugih manjšin.</p> <blockquote><p>"Osamosvojitev je bila pomemben, velik dogodek, za Slovence v Zagrebu in na Hrvaškem pa tudi na neki način nenavaden. Občutki so bili lepi, toda ostali smo na drugi strani meje. Čustveno si z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa na Hrvaškem. Morali smo se znajti. Politično pa smo iz konstitutivnega naroda čez noč postali nacionalna manjšina."</p></blockquote> <p>Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je dobila nov projekt, s katerim želijo pristojni okrepiti rabo in kakovost slovenskega jezika v javni upravi in širše. <a>Jezik na klik</a> je rezultat večletnega dela Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik.</p> <p>Slovenija in Italija imata različna upravno-pravna sistema, zato dobesedni prevodi pogosto niso ustrezna rešitev. Prevajalke deželnega centralnega urada za slovenski jezik so tako skupaj s strokovnjaki preučile oba sistema in poiskale ustrezne prevode terminov. Prevajalka <strong>Laura Sgubin</strong> v pogovoru s Špelo Lenardič navaja nekaj primerov:</p> <blockquote><p>"Besedna zveza 'motorizzazione civile' se je pri nas dolgo let prevajala dobesedno kot 'civilna motorizacija', kar v slovenščini ne pomeni nič. Preučile smo, kaj ta služba počne, in ugotovile, da je to pravzaprav Urad za promet. Drugi primer je 'nucleo famigliare', ki je posebnost italijanskega sistema, v bistvu pa je to izjava o vzdrževanih družinskih članih, pri nas je zelo razširjena."</p></blockquote> <p>Portal ponuja različna orodja; zvezek normiranih terminov, slogovni priročnik z nasveti za ustrezno rabo slovenščine v uradnih kontekstih, različne revidirane obrazce in povezave na druga jezikovna orodja in povezave. Septembra pa, obljublja vodja SLORI-ja Devan Jagodic, bo na voljo tudi aplikacija za samodejno preverjanje besedil, obljublja vodja raziskovalnega inštituta.</p> <p>Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let na različne načine sodeluje z rojaki na Madžarskem. Od leta 2000 v Porabje vsakih štirinajst dni zahaja tudi njihova potujoča knjižnica. V Slovenskem domu v Monoštru so tako pred kratkim slovesno zaznamovali 20 let porabske proge in podelili bralne značke za odrasle.</p> <p>Med dobitnicami je bila tudi <strong>Margita Majer</strong>, ki je Silvi Eöry med drugim povedala, da komaj čaka na prihod Bibliobusa v Porabje. Ob pomoči branja knjig v slovenskem jeziku namreč izboljšuje tudi svoje jezikovno znanje.</p> <blockquote><p>"Če človek bere, laže govori, saj si povečuje besedni zaklad. Ko vidi, da laže govori, ima spet več volje do branja knjig v slovenskem jeziku. Razumem tiste, ki slovenščine ne uporabljajo v vsakdanjem življenju, da knjig v tem jeziku ne morejo brati. Sama pa rada berem. Ne le zaradi besednega zaklada, temveč tudi zato, ker me zanimajo različne teme."</p></blockquote> <p>Več o vsem omenjenem pa v oddaji. Prisluhnite!</p></p> Mon, 21 Jun 2021 19:00:00 +0000 Svobodni mediji in neodvisno pravosodje Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.<p>Šolsko leto se končuje, kulturno življenje se obuja </p><p><p>Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren <strong>Loredano Guštin</strong> potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto.</p> <blockquote><p>"Precej otrok je imelo zaradi pouka na daljavo psihološke posledice in vseskozi smo jih morali spremljati, saj je to tudi naša odgovornost."</p></blockquote> <p>Matura je tudi letos prilagojena. Pisnih izpitov ni, so samo kolokviji, poudarja ravnateljica, ki večjih težav pri izvedbi mature ne pričakuje, kljub temu, da ima lahko vsak dan zagovor le pet maturantov.</p> <blockquote><p>»Na srečo, vsaj v tem primeru, imajo naše šole manjše število dijakov. Na naši šoli je 25 kandidatov, zato bomo verjetno zaključili v tednu dni. Večje težave imajo italijanske šole.«</p></blockquote> <p>So se pa v še enem nenavadnem šolskem letu tudi pri organizaciji pouka marsikaj naučili. Med drugim tudi to, da ima šola poleg izobraževalne funkcije tudi zelo pomembno socializacijsko vlogo. Tudi zato bodo pred novim šolskim letom pripravili srečanja učencev, da</p> <p>Odvetnik <strong>Matevž Grilc</strong>, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev, tudi o krovnih organizacijah, ki ne sme biti sama sebi namen.</p> <blockquote><p>»Kar meni danes manjka, je tesna povezava med organizacijami  in ljudmi. Sam sem imel, ko sem bil predsednik, vsaj dva krat tedensko krajevne sestanke na dvojezičnem ozemlju. Strukture, ki jih imamo danes, niso zasidrane med ljudmi. strukture, ki jih imamo danes, niso zasidrane med ljudstvom in dolgoročno ne bodo uspele. To so zastarele strukture.«</p></blockquote> <p>Kulturno življenje se obuja tudi v Porabju, Silvi Eöry pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem <strong>Andrea Kovacs</strong>. Velike načrte imajo ob praznovanju 30- letnice samostojne Slovenije.</p> <blockquote><p>»Prav na dan praznika imamo prireditev v Monoštru. Zveza je povabila porabske otroke in odrasle, naj se pridružijo in naredijo kakšno sliko, fotografijo, rokodelski izdelek  na temo Slovenija zame. Moram priznati, da smo dobili ogromno materiala in naredili bomo razstavo. Otvoritev bo na sam praznik, 25. junija.«</p></blockquote> <p><strong>Marko Pogačar</strong>, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti, ki mu, kot pojasnjuje v pogovoru z Marjano Mirković, ne pomeni nič.</p> <blockquote><p>»Ne razumite me napačno, če rečem, da mi ne pomeni nič. Ker mi ne pomeni nič v smislu, v katerem mi ne pomeni nič niti hrvaška identiteta. Enostavno o tem ne morem tako razmišljati. Moja osebna identiteta, če ta obstaja, nikakor ne temelji na nacionalnem. Nasprotno, temelji na popolnem odrekanju nacionalnega. Seveda, čim več identitet, čim več ozadij, čim več jezikov, toliko bolje.«</p></blockquote> <p>Vprašanje identitete je zanj osebna odločitev, slovenske vezi pa ostajajo žive, med drugim poudarja literat, ki je svoj dom trenutno našel v Berlinu.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174783478 RTVSLO – Prvi 3596 clean Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.<p>Šolsko leto se končuje, kulturno življenje se obuja </p><p><p>Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren <strong>Loredano Guštin</strong> potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto.</p> <blockquote><p>"Precej otrok je imelo zaradi pouka na daljavo psihološke posledice in vseskozi smo jih morali spremljati, saj je to tudi naša odgovornost."</p></blockquote> <p>Matura je tudi letos prilagojena. Pisnih izpitov ni, so samo kolokviji, poudarja ravnateljica, ki večjih težav pri izvedbi mature ne pričakuje, kljub temu, da ima lahko vsak dan zagovor le pet maturantov.</p> <blockquote><p>»Na srečo, vsaj v tem primeru, imajo naše šole manjše število dijakov. Na naši šoli je 25 kandidatov, zato bomo verjetno zaključili v tednu dni. Večje težave imajo italijanske šole.«</p></blockquote> <p>So se pa v še enem nenavadnem šolskem letu tudi pri organizaciji pouka marsikaj naučili. Med drugim tudi to, da ima šola poleg izobraževalne funkcije tudi zelo pomembno socializacijsko vlogo. Tudi zato bodo pred novim šolskim letom pripravili srečanja učencev, da</p> <p>Odvetnik <strong>Matevž Grilc</strong>, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev, tudi o krovnih organizacijah, ki ne sme biti sama sebi namen.</p> <blockquote><p>»Kar meni danes manjka, je tesna povezava med organizacijami  in ljudmi. Sam sem imel, ko sem bil predsednik, vsaj dva krat tedensko krajevne sestanke na dvojezičnem ozemlju. Strukture, ki jih imamo danes, niso zasidrane med ljudmi. strukture, ki jih imamo danes, niso zasidrane med ljudstvom in dolgoročno ne bodo uspele. To so zastarele strukture.«</p></blockquote> <p>Kulturno življenje se obuja tudi v Porabju, Silvi Eöry pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem <strong>Andrea Kovacs</strong>. Velike načrte imajo ob praznovanju 30- letnice samostojne Slovenije.</p> <blockquote><p>»Prav na dan praznika imamo prireditev v Monoštru. Zveza je povabila porabske otroke in odrasle, naj se pridružijo in naredijo kakšno sliko, fotografijo, rokodelski izdelek  na temo Slovenija zame. Moram priznati, da smo dobili ogromno materiala in naredili bomo razstavo. Otvoritev bo na sam praznik, 25. junija.«</p></blockquote> <p><strong>Marko Pogačar</strong>, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti, ki mu, kot pojasnjuje v pogovoru z Marjano Mirković, ne pomeni nič.</p> <blockquote><p>»Ne razumite me napačno, če rečem, da mi ne pomeni nič. Ker mi ne pomeni nič v smislu, v katerem mi ne pomeni nič niti hrvaška identiteta. Enostavno o tem ne morem tako razmišljati. Moja osebna identiteta, če ta obstaja, nikakor ne temelji na nacionalnem. Nasprotno, temelji na popolnem odrekanju nacionalnega. Seveda, čim več identitet, čim več ozadij, čim več jezikov, toliko bolje.«</p></blockquote> <p>Vprašanje identitete je zanj osebna odločitev, slovenske vezi pa ostajajo žive, med drugim poudarja literat, ki je svoj dom trenutno našel v Berlinu.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 14 Jun 2021 19:00:00 +0000 Poletje je tu! Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.<p>Gšeft in Štefan Merkač, Luigia Negro in razmere v Reziji, poezija v Slovenskem domu Bazovica na Reki, pomembni projekti v Sakalovcih </p><p><p>Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku <strong>Štefanu Merkaču</strong> dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Trgovina z ekološkimi živili, kavarna in gostilnica imajo v pol leta 62 dobaviteljev, od tega dvanajst iz Slovenije, devet koroških Slovencev in goriška Slovenka. Dvojezičnost je samoumevna, lokal pa z odprtimi vrati vabi slovensko in nemško govoreče. Gre za komunikacijsko središče, namenjeno srečevanju ljudi.</p> <blockquote><p>"Zavestno smo naredili prostor z na stežaj odprtimi vrati za slovensko in nemško govoreče. Včasih je to pri nas predsodek, da gre za slovensko gostilno, v katero neki zagrizen Nemec ne bo vstopil ali nasprotno. Zato imamo vrata na stežaj odprta."</p></blockquote> <p>Okoljevarstveniku, ki je bil v prejšnji koroški deželni vladi odgovoren za energetski master plan – prebojni načrt, je trenutno izziv, kako preživeti, saj je epidemija hudo prizadela kmetovalce. Poklicno se ukvarja tudi z menedžmentom invazivnih rastlinskih vrst. Gre za veliko težavo, saj je  ogrožena biotska raznovrstnost, posledice pa so lahko katastrofalne, pravi.</p> <p>Kakšna pa je usoda leta 2014 sprejetega energetskega prebojnega načrta, ki je med drugim predvideval, da bo dežela do leta 2035 na področju mobilnosti prenehala uporabo fosilnih goriv? Pred tem je bil določen še en pomemben rok, in sicer da bo Koroška do leta 2025 prenehala uporabljati fosilna goriva za ogrevanje stavb in proizvodnjo energije, poudarja Štefan Merkač.</p> <blockquote><p>"Kako daleč smo? Gre nekoliko bolj počasi. Določene cilje bomo dosegli, določenih ne. … Nova deželna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo načrt prevzela, nato pa so nanj malo pozabili, zdaj ko se bližajo volitve, pa so ga vnovič nekako obudili ..."</p></blockquote> <p>Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi <strong>Luigia Negro</strong> pripoveduje o dogajanju v Reziji, skrbi za pripovedno dediščino in obiskovalcih, ki jih že težko pričakujejo. Kakšen pa je zdaj odnos občinskih oblasti do tam živeče slovenske narodne skupnosti? Ni takšen, kot je bil v devetdesetih letih ali pred desetimi leti, ko so bile razmere razgrete.</p> <blockquote><p>"Ostaja pa naša naloga, da prebivalcem pojasnjujemo, da govorimo slovensko narečje. Še vedno, ker je še vedno prisotna negativna kampanja. Naredimo tri korake naprej in nato dva nazaj, treba je delati. Toda razmere so se umirile. Tudi občinska uprava želi najti ravnotežje, da se začnemo ukvarjati z resničnimi težavami, ki jih imamo."</p></blockquote> <p>Epidemija je ustavila življenje in izvedbo projektov tudi v porabskih Sakalovcih, toda nekaj načrtov jim je uspelo uresničiti. Še več pa jih je ostalo za to in prihodnje leto, pravi županja <strong>Valerija Rogan</strong>. Eden večjih projektov, ki je vključen v program Interreg Slovenija Madžarska, je obnova kmečke hiše.</p> <blockquote><p>"Kupili smo staro hišo, ki je zdaj skoraj pod streho, urediti moramo notranjost in do konca julija naj bi bila končana. Nato jo bomo opremili. Načrtujemo, da bi jo opremili v slogu starih kmečkih hiš. Želimo si, da bi lahko manjše skupine, ki bi prišle k nam, tudi prenočile. Radi bi postavili tudi manjši muzej. Začeli smo zbiranje starin, ampak je to zelo težko, saj so jih številni že zavrgli."</p></blockquote> <p>Goranovo proljeće (Goranova pomlad), najstarejša in najpomembnejša pesniška prireditev na Hrvaškem, je tokrat potekala tudi v Slovenskem domu Bazovica na Reki. Petega junija so na vrtu pripravili branje udeležencev. Letos je na festivalu, 58. po vrsti, sodelovalo osemnajst hrvaških pesnic in pesnikov vseh generacij in sedem iz drugih evropskih držav, tudi iz Slovenije.</p> <p>V društvu Bazovica so z velikim zadovoljstvom objavili vabilo na prireditev, v pogovoru z Marjano Mirković poudarja tajnica <strong>Sandra Grudenić</strong>.</p> <blockquote><p>"Gre za prvi javni dogodek po dolgem času, zato smo res veseli. Ljudje pogosto kličejo v društvo in sprašujejo, ali smo odprti, pa moramo reči, da žal ne, ker pravila veljajo tudi za nas. Nas pa veseli, da smo lahko pripravili to. Vreme je lepo in tudi kar nekaj ljudi se je nabralo."</p></blockquote> <p>Predsednik programskega odbora Goranove pomladi je Marko Pogačar, eno pomembnejših imen sodobne hrvaške književnosti, ki ima tudi slovenske korenine. Iz Slovenije pa je na festivalu sodelovala pesnica, pisateljica ter prevajalka <strong>Stanka Hrastelj</strong>.</p> <blockquote><p>"Vesela sem, da sem del tega festivala. Drugi dan smo prišli iz Zagreba na morje in izjemno vesela sem, da je prizorišče branja prav Slovenski dom Bazovica."</p></blockquote> <p>Več o Goranovem proljeću (Goranovi pomladi), poeziji in zanimanju zanjo pa lahko slišite v oddaji.</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174781489 RTVSLO – Prvi 3538 clean Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.<p>Gšeft in Štefan Merkač, Luigia Negro in razmere v Reziji, poezija v Slovenskem domu Bazovica na Reki, pomembni projekti v Sakalovcih </p><p><p>Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku <strong>Štefanu Merkaču</strong> dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Trgovina z ekološkimi živili, kavarna in gostilnica imajo v pol leta 62 dobaviteljev, od tega dvanajst iz Slovenije, devet koroških Slovencev in goriška Slovenka. Dvojezičnost je samoumevna, lokal pa z odprtimi vrati vabi slovensko in nemško govoreče. Gre za komunikacijsko središče, namenjeno srečevanju ljudi.</p> <blockquote><p>"Zavestno smo naredili prostor z na stežaj odprtimi vrati za slovensko in nemško govoreče. Včasih je to pri nas predsodek, da gre za slovensko gostilno, v katero neki zagrizen Nemec ne bo vstopil ali nasprotno. Zato imamo vrata na stežaj odprta."</p></blockquote> <p>Okoljevarstveniku, ki je bil v prejšnji koroški deželni vladi odgovoren za energetski master plan – prebojni načrt, je trenutno izziv, kako preživeti, saj je epidemija hudo prizadela kmetovalce. Poklicno se ukvarja tudi z menedžmentom invazivnih rastlinskih vrst. Gre za veliko težavo, saj je  ogrožena biotska raznovrstnost, posledice pa so lahko katastrofalne, pravi.</p> <p>Kakšna pa je usoda leta 2014 sprejetega energetskega prebojnega načrta, ki je med drugim predvideval, da bo dežela do leta 2035 na področju mobilnosti prenehala uporabo fosilnih goriv? Pred tem je bil določen še en pomemben rok, in sicer da bo Koroška do leta 2025 prenehala uporabljati fosilna goriva za ogrevanje stavb in proizvodnjo energije, poudarja Štefan Merkač.</p> <blockquote><p>"Kako daleč smo? Gre nekoliko bolj počasi. Določene cilje bomo dosegli, določenih ne. … Nova deželna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo načrt prevzela, nato pa so nanj malo pozabili, zdaj ko se bližajo volitve, pa so ga vnovič nekako obudili ..."</p></blockquote> <p>Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi <strong>Luigia Negro</strong> pripoveduje o dogajanju v Reziji, skrbi za pripovedno dediščino in obiskovalcih, ki jih že težko pričakujejo. Kakšen pa je zdaj odnos občinskih oblasti do tam živeče slovenske narodne skupnosti? Ni takšen, kot je bil v devetdesetih letih ali pred desetimi leti, ko so bile razmere razgrete.</p> <blockquote><p>"Ostaja pa naša naloga, da prebivalcem pojasnjujemo, da govorimo slovensko narečje. Še vedno, ker je še vedno prisotna negativna kampanja. Naredimo tri korake naprej in nato dva nazaj, treba je delati. Toda razmere so se umirile. Tudi občinska uprava želi najti ravnotežje, da se začnemo ukvarjati z resničnimi težavami, ki jih imamo."</p></blockquote> <p>Epidemija je ustavila življenje in izvedbo projektov tudi v porabskih Sakalovcih, toda nekaj načrtov jim je uspelo uresničiti. Še več pa jih je ostalo za to in prihodnje leto, pravi županja <strong>Valerija Rogan</strong>. Eden večjih projektov, ki je vključen v program Interreg Slovenija Madžarska, je obnova kmečke hiše.</p> <blockquote><p>"Kupili smo staro hišo, ki je zdaj skoraj pod streho, urediti moramo notranjost in do konca julija naj bi bila končana. Nato jo bomo opremili. Načrtujemo, da bi jo opremili v slogu starih kmečkih hiš. Želimo si, da bi lahko manjše skupine, ki bi prišle k nam, tudi prenočile. Radi bi postavili tudi manjši muzej. Začeli smo zbiranje starin, ampak je to zelo težko, saj so jih številni že zavrgli."</p></blockquote> <p>Goranovo proljeće (Goranova pomlad), najstarejša in najpomembnejša pesniška prireditev na Hrvaškem, je tokrat potekala tudi v Slovenskem domu Bazovica na Reki. Petega junija so na vrtu pripravili branje udeležencev. Letos je na festivalu, 58. po vrsti, sodelovalo osemnajst hrvaških pesnic in pesnikov vseh generacij in sedem iz drugih evropskih držav, tudi iz Slovenije.</p> <p>V društvu Bazovica so z velikim zadovoljstvom objavili vabilo na prireditev, v pogovoru z Marjano Mirković poudarja tajnica <strong>Sandra Grudenić</strong>.</p> <blockquote><p>"Gre za prvi javni dogodek po dolgem času, zato smo res veseli. Ljudje pogosto kličejo v društvo in sprašujejo, ali smo odprti, pa moramo reči, da žal ne, ker pravila veljajo tudi za nas. Nas pa veseli, da smo lahko pripravili to. Vreme je lepo in tudi kar nekaj ljudi se je nabralo."</p></blockquote> <p>Predsednik programskega odbora Goranove pomladi je Marko Pogačar, eno pomembnejših imen sodobne hrvaške književnosti, ki ima tudi slovenske korenine. Iz Slovenije pa je na festivalu sodelovala pesnica, pisateljica ter prevajalka <strong>Stanka Hrastelj</strong>.</p> <blockquote><p>"Vesela sem, da sem del tega festivala. Drugi dan smo prišli iz Zagreba na morje in izjemno vesela sem, da je prizorišče branja prav Slovenski dom Bazovica."</p></blockquote> <p>Več o Goranovem proljeću (Goranovi pomladi), poeziji in zanimanju zanjo pa lahko slišite v oddaji.</p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 07 Jun 2021 19:00:00 +0000 Z odprtimi vrati proti predsodkom Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!<p>Vitez italijanske republike Denis Novato, Verena Gotthardt nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann, Vincenc Gotthardt finalist za nagrado Kresnik, Šandor Bedič dobitnik Pro Cultura Minoritatum Hungariae </p><p><p>Nagrajenci ter nominiranke in nominiranci za nagrade zaznamujejo tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav. Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar <strong>Denis Novato</strong>, je postal vitez italijanske republike. Predsednik države mu je podelil visoko odlikovanje, red za zasluge, za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Odlikovanje mu pomeni veliko, je povedal Špeli Lenardič.</p> <blockquote><p>"Še zlasti, ker igram na ljudsko glasbilo, ki je bilo včasih zanemarjeno oziroma manj spoštovano kot druga glasbila. Odlikovanje vidim kot uspeh diatonične harmonike in vesel sem, da lahko dokažemo, da se da s tem instrumentom doseči nekaj več."</p> <p> </blockquote> <p>Letošnje leto je čudovito za družino Gotthardt. <strong>Verena Gotthardt</strong>, 25-letna literatka, študentka na dunajski univerzi za uporabne umetnosti, je nominirana za prestižno nagrado Ingeborg Bachmann.</p> <blockquote><p>"Res je lep občutek. Veselim se ne samo jaz, temveč se mi zdi, da vsa narodna skupnost, tudi če berem kot koroška Slovenka v slovenščini ali nemščini. Zame je pisanje v obeh jezikih neko spoštovanje narodne skupnosti, jezika in tudi zgodovine."</p> <p> </blockquote> <p>Presrečen je tudi oče <strong>Vincenc Gotthardt</strong>, novinar, urednik in fotograf pri katoliškem tedniku Nedelja, ki se je s prvencem Na drugem koncu sveta uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik.</p> <blockquote><p>"Dva družinska člana sva nominirana za knjižne nagrade v samem literarnem vrhu v dveh jezikih. Verena za najpomembnejšo nagrado v nemškem literarnem prostoru, jaz pa za najprestižnejšo v slovenskem literarnem prostoru. To je neverjetno. Nikoli si nisva mislila, da bova oba stala skoraj ob istem času vsak v drugem kraju na eminentnem odru literature. Kaj takšnega si ne moreš predstavljati. Niti sanjati ne moreš."</p> <p> </blockquote> <p>Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti – Pro Cultura Minoritatum Hungariae – je tokrat dobil porabski Slovenec <strong>Šandor Bedič</strong> za svoje dolgoletno delo za slovensko narodno skupnost ter za udejstvovanje na kulturnem področju. Dolgoletni ravnatelj srednje strokovne šole v Monoštru v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da ga je priznanje presenetilo. Pomagal sem, kjer sem mogel, pravi.</p> <blockquote><p>"Hvala vsem, ki so me predlagali, in hvala vsem, ki so mi do zdaj pomagali pri delu. Tu je še veliko drugih, ki nesebično delujejo na področju slovenske kulture. Prepričan sem, da je kultura vse, kar človek ustvari. Vključuje tradicijo, znanje in veliko več."</p> <p> </blockquote> <p>Več o nagrajencih in nominirancih za prestižne nagrade v oddaji. Prisluhnite jim!</p></p> 174779701 RTVSLO – Prvi 3594 clean Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!<p>Vitez italijanske republike Denis Novato, Verena Gotthardt nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann, Vincenc Gotthardt finalist za nagrado Kresnik, Šandor Bedič dobitnik Pro Cultura Minoritatum Hungariae </p><p><p>Nagrajenci ter nominiranke in nominiranci za nagrade zaznamujejo tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav. Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar <strong>Denis Novato</strong>, je postal vitez italijanske republike. Predsednik države mu je podelil visoko odlikovanje, red za zasluge, za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Odlikovanje mu pomeni veliko, je povedal Špeli Lenardič.</p> <blockquote><p>"Še zlasti, ker igram na ljudsko glasbilo, ki je bilo včasih zanemarjeno oziroma manj spoštovano kot druga glasbila. Odlikovanje vidim kot uspeh diatonične harmonike in vesel sem, da lahko dokažemo, da se da s tem instrumentom doseči nekaj več."</p> <p> </blockquote> <p>Letošnje leto je čudovito za družino Gotthardt. <strong>Verena Gotthardt</strong>, 25-letna literatka, študentka na dunajski univerzi za uporabne umetnosti, je nominirana za prestižno nagrado Ingeborg Bachmann.</p> <blockquote><p>"Res je lep občutek. Veselim se ne samo jaz, temveč se mi zdi, da vsa narodna skupnost, tudi če berem kot koroška Slovenka v slovenščini ali nemščini. Zame je pisanje v obeh jezikih neko spoštovanje narodne skupnosti, jezika in tudi zgodovine."</p> <p> </blockquote> <p>Presrečen je tudi oče <strong>Vincenc Gotthardt</strong>, novinar, urednik in fotograf pri katoliškem tedniku Nedelja, ki se je s prvencem Na drugem koncu sveta uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik.</p> <blockquote><p>"Dva družinska člana sva nominirana za knjižne nagrade v samem literarnem vrhu v dveh jezikih. Verena za najpomembnejšo nagrado v nemškem literarnem prostoru, jaz pa za najprestižnejšo v slovenskem literarnem prostoru. To je neverjetno. Nikoli si nisva mislila, da bova oba stala skoraj ob istem času vsak v drugem kraju na eminentnem odru literature. Kaj takšnega si ne moreš predstavljati. Niti sanjati ne moreš."</p> <p> </blockquote> <p>Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti – Pro Cultura Minoritatum Hungariae – je tokrat dobil porabski Slovenec <strong>Šandor Bedič</strong> za svoje dolgoletno delo za slovensko narodno skupnost ter za udejstvovanje na kulturnem področju. Dolgoletni ravnatelj srednje strokovne šole v Monoštru v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da ga je priznanje presenetilo. Pomagal sem, kjer sem mogel, pravi.</p> <blockquote><p>"Hvala vsem, ki so me predlagali, in hvala vsem, ki so mi do zdaj pomagali pri delu. Tu je še veliko drugih, ki nesebično delujejo na področju slovenske kulture. Prepričan sem, da je kultura vse, kar človek ustvari. Vključuje tradicijo, znanje in veliko več."</p> <p> </blockquote> <p>Več o nagrajencih in nominirancih za prestižne nagrade v oddaji. Prisluhnite jim!</p></p> Mon, 31 May 2021 19:00:00 +0000 Dobro delo, veliki dosežki in pomembne nagrade Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja? <p>Marko Kravos o visokem odlikovanju in drugih nagradah, Dragana Laketič o Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, Danica Bojković o 10-letnici društva Ajda, Lea Barnetić Zelenko o Grožnjanu, Karel Holec o Porabju</p><p><p>Tržaški slovenski literat <strong>Marko Kravos</strong> je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je odlikoval z redom za zasluge na kulturnem, umetniškem in družbenem področju.</p> <blockquote><p>"Malo bolj doma se počutim tudi v Italiji, kjer živim. Trst je bil vedno odprto mesto, toda do svojih raznobarvih sestavin včasih zelo naščepirjen. Tak znak iz Rima pomeni, da se tudi republika Italija zaveda, da je ta pestrost tudi v njen prid."</p></blockquote> <p>Marko Kravos, ki je med drugim tudi predsednik društva Bralna značka, je v svoji bogati literarni karieri prejel številne nagrade; od Prešernovega sklada, Zlatnika poezije ter italijanske nagrade Astrolabio, do Schwentnerjeve nagrade leta 2019. Katero od vseh teh priznanj mu je najbolj pri srcu? Kot je povedal v pogovoru s Špelo Lenardič, ga najbolj razveselijo nagrade za literarno ustvarjanje, ker tako nagovarja bralno občinstvo in utira pot pri založnikih, ki ga laže sprejmejo, ko prinese novo besedilo.</p> <blockquote><p>"Teh nagrad sem bi tudi deležen kar nekaj in te pozornosti, ki seveda ne škodi. Seveda nisem v prvih vrstah pri slovenskih nacionalnih nagradah, ker živim zunaj teh kuhinj. Nagrade so vedno povezane s tem, na drugi strani tudi s postavljaštvom ali pa nevoščljivostjo. Seveda nagrade ne škodijo ustvarjalcu, ampak če je kritičen. To se pričakuje tudi od mene."</p></blockquote> <p>V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Zanimanje se iz leta v leto povečuje, ugotavlja timska vodja <strong>Dragana Laketič</strong>, ki je v knjižnico prišla skupaj z lutko Dadijem in pravljičnimi urami.</p> <p>Leta 1978, ko je Leopold Suhodolčan v Celovcu podelil prve bralne značke, je te dobilo 40 mladih bralcev, letos jih je v projektu sodelovalo 1192, kar dokazuje, da je ta projekt zelo priljubljen, poudarja Dragana Laketič. Tudi zanimanje za branje med vsemi generacijami se povečuje, kar se je pokazalo med epidemijo. Prek različnih komunikacijskih kanalov so bralce obveščali o novostih in projektih, ohranili so medknjižnično izposojo in spodbujali bralno kulturo. Ljudje pač potrebujejo knjige.</p> <blockquote><p>"Moram reči, da imajo vsi stalni projekti, ki so Rastem s knjigo, Malček Bralček, Korošci pa bukve beremo, Moja družina bere, Bodi cool, beri ful, Bralna značka, porast."</p></blockquote> <p>Slovensko kulturno društvo Umag letos praznuje 10-letnico delovanja. Osrednjo slovesnost, na kateri bodo predstavili vse svoje dejavnosti, načrtujejo oktobra, če bodo seveda razmere to dopuščale, pravi predsednica društva <strong>Danica Bojković</strong>, zadovoljna s tem, kar so počeli in delajo danes.</p> <blockquote><p>"Ponosna sem na to, kar smo dosegli."</p></blockquote> <p>V ospredju njihovega delovanja je vseskozi slovenski jezik, dodaja.</p> <blockquote><p>"Od samega začetka smo veliko pozornosti namenjali učenju slovenščine in branju slovenskih knjig. V umaški knjižici in novigrajski mestni knjižnici smo tako ustanovili slovenski literarni kotiček s slovenskimi knjigami, ki so na voljo vsem, ne le našim članom, ampak vsem someščanom, ki jih to zanima."</p></blockquote> <p>Ob jubileju so 15. maja v Umagu v galeriji Ljudske odprte univerze (Pučko otvoreno učilište) slovesno odprli likovno razstavo z naslovom Mojca in Lea. Svoja dela sta razstavili že od šolskih let povezani ilustratorka Mojca Cerjak iz Slovenskih Konjic in umetniška oblikovalka keramike <strong>Lea Bernetič Zelenko</strong> iz Grožnjana, kjer ima galerijo Porton.</p> <p>To slikovito istrsko naselje je nekoč veljalo za mesto umetnikov, saj so v njem živeli in ustvarjali številni svetovno znani umetniki in umetnice, med njimi tudi Božidar Jakac, Janez Bernik, Janez Pirnat in Marina Abramović. Velik pečat sta v mestu pustila Karel in Sonja Zelenko, poudarja Lea Bernetič Zelenko, toda časi se spreminjajo.</p> <blockquote><p>"V osemdesetih letih je bil umetniški duh mesta veliko bolj opazen. Po zadnji vojni pa se Grožnjan vse bolj komercializira. Pojavljajo se nove vsebine teh prostorov, trgovin, saj ne moremo reči, da gre za galerije … Kar še ohranja stik z umetniškim duhom preteklosti, je galerija Fonticus, kjer se dela mladih umetnikov s končanimi akademijami menjajo na tri tedne."</p></blockquote> <p>Fotografije z odprtja razstave Mojca in Lea ter iz galerije Porton, ki je v Grožnjanu od leta 1982, si lahko ogledate pod člankom.</p> <p>Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja? Sodeč po tem, kar pravi predsednik državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec,</strong> dobro. V pripravi je razpis za male podjetnike.</p> <blockquote><p>"Hvala bogu, epidemija ne vpliva na razvojni program. Lani smo načrtovani denar razdelili in začelo se je graditi. Program se zdaj nadaljuje že junija, prej kot lani, razdelili pa bodo 224 milijonov forintov. Kot kaže, bodo trije večji projekti, 150 milijonov forintov pa bomo razdelili med manjše podjetnike in kmete."</p></blockquote> <p>Več v oddaji. Prisluhnite!</p> </p> 174778013 RTVSLO – Prvi 3595 clean Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja? <p>Marko Kravos o visokem odlikovanju in drugih nagradah, Dragana Laketič o Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, Danica Bojković o 10-letnici društva Ajda, Lea Barnetić Zelenko o Grožnjanu, Karel Holec o Porabju</p><p><p>Tržaški slovenski literat <strong>Marko Kravos</strong> je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je odlikoval z redom za zasluge na kulturnem, umetniškem in družbenem področju.</p> <blockquote><p>"Malo bolj doma se počutim tudi v Italiji, kjer živim. Trst je bil vedno odprto mesto, toda do svojih raznobarvih sestavin včasih zelo naščepirjen. Tak znak iz Rima pomeni, da se tudi republika Italija zaveda, da je ta pestrost tudi v njen prid."</p></blockquote> <p>Marko Kravos, ki je med drugim tudi predsednik društva Bralna značka, je v svoji bogati literarni karieri prejel številne nagrade; od Prešernovega sklada, Zlatnika poezije ter italijanske nagrade Astrolabio, do Schwentnerjeve nagrade leta 2019. Katero od vseh teh priznanj mu je najbolj pri srcu? Kot je povedal v pogovoru s Špelo Lenardič, ga najbolj razveselijo nagrade za literarno ustvarjanje, ker tako nagovarja bralno občinstvo in utira pot pri založnikih, ki ga laže sprejmejo, ko prinese novo besedilo.</p> <blockquote><p>"Teh nagrad sem bi tudi deležen kar nekaj in te pozornosti, ki seveda ne škodi. Seveda nisem v prvih vrstah pri slovenskih nacionalnih nagradah, ker živim zunaj teh kuhinj. Nagrade so vedno povezane s tem, na drugi strani tudi s postavljaštvom ali pa nevoščljivostjo. Seveda nagrade ne škodijo ustvarjalcu, ampak če je kritičen. To se pričakuje tudi od mene."</p></blockquote> <p>V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Zanimanje se iz leta v leto povečuje, ugotavlja timska vodja <strong>Dragana Laketič</strong>, ki je v knjižnico prišla skupaj z lutko Dadijem in pravljičnimi urami.</p> <p>Leta 1978, ko je Leopold Suhodolčan v Celovcu podelil prve bralne značke, je te dobilo 40 mladih bralcev, letos jih je v projektu sodelovalo 1192, kar dokazuje, da je ta projekt zelo priljubljen, poudarja Dragana Laketič. Tudi zanimanje za branje med vsemi generacijami se povečuje, kar se je pokazalo med epidemijo. Prek različnih komunikacijskih kanalov so bralce obveščali o novostih in projektih, ohranili so medknjižnično izposojo in spodbujali bralno kulturo. Ljudje pač potrebujejo knjige.</p> <blockquote><p>"Moram reči, da imajo vsi stalni projekti, ki so Rastem s knjigo, Malček Bralček, Korošci pa bukve beremo, Moja družina bere, Bodi cool, beri ful, Bralna značka, porast."</p></blockquote> <p>Slovensko kulturno društvo Umag letos praznuje 10-letnico delovanja. Osrednjo slovesnost, na kateri bodo predstavili vse svoje dejavnosti, načrtujejo oktobra, če bodo seveda razmere to dopuščale, pravi predsednica društva <strong>Danica Bojković</strong>, zadovoljna s tem, kar so počeli in delajo danes.</p> <blockquote><p>"Ponosna sem na to, kar smo dosegli."</p></blockquote> <p>V ospredju njihovega delovanja je vseskozi slovenski jezik, dodaja.</p> <blockquote><p>"Od samega začetka smo veliko pozornosti namenjali učenju slovenščine in branju slovenskih knjig. V umaški knjižici in novigrajski mestni knjižnici smo tako ustanovili slovenski literarni kotiček s slovenskimi knjigami, ki so na voljo vsem, ne le našim članom, ampak vsem someščanom, ki jih to zanima."</p></blockquote> <p>Ob jubileju so 15. maja v Umagu v galeriji Ljudske odprte univerze (Pučko otvoreno učilište) slovesno odprli likovno razstavo z naslovom Mojca in Lea. Svoja dela sta razstavili že od šolskih let povezani ilustratorka Mojca Cerjak iz Slovenskih Konjic in umetniška oblikovalka keramike <strong>Lea Bernetič Zelenko</strong> iz Grožnjana, kjer ima galerijo Porton.</p> <p>To slikovito istrsko naselje je nekoč veljalo za mesto umetnikov, saj so v njem živeli in ustvarjali številni svetovno znani umetniki in umetnice, med njimi tudi Božidar Jakac, Janez Bernik, Janez Pirnat in Marina Abramović. Velik pečat sta v mestu pustila Karel in Sonja Zelenko, poudarja Lea Bernetič Zelenko, toda časi se spreminjajo.</p> <blockquote><p>"V osemdesetih letih je bil umetniški duh mesta veliko bolj opazen. Po zadnji vojni pa se Grožnjan vse bolj komercializira. Pojavljajo se nove vsebine teh prostorov, trgovin, saj ne moremo reči, da gre za galerije … Kar še ohranja stik z umetniškim duhom preteklosti, je galerija Fonticus, kjer se dela mladih umetnikov s končanimi akademijami menjajo na tri tedne."</p></blockquote> <p>Fotografije z odprtja razstave Mojca in Lea ter iz galerije Porton, ki je v Grožnjanu od leta 1982, si lahko ogledate pod člankom.</p> <p>Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja? Sodeč po tem, kar pravi predsednik državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec,</strong> dobro. V pripravi je razpis za male podjetnike.</p> <blockquote><p>"Hvala bogu, epidemija ne vpliva na razvojni program. Lani smo načrtovani denar razdelili in začelo se je graditi. Program se zdaj nadaljuje že junija, prej kot lani, razdelili pa bodo 224 milijonov forintov. Kot kaže, bodo trije večji projekti, 150 milijonov forintov pa bomo razdelili med manjše podjetnike in kmete."</p></blockquote> <p>Več v oddaji. Prisluhnite!</p> </p> Mon, 24 May 2021 19:00:00 +0000 Pozornost ne škodi 66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici? <p>Slovenci na avstrijskem Štajerskem in njihove pravice, lokalne volitve na Hrvaškem, učenje slovenščine med pandemijo, 40 let Kulturnega doma Gorica in 15. etapa dirke po Italiji</p><p><p>Šestinšestdeset let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Predsednica društva člen 7, Pavlova hiša <strong>Suzana Weitlaner</strong> opozarja, da razmere med Slovenci na avstrijskem Koroškem, gradiščanskimi Hrvati in Slovenci na avstrijskem Štajerskem ni mogoče primerjati, saj je teh manj in se za svoje pravice borijo krajši čas. Vseeno pa so veliko dosegli.</p> <blockquote><p>"Razmere so kočljive ... Če Slovenke in Slovence na Štajerskem porineš kam, kamor ne želijo iti, uničiš več, kot želiš doseči. Treba je previdno korak za korakom. Mislim, da smo v teh več kot 30 letih že kar nekaj dosegli."</p></blockquote> <p>Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah.</p> <p>Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Nekaj so jih predstavili na virtualnem strokovno-znanstvenem posvetu, ki ga je pripravil inštitut za narodnostna vprašanja. Na njem so svoje izkušnje s poučevanjem slovenskega jezika na Hrvaškem in v Porabju med pandemijo predstavili nekateri učiteljice in učitelji. Med njimi je bila tudi <strong>Vera Hrga</strong>, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Splitu. Ponosna je, da je njena učenka, ki sicer nima slovenskih korenin, napisala pesniško zbirko v slovenskem in hrvaškem jeziku.</p> <blockquote><p>"V teh težkih časih smo ustvarili tudi nekaj zelo lepega. To je prva knjiga društva Triglav in je rezultat dela te naše učenke pri pouku in ljubezni do slovenščine."</p></blockquote> <p>Pred velikimi preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja praznovanje jubileja. Obiskovalcem je tako na ogled razstava Rokovanje kultur z deli več kot 60 likovnih umetnikov, ki so v preteklih desetletjih gostovali v domu, v katerem si slovenska, italijanska in furlanska kultura podajajo roke.</p> <p>Na dom so Goričani čakali dolga leta. Na začetku prejšnjega stoletja je bilo središče kulturnega in gospodarskega dogajanja Trgovski dom, ki pa so jim ga fašisti odvzeli leta 1926. Šele z izgradnjo kulturnega doma so Goriški Slovenci vnovič pridobili svoj prostor v mestu. Odprtja leta 1981 se z osebno zgodbo spominja predsednik kulturnega doma <strong>Igor Komel</strong>.</p> <blockquote><p>"Ena stvar mi je ostala v spominu, ko je moja nona prvič stopila v Kulturni dom, to je bilo novembra leta 81, mi je dejala: Igor, zdaj me lahko tudi ne bo več, sem spet videla naš kulturni hram."</p></blockquote> <p>Gorico bo 23. maja obiskala tudi kolesarska karavana. Petnajsta etapa dirke po Italiji med Gradežem in Gorico, ki vključuje tudi Goriška brda in Novo Gorico ter skupni trg obeh Goric, Trg Evrope, se bo končala na Travniku v Gorici. To je še en kamenček v mozaiku zglednega čezmejnega sodelovanja v Evropi, poudarjajo pristojni.</p> <p>Kaj pa si ob tem obetata obe Gorici?</p> <p>Prisluhnite oddaji!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174776213 RTVSLO – Prvi 3569 clean 66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici? <p>Slovenci na avstrijskem Štajerskem in njihove pravice, lokalne volitve na Hrvaškem, učenje slovenščine med pandemijo, 40 let Kulturnega doma Gorica in 15. etapa dirke po Italiji</p><p><p>Šestinšestdeset let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Predsednica društva člen 7, Pavlova hiša <strong>Suzana Weitlaner</strong> opozarja, da razmere med Slovenci na avstrijskem Koroškem, gradiščanskimi Hrvati in Slovenci na avstrijskem Štajerskem ni mogoče primerjati, saj je teh manj in se za svoje pravice borijo krajši čas. Vseeno pa so veliko dosegli.</p> <blockquote><p>"Razmere so kočljive ... Če Slovenke in Slovence na Štajerskem porineš kam, kamor ne želijo iti, uničiš več, kot želiš doseči. Treba je previdno korak za korakom. Mislim, da smo v teh več kot 30 letih že kar nekaj dosegli."</p></blockquote> <p>Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah.</p> <p>Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Nekaj so jih predstavili na virtualnem strokovno-znanstvenem posvetu, ki ga je pripravil inštitut za narodnostna vprašanja. Na njem so svoje izkušnje s poučevanjem slovenskega jezika na Hrvaškem in v Porabju med pandemijo predstavili nekateri učiteljice in učitelji. Med njimi je bila tudi <strong>Vera Hrga</strong>, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Splitu. Ponosna je, da je njena učenka, ki sicer nima slovenskih korenin, napisala pesniško zbirko v slovenskem in hrvaškem jeziku.</p> <blockquote><p>"V teh težkih časih smo ustvarili tudi nekaj zelo lepega. To je prva knjiga društva Triglav in je rezultat dela te naše učenke pri pouku in ljubezni do slovenščine."</p></blockquote> <p>Pred velikimi preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja praznovanje jubileja. Obiskovalcem je tako na ogled razstava Rokovanje kultur z deli več kot 60 likovnih umetnikov, ki so v preteklih desetletjih gostovali v domu, v katerem si slovenska, italijanska in furlanska kultura podajajo roke.</p> <p>Na dom so Goričani čakali dolga leta. Na začetku prejšnjega stoletja je bilo središče kulturnega in gospodarskega dogajanja Trgovski dom, ki pa so jim ga fašisti odvzeli leta 1926. Šele z izgradnjo kulturnega doma so Goriški Slovenci vnovič pridobili svoj prostor v mestu. Odprtja leta 1981 se z osebno zgodbo spominja predsednik kulturnega doma <strong>Igor Komel</strong>.</p> <blockquote><p>"Ena stvar mi je ostala v spominu, ko je moja nona prvič stopila v Kulturni dom, to je bilo novembra leta 81, mi je dejala: Igor, zdaj me lahko tudi ne bo več, sem spet videla naš kulturni hram."</p></blockquote> <p>Gorico bo 23. maja obiskala tudi kolesarska karavana. Petnajsta etapa dirke po Italiji med Gradežem in Gorico, ki vključuje tudi Goriška brda in Novo Gorico ter skupni trg obeh Goric, Trg Evrope, se bo končala na Travniku v Gorici. To je še en kamenček v mozaiku zglednega čezmejnega sodelovanja v Evropi, poudarjajo pristojni.</p> <p>Kaj pa si ob tem obetata obe Gorici?</p> <p>Prisluhnite oddaji!</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 17 May 2021 18:00:00 +0000 Korak za korakom do svojih pravic Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.<p>V Italiji se vrata kulturnih ustanov odpirajo, 30 let pozneje ali kaj bi prinesla notifikacija nasledstva avstrijske državne pogodbe, za okrepitev sodelovanja Reke s Slovenijo, finančna podpora porabskim podjetnikom </p><p><p>Z izboljšanjem razmer v Furlaniji - Julijski krajini se postopno vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi, toda previdno ob upoštevanju epidemioloških ukrepov.  Slovensko stalno gledališče v Trstu je svoja vrata vnovič odprlo 8. maja. Obiskovalce že sprejemajo tudi goriška kulturna domova in tamkajšnja kinodvorana. Za vse velja, da so dvorane lahko samo polovično zasedene, obiskovalci pa morajo svoj obisk rezervirati.</p> <blockquote> <p>"Vznemirjenje je prisotno, tudi veselje. Na neki način je videti, kot da se ni tu nič zgodilo, kljub vsemu stopamo tokrat tudi previdno, zaradi vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki so jih še dodatno zaostrili."</p> <p><strong>direktor SSG Trst Danijel Malalan</strong></p> </blockquote> <p>Bliža se 66. obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim (ADP) 7. členom. Kaj je bil vzrok za oblikovanje tega pomembnega člena in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z <strong>dr. Borisom Jesihom</strong> in <strong>dr. Danijelom Grafenauerjem </strong>z Inštituta za narodnostna vprašanja, sourednikoma pred kratkim predstavljenega zbornika z naslovom <a>Avstrijska državna pogodba in slovenska narodna skupost v Avstriji</a>.</p> <blockquote><p>"Gre za neke vrste shakesperjansko vprašanje. Podpisati ali ne podpisati? Dejansko se to vseskozi dogaja. Pravega trenutka za podpis nikoli ni bilo in ga, kot kaže, tudi danes ni."</p> <p><strong>Dr. Boris Jesih</strong></p> </blockquote> <p>Vprašanje je, kaj bi danes noltifikacija nasledstva ADP prinesla Slovencem v Avstriji. Bistvenih razlik verjetno ne bi bilo, tudi odnosi med dražavama se najbrž ne bi poslabšali, meni dr. Jesih, prepričan, da je bil pravi trenutek za notifikacijo ob osamosvojitvi Slovenije zamujen.</p> <blockquote><p>"Trenutek notifikacije bi bil lahko kadarkoli. Gre za uradniški akt..... Vprašanje je, ali bi notificija prinesla kakšno izboljšanje. Zastopam pa mnenje, da tudi v smislu dobrososedskih odnosov ne bi bilo nič narobe, če bi Slovenija to storila."</p> <p><strong>dr. Danijel Grafenauer</strong></p> </blockquote> <p><strong>Dunja Siuc Valković </strong>je dejavna rojakinja z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Slovenka po materi in pol po očetu je zaposlena v enem najuspešnejših podjetij na Hrvaškem, Jadranskem galenskem laboratoriju (JGL grupi), poleg tega pa je družbeno zelo aktivna. V društvu Reški val, kjer se povezujejo intelektualci, premišlja o razvojni usmeritvi Reke in širše okolice. V poslovnem klubu PartneRi podpira kulturne projekte, deluje v različnih pobudah za sodelovanje s  Slovenijo in pri načrtih Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Zdaj se ji obeta tudi vstop v lokalno politiko. Kandidira za mesto v županijski skupščini  in sicer na neodvisni listi, zbrani v okviru društva GPS (Građani prije svega/Najprej državljani).</p> <blockquote><p>"Angažirala sem se, ker menim, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in željami veliko doprinesem mestu in okolici... Izbrala sem opcijo, ki je neodvisna in ni povezana z velikimi strankami. Mislim, da je to dobro, saj lahko neobremenjeno premišljujemo o prihodnosti Reke in županije. Osebno se bom zavzemala za povezovanje gospodarstva z vseučiliščem in Reke ter županije z okolico; s Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Mislim, da lahko samo s povezovanjem in skupnimi interesi kja dejansko naredimo."</p> <p><strong>Dunja Siuc Valković</strong></p> </blockquote> <p>Pridružimo se tudi  članicam likovne skupine v Slovenskem domu Bazovica na Reki, ki jim je epidemija dala dodaten zagon. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174774575 RTVSLO – Prvi 3588 clean Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.<p>V Italiji se vrata kulturnih ustanov odpirajo, 30 let pozneje ali kaj bi prinesla notifikacija nasledstva avstrijske državne pogodbe, za okrepitev sodelovanja Reke s Slovenijo, finančna podpora porabskim podjetnikom </p><p><p>Z izboljšanjem razmer v Furlaniji - Julijski krajini se postopno vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi, toda previdno ob upoštevanju epidemioloških ukrepov.  Slovensko stalno gledališče v Trstu je svoja vrata vnovič odprlo 8. maja. Obiskovalce že sprejemajo tudi goriška kulturna domova in tamkajšnja kinodvorana. Za vse velja, da so dvorane lahko samo polovično zasedene, obiskovalci pa morajo svoj obisk rezervirati.</p> <blockquote> <p>"Vznemirjenje je prisotno, tudi veselje. Na neki način je videti, kot da se ni tu nič zgodilo, kljub vsemu stopamo tokrat tudi previdno, zaradi vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki so jih še dodatno zaostrili."</p> <p><strong>direktor SSG Trst Danijel Malalan</strong></p> </blockquote> <p>Bliža se 66. obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim (ADP) 7. členom. Kaj je bil vzrok za oblikovanje tega pomembnega člena in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z <strong>dr. Borisom Jesihom</strong> in <strong>dr. Danijelom Grafenauerjem </strong>z Inštituta za narodnostna vprašanja, sourednikoma pred kratkim predstavljenega zbornika z naslovom <a>Avstrijska državna pogodba in slovenska narodna skupost v Avstriji</a>.</p> <blockquote><p>"Gre za neke vrste shakesperjansko vprašanje. Podpisati ali ne podpisati? Dejansko se to vseskozi dogaja. Pravega trenutka za podpis nikoli ni bilo in ga, kot kaže, tudi danes ni."</p> <p><strong>Dr. Boris Jesih</strong></p> </blockquote> <p>Vprašanje je, kaj bi danes noltifikacija nasledstva ADP prinesla Slovencem v Avstriji. Bistvenih razlik verjetno ne bi bilo, tudi odnosi med dražavama se najbrž ne bi poslabšali, meni dr. Jesih, prepričan, da je bil pravi trenutek za notifikacijo ob osamosvojitvi Slovenije zamujen.</p> <blockquote><p>"Trenutek notifikacije bi bil lahko kadarkoli. Gre za uradniški akt..... Vprašanje je, ali bi notificija prinesla kakšno izboljšanje. Zastopam pa mnenje, da tudi v smislu dobrososedskih odnosov ne bi bilo nič narobe, če bi Slovenija to storila."</p> <p><strong>dr. Danijel Grafenauer</strong></p> </blockquote> <p><strong>Dunja Siuc Valković </strong>je dejavna rojakinja z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Slovenka po materi in pol po očetu je zaposlena v enem najuspešnejših podjetij na Hrvaškem, Jadranskem galenskem laboratoriju (JGL grupi), poleg tega pa je družbeno zelo aktivna. V društvu Reški val, kjer se povezujejo intelektualci, premišlja o razvojni usmeritvi Reke in širše okolice. V poslovnem klubu PartneRi podpira kulturne projekte, deluje v različnih pobudah za sodelovanje s  Slovenijo in pri načrtih Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Zdaj se ji obeta tudi vstop v lokalno politiko. Kandidira za mesto v županijski skupščini  in sicer na neodvisni listi, zbrani v okviru društva GPS (Građani prije svega/Najprej državljani).</p> <blockquote><p>"Angažirala sem se, ker menim, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in željami veliko doprinesem mestu in okolici... Izbrala sem opcijo, ki je neodvisna in ni povezana z velikimi strankami. Mislim, da je to dobro, saj lahko neobremenjeno premišljujemo o prihodnosti Reke in županije. Osebno se bom zavzemala za povezovanje gospodarstva z vseučiliščem in Reke ter županije z okolico; s Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Mislim, da lahko samo s povezovanjem in skupnimi interesi kja dejansko naredimo."</p> <p><strong>Dunja Siuc Valković</strong></p> </blockquote> <p>Pridružimo se tudi  članicam likovne skupine v Slovenskem domu Bazovica na Reki, ki jim je epidemija dala dodaten zagon. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 10 May 2021 19:00:00 +0000 Kulturno življenje se vrača - postopoma in previdno Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!<p>Volitve na Hrvaškem, Spomeniki prihodnosti in krepitev kulture spominjanja, M.A.J. - Mreža (mladih) Alpe Jadran, projekt Poglej čez in borza čezmejnih praks, monoštrska gimnazija prehaja pod cerkveno okrilje</p><p><p>Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja <strong>Barbara Antolić Vupora</strong>. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev?</p> <p>Predstavljamo projekt <a>Spomeniki prihodnosti,</a> namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji - Julijski krajini med letoma 1920 in 1945 ter predstavitvi spominskih znamenj mladim.</p> <p>Z <strong>Vesno Hodnik</strong> iz Slovenske gospodarske zveze v Celovcu (SGZ) se pogovarjamo o letošnjih načrtih <a>Mreže (mladih) Alpe Jadran</a>, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, z <strong>Jero Jagodic</strong> pa o projektu <a>Poglej čez</a>, ki ga pripravlja SGZ mladi in je namenjen čezmejnemu opravljanju dijaških in študentskih praks.</p> <p>Kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod poroviteljstvo cerkve? Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Sprašujemo odgovorno urednico tednika Porabje <strong>Marijano Sukič</strong>.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174772832 RTVSLO – Prvi 3589 clean Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!<p>Volitve na Hrvaškem, Spomeniki prihodnosti in krepitev kulture spominjanja, M.A.J. - Mreža (mladih) Alpe Jadran, projekt Poglej čez in borza čezmejnih praks, monoštrska gimnazija prehaja pod cerkveno okrilje</p><p><p>Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja <strong>Barbara Antolić Vupora</strong>. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev?</p> <p>Predstavljamo projekt <a>Spomeniki prihodnosti,</a> namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji - Julijski krajini med letoma 1920 in 1945 ter predstavitvi spominskih znamenj mladim.</p> <p>Z <strong>Vesno Hodnik</strong> iz Slovenske gospodarske zveze v Celovcu (SGZ) se pogovarjamo o letošnjih načrtih <a>Mreže (mladih) Alpe Jadran</a>, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, z <strong>Jero Jagodic</strong> pa o projektu <a>Poglej čez</a>, ki ga pripravlja SGZ mladi in je namenjen čezmejnemu opravljanju dijaških in študentskih praks.</p> <p>Kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod poroviteljstvo cerkve? Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Sprašujemo odgovorno urednico tednika Porabje <strong>Marijano Sukič</strong>.</p> <p>Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 03 May 2021 19:00:00 +0000 Maj je tu! Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.<p>Kultura pomagala pri dogovoru o dvojezičnih tablah v Šentjakobu v Rožu, dejavna dr. Jasmina Dlačić, ravnateljica Agica Holec o pouku v Števanovcih, tržaški psiholog Iztok Spetič o mladih v času epidemije</p><p><p>Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kaj je prinesel dogovor? Odgovarjajo trije podpisniki, tedanji predsedniki krovnih slovenskih organizacij, <strong>Valentin Inzko, Marjan Sturm in Bernard Sadovnik</strong>.</p> <p>Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? O precej trnovi poti iskanja dogovora in različnih spodbujevalnih akcijah pripoveduje občinski odbornik <strong>Franz Baumgartner</strong>.</p> <p>Z ravnateljico <strong>Agico Holec</strong> se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom<strong> Iztokom Spetičem</strong> pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.</p> <p>Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico <strong>Jasmino Dlačić</strong>, dobitnico letošnje nagrade za znanost na področju družboslovnih ved, ki jo podeljuje fundacija reške univerze.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> 174771379 RTVSLO – Prvi 3568 clean Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.<p>Kultura pomagala pri dogovoru o dvojezičnih tablah v Šentjakobu v Rožu, dejavna dr. Jasmina Dlačić, ravnateljica Agica Holec o pouku v Števanovcih, tržaški psiholog Iztok Spetič o mladih v času epidemije</p><p><p>Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kaj je prinesel dogovor? Odgovarjajo trije podpisniki, tedanji predsedniki krovnih slovenskih organizacij, <strong>Valentin Inzko, Marjan Sturm in Bernard Sadovnik</strong>.</p> <p>Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? O precej trnovi poti iskanja dogovora in različnih spodbujevalnih akcijah pripoveduje občinski odbornik <strong>Franz Baumgartner</strong>.</p> <p>Z ravnateljico <strong>Agico Holec</strong> se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom<strong> Iztokom Spetičem</strong> pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.</p> <p>Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico <strong>Jasmino Dlačić</strong>, dobitnico letošnje nagrade za znanost na področju družboslovnih ved, ki jo podeljuje fundacija reške univerze.</p> <p>Prisluhnite!</p> </p> Mon, 26 Apr 2021 19:00:00 +0000 Do vidnejše dvojezičnosti tudi z odmevnimi akcijami S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!<p>V Trgovski dom v Gorici se vrača življenje, tudi predsednik Mattarella za ohranitev slovenskega zastopstva v Rimu, jezikovni profili mladih v zamejstvu in pomoč porabskim rojakom pri učenju slovenščine</p><p><p>S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje. Uradno odprtje novih prostorov tamkajšnjega oddelka Narodne in študijske knjižnice ne pomeni zgolj pridobitev večjih prostorov, temveč uresničitev 20 let starega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Trgovski dom je bil na začetku prejšnjega stoletja srce družbenega, kulturnega in gospodarskega dogajanja Slovencev na Goriškem. Z vrnitvijo knjižnice v njen prvotni dom se obuja tudi nekdanje življenje v njem.  Slovesno rezanje traku in pozdravi gostov z obeh strani nekdanje meje dajejo vrnitvi Slovencev v nekdanji dom poseben, zgodovinski pečat, je prepričana senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong>.</p> <blockquote><p>"To je velik praznik, če pomislimo, da je ta palača postala dejansko dom fašistov, ko so jo zgradili naši predniki, in da se, potem ko se knjige žgale na grmadah, predvsem slovenske, da se vračajo tako slovesno v ta prostor... "</p></blockquote> <p>Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije, sta se dogovorila na sestanku v Rimu. Kako pa je s slovenskim zastopstvom v Rimu?</p> <p>Zanima nas, kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem. Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika, kako pojasnjuje predsednica <strong>Andrea Kovacs</strong>. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo največ težav s slovenščino. To je pokazala tudi raziskava o <a>jezikovnih profilih mladih v zamejstvu</a>. Kakšne so ugotovitve?</p> <p>Prisluhnite!</p> <p><a>Tu</a> pa se lahko prijavite na <a>poletno šolo slovenščine na daljavo</a>, ki bo potekala med 25. in 31. julijem.</p></p> 174769673 RTVSLO – Prvi 3573 clean S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!<p>V Trgovski dom v Gorici se vrača življenje, tudi predsednik Mattarella za ohranitev slovenskega zastopstva v Rimu, jezikovni profili mladih v zamejstvu in pomoč porabskim rojakom pri učenju slovenščine</p><p><p>S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje. Uradno odprtje novih prostorov tamkajšnjega oddelka Narodne in študijske knjižnice ne pomeni zgolj pridobitev večjih prostorov, temveč uresničitev 20 let starega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Trgovski dom je bil na začetku prejšnjega stoletja srce družbenega, kulturnega in gospodarskega dogajanja Slovencev na Goriškem. Z vrnitvijo knjižnice v njen prvotni dom se obuja tudi nekdanje življenje v njem.  Slovesno rezanje traku in pozdravi gostov z obeh strani nekdanje meje dajejo vrnitvi Slovencev v nekdanji dom poseben, zgodovinski pečat, je prepričana senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong>.</p> <blockquote><p>"To je velik praznik, če pomislimo, da je ta palača postala dejansko dom fašistov, ko so jo zgradili naši predniki, in da se, potem ko se knjige žgale na grmadah, predvsem slovenske, da se vračajo tako slovesno v ta prostor... "</p></blockquote> <p>Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije, sta se dogovorila na sestanku v Rimu. Kako pa je s slovenskim zastopstvom v Rimu?</p> <p>Zanima nas, kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem. Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika, kako pojasnjuje predsednica <strong>Andrea Kovacs</strong>. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo največ težav s slovenščino. To je pokazala tudi raziskava o <a>jezikovnih profilih mladih v zamejstvu</a>. Kakšne so ugotovitve?</p> <p>Prisluhnite!</p> <p><a>Tu</a> pa se lahko prijavite na <a>poletno šolo slovenščine na daljavo</a>, ki bo potekala med 25. in 31. julijem.</p></p> Mon, 19 Apr 2021 19:00:00 +0000 Veliko več kot simbolni prostor kulture V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine. <p>Novi podžupan Celovca Lojze Dolinar o načrtih, ravnatelj Danilo Katz o utečenem samotestiranju učencev, na Reki prva Hiša otrok, Z ognjem in mečem za spoadanje s fašizmom, vloga gimnazije Monošter </p><p><p>Po nedavnih lokalnih volitvah se na avstrijskem Koroškem vrstijo ustanovne seje novih občinskih svetov. V Celovcu je 8. 4. kot novi župan prisegel Christian Scheider iz stranke Team Kärnten. Z <strong>Lojzetom Dolinarjem</strong>, ki je kandidiral na njegovi listi, pa je koroška prestolnica prvič v zgodovini dobila slovensko govorečega podžupana. Bil je poseben dan, so zapisali na spletni strani slovenskega programa ORF, ki si z vidika slovenske narodne skupnosti zasluži vzdevek zgodovinski. Novi podžupan Lojze Dolinar je namreč prisegel v obeh deželnih jezikih, deželni glavar Peter Kaiser pa mu je čestital v njegovi materinščini.</p> <p>Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev?</p> <blockquote><p>"Zagotovo si bom prizadeval, da bo kaka cesta poimenovana po katerem od pomembnih Slovencev, da bomo dvojezičnost lahko prezentirali bolj sproščeno, kot je bilo to doslej. Tu me zagotovo čakajo veliki izzivi."</p></blockquote> <p>To pomeni, da ima za to podporo v svoji stranki?</p> <blockquote><p>"Če bom znal prepričati poslance, bom zagotovo imel podporo vseh poslancev."</p></blockquote> <p>Kako pa je koroškim Slovencem naklonjen novi župan Christian Scheider?</p> <blockquote><p>"Zagotovo je zelo odprt do Slovencev, ki živijo v Celovcu. Za RTV Slovenija je povedal, da je treba pokopati vse žaljive besede in začeti na novo v smislu dialoga … Za to si moramo prizadevati. S takšno izjavo celovškega župana se odpirajo razne možnosti in perspektive."</p></blockquote> <p>Povabilo k sodelovanju ga je, priznava, presenetilo, tako kot jih je v Team Kärnten presenetil sam volilni izid. Dobili so namreč dve mesti manj kot najmočnejši socialdemokrati. Z njimi in Ljudsko stranko so oblikovali koalicijo, ki bo mestne oblasti vodila prihodnjih šest let.</p> <p>Lojze Dolinar, ki je bil do upokojitev profesor slovenščine in športne vzgoje na slovenski gimnaziji, bo v Celovcu odgovoren za občinska stanovanja, okolje in energijo ter za čezmejno povezovanje v alpsko-jadranskem prostoru. Prav tu vidi veliko priložnosti za okrepitev sodelovanja s Slovenijo.</p> <blockquote><p>"To sodelovanje bo lahko potekalo bolj nekonvencionalno in to na vseh področjih; šolskem, znanstvenem, na področju turizma itd. Živimo v alpsko-jadranskem prostoru in tu imamo razne možnosti povezovanja, tudi prek programov, ki jih financira Evropska unija, prek Interreg programov. Tu se odpirajo vrata za marsikatero zadevo."</p></blockquote> <p>In kakšen Celovec bi si želel ob koncu mandata? Da bi Celovec postal odprto mesto, pravi, da bi bili odprti tudi meščani in da bi k tej odprtosti pripomogli tudi priseljenci, ki predstavljajo petino prebivalstva.</p> <blockquote><p>"Želim si, da bi ljudje iz Slovenije radi prihajali v Celovec in se tu dobro počutili. Predvsem pa si želim, da bo odprtost taka, da bi od teh do zdaj nacionalističnih sil, ki jih še vedno imamo nekaj tudi na Koroškem, ne bo nihče mislil, da je Vrbsko jezero ocean in da je na drugi strani Karavank konec sveta."</p></blockquote> <h2><strong>Samotestiranje učencev je rutina</strong></h2> <p>V Avstriji se vsi učenci, ki obiskujejo pouk v šolah, testirajo trikrat tedensko. Samotestiranje poteka v šolah, opravljajo ga vsi učenci, tudi najmlajši, stari šest let, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku <strong>Danilo Katz</strong>.</p> <blockquote><p>"Samotestiranje učencev je pri nas postalo rutina. Posamezni starši so bili na začetku skeptični, toda s pomočjo informacij in sestankov, ki smo jih imeli z njimi prek spleta, smo vzpostavili zaupanje, ki je pripomoglo k temu, da so vsi starši brez izjeme otroke poslali v šolo."</p></blockquote> <p>Nekaj staršev je na začetku prišlo v šolo, ko pa so videli, za kako enostaven postopek gre, so pomisleki hitro izginili. Enako velja tudi za nekatere učiteljice, ki si niso predstavljale, kako bo organizirano to samotestiranje. Toda tudi one so nato brez zadržkov sprejele to dodatno nalogo.</p> <blockquote><p>"Otroci vse storijo sami. Ko dobijo teste, jih odprejo, z vatirano paličico popraskajo po notranji strani nosu, kar jih mogoče malo požgečka, učiteljica pa nato nakaplja tekočino in rezultat je viden v treh, štirih minutah."</p></blockquote> <p>Pozitivnih izvidov pri učencih ni veliko. Prejšnji teden je bilo pri vseh šolarjih, ki jih je na avstrijskem Koroškem približno 35.000, potrjenih enajst primerov okužbe. Na ljudski šoli v Šmihelu pri Pliberku pozitivnega izida še niso imeli. Okužbe so sicer bile tako pri učencih kot učiteljicah, toda vse v času ustavitev javnega življenja.</p> <p>V primeru pozitivnega izida imajo določen protokol, s katerim so na začetku seznanili tudi starše. V primeru pozitivnega izvida testa otroka odpeljejo iz razreda, obvestijo starše in zdravstveni urad, ki se nato poveže s starši tega učenca. Starši ga odpeljejo na PCR-test ali pa celo pridejo na dom, pravi Danilo Katz.</p> <p>Na avstrijskem Koroškem pouk v šoli poteka nemoteno od 15. februarja naprej, kar vse zelo veseli, pravi ravnatelj. Učenci, še posebej najmlajši, namreč potrebujejo socialne stike.</p> <blockquote><p>"Zaradi tega se mi otroci, ki ne morejo obiskovati pouka v šoli, res smilijo. Vidimo namreč, kako so otroci spet oživeli, kako so veseli, da lahko pridejo v šolo. Testiranje trikrat tedensko pa vzamejo kot del igre in tu ni nobenih težav. Veseli smo, da imamo to možnost."</p></blockquote> <p>Samotestiranje v šoli je pomembno tudi za širšo družbo, dodaja naš sogovornik, saj tako odkrijejo okužbe v družini, ki bi se lahko, če bi šlo za asimptomatske primere, širile naprej.</p> <blockquote><p>"S testiranjem v šolah tudi sami pripomoremo k temu, da bomo, upajmo, čim prej premagali virus."</p></blockquote> <h2><strong>Hiša otrok – za otroke z otroki</strong></h2> <p>Projekt Reka - evropska prestolnica kulture 2020 se v okviru strogih županijskih epidemioloških omejitev, ki veljajo do 17. aprila, okrnjeno nadaljuje še do konca tega meseca in prinaša nove, lepe zgodbe. Ena izmed programskih usmeritev, Hiša otrok, je namreč tudi v resnici zaživela kot hiša in bila 26. marca predstavljena kot zanimivo kulturno središče za najmlajše. Prostore ima v zgradbi nekdanje sušilnice tobaka, v sklopu nastajajoče nove kulturne četrti na Reki, obnovljena pa je po zamisli reškega arhitekta Saše Randića.</p> <p>Za program so pristojne štiri reške kulturne ustanove; Lutkovno gledališče Reka, Muzej moderne in sodobne umetnosti, Art kino in Oddelek za otroke reške knjižnice, ki se je v Hišo otrok tudi preselil.</p> <p>V okviru programa Hiša otrok se je na Reki v preteklih letih že zvrstilo veliko vsebin, ki so najmlajšim predstavile, kaj vse kultura je; od filmskih in gledaliških predstav, koncertov, videoiger do tehnoloških novosti z robotiko in znanstvenih eksperimentov, primerov varstva okolja, iger in sprehodov po naravi.</p> <p>Kot so zapisali, program temelji na prepričanju, da lahko otroci, ki odraščajo v ustvarjalnem okolju, gradijo boljši in lepši svet.</p> <p>Pomemben del programa Hiše otrok bo ustvarjalo reško lutkovno gledališče pod vodstvom ravnateljice <strong>Magdalene Lupi Alvir</strong>, ki v pogovoru z Marjano Mirković pojasnjuje, da je to prva takšna hiša na Hrvaškem.</p> <blockquote><p>"Ideja Hiše otrok je, da ne ustvarjamo samo programa za otroke, temveč skupaj z njimi. To pomeni veliko različnih programov, delavnic, ki vključujejo otroke kot kreativne soustvarjalce."</p></blockquote> <p>Načrtov v štirinadstropni stavbi ne manjka. Na njenem vrhu je tudi prostor za interaktivne programe, katerih sestavni del je povezovanje z občinstvom. Ko se bo pandemija končala, načrtujejo interaktivno gledališče za dojenčke, poimenovano Sladko gledališče. Senzorno gledališče bo namenjeno vsem otrokom, še posebej pa tistim, ki imajo težave v razvoju, v Hiši otrok bodo tudi pripovedno gledališče, različne delavnice; lutkovne, likovno-lutkarske, dramsko igralske, filmske. Svoje programe bosta imela tudi knjižnica in muzej moderne umetnosti, našteva ravnateljica reškega lutkovnega gledališča, ki bo s svojimi programi sodeloval v Hiši otrok. Vse štiri organizacije bodo prispevale k živahnemu dogajanju.</p> <blockquote><p>"Nastala bo nekakšna kreativna umetniška mešanica različnih delavnic za otroke vseh starosti."</p></blockquote> <p>Magdalena Lupi Alvir pa poudarja pomen povezovanja umetnikov na prostoru sosednjih držav in posebej vezi s Slovenijo, ki segajo v njena študentska leta v Ljubljani.</p> <blockquote><p>"Umetniki iz Ljubljane, Maribora, iz Slovenije, ki so nam blizu, so pogosto naši gosti. Prihajajo nove generacije in z njimi novi tako imenovani kreativni prepihi, ki prinašajo novo energijo v gledališko dogajanje na Hrvaškem."</p></blockquote> <p>Oktobra lani je potekal prvi koprodukcijski program reškega lutkovnega gledališča in tamkajšnje Hiše otrok z ljubljansko Hišo otrok in Centrom za kreativnost iz Tinqueuxja, francoske različice Hiše otrok, ki jo vodi slovenska pesnica in prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka Mateja Bizjak Petit.</p> <blockquote><p>"Upam in računam na takšno sodelovanje tudi v prihodnje, saj obogati vse nas, ki sodelujemo v takšnih predstavah."</p></blockquote> <p>Med igralci reškega lutkovnega gledališča je tudi Tilen Kožamelj, ki je na ogledu Hiše otrok na začetku tega meseca v krajšem nastopu na zanimiv način predstavil delo igralca. V Reko, kjer je tretje leto, se je zaljubil.</p> <blockquote><p>"Počutim se zelo dobro, ljudje so me lepo sprejeli, še posebej pa sem zadovoljen zaradi programa, ki ga pripravljamo v gledališču, saj je v smislu sodobnega evropskega lutkarstva zelo napreden. Srečo imam, da sem vključen v progresivne in uspešne projekte, podprte tudi s številnimi nagradami."</p></blockquote> <h2><strong>Z ognjem in mečem</strong></h2> <p>Na pobudo tržaških zgodovinarjev je ob 80. obletnici napada na Jugoslavijo na spletu zaživela razstava <a>Z ognjem in mečem,</a> posvečena italijanski okupaciji nekdanje kraljevine. V sodelovanju s številnimi inštituti je nastala obsežna fotografska razstava, s katero želijo širšemu italijanskemu občinstvu predstaviti temno plat nacionalne zgodovine, ki ostaja številnim še vedno nepoznana.</p> <p>Razstava odpira boleče, zamolčano obdobje italijanske nacionalne zgodovine, ki bi moralo že zdavnaj privreti na dan, menijo njeni pobudniki iz deželnega Inštituta za zgodovino odporništva in sodobnosti Furlanije - Julijske krajine. Zgodovinar in profesor na tržaški univerzi <strong>Raoul Pupo</strong> v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da so tragični dogodki iz časa okupacije italijanske vojske v Jugoslaviji zgodovinarjem dobro poznani, ne pa tudi širši italijanski javnosti.</p> <blockquote><p>"Ker gre za temno plat nacionalne zgodovine, so jo desetletja raje umikali v pozabo tako v politiki kot na ravni institucij in javnosti. Menimo, da je napočil čas oziroma da je nujno, da se s to preteklostjo spopademo."</p></blockquote> <p>Obsežna razstava je razdeljena na deset vsebinskih sklopov, od napada do upora in civilnih vojn, ki jih je spodbudilo razkosanje nekdanje kraljevine Jugoslavije. Posebna poglavja so namenjena fašistični represiji in koncentracijskim taboriščem. Fotografijam in razlagam so tu dodali pričevanja, tako nekdanjih taboriščnikov kot italijanskih vojakov.</p> <blockquote><p>"Prednost smo namenoma dali italijanskim pričevalcem, saj nam njihove zgodbe omogočajo, da lažje razumemo logiko fašističnega zatiranja. Nekdanji vojaki nam povedo, kaj so nameravali oziroma kaj so storili. Teh virov ne moremo obtožiti pristranskosti, sami nam predstavijo svoja dejanja."</p></blockquote> <p>Poleg fotografij in krajše predstavitve ponuja vsak vsebinski sklop tudi poglobljeno razlago z daljšimi intervjuji več kot 80 zgodovinarjev. Med njimi so tudi slovenski strokovnjaki. Pri pripravi razstave je Narodna in študijska knjižnica iz Trsta sodelovala v dveh vlogah, pove zgodovinar <strong>Štefan Čok. </strong>Na voljo so dali fotografski arhiv z nekaterimi fotografijami iz obdobja vojne tako z območja Slovenije kot celotne Jugoslavije.</p> <blockquote><p>"Poudaril bi, da je bila to priložnost, da bi se dotaknili dogajanja leta 1941 na tej strani rapalske meje. Tako smo opozorili na 80. obletnico drugega tržaškega procesa. Nekaj fotografij je vezanih na Opensko strelišče, na Tomažiča in tovariše.</p></blockquote> <p>V Narodni in študijski knjižnici pa so avtorjem razstave pomagali tudi pri povezovanju z drugimi, slovenskimi in hrvaškimi ustanovami. Tako so pri pripravi razstave sodelovali tudi Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane in zagrebški Center za soočanje s preteklostjo dokumenta, ki ga vodi rojakinja Vesna Teršelić.</p> <h2><strong>Zanimiva zgodovina gimnazije v Monoštru</strong></h2> <p>Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je izdala publikacijo, v kateri so zbrane ugotovitve raziskovalnega dela o prvi gimnaziji na območju nekdanje Slovenske krajine, in sicer monoštrski gimnaziji, ki je bila ustanovljena leta 1893. Klaudija Sedar, avtorica knjige z naslovom Gimnazija v Monoštru in njen pomen za Slovence v Slovenski krajini, je Silvi Eöry pojasnila, da se je te teme lotila zato, ker o tej gimnaziji ni bilo veliko znano.</p> <blockquote><p>"Vloga, ki jo je imela ta gimnazija, je bila slabo raziskana in ovrednotena."</p></blockquote> <p>Prekmurci in Porabci so do leta 1920 živeli v skupni pokrajini. Od 18. stoletja po prevodu iz madžarščine poimenovani Slovenska okroglina, nato pa Slovenska krajina.</p> <p>V publikaciji je predstavljena gimnazija v Monoštru od ustanovitve leta 1893 do leta 1948, ko se v Porabju začne narodnostno-kulturni molk. Do leta 1919, ko se je odprla gimnazija v Murski Soboti, je bila to najpomembnejša izobraževalna ustanova za dijake iz Prekmurja in Porabja.</p> <blockquote><p>"Gimnazijo v Monoštru so obiskovali dijaki različnih narodnosti. Največ jih je bilo madžarske in nato nemške narodnosti. Obiskovali pa so jo tudi dijaki Slovenske krajine, kar dokazujejo in potrjujejo šolski letopisi, ki so mi jih pokazali na gimnaziji."</p></blockquote> <p>V letih od 1893 do 1919 je tako znanje na monoštrski gimnaziji nabiralo vsaj sto dijakov s slovenskim maternim jezikom, do leta 1948 pa še vsaj 200.</p> <blockquote><p>"Zanimivo je, da se je njihovo število tudi po ustanovitvi gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Murski Soboti povečevalo."</p></blockquote> <p>Podatki o vpisanih učencih med drugim kažejo, da so številni gimnazijo obiskovali leto ali dve in ne vseh osem let, kolikor je trajalo šolanje, zato se njihovo število spreminja, dodaja Klaudija Sedar.</p> <p>Poleg rednih dijakov so gimnazijo obiskovali tudi izredni, ki so se šolali doma in so opravljali le izpite. To je veljalo tudi za dekleta, ki so se lahko rednemu pouku pridružila v letu 1913/14. Leta 1945 pa so zasebno izobraževanje za dekleta ukinili.</p> <blockquote><p>"Gimnazija je bila dobro organizirana, s poudarkom na učenju jezikov, in njen pomen za dijake iz Slovenske krajine zagotovo ni zanemarljiv. Dijaki so dobili celostno znanje s humanističnim poudarkom, pomembnim za nadaljnje izobraževanje in življenje. Prav ta preplet večkulturnega, večjezičnega, večetničnega učnega okolja je bil izvrstna podlaga za razvoj medkulturne družbe."</p></blockquote> <p>V letih do 1906 do 1948 je na monoštrski gimnaziji maturiralo 187 slovenskih dijakov, od tega 153 z območja današnjega Porabja, največ iz Monoštra, 34 pa s Prekmurja, največ iz Murske Sobote.</p> <p>Več v oddaji. Prisluhnite!</p></p> 174767944 RTVSLO – Prvi 3504 clean V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine. <p>Novi podžupan Celovca Lojze Dolinar o načrtih, ravnatelj Danilo Katz o utečenem samotestiranju učencev, na Reki prva Hiša otrok, Z ognjem in mečem za spoadanje s fašizmom, vloga gimnazije Monošter </p><p><p>Po nedavnih lokalnih volitvah se na avstrijskem Koroškem vrstijo ustanovne seje novih občinskih svetov. V Celovcu je 8. 4. kot novi župan prisegel Christian Scheider iz stranke Team Kärnten. Z <strong>Lojzetom Dolinarjem</strong>, ki je kandidiral na njegovi listi, pa je koroška prestolnica prvič v zgodovini dobila slovensko govorečega podžupana. Bil je poseben dan, so zapisali na spletni strani slovenskega programa ORF, ki si z vidika slovenske narodne skupnosti zasluži vzdevek zgodovinski. Novi podžupan Lojze Dolinar je namreč prisegel v obeh deželnih jezikih, deželni glavar Peter Kaiser pa mu je čestital v njegovi materinščini.</p> <p>Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev?</p> <blockquote><p>"Zagotovo si bom prizadeval, da bo kaka cesta poimenovana po katerem od pomembnih Slovencev, da bomo dvojezičnost lahko prezentirali bolj sproščeno, kot je bilo to doslej. Tu me zagotovo čakajo veliki izzivi."</p></blockquote> <p>To pomeni, da ima za to podporo v svoji stranki?</p> <blockquote><p>"Če bom znal prepričati poslance, bom zagotovo imel podporo vseh poslancev."</p></blockquote> <p>Kako pa je koroškim Slovencem naklonjen novi župan Christian Scheider?</p> <blockquote><p>"Zagotovo je zelo odprt do Slovencev, ki živijo v Celovcu. Za RTV Slovenija je povedal, da je treba pokopati vse žaljive besede in začeti na novo v smislu dialoga … Za to si moramo prizadevati. S takšno izjavo celovškega župana se odpirajo razne možnosti in perspektive."</p></blockquote> <p>Povabilo k sodelovanju ga je, priznava, presenetilo, tako kot jih je v Team Kärnten presenetil sam volilni izid. Dobili so namreč dve mesti manj kot najmočnejši socialdemokrati. Z njimi in Ljudsko stranko so oblikovali koalicijo, ki bo mestne oblasti vodila prihodnjih šest let.</p> <p>Lojze Dolinar, ki je bil do upokojitev profesor slovenščine in športne vzgoje na slovenski gimnaziji, bo v Celovcu odgovoren za občinska stanovanja, okolje in energijo ter za čezmejno povezovanje v alpsko-jadranskem prostoru. Prav tu vidi veliko priložnosti za okrepitev sodelovanja s Slovenijo.</p> <blockquote><p>"To sodelovanje bo lahko potekalo bolj nekonvencionalno in to na vseh področjih; šolskem, znanstvenem, na področju turizma itd. Živimo v alpsko-jadranskem prostoru in tu imamo razne možnosti povezovanja, tudi prek programov, ki jih financira Evropska unija, prek Interreg programov. Tu se odpirajo vrata za marsikatero zadevo."</p></blockquote> <p>In kakšen Celovec bi si želel ob koncu mandata? Da bi Celovec postal odprto mesto, pravi, da bi bili odprti tudi meščani in da bi k tej odprtosti pripomogli tudi priseljenci, ki predstavljajo petino prebivalstva.</p> <blockquote><p>"Želim si, da bi ljudje iz Slovenije radi prihajali v Celovec in se tu dobro počutili. Predvsem pa si želim, da bo odprtost taka, da bi od teh do zdaj nacionalističnih sil, ki jih še vedno imamo nekaj tudi na Koroškem, ne bo nihče mislil, da je Vrbsko jezero ocean in da je na drugi strani Karavank konec sveta."</p></blockquote> <h2><strong>Samotestiranje učencev je rutina</strong></h2> <p>V Avstriji se vsi učenci, ki obiskujejo pouk v šolah, testirajo trikrat tedensko. Samotestiranje poteka v šolah, opravljajo ga vsi učenci, tudi najmlajši, stari šest let, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku <strong>Danilo Katz</strong>.</p> <blockquote><p>"Samotestiranje učencev je pri nas postalo rutina. Posamezni starši so bili na začetku skeptični, toda s pomočjo informacij in sestankov, ki smo jih imeli z njimi prek spleta, smo vzpostavili zaupanje, ki je pripomoglo k temu, da so vsi starši brez izjeme otroke poslali v šolo."</p></blockquote> <p>Nekaj staršev je na začetku prišlo v šolo, ko pa so videli, za kako enostaven postopek gre, so pomisleki hitro izginili. Enako velja tudi za nekatere učiteljice, ki si niso predstavljale, kako bo organizirano to samotestiranje. Toda tudi one so nato brez zadržkov sprejele to dodatno nalogo.</p> <blockquote><p>"Otroci vse storijo sami. Ko dobijo teste, jih odprejo, z vatirano paličico popraskajo po notranji strani nosu, kar jih mogoče malo požgečka, učiteljica pa nato nakaplja tekočino in rezultat je viden v treh, štirih minutah."</p></blockquote> <p>Pozitivnih izvidov pri učencih ni veliko. Prejšnji teden je bilo pri vseh šolarjih, ki jih je na avstrijskem Koroškem približno 35.000, potrjenih enajst primerov okužbe. Na ljudski šoli v Šmihelu pri Pliberku pozitivnega izida še niso imeli. Okužbe so sicer bile tako pri učencih kot učiteljicah, toda vse v času ustavitev javnega življenja.</p> <p>V primeru pozitivnega izida imajo določen protokol, s katerim so na začetku seznanili tudi starše. V primeru pozitivnega izvida testa otroka odpeljejo iz razreda, obvestijo starše in zdravstveni urad, ki se nato poveže s starši tega učenca. Starši ga odpeljejo na PCR-test ali pa celo pridejo na dom, pravi Danilo Katz.</p> <p>Na avstrijskem Koroškem pouk v šoli poteka nemoteno od 15. februarja naprej, kar vse zelo veseli, pravi ravnatelj. Učenci, še posebej najmlajši, namreč potrebujejo socialne stike.</p> <blockquote><p>"Zaradi tega se mi otroci, ki ne morejo obiskovati pouka v šoli, res smilijo. Vidimo namreč, kako so otroci spet oživeli, kako so veseli, da lahko pridejo v šolo. Testiranje trikrat tedensko pa vzamejo kot del igre in tu ni nobenih težav. Veseli smo, da imamo to možnost."</p></blockquote> <p>Samotestiranje v šoli je pomembno tudi za širšo družbo, dodaja naš sogovornik, saj tako odkrijejo okužbe v družini, ki bi se lahko, če bi šlo za asimptomatske primere, širile naprej.</p> <blockquote><p>"S testiranjem v šolah tudi sami pripomoremo k temu, da bomo, upajmo, čim prej premagali virus."</p></blockquote> <h2><strong>Hiša otrok – za otroke z otroki</strong></h2> <p>Projekt Reka - evropska prestolnica kulture 2020 se v okviru strogih županijskih epidemioloških omejitev, ki veljajo do 17. aprila, okrnjeno nadaljuje še do konca tega meseca in prinaša nove, lepe zgodbe. Ena izmed programskih usmeritev, Hiša otrok, je namreč tudi v resnici zaživela kot hiša in bila 26. marca predstavljena kot zanimivo kulturno središče za najmlajše. Prostore ima v zgradbi nekdanje sušilnice tobaka, v sklopu nastajajoče nove kulturne četrti na Reki, obnovljena pa je po zamisli reškega arhitekta Saše Randića.</p> <p>Za program so pristojne štiri reške kulturne ustanove; Lutkovno gledališče Reka, Muzej moderne in sodobne umetnosti, Art kino in Oddelek za otroke reške knjižnice, ki se je v Hišo otrok tudi preselil.</p> <p>V okviru programa Hiša otrok se je na Reki v preteklih letih že zvrstilo veliko vsebin, ki so najmlajšim predstavile, kaj vse kultura je; od filmskih in gledaliških predstav, koncertov, videoiger do tehnoloških novosti z robotiko in znanstvenih eksperimentov, primerov varstva okolja, iger in sprehodov po naravi.</p> <p>Kot so zapisali, program temelji na prepričanju, da lahko otroci, ki odraščajo v ustvarjalnem okolju, gradijo boljši in lepši svet.</p> <p>Pomemben del programa Hiše otrok bo ustvarjalo reško lutkovno gledališče pod vodstvom ravnateljice <strong>Magdalene Lupi Alvir</strong>, ki v pogovoru z Marjano Mirković pojasnjuje, da je to prva takšna hiša na Hrvaškem.</p> <blockquote><p>"Ideja Hiše otrok je, da ne ustvarjamo samo programa za otroke, temveč skupaj z njimi. To pomeni veliko različnih programov, delavnic, ki vključujejo otroke kot kreativne soustvarjalce."</p></blockquote> <p>Načrtov v štirinadstropni stavbi ne manjka. Na njenem vrhu je tudi prostor za interaktivne programe, katerih sestavni del je povezovanje z občinstvom. Ko se bo pandemija končala, načrtujejo interaktivno gledališče za dojenčke, poimenovano Sladko gledališče. Senzorno gledališče bo namenjeno vsem otrokom, še posebej pa tistim, ki imajo težave v razvoju, v Hiši otrok bodo tudi pripovedno gledališče, različne delavnice; lutkovne, likovno-lutkarske, dramsko igralske, filmske. Svoje programe bosta imela tudi knjižnica in muzej moderne umetnosti, našteva ravnateljica reškega lutkovnega gledališča, ki bo s svojimi programi sodeloval v Hiši otrok. Vse štiri organizacije bodo prispevale k živahnemu dogajanju.</p> <blockquote><p>"Nastala bo nekakšna kreativna umetniška mešanica različnih delavnic za otroke vseh starosti."</p></blockquote> <p>Magdalena Lupi Alvir pa poudarja pomen povezovanja umetnikov na prostoru sosednjih držav in posebej vezi s Slovenijo, ki segajo v njena študentska leta v Ljubljani.</p> <blockquote><p>"Umetniki iz Ljubljane, Maribora, iz Slovenije, ki so nam blizu, so pogosto naši gosti. Prihajajo nove generacije in z njimi novi tako imenovani kreativni prepihi, ki prinašajo novo energijo v gledališko dogajanje na Hrvaškem."</p></blockquote> <p>Oktobra lani je potekal prvi koprodukcijski program reškega lutkovnega gledališča in tamkajšnje Hiše otrok z ljubljansko Hišo otrok in Centrom za kreativnost iz Tinqueuxja, francoske različice Hiše otrok, ki jo vodi slovenska pesnica in prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka Mateja Bizjak Petit.</p> <blockquote><p>"Upam in računam na takšno sodelovanje tudi v prihodnje, saj obogati vse nas, ki sodelujemo v takšnih predstavah."</p></blockquote> <p>Med igralci reškega lutkovnega gledališča je tudi Tilen Kožamelj, ki je na ogledu Hiše otrok na začetku tega meseca v krajšem nastopu na zanimiv način predstavil delo igralca. V Reko, kjer je tretje leto, se je zaljubil.</p> <blockquote><p>"Počutim se zelo dobro, ljudje so me lepo sprejeli, še posebej pa sem zadovoljen zaradi programa, ki ga pripravljamo v gledališču, saj je v smislu sodobnega evropskega lutkarstva zelo napreden. Srečo imam, da sem vključen v progresivne in uspešne projekte, podprte tudi s številnimi nagradami."</p></blockquote> <h2><strong>Z ognjem in mečem</strong></h2> <p>Na pobudo tržaških zgodovinarjev je ob 80. obletnici napada na Jugoslavijo na spletu zaživela razstava <a>Z ognjem in mečem,</a> posvečena italijanski okupaciji nekdanje kraljevine. V sodelovanju s številnimi inštituti je nastala obsežna fotografska razstava, s katero želijo širšemu italijanskemu občinstvu predstaviti temno plat nacionalne zgodovine, ki ostaja številnim še vedno nepoznana.</p> <p>Razstava odpira boleče, zamolčano obdobje italijanske nacionalne zgodovine, ki bi moralo že zdavnaj privreti na dan, menijo njeni pobudniki iz deželnega Inštituta za zgodovino odporništva in sodobnosti Furlanije - Julijske krajine. Zgodovinar in profesor na tržaški univerzi <strong>Raoul Pupo</strong> v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da so tragični dogodki iz časa okupacije italijanske vojske v Jugoslaviji zgodovinarjem dobro poznani, ne pa tudi širši italijanski javnosti.</p> <blockquote><p>"Ker gre za temno plat nacionalne zgodovine, so jo desetletja raje umikali v pozabo tako v politiki kot na ravni institucij in javnosti. Menimo, da je napočil čas oziroma da je nujno, da se s to preteklostjo spopademo."</p></blockquote> <p>Obsežna razstava je razdeljena na deset vsebinskih sklopov, od napada do upora in civilnih vojn, ki jih je spodbudilo razkosanje nekdanje kraljevine Jugoslavije. Posebna poglavja so namenjena fašistični represiji in koncentracijskim taboriščem. Fotografijam in razlagam so tu dodali pričevanja, tako nekdanjih taboriščnikov kot italijanskih vojakov.</p> <blockquote><p>"Prednost smo namenoma dali italijanskim pričevalcem, saj nam njihove zgodbe omogočajo, da lažje razumemo logiko fašističnega zatiranja. Nekdanji vojaki nam povedo, kaj so nameravali oziroma kaj so storili. Teh virov ne moremo obtožiti pristranskosti, sami nam predstavijo svoja dejanja."</p></blockquote> <p>Poleg fotografij in krajše predstavitve ponuja vsak vsebinski sklop tudi poglobljeno razlago z daljšimi intervjuji več kot 80 zgodovinarjev. Med njimi so tudi slovenski strokovnjaki. Pri pripravi razstave je Narodna in študijska knjižnica iz Trsta sodelovala v dveh vlogah, pove zgodovinar <strong>Štefan Čok. </strong>Na voljo so dali fotografski arhiv z nekaterimi fotografijami iz obdobja vojne tako z območja Slovenije kot celotne Jugoslavije.</p> <blockquote><p>"Poudaril bi, da je bila to priložnost, da bi se dotaknili dogajanja leta 1941 na tej strani rapalske meje. Tako smo opozorili na 80. obletnico drugega tržaškega procesa. Nekaj fotografij je vezanih na Opensko strelišče, na Tomažiča in tovariše.</p></blockquote> <p>V Narodni in študijski knjižnici pa so avtorjem razstave pomagali tudi pri povezovanju z drugimi, slovenskimi in hrvaškimi ustanovami. Tako so pri pripravi razstave sodelovali tudi Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane in zagrebški Center za soočanje s preteklostjo dokumenta, ki ga vodi rojakinja Vesna Teršelić.</p> <h2><strong>Zanimiva zgodovina gimnazije v Monoštru</strong></h2> <p>Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je izdala publikacijo, v kateri so zbrane ugotovitve raziskovalnega dela o prvi gimnaziji na območju nekdanje Slovenske krajine, in sicer monoštrski gimnaziji, ki je bila ustanovljena leta 1893. Klaudija Sedar, avtorica knjige z naslovom Gimnazija v Monoštru in njen pomen za Slovence v Slovenski krajini, je Silvi Eöry pojasnila, da se je te teme lotila zato, ker o tej gimnaziji ni bilo veliko znano.</p> <blockquote><p>"Vloga, ki jo je imela ta gimnazija, je bila slabo raziskana in ovrednotena."</p></blockquote> <p>Prekmurci in Porabci so do leta 1920 živeli v skupni pokrajini. Od 18. stoletja po prevodu iz madžarščine poimenovani Slovenska okroglina, nato pa Slovenska krajina.</p> <p>V publikaciji je predstavljena gimnazija v Monoštru od ustanovitve leta 1893 do leta 1948, ko se v Porabju začne narodnostno-kulturni molk. Do leta 1919, ko se je odprla gimnazija v Murski Soboti, je bila to najpomembnejša izobraževalna ustanova za dijake iz Prekmurja in Porabja.</p> <blockquote><p>"Gimnazijo v Monoštru so obiskovali dijaki različnih narodnosti. Največ jih je bilo madžarske in nato nemške narodnosti. Obiskovali pa so jo tudi dijaki Slovenske krajine, kar dokazujejo in potrjujejo šolski letopisi, ki so mi jih pokazali na gimnaziji."</p></blockquote> <p>V letih od 1893 do 1919 je tako znanje na monoštrski gimnaziji nabiralo vsaj sto dijakov s slovenskim maternim jezikom, do leta 1948 pa še vsaj 200.</p> <blockquote><p>"Zanimivo je, da se je njihovo število tudi po ustanovitvi gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Murski Soboti povečevalo."</p></blockquote> <p>Podatki o vpisanih učencih med drugim kažejo, da so številni gimnazijo obiskovali leto ali dve in ne vseh osem let, kolikor je trajalo šolanje, zato se njihovo število spreminja, dodaja Klaudija Sedar.</p> <p>Poleg rednih dijakov so gimnazijo obiskovali tudi izredni, ki so se šolali doma in so opravljali le izpite. To je veljalo tudi za dekleta, ki so se lahko rednemu pouku pridružila v letu 1913/14. Leta 1945 pa so zasebno izobraževanje za dekleta ukinili.</p> <blockquote><p>"Gimnazija je bila dobro organizirana, s poudarkom na učenju jezikov, in njen pomen za dijake iz Slovenske krajine zagotovo ni zanemarljiv. Dijaki so dobili celostno znanje s humanističnim poudarkom, pomembnim za nadaljnje izobraževanje in življenje. Prav ta preplet večkulturnega, večjezičnega, večetničnega učnega okolja je bil izvrstna podlaga za razvoj medkulturne družbe."</p></blockquote> <p>V letih do 1906 do 1948 je na monoštrski gimnaziji maturiralo 187 slovenskih dijakov, od tega 153 z območja današnjega Porabja, največ iz Monoštra, 34 pa s Prekmurja, največ iz Murske Sobote.</p> <p>Več v oddaji. Prisluhnite!</p></p> Mon, 12 Apr 2021 19:00:00 +0000 'Bolj sproščena uporaba dvojezičnosti, je velik izziv' Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.<p>Koncert Koroška poje 2021</p><p><p>Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil letos zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen.</p> <p>Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank.</p> <p>Posnetek koncerta, ki so ga premierno predvajali 14. marca letos, lahko poslušate v tokratni oddaji.</p></p> 174766250 RTVSLO – Prvi 3537 clean Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.<p>Koncert Koroška poje 2021</p><p><p>Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil letos zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen.</p> <p>Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank.</p> <p>Posnetek koncerta, ki so ga premierno predvajali 14. marca letos, lahko poslušate v tokratni oddaji.</p></p> Mon, 05 Apr 2021 19:00:00 +0000 Pesem nas povezuje Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!<p>Goriška režiserka Jasmin Kovic o svojem delu in željah, dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe Celovec, o izzivih 170 let stare ustanove, porabski Slovenci o možnosti hitrega testiranja </p><p><p>Mlado goriško režiserko <strong>Jasmin Kovic</strong> Slovenci v Italiji dobro poznajo, saj se je podpisala pod številne uspešne gledališke predstave, muzikale in opere. Večkrat so ji že zaupali pripravo osrednje kulturne proslave ob Prešernovem dnevu, letos pa je režirala tudi dokumentarni film 20 ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.</p> <p>Čeprav je pandemija močno okrnila kulturne dejavnosti, Jasmin Kovic ne sedi križem rok, je zaupala v pogovoru z Nino Klaut.</p> <p>V lanskem letu, izjemno težkem za kulturne ustvarjalce, se je podpisala pod tri predstave: "Mandragolo v beneškem toču" v produkciji slovenskega Beneškega gledališča iz Čedada, otroški muzikal "Gregor in Silvija", ki sicer še čaka na premiero, in opero "Il segreto di Susanna e il telefono", s katero je sodelovala na deželnem opernem festivalu. Delo se je za zaprtimi vrati gledališč nadaljevalo, kar pomeni, da prava kriza šele prihaja, opozarja.</p> <blockquote><p>"Ustvarili smo veliko predstav, ki niso še doživele premier, in to pomeni, da je in bo trg še dolgo prenasičen. Premier niso doživele še predstave pretekle sezone, pa tudi ne predstave te sezone. Mislim, da se bo prava kriza pokazala šele v prihodnjem letu."</p></blockquote> <p>Konec leta 2020 se je prvič preizkusila v vlogi filmske režiserke. Ob dvajsetletnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je v sodelovanju z deželno televizijo RAI pripravila dokumentarni film 20, s katerim so nadomestili tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine.</p> <p>Jasmin Kovic je v preteklih letih večkrat poskrbela za scenarij in režijo osrednjih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku v zamejstvu. Leta 2015 je tako v sodelovanju z Zvezo Slovenskih športnih društev na odru povezala kar 180 nastopajočih.</p> <blockquote><p>"Mislim, da je bil to trenutek, ko sta se spojili dve srci zamejskega udejstvovanja; športna in kulturna dejavnost, zbori in gledališka dejavnost, ki sta v zamejstvu zelo prisotna …  Če omenim vsaj končni del, v katerem sta se res spojili ti dve umetnosti v skladbi "Voda in pena", ki jo je na izvirno besedilo Davida Bandlja uglasbil Patrick Quagiatto, ko se je ritem spojil s športnim gibom in petjem, je bilo to enkratno doživetje, ki se ga še zdaj z veseljem spominjam."</p></blockquote> <p>Na odrske deske je prvič stopila pri 14 letih. V Dramski družini Sedej iz Števerjana se je najprej preizkušala kot igralka, a hitro preskočila v vlogo scenaristke in režiserke. Zadnja leta je v njej dejavna kot umetniška vodja. Skupina se lahko pohvali s številnimi odličji tako na mednarodnih, kot na Slovenskem, Linhartovem festivalu gledaliških skupin.</p> <p>Po opravljenem prvostopenjskem študiju gledaliških ved v Vidmu je študij nadaljevala v Bologni in Veroni, kjer je diplomirala iz operne režije.</p> <blockquote><p>"To je edina akademija, ki ponuja študij operne režije v Italiji. Zanjo sem se odločila, ker je operna režija najbolj kompleksna režija v gledališču, pa tudi zato, ker sem doma v Italiji in je Italija dom opere."</p></blockquote> <p>Jasmin Kovic je dejavna tudi v številnih odborih slovenskih društev v Italiji. Današnji čas bi morali videti kot priložnost za prevetritev, razmislek o tem, kako stopiti v korak s časom.</p> <blockquote><p>"V slovenskem prostoru v Italiji si želim, da se ne bi bali novih izzivov. Da bi jih znali brati kot priložnost, za prenovo in prenavljanje in da bi v odbore sprejemali mlade člane, da bi se zanesli na njihovo novo vizijo na svet in na njihovo kreativnost."</p></blockquote> <p>Ne le na področju kulture, dodaja, tudi v primeru gospodarstva in turizma bi morali mladim, ki si pogosto izkušnje nabirajo v tujini, bolj zaupati. Kljub zamrznitvi številnih dejavnosti med pandemijo ostaja optimistična.</p> <blockquote><p>"Želela bi si manj pritoževanja in več treznega planiranja."</p></blockquote> <h2><strong>'Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija'</strong></h2> <p>Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. V Celovcu tako že več kot 30 let deluje dvojezična ljudska šola, vrtec obiskuje 75 otrok, od lani pa imajo v prestolnici Koroške tudi prve dvojezične jasli, v katerih je 15 otrok. Zanimanje za vpis najmlajših vanje je tako veliko, da bodo organizirali še eno skupino, pojasnjuje direktor <strong>dr. Karl Hren</strong>.</p> <p>Uradu zveznega kanclerja na Dunaju so prijavili poseben projekt Dvojezičnost od 1 do 10, s katerim želijo ponuditi kakovostno dvojezično vzgojo.</p> <blockquote><p>"Prednost Mohorjeve je, da pokrivamo celotno starostno strukturo otrok od prvega do desetega leta starosti. Še posebej želimo okrepiti dvojezično vzgojo v jaslih. Kot manjšina imamo na Koroškem premalo takšnih ustanov, saj je zanimanje veliko večje od možnosti."</p></blockquote> <p>Če manjšina sama takšnih možnosti ne ponuja, starši vpišejo otroke v nemško govoreče vzgojne ustanove, meni direktor celovške Mohorjeve in opozarja na zelo pomemben prehod iz ene v drugo starostno skupino, saj lahko le tako zagotovijo kakovostno, dobro zanje obeh jezikov ob koncu ljudske šole.</p> <p>Poleg tega imajo tudi dijaški dom, v središču Celovca pa tudi več obnovljenih stanovanj, ki jih oddajajo. Na Dunaju Mohorjeva družba upravlja hotel in študentski dom Korotan, ki je v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH), ter Knafljevo ustanovo v lasti ljubljanske univerze.</p> <p>Sodelovanje z obema lastnikoma je dobro, pravi Karl Hren. Še posebej to velja za ljubljansko univerzo kot osrednjo izobraževalno znanstveno ustanovo v Sloveniji, ki ima svoj prostor tudi v eni od velikih evropskih prestolnic, kjer ji Mohorjeva kot avstrijska družba ponuja svoje znanje in izkušnje.</p> <blockquote><p>"Mislim, da je to dobra kombinacija sodelovanja ene osrednjih slovenskih ustanov z zamejsko organizacijo, kar se prepozna tudi pri razvoju Knafljeve ustanove."</p></blockquote> <p>Za hotel in študentski dom Korotan pa je pomembno, da ima Mohorjeva v lastniku, Slovenskem državnem holdingu, pomembnega strateškega partnerja, poudarja direktor družbe. Prek njega so namreč vključeni tudi drugi partnerji, resor za znanost in izobraževanje ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.</p> <blockquote><p>"Ta kombinacija bo pomembna tudi za nadaljnji razvoj te hiše. Korotan je kombinacija različnih dejavnosti. Pretežni del hiše je študentski dom, hotel daje podlago za dolgoročni gospodarski razvoj, tu je še Slovenski kulturni center. To je posebnost, ki krepi slovensko prisotnost na Dunaju, in to je treba upoštevati tudi pri statusu Korotana."</p></blockquote> <p>Hotel in študentski dom Korotan je uvrščen med portfeljske naložbe Slovenskega državnega holdinga, čeprav gre za kombinacijo različnih dejavnosti in bi zato moral biti med strateškimi naložbami Slovenije, je prepričan Karl Hren. Na to so SDH že večkrat opozorili, saj bi morali uspešnost Korotana meriti širše, ne samo kapitalsko monetarno.</p> <p>In prihodnost celovške Mohorjeve družbe? Kot pojasnjuje naš sogovornik, eden od dveh njenih direktorjev, bo ta v znamenju sprememb in iskanja inovativnih pristopov.</p> <blockquote><p>"Če pomislim na knjige, tiskano besedo, imamo digitalizacijo, ki spreminja ta segment delovanja. Spremljati moramo razvoj in slediti novim možnostim. Enako velja za vzgojno-izobraževalno dejavnost, skrb za naše najmlajše otroke. Tudi tu moramo v korak s časom, se spreminjati."</p></blockquote> <p>Osnovni namen celovške Mohorjeve družbe, krepiti dvojezičnost na avstrijskem Koroškem, ostaja, potrebne pa so spremembe metod, je prepričan Karl Hren.</p> <blockquote><p>"Po mojih oceni je Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija. Skušamo biti moderni in nadgraditi svoje dejavnosti v vseh segmentih."</p></blockquote> <h2><strong>Hitri antigenski testi za rojake v Porabju</strong></h2> <p>V prostorih nekdanje stražnice pri graničarskem muzeju v Čepincih ob torkih zjutraj med osmo in deveto po novem potekajo testiranja s hitrimi antigenskimi testi. Na omenjeni testni točki, ki je poskusno zaživela 16. marca, se je 23. marca testiralo 29 ljudi, po večini iz Porabja, kar pomeni, da je bila odločitev za postavitev testne točke pravilna, je Silvi Eöry povedala generalna konzulka RS v Monoštru <strong>Metka Lajnšček</strong>.</p> <p>S pristojnimi slovenskimi ustanovami so se dogovorili, da poskusno uvedejo posebno točko za hitro testiranje, da vidijo, ali je interes. In je bil.</p> <blockquote><p>"Vidimo, da je zanimanje za to možnost, s katero želimo olajšati vstop predvsem našim porabskim rojakom, ki so že tako prikrajšani. Od treh prestopnih točk je namreč odprt samo mejni prehod Verica–Čepinci."</p></blockquote> <p>Na Madžarskem hitro testiranje ni brezplačno in ga ni mogoče hitro opraviti.</p> <blockquote><p>"Našim porabskim rojakom želimo oziroma smo želeli olajšati prehod meje. Kot vidimo, je ta interes dovolj velik in bo testiranje potekalo, dokler bodo ukrepi veljali."</p></blockquote> <p>Da je možnost dobrodošla, se strinja tudi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem <strong>Andrea Kovacs</strong>.</p> <blockquote><p>"Veseli smo, da imamo to priložnost. So družine, ki imajo sorodnike v Sloveniji, imamo službene obveznosti, opravke, vendar za prestop meje po tej novi uredbi potrebujemo negativen izvid hitrega testa. Na Madžarskem je za hitro testiranje treba plačati 50 evrov, tudi možnosti zanj ni veliko. Tu se vidi, da je kar nekaj ljudi, ki mora prečkati mejo."</p></blockquote> <p>Sicer pa se tudi na Madžarskem epidemične razmere slabšajo, vse več je okuženih, umrlih, vse več mladih je na oddelkih za intenzivno nego. Neupoštevanje strogih ukrepov pa zdaj tudi kaznujejo, dodaja Andrea Kovacs.</p> <blockquote><p>"Vsi upamo, da bomo čim prej mimo tega, ampak za zdaj še nismo, ker povsod slišiš, da vrha še nismo dosegli."</p></blockquote> <p>Upanje daje cepljenje. Na Madžarskem so cepili že 16 odstotkov državljanov, razmere pa bi se lahko začele zboljševati, ko bo cepljenih 25, 30 odstotkov ljudi.</p> <p>Hitro testiranje v Čepincih je ob strokovni pomoči murskosoboške splošne bolnišnice organizirala občina Šalovci in župan <strong>Iztok Fartek</strong> je predlog takoj podprl, pravi:</p> <blockquote><p>"Zelo radi sodelujemo v takšnih akcijah, saj vemo, da pomagamo našim zamejcem, pa tudi našim občanom in občankam pri nemotenem prehodu meje, da se jim ni treba voziti v Mursko Soboto."</p></blockquote> <p>Kako pandemija vpliva na življenje ob meji? Tudi o tem več v oddaji. Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174764542 RTVSLO – Prvi 3569 clean Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!<p>Goriška režiserka Jasmin Kovic o svojem delu in željah, dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe Celovec, o izzivih 170 let stare ustanove, porabski Slovenci o možnosti hitrega testiranja </p><p><p>Mlado goriško režiserko <strong>Jasmin Kovic</strong> Slovenci v Italiji dobro poznajo, saj se je podpisala pod številne uspešne gledališke predstave, muzikale in opere. Večkrat so ji že zaupali pripravo osrednje kulturne proslave ob Prešernovem dnevu, letos pa je režirala tudi dokumentarni film 20 ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.</p> <p>Čeprav je pandemija močno okrnila kulturne dejavnosti, Jasmin Kovic ne sedi križem rok, je zaupala v pogovoru z Nino Klaut.</p> <p>V lanskem letu, izjemno težkem za kulturne ustvarjalce, se je podpisala pod tri predstave: "Mandragolo v beneškem toču" v produkciji slovenskega Beneškega gledališča iz Čedada, otroški muzikal "Gregor in Silvija", ki sicer še čaka na premiero, in opero "Il segreto di Susanna e il telefono", s katero je sodelovala na deželnem opernem festivalu. Delo se je za zaprtimi vrati gledališč nadaljevalo, kar pomeni, da prava kriza šele prihaja, opozarja.</p> <blockquote><p>"Ustvarili smo veliko predstav, ki niso še doživele premier, in to pomeni, da je in bo trg še dolgo prenasičen. Premier niso doživele še predstave pretekle sezone, pa tudi ne predstave te sezone. Mislim, da se bo prava kriza pokazala šele v prihodnjem letu."</p></blockquote> <p>Konec leta 2020 se je prvič preizkusila v vlogi filmske režiserke. Ob dvajsetletnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je v sodelovanju z deželno televizijo RAI pripravila dokumentarni film 20, s katerim so nadomestili tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine.</p> <p>Jasmin Kovic je v preteklih letih večkrat poskrbela za scenarij in režijo osrednjih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku v zamejstvu. Leta 2015 je tako v sodelovanju z Zvezo Slovenskih športnih društev na odru povezala kar 180 nastopajočih.</p> <blockquote><p>"Mislim, da je bil to trenutek, ko sta se spojili dve srci zamejskega udejstvovanja; športna in kulturna dejavnost, zbori in gledališka dejavnost, ki sta v zamejstvu zelo prisotna …  Če omenim vsaj končni del, v katerem sta se res spojili ti dve umetnosti v skladbi "Voda in pena", ki jo je na izvirno besedilo Davida Bandlja uglasbil Patrick Quagiatto, ko se je ritem spojil s športnim gibom in petjem, je bilo to enkratno doživetje, ki se ga še zdaj z veseljem spominjam."</p></blockquote> <p>Na odrske deske je prvič stopila pri 14 letih. V Dramski družini Sedej iz Števerjana se je najprej preizkušala kot igralka, a hitro preskočila v vlogo scenaristke in režiserke. Zadnja leta je v njej dejavna kot umetniška vodja. Skupina se lahko pohvali s številnimi odličji tako na mednarodnih, kot na Slovenskem, Linhartovem festivalu gledaliških skupin.</p> <p>Po opravljenem prvostopenjskem študiju gledaliških ved v Vidmu je študij nadaljevala v Bologni in Veroni, kjer je diplomirala iz operne režije.</p> <blockquote><p>"To je edina akademija, ki ponuja študij operne režije v Italiji. Zanjo sem se odločila, ker je operna režija najbolj kompleksna režija v gledališču, pa tudi zato, ker sem doma v Italiji in je Italija dom opere."</p></blockquote> <p>Jasmin Kovic je dejavna tudi v številnih odborih slovenskih društev v Italiji. Današnji čas bi morali videti kot priložnost za prevetritev, razmislek o tem, kako stopiti v korak s časom.</p> <blockquote><p>"V slovenskem prostoru v Italiji si želim, da se ne bi bali novih izzivov. Da bi jih znali brati kot priložnost, za prenovo in prenavljanje in da bi v odbore sprejemali mlade člane, da bi se zanesli na njihovo novo vizijo na svet in na njihovo kreativnost."</p></blockquote> <p>Ne le na področju kulture, dodaja, tudi v primeru gospodarstva in turizma bi morali mladim, ki si pogosto izkušnje nabirajo v tujini, bolj zaupati. Kljub zamrznitvi številnih dejavnosti med pandemijo ostaja optimistična.</p> <blockquote><p>"Želela bi si manj pritoževanja in več treznega planiranja."</p></blockquote> <h2><strong>'Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija'</strong></h2> <p>Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. V Celovcu tako že več kot 30 let deluje dvojezična ljudska šola, vrtec obiskuje 75 otrok, od lani pa imajo v prestolnici Koroške tudi prve dvojezične jasli, v katerih je 15 otrok. Zanimanje za vpis najmlajših vanje je tako veliko, da bodo organizirali še eno skupino, pojasnjuje direktor <strong>dr. Karl Hren</strong>.</p> <p>Uradu zveznega kanclerja na Dunaju so prijavili poseben projekt Dvojezičnost od 1 do 10, s katerim želijo ponuditi kakovostno dvojezično vzgojo.</p> <blockquote><p>"Prednost Mohorjeve je, da pokrivamo celotno starostno strukturo otrok od prvega do desetega leta starosti. Še posebej želimo okrepiti dvojezično vzgojo v jaslih. Kot manjšina imamo na Koroškem premalo takšnih ustanov, saj je zanimanje veliko večje od možnosti."</p></blockquote> <p>Če manjšina sama takšnih možnosti ne ponuja, starši vpišejo otroke v nemško govoreče vzgojne ustanove, meni direktor celovške Mohorjeve in opozarja na zelo pomemben prehod iz ene v drugo starostno skupino, saj lahko le tako zagotovijo kakovostno, dobro zanje obeh jezikov ob koncu ljudske šole.</p> <p>Poleg tega imajo tudi dijaški dom, v središču Celovca pa tudi več obnovljenih stanovanj, ki jih oddajajo. Na Dunaju Mohorjeva družba upravlja hotel in študentski dom Korotan, ki je v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH), ter Knafljevo ustanovo v lasti ljubljanske univerze.</p> <p>Sodelovanje z obema lastnikoma je dobro, pravi Karl Hren. Še posebej to velja za ljubljansko univerzo kot osrednjo izobraževalno znanstveno ustanovo v Sloveniji, ki ima svoj prostor tudi v eni od velikih evropskih prestolnic, kjer ji Mohorjeva kot avstrijska družba ponuja svoje znanje in izkušnje.</p> <blockquote><p>"Mislim, da je to dobra kombinacija sodelovanja ene osrednjih slovenskih ustanov z zamejsko organizacijo, kar se prepozna tudi pri razvoju Knafljeve ustanove."</p></blockquote> <p>Za hotel in študentski dom Korotan pa je pomembno, da ima Mohorjeva v lastniku, Slovenskem državnem holdingu, pomembnega strateškega partnerja, poudarja direktor družbe. Prek njega so namreč vključeni tudi drugi partnerji, resor za znanost in izobraževanje ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.</p> <blockquote><p>"Ta kombinacija bo pomembna tudi za nadaljnji razvoj te hiše. Korotan je kombinacija različnih dejavnosti. Pretežni del hiše je študentski dom, hotel daje podlago za dolgoročni gospodarski razvoj, tu je še Slovenski kulturni center. To je posebnost, ki krepi slovensko prisotnost na Dunaju, in to je treba upoštevati tudi pri statusu Korotana."</p></blockquote> <p>Hotel in študentski dom Korotan je uvrščen med portfeljske naložbe Slovenskega državnega holdinga, čeprav gre za kombinacijo različnih dejavnosti in bi zato moral biti med strateškimi naložbami Slovenije, je prepričan Karl Hren. Na to so SDH že večkrat opozorili, saj bi morali uspešnost Korotana meriti širše, ne samo kapitalsko monetarno.</p> <p>In prihodnost celovške Mohorjeve družbe? Kot pojasnjuje naš sogovornik, eden od dveh njenih direktorjev, bo ta v znamenju sprememb in iskanja inovativnih pristopov.</p> <blockquote><p>"Če pomislim na knjige, tiskano besedo, imamo digitalizacijo, ki spreminja ta segment delovanja. Spremljati moramo razvoj in slediti novim možnostim. Enako velja za vzgojno-izobraževalno dejavnost, skrb za naše najmlajše otroke. Tudi tu moramo v korak s časom, se spreminjati."</p></blockquote> <p>Osnovni namen celovške Mohorjeve družbe, krepiti dvojezičnost na avstrijskem Koroškem, ostaja, potrebne pa so spremembe metod, je prepričan Karl Hren.</p> <blockquote><p>"Po mojih oceni je Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija. Skušamo biti moderni in nadgraditi svoje dejavnosti v vseh segmentih."</p></blockquote> <h2><strong>Hitri antigenski testi za rojake v Porabju</strong></h2> <p>V prostorih nekdanje stražnice pri graničarskem muzeju v Čepincih ob torkih zjutraj med osmo in deveto po novem potekajo testiranja s hitrimi antigenskimi testi. Na omenjeni testni točki, ki je poskusno zaživela 16. marca, se je 23. marca testiralo 29 ljudi, po večini iz Porabja, kar pomeni, da je bila odločitev za postavitev testne točke pravilna, je Silvi Eöry povedala generalna konzulka RS v Monoštru <strong>Metka Lajnšček</strong>.</p> <p>S pristojnimi slovenskimi ustanovami so se dogovorili, da poskusno uvedejo posebno točko za hitro testiranje, da vidijo, ali je interes. In je bil.</p> <blockquote><p>"Vidimo, da je zanimanje za to možnost, s katero želimo olajšati vstop predvsem našim porabskim rojakom, ki so že tako prikrajšani. Od treh prestopnih točk je namreč odprt samo mejni prehod Verica–Čepinci."</p></blockquote> <p>Na Madžarskem hitro testiranje ni brezplačno in ga ni mogoče hitro opraviti.</p> <blockquote><p>"Našim porabskim rojakom želimo oziroma smo želeli olajšati prehod meje. Kot vidimo, je ta interes dovolj velik in bo testiranje potekalo, dokler bodo ukrepi veljali."</p></blockquote> <p>Da je možnost dobrodošla, se strinja tudi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem <strong>Andrea Kovacs</strong>.</p> <blockquote><p>"Veseli smo, da imamo to priložnost. So družine, ki imajo sorodnike v Sloveniji, imamo službene obveznosti, opravke, vendar za prestop meje po tej novi uredbi potrebujemo negativen izvid hitrega testa. Na Madžarskem je za hitro testiranje treba plačati 50 evrov, tudi možnosti zanj ni veliko. Tu se vidi, da je kar nekaj ljudi, ki mora prečkati mejo."</p></blockquote> <p>Sicer pa se tudi na Madžarskem epidemične razmere slabšajo, vse več je okuženih, umrlih, vse več mladih je na oddelkih za intenzivno nego. Neupoštevanje strogih ukrepov pa zdaj tudi kaznujejo, dodaja Andrea Kovacs.</p> <blockquote><p>"Vsi upamo, da bomo čim prej mimo tega, ampak za zdaj še nismo, ker povsod slišiš, da vrha še nismo dosegli."</p></blockquote> <p>Upanje daje cepljenje. Na Madžarskem so cepili že 16 odstotkov državljanov, razmere pa bi se lahko začele zboljševati, ko bo cepljenih 25, 30 odstotkov ljudi.</p> <p>Hitro testiranje v Čepincih je ob strokovni pomoči murskosoboške splošne bolnišnice organizirala občina Šalovci in župan <strong>Iztok Fartek</strong> je predlog takoj podprl, pravi:</p> <blockquote><p>"Zelo radi sodelujemo v takšnih akcijah, saj vemo, da pomagamo našim zamejcem, pa tudi našim občanom in občankam pri nemotenem prehodu meje, da se jim ni treba voziti v Mursko Soboto."</p></blockquote> <p>Kako pandemija vpliva na življenje ob meji? Tudi o tem več v oddaji. Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 29 Mar 2021 19:00:00 +0000 'Novih izzivov se ne smemo bati' Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite! <p>Ddr. Marian Wakounig o avstrijskih ukrepih za blažitev posledic pandemije, Livio Semolič o obnovi narodnih domov v Trstu in Gorici, 40 let Odprte meje, prehranska dediščina Pomurja in Porabja</p><p><p>Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan <strong>ddr. Marian Wakounig</strong>, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu. Sprejeti ukrepi so državo stali več kot 33 milijard evrov, od tega so sedem milijard evrov namenili za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je delodajalcem omogočil ohranitev delovnih mest in ki nsodi med enega najučinkovitejših.</p> <p>Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. V letu 2020 je namreč BDP v primerjavi z letom prej padel za kar deset odstotkov oziroma 40 milijard evrov.</p> <blockquote><p>"Bankirji ugotavljajo, da je to največji upad po drugi svetovni vojni."</p></blockquote> <p>Poleg pol milijona zaposlenih, ki imajo skrajšan delovni čas, je pol milijona ljudi v Avstriji ostalo brez zaposlitve, kar pomeni, da je milijon prebivalcev ta hip v negotovih delovnih razmerjih. Najbolj prizadet je turizem in z njim povezane dejavnosti.</p> <p>Prizadetim bo davčna uprava med drugim pomagala z možnostjo plačila davkov po obrokih, in sicer kar 36 mesecev in ne le eno leto, kot je to veljalo doslej. Izgube iz lanskega leta pa bodo lahko poravnali z dobički iz let 2018 in 2019. Država, ki prizadetim podjetjem krije fiksne stroške, je nadomestila tudi izpad prihodkov podjetjem, ki so morala ustaviti svoje dejavnosti novembra in decembra lani.</p> <blockquote><p>"Vzeli smo denar, ki smo ga imeli na razpolago, in ga namenili zaposlenim, podjetnikom, kulturno dejavnost ... Če kdo tu kritizira Avstrijo, ne pozna vseh dejstev in razmer v drugih državah. Po eni od raziskav je naša država povsem v vrhu po pomoči prizadetim."</p></blockquote> <p>Pomagajo tudi kulturni dejavnosti in društvom, ki jih je v Avstriji vsaj 60.000. Za njih so ustanovili poseben sklad, iz katerega kulturna društva črpajo denar, pojasnjuje ddr. Marian Wakounig.</p> <blockquote><p>"Pomembno nam je, da zagotovimo obstoj teh kulturnih društev. Glavni turistični proizvod Avstrije ni šport, niso Alpe, to je naša kultura. K nam prihajajo obiskovalci kulturnih prireditev z vsega sveta in če ne bi subvencionirali tega, bi se odrekli vsemu, po čimer slovi Dunaj, ki je mesto kulture in glasbe."</p></blockquote> <p>Sicer pa se tudi pri naših severnih sosedih razmere hitro poslabšujejo in zagon gospodarstva bo mogoč šele, ko bo epidemija pod nadzorom in bo dosežena precepljenost.</p> <h2><strong>Trije Narodni domovi (skoraj) v rokah Slovencev</strong></h2> <p>Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje vnovič najemati posojila. Denar iz Rima naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, ki se bodo kmalu rešili, je prepričan deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze <strong>Livio Semolič</strong>, zadnjih 15 let tesno povezan s prenosom narodnih domov v roke slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini (FJK). Najbolj prav s Trgovskim domom v Gorici, ki je prvi dočakal prenovo.</p> <p>Leta 2006 je takrat deželna vlada z njim podpisala pogodbo o svetovanju, da bi končno začeli postopek prenosa nepremičnin, ki ga določa 19. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.</p> <p>Na začetku je bilo veliko težav. Zakon namreč jasno določa, da organizacijam, ki delujejo v teh domovih, nihče ne more odrediti izselitve, zato so morali čakati, da se posamezni prostori izpraznijo in nato začeti postopke za njihov prenos. Največja težava pa je bil denar za obnovo izpraznjenih prostorov, saj zakon ne omenja financiranja obnove, se začetkov spominja Livio Semolič.</p> <p>Po 15 letih je v Trgovskem domu v Gorici v pritličju urejena nova knjižnica, poimenovana po Damirju Feiglu, znanem goriškem kulturnem delavcu in pisatelju. Že zdaj zelo pomembna ustanova bo v prihodnje postala še pomembnejša, je prepričan naš sogovornik.</p> <blockquote><p>"V teh novih prostorih v središču mesta, ki predstavljajo pravo izložbo naše skupnosti. Če je danes to prostor srečevanja predvsem mladih, računam, da bo v prihodnje to postal pravi večkulturni center."</p></blockquote> <p>Slovesno odprtje prenovljenih prostorov knjižnice so morali zaradi epidemije preložiti na april. V drugo nadstropje Trgovskega doma naj bi se kmalu vselili obe slovenski glasbeni šoli – Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Četrto podstrešno nadstropje pa je namenjeno obema krovnima organizacijama, vendar je pred tem nujno temeljite obnove.</p> <p>Livio Semolič je intenzivno vpet tudi v obnovo še enega narodnega doma in sicer pri Svetem Ivanu v Trstu. Tudi tu se je začelo že pred skoraj 15 leti, ko je dežela FJK pod vodstvom Riccarda Illyja in na pobudo Mirka Špacapana za obnovo namenila 1,5 milijona evrov.</p> <blockquote><p>"Sledilo je mučno in dolgotrajno dogovarjanje z deželo, da smo z mrtve točke premaknili prenos in obnovo poslopja. Januarja letos so se začela obnovitvena dela, ki naj bi bila končana leta 2023."</p></blockquote> <p>V Narodnem domu pri Svetem Ivanu bodo prostori za Slovenski raziskovalni inštitut in Narodno in študijsko knjižnico. Denar za obnovo obeh domov, ki sicer nista v lasti slovenske narodne skupnosti, je prispevala dežela FJK.</p> <blockquote><p>"Dežela se je dobro odrezala, saj je za obnovo Trgovskega doma v Gorici in Narodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu namenila pet milijonov evrov."</p></blockquote> <p>Posebna zgodba pa je Narodni dom v središču Trsta, v ulici Filzi, požgan pred dobrimi sto leti in lani slovesno vrnjen slovenski narodni skupnosti. Za dejanski prenos lastništva na Fundacijo Narodni dom pa mora italijanski parlament spremeniti prav 19. člen zaščitnega zakona. Postopki za to so pripravljeni in bodo v kratkem končani, je optimistična senatorka Tatjana Rojc.</p> <h2><strong>Meja mora ostati odprta</strong></h2> <p>Pretekli konec tedna bi občini Dolina in Hrpelje-Kozina zaznamovali 40 let pohoda Odprta meja, ki simbolizira čezmejno sodelovanje in prijateljstvo. Zaradi pandemije je tradicionalno srečanje že drugo leto zapored odpadlo. Ker pa je poziv k odprti meji danes še kako aktualen, sta se župana pobratenih občin kljub vsemu odločila zaznamovati okroglo obletnico.</p> <p>Čezmejni pohod v dolini Glinščice je bila vizionarska ideja, ki je v osemdesetih letih omogočila prost prehod zaprte meje. Nekdanji župan občine Dolina <strong>Boris Pangerc,</strong> ki se je kot dejavni član domačega kulturnega društva udeležil prvega pohoda, v pogovoru s Špelo Lenardič ugotavlja, da je bila to revolucionarna ideja. Na pohod se je namreč 27. marca 1981 odpravilo več sto ljudi.</p> <blockquote><p>"Tisti pohod mi je resnično ostal v spominu, saj je bilo takrat na celotnem Tržaškem ozemlju čutiti posebno razpoloženje. Meja je vedno pomenila nekaj utesnjenega, zdaj pa je bila naenkrat dana možnost, da greš čez maloobmejni prehod svobodno, da te nihče pri tem ne ovira. Imeli smo občutek, da smo zadihali."</p></blockquote> <p>Zamisel za pohod brez meja se je porodila nekdanjemu županu občine Dolina Edvinu Švabu, ki je veliko moči vlagal v sožitje med sosednjima narodoma.</p> <p>Trudil se je, da bi naroda na Tržaškem sodelovala, in ohranjal stike z italijansko manjšino v Sloveniji. In od tu verjetno tudi ideja, da bi vsaj en dan v letu odprli to mejo in pustili ljudem, da se svobodno družijo, se začetkov spominja nekdanji župan Doline Boris Pangerc.</p> <blockquote><p>"To je bila za tisti čas revolucionarna ideja. Pomislimo, da je v občini Dolini potekala železna zavesa. Takrat je bila meja z Jugoslavijo razmejitev med dvema svetovoma, med dvema različnima ideološkima in političnima sistemoma."</p></blockquote> <p>Na prelomu tisočletja so čezmejni prireditvi želeli dati poseben pečat. Leta 2000 so k sodelovanju povabili vse občine vzdolž nekdanje meje, od Milj do Nove Gorice.</p> <blockquote><p>"Takrat je bil pohod Odprta meja res izjemno občuten. Računajte, da se je prireditve, ki je potekala več dni, udeležilo skoraj 500.000 ljudi. Če povežemo Goriško, Tržaško, Koprsko in Novogoriško, je bilo to res masivno pretakanje."</p></blockquote> <p>Tudi po padcu državne meje pohod ni izgubil svojega čara. Ohranjanje prijateljskih vezi in sodelovanja med občinami je namreč še kako pomembno. V obdobju vnovičnega zapiranja v lastne ograde, tako zaradi prihoda beguncev kot zaradi pandemije, je poziv k odprti meji še kako aktualen, opozarja današnji župan Doline <strong>Sandi Klun</strong>.</p> <blockquote><p>"Meja mora biti odprta. Ljudje so dali življenja za odprto mejo, za prost pretok med narodi, med ljudmi, ne glede na begunce, ne glede na covid."</p></blockquote> <p>Ob 40-letnici priljubljenega pohoda bodo pripravili dokumentarni film. Občina Dolina bo 130.000 evrov, ki jih je prejela od dežele Furlanije - Julijske krajine, porabila tudi za ureditev in obnovo čezmejne poti prijateljstva.</p> <h2><strong>Prehranska dediščina</strong></h2> <p>Etnologinja in kulturna antropologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja se pri svojem delu velikokrat loteva tem, ki so povezane tudi z rojaki na Madžarskem. Letos se tako ukvarja s prehransko dediščino Pomurja in Porabja. Prvi izsledki raziskave so že predstavljeni na <a>muzejski spletni strani</a>, razstavo pa bodo v muzeju pripravili v drugi polovici leta.</p> <p>Kot je Silvi Eöry pojasnila Jelka Pšajd, so se te teme lotili, ker je Slovenija za letos dobila naziv evropske gastronomske regije.</p> <blockquote><p>"Leto je posvečeno gastronomiji in v našem muzeju smo se odločili, da bomo tudi zaradi tega, pa ne samo zaradi tega, pripravili razstavo o prehranski dediščini Pomurja in Porabja."</p></blockquote> <p>Razstava bo odprta v drugi polovici leta, pripravljajo tudi knjigo in dokumentarni film z gospodinjami iz Pomurja in Porabja, ki pripravljajo različne jedi. Te so gospodinje same izbrale in bodo prikazale, kako jih same pripravljajo. Načini so zelo različni in vsi so pravi, poudarja etnologinja Jelka Pšajd.</p> <blockquote><p>"Pri prehrani se mi zdi pomembno opozoriti, da je vsaka jed pravilna, ni nepravilne gibánce ali gibíce ali gíbanice, vsaka pogača je pravilna, saj jo gospodinja dela v določenem prostoru s svojim znanjem in ker je njen okus pravi za družino ali tistega, ki jo bo jedel."</p></blockquote> <p>Predstavljena bo današnja priprava jedi, dodaja sogovornica, ni nujno, da gre za strogo tradicionalen način. Načrtujejo okrogle mize o prehrani danes, tudi o zavrženi hrani, ki je problem sodobne družbe, ter muzejske delavnice s kuhanjem in pečenjem za otroke in odrasle, tudi z gospodinjami, ki nastopajo v filmu.</p> <blockquote><p>"Verjamem, da bo to zanimivo za širšo javnost, tudi če malo karikiramo, zaradi nečimrnosti gospodinj, ki jih zanima, kako drugi to počnejo."</p></blockquote> <p>Kakšne pa so razlike pri jedeh Pomurja in Porabja? Drugačno je poimenovanje jedi in šege oziroma navade pri posameznih obredih, to velja tudi za velikonočne obrede. Kot primer navaja drobtine. V Porabju blagoslovljenih krušnih drobtin niso smeli dajati živini, ker so blagoslovljene. V prekmurskem prostoru in v Slovenskih Goricah pa so te drobtine morali dati tudi živini, da bi bila deležna tega blagoslova. Odnos do kruha in drugih blagoslovljenih jedi pa ostaja enak v celotnem prostoru.</p> <blockquote><p>"Spoštljiv, še vedno, ne tako kot v preteklosti, ampak še vedno spoštljiv. Ravno zaradi blagoslova je spoštovanje nekako večje kot pri vsakdanjih jedeh. In še vedno se poskrbi, da se te blagoslovljene jedi pojedo do konca, da se jih ne zavrže."</p></blockquote> <p>Več pa lahko slišite v oddaji.</p></p> 174762808 RTVSLO – Prvi 3588 clean Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite! <p>Ddr. Marian Wakounig o avstrijskih ukrepih za blažitev posledic pandemije, Livio Semolič o obnovi narodnih domov v Trstu in Gorici, 40 let Odprte meje, prehranska dediščina Pomurja in Porabja</p><p><p>Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan <strong>ddr. Marian Wakounig</strong>, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu. Sprejeti ukrepi so državo stali več kot 33 milijard evrov, od tega so sedem milijard evrov namenili za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je delodajalcem omogočil ohranitev delovnih mest in ki nsodi med enega najučinkovitejših.</p> <p>Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. V letu 2020 je namreč BDP v primerjavi z letom prej padel za kar deset odstotkov oziroma 40 milijard evrov.</p> <blockquote><p>"Bankirji ugotavljajo, da je to največji upad po drugi svetovni vojni."</p></blockquote> <p>Poleg pol milijona zaposlenih, ki imajo skrajšan delovni čas, je pol milijona ljudi v Avstriji ostalo brez zaposlitve, kar pomeni, da je milijon prebivalcev ta hip v negotovih delovnih razmerjih. Najbolj prizadet je turizem in z njim povezane dejavnosti.</p> <p>Prizadetim bo davčna uprava med drugim pomagala z možnostjo plačila davkov po obrokih, in sicer kar 36 mesecev in ne le eno leto, kot je to veljalo doslej. Izgube iz lanskega leta pa bodo lahko poravnali z dobički iz let 2018 in 2019. Država, ki prizadetim podjetjem krije fiksne stroške, je nadomestila tudi izpad prihodkov podjetjem, ki so morala ustaviti svoje dejavnosti novembra in decembra lani.</p> <blockquote><p>"Vzeli smo denar, ki smo ga imeli na razpolago, in ga namenili zaposlenim, podjetnikom, kulturno dejavnost ... Če kdo tu kritizira Avstrijo, ne pozna vseh dejstev in razmer v drugih državah. Po eni od raziskav je naša država povsem v vrhu po pomoči prizadetim."</p></blockquote> <p>Pomagajo tudi kulturni dejavnosti in društvom, ki jih je v Avstriji vsaj 60.000. Za njih so ustanovili poseben sklad, iz katerega kulturna društva črpajo denar, pojasnjuje ddr. Marian Wakounig.</p> <blockquote><p>"Pomembno nam je, da zagotovimo obstoj teh kulturnih društev. Glavni turistični proizvod Avstrije ni šport, niso Alpe, to je naša kultura. K nam prihajajo obiskovalci kulturnih prireditev z vsega sveta in če ne bi subvencionirali tega, bi se odrekli vsemu, po čimer slovi Dunaj, ki je mesto kulture in glasbe."</p></blockquote> <p>Sicer pa se tudi pri naših severnih sosedih razmere hitro poslabšujejo in zagon gospodarstva bo mogoč šele, ko bo epidemija pod nadzorom in bo dosežena precepljenost.</p> <h2><strong>Trije Narodni domovi (skoraj) v rokah Slovencev</strong></h2> <p>Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje vnovič najemati posojila. Denar iz Rima naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, ki se bodo kmalu rešili, je prepričan deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze <strong>Livio Semolič</strong>, zadnjih 15 let tesno povezan s prenosom narodnih domov v roke slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini (FJK). Najbolj prav s Trgovskim domom v Gorici, ki je prvi dočakal prenovo.</p> <p>Leta 2006 je takrat deželna vlada z njim podpisala pogodbo o svetovanju, da bi končno začeli postopek prenosa nepremičnin, ki ga določa 19. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.</p> <p>Na začetku je bilo veliko težav. Zakon namreč jasno določa, da organizacijam, ki delujejo v teh domovih, nihče ne more odrediti izselitve, zato so morali čakati, da se posamezni prostori izpraznijo in nato začeti postopke za njihov prenos. Največja težava pa je bil denar za obnovo izpraznjenih prostorov, saj zakon ne omenja financiranja obnove, se začetkov spominja Livio Semolič.</p> <p>Po 15 letih je v Trgovskem domu v Gorici v pritličju urejena nova knjižnica, poimenovana po Damirju Feiglu, znanem goriškem kulturnem delavcu in pisatelju. Že zdaj zelo pomembna ustanova bo v prihodnje postala še pomembnejša, je prepričan naš sogovornik.</p> <blockquote><p>"V teh novih prostorih v središču mesta, ki predstavljajo pravo izložbo naše skupnosti. Če je danes to prostor srečevanja predvsem mladih, računam, da bo v prihodnje to postal pravi večkulturni center."</p></blockquote> <p>Slovesno odprtje prenovljenih prostorov knjižnice so morali zaradi epidemije preložiti na april. V drugo nadstropje Trgovskega doma naj bi se kmalu vselili obe slovenski glasbeni šoli – Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Četrto podstrešno nadstropje pa je namenjeno obema krovnima organizacijama, vendar je pred tem nujno temeljite obnove.</p> <p>Livio Semolič je intenzivno vpet tudi v obnovo še enega narodnega doma in sicer pri Svetem Ivanu v Trstu. Tudi tu se je začelo že pred skoraj 15 leti, ko je dežela FJK pod vodstvom Riccarda Illyja in na pobudo Mirka Špacapana za obnovo namenila 1,5 milijona evrov.</p> <blockquote><p>"Sledilo je mučno in dolgotrajno dogovarjanje z deželo, da smo z mrtve točke premaknili prenos in obnovo poslopja. Januarja letos so se začela obnovitvena dela, ki naj bi bila končana leta 2023."</p></blockquote> <p>V Narodnem domu pri Svetem Ivanu bodo prostori za Slovenski raziskovalni inštitut in Narodno in študijsko knjižnico. Denar za obnovo obeh domov, ki sicer nista v lasti slovenske narodne skupnosti, je prispevala dežela FJK.</p> <blockquote><p>"Dežela se je dobro odrezala, saj je za obnovo Trgovskega doma v Gorici in Narodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu namenila pet milijonov evrov."</p></blockquote> <p>Posebna zgodba pa je Narodni dom v središču Trsta, v ulici Filzi, požgan pred dobrimi sto leti in lani slovesno vrnjen slovenski narodni skupnosti. Za dejanski prenos lastništva na Fundacijo Narodni dom pa mora italijanski parlament spremeniti prav 19. člen zaščitnega zakona. Postopki za to so pripravljeni in bodo v kratkem končani, je optimistična senatorka Tatjana Rojc.</p> <h2><strong>Meja mora ostati odprta</strong></h2> <p>Pretekli konec tedna bi občini Dolina in Hrpelje-Kozina zaznamovali 40 let pohoda Odprta meja, ki simbolizira čezmejno sodelovanje in prijateljstvo. Zaradi pandemije je tradicionalno srečanje že drugo leto zapored odpadlo. Ker pa je poziv k odprti meji danes še kako aktualen, sta se župana pobratenih občin kljub vsemu odločila zaznamovati okroglo obletnico.</p> <p>Čezmejni pohod v dolini Glinščice je bila vizionarska ideja, ki je v osemdesetih letih omogočila prost prehod zaprte meje. Nekdanji župan občine Dolina <strong>Boris Pangerc,</strong> ki se je kot dejavni član domačega kulturnega društva udeležil prvega pohoda, v pogovoru s Špelo Lenardič ugotavlja, da je bila to revolucionarna ideja. Na pohod se je namreč 27. marca 1981 odpravilo več sto ljudi.</p> <blockquote><p>"Tisti pohod mi je resnično ostal v spominu, saj je bilo takrat na celotnem Tržaškem ozemlju čutiti posebno razpoloženje. Meja je vedno pomenila nekaj utesnjenega, zdaj pa je bila naenkrat dana možnost, da greš čez maloobmejni prehod svobodno, da te nihče pri tem ne ovira. Imeli smo občutek, da smo zadihali."</p></blockquote> <p>Zamisel za pohod brez meja se je porodila nekdanjemu županu občine Dolina Edvinu Švabu, ki je veliko moči vlagal v sožitje med sosednjima narodoma.</p> <p>Trudil se je, da bi naroda na Tržaškem sodelovala, in ohranjal stike z italijansko manjšino v Sloveniji. In od tu verjetno tudi ideja, da bi vsaj en dan v letu odprli to mejo in pustili ljudem, da se svobodno družijo, se začetkov spominja nekdanji župan Doline Boris Pangerc.</p> <blockquote><p>"To je bila za tisti čas revolucionarna ideja. Pomislimo, da je v občini Dolini potekala železna zavesa. Takrat je bila meja z Jugoslavijo razmejitev med dvema svetovoma, med dvema različnima ideološkima in političnima sistemoma."</p></blockquote> <p>Na prelomu tisočletja so čezmejni prireditvi želeli dati poseben pečat. Leta 2000 so k sodelovanju povabili vse občine vzdolž nekdanje meje, od Milj do Nove Gorice.</p> <blockquote><p>"Takrat je bil pohod Odprta meja res izjemno občuten. Računajte, da se je prireditve, ki je potekala več dni, udeležilo skoraj 500.000 ljudi. Če povežemo Goriško, Tržaško, Koprsko in Novogoriško, je bilo to res masivno pretakanje."</p></blockquote> <p>Tudi po padcu državne meje pohod ni izgubil svojega čara. Ohranjanje prijateljskih vezi in sodelovanja med občinami je namreč še kako pomembno. V obdobju vnovičnega zapiranja v lastne ograde, tako zaradi prihoda beguncev kot zaradi pandemije, je poziv k odprti meji še kako aktualen, opozarja današnji župan Doline <strong>Sandi Klun</strong>.</p> <blockquote><p>"Meja mora biti odprta. Ljudje so dali življenja za odprto mejo, za prost pretok med narodi, med ljudmi, ne glede na begunce, ne glede na covid."</p></blockquote> <p>Ob 40-letnici priljubljenega pohoda bodo pripravili dokumentarni film. Občina Dolina bo 130.000 evrov, ki jih je prejela od dežele Furlanije - Julijske krajine, porabila tudi za ureditev in obnovo čezmejne poti prijateljstva.</p> <h2><strong>Prehranska dediščina</strong></h2> <p>Etnologinja in kulturna antropologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja se pri svojem delu velikokrat loteva tem, ki so povezane tudi z rojaki na Madžarskem. Letos se tako ukvarja s prehransko dediščino Pomurja in Porabja. Prvi izsledki raziskave so že predstavljeni na <a>muzejski spletni strani</a>, razstavo pa bodo v muzeju pripravili v drugi polovici leta.</p> <p>Kot je Silvi Eöry pojasnila Jelka Pšajd, so se te teme lotili, ker je Slovenija za letos dobila naziv evropske gastronomske regije.</p> <blockquote><p>"Leto je posvečeno gastronomiji in v našem muzeju smo se odločili, da bomo tudi zaradi tega, pa ne samo zaradi tega, pripravili razstavo o prehranski dediščini Pomurja in Porabja."</p></blockquote> <p>Razstava bo odprta v drugi polovici leta, pripravljajo tudi knjigo in dokumentarni film z gospodinjami iz Pomurja in Porabja, ki pripravljajo različne jedi. Te so gospodinje same izbrale in bodo prikazale, kako jih same pripravljajo. Načini so zelo različni in vsi so pravi, poudarja etnologinja Jelka Pšajd.</p> <blockquote><p>"Pri prehrani se mi zdi pomembno opozoriti, da je vsaka jed pravilna, ni nepravilne gibánce ali gibíce ali gíbanice, vsaka pogača je pravilna, saj jo gospodinja dela v določenem prostoru s svojim znanjem in ker je njen okus pravi za družino ali tistega, ki jo bo jedel."</p></blockquote> <p>Predstavljena bo današnja priprava jedi, dodaja sogovornica, ni nujno, da gre za strogo tradicionalen način. Načrtujejo okrogle mize o prehrani danes, tudi o zavrženi hrani, ki je problem sodobne družbe, ter muzejske delavnice s kuhanjem in pečenjem za otroke in odrasle, tudi z gospodinjami, ki nastopajo v filmu.</p> <blockquote><p>"Verjamem, da bo to zanimivo za širšo javnost, tudi če malo karikiramo, zaradi nečimrnosti gospodinj, ki jih zanima, kako drugi to počnejo."</p></blockquote> <p>Kakšne pa so razlike pri jedeh Pomurja in Porabja? Drugačno je poimenovanje jedi in šege oziroma navade pri posameznih obredih, to velja tudi za velikonočne obrede. Kot primer navaja drobtine. V Porabju blagoslovljenih krušnih drobtin niso smeli dajati živini, ker so blagoslovljene. V prekmurskem prostoru in v Slovenskih Goricah pa so te drobtine morali dati tudi živini, da bi bila deležna tega blagoslova. Odnos do kruha in drugih blagoslovljenih jedi pa ostaja enak v celotnem prostoru.</p> <blockquote><p>"Spoštljiv, še vedno, ne tako kot v preteklosti, ampak še vedno spoštljiv. Ravno zaradi blagoslova je spoštovanje nekako večje kot pri vsakdanjih jedeh. In še vedno se poskrbi, da se te blagoslovljene jedi pojedo do konca, da se jih ne zavrže."</p></blockquote> <p>Več pa lahko slišite v oddaji.</p></p> Mon, 22 Mar 2021 20:00:00 +0000 Brez kulture ni družbe in brez družbe ni življenja Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite! <p>Velja za vse, tudi za ženske, ki jim grozi vračanje v pretekle čase z veliko manj pravicami, in za dijake, ki se morajo ob odprtih trgovskih centrih šolati na daljavo </p><p><p>Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja naša gostja <strong>Daniela Topar</strong>, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču.</p> <blockquote><p>"Razveseljivo je, da se je delež žensk z akademsko izobrazbo v zadnjih letih zelo povečal. To velja tudi za koroške Slovenke. Žal pa opažamo, da ob tem ženskam ni uspel preboj na višje položaje v gospodarstvu in na političnem področju v tej meri, kot bi si želele."</p></blockquote> <p>Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja <strong>Primož Strani</strong>, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožefa Štefana iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Kako pa bo letos v Italiji potekala matura? Podobno kot lani, pravi naš sogovornik, pisnih izpitov ne bo, na ustnem izpitu pa lahko dijaki dobijo do 40 odstotkov končne ocene.</p> <blockquote><p>"Matura pri nas ima, bolj kot izpraševanje in preverjanje poznavanja učnih vsebin, cilj, da lahko komisija prepozna kulturno širino, ki jo je dijak dobil v petih letih šolanja pri nas."</p></blockquote> <p>Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Od dvojezičnih potnih listov do dvojezičnih osnovnih šol, ki prehajajo v last krovne državne slovenske samouprave.</p> <blockquote><p>"Meni se to zdi povsem logično, saj je v zadnjih desetih letih za šoli skrbela prav Državna slovenska samouprava, in to za vsebino in obnovo. Obstoj teh šol je odvisen od njih. Poleg obeh šol bo postala lastnica tudi vrtcev na Gornjem Seniku, v Števanovcih in Sakalovcih. Prenos lastništva sicer še ni dokončan, saj ga morajo potrditi lokalne samouprave, torej župani."</p></blockquote> <p>Prisluhnite!</p></p> 174760910 RTVSLO – Prvi 3545 clean Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite! <p>Velja za vse, tudi za ženske, ki jim grozi vračanje v pretekle čase z veliko manj pravicami, in za dijake, ki se morajo ob odprtih trgovskih centrih šolati na daljavo </p><p><p>Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja naša gostja <strong>Daniela Topar</strong>, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču.</p> <blockquote><p>"Razveseljivo je, da se je delež žensk z akademsko izobrazbo v zadnjih letih zelo povečal. To velja tudi za koroške Slovenke. Žal pa opažamo, da ob tem ženskam ni uspel preboj na višje položaje v gospodarstvu in na političnem področju v tej meri, kot bi si želele."</p></blockquote> <p>Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja <strong>Primož Strani</strong>, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožefa Štefana iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Kako pa bo letos v Italiji potekala matura? Podobno kot lani, pravi naš sogovornik, pisnih izpitov ne bo, na ustnem izpitu pa lahko dijaki dobijo do 40 odstotkov končne ocene.</p> <blockquote><p>"Matura pri nas ima, bolj kot izpraševanje in preverjanje poznavanja učnih vsebin, cilj, da lahko komisija prepozna kulturno širino, ki jo je dijak dobil v petih letih šolanja pri nas."</p></blockquote> <p>Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Od dvojezičnih potnih listov do dvojezičnih osnovnih šol, ki prehajajo v last krovne državne slovenske samouprave.</p> <blockquote><p>"Meni se to zdi povsem logično, saj je v zadnjih desetih letih za šoli skrbela prav Državna slovenska samouprava, in to za vsebino in obnovo. Obstoj teh šol je odvisen od njih. Poleg obeh šol bo postala lastnica tudi vrtcev na Gornjem Seniku, v Števanovcih in Sakalovcih. Prenos lastništva sicer še ni dokončan, saj ga morajo potrditi lokalne samouprave, torej župani."</p></blockquote> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 15 Mar 2021 20:00:00 +0000 Po dežju vedno posije sonce Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!<p>Od vloge žensk, pasti popisa prebivalstva na Hrvaškem, kmetovanja v beneški Sloveniji do študija slovenščine na graški univerzi in treh literarnih večerov ob 8. marcu</p><p><p>Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem <strong>Andrea Kovacs</strong> pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Madžarska se je namreč odločila za 14-dnevno zaustavitev življenja. Pouk poteka samo na daljavo, zaprte so vse trgovine razen tiste z živili, lekarne in bencinski servisi. Delo nemoteno poteka le v industriji, večina storitvenih dejavnosti je ustavljenih. Poostrene so tudi kontrole na mejah, 24 ur na dan sta odprta le dva mejna prehodna s Slovenijo.</p> <blockquote><p>»Pomembno je, da ta dva tedna zdržimo in se razmere umirijo, vsi upamo, da bo nato sledila sprostitev ukrepov in odprtje življenja, ker to negativno vpliva na vse.«</p></blockquote> <p>Pandemija je vplivala tudi na ženske, ki saj so v prvih bojnih vrstah, na kar je ob 8. marcu opozorila tudi evropska unija. To velja tako za Slovenijo kot Madžarsko. Drugačno je tudi praznovanje dneva žena, v pogovoru s Silvo Eöry poudarja Andrea Kovacs. Za Madžarsko je značilno, da se v podjetjih na ta dan spomnijo kolegic s cvetjem ali kosilom.</p> <blockquote><p>»V Evropi se danes ženske pojavljajo povsod, tudi v politiki in gospodarstvu, tudi na najzahtevnejših mestih so danes priznane voditeljice. Razlike pa so v priznavanju dela. Pri plačah se razlike zmanjšujejo, kar pa marsikje ne velja za pokojnine.«</p></blockquote> <p>V organizacijah porabskih Slovencev so ženske enakopravno zastopanje tudi na vodilnih mestih, dodaja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, zadovoljna, ker imajo v parlamentu svojo zagovornico Eriko Köleš Kiss.</p> <blockquote><p>»Ponosni smo, da smo to dosegli in bomo delali naprej, da to razmerje med moškimi in ženskami ostaja zdravo, da na vodilni pozicijah najdemo tako ženske kot moški. Pri nekaterih zadevah pa je lahko ženska zaradi svojega pristopa celo uspešnejša.«</p></blockquote> <h2><strong>Popis prebivalstva in pasti za narodne skupnosti na Hrvaškem</strong></h2> <p><strong>Doktorica Barbara Riman</strong> je vodenje Zveza slovenskih društev na Hrvaškem prevzela maja 2018. Tudi v času različnih epidemioloških omejitev Zveza uspešno ohranja stike z vodstvi društev in snuje nove načrte za mladostnike in najmlajše; od uvajanja slovenščine v šole do poletnih tečajev in otroških delavnic. Pripravljajo novo strategijo in z rednim mesečnim biltenom obveščajo  članstvo o doseženem in načrtovanem.</p> <p>Posebna pozornost je letos namenjena pripravam na ljudsko štetje oziroma popis prebivalstva, ki je že drugič preložen, tokrat na jesen. Rojake po vsej Hrvaški želijo opozoriti na pomen in številne pasti ter jih spodbuditi k slovenski narodnostni opredelitvi kot podlagi za zagotavljanje manjšinskih pravic.</p> <p>Predstavnike slovenske narodne skupnosti bodo skušali nagovoriti s kančkom humorja, je v  pogovoru z Marjano Mirković povedala neutrudna in do aktualnih razmer kritična predsednica krovne organizacije dr. Barbara Riman.</p> <blockquote><p>»Mislim, da bo to karikatura osebe, ki premišljuje, kdo pravzaprav je. Prepričani smo, da lahko s karikaturo in humorjem dosežemo več kot pa z nekim tesnim pristopom.«</p></blockquote> <p>Karikaturo bodo skušali razširiti med čim več rojakov po Hrvaškem in to na vse možne načine. Sicer pa popis prebivalstva in druga zbiranja podatkov o narodnih skupnostih ne dajejo prave slike o dejanskem številu pripadnikov manjšine, ugotavlja dr. Barbara Riman, ki je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja.</p> <p>V hrvaškem volilnem imeniku je bilo leta 2011 14.000 Slovencev, po podatkih popisa iz istega leta pa 10.517, slovenščino kot materni jezik pa je navedlo 9200 ljudi.</p> <blockquote><p>»Vse uradne številke je treba gledati z določeno mero rezerve. Dejstvo pa je, da, če se bo število Slovencev v novem popisu drastično zmanjšalo, bomo ponekod izgubili določene manjšinske pravice.«</p></blockquote> <p>Razlog za razlike v podatkih in zmanjševanju števila opredeljenih pripadnikov narodnih skupnosti vidi v odnosu hrvaške družbe do drugačnih, ki odstopajo od pričakovanj. Zato bodo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti včasih raje spregledali vprašanje o narodni pripadnosti, kot pa da bi se javno opredelili.</p> <p>Popis prebivalstva odpira številna vprašanja. Med drugim, kako opredeliti večplastno, kompleksno identiteto, značilno za mešane zakone, saj opredelitev pol Slovenec pol Hrvat ni možna. Neopredeljenost pa lahko pripelje do novih težav, opozarja Barbara Riman.</p> <blockquote><p>»Poznam primer, ko sta se starša ob rojstvu otroka odločila, da bo neopredeljen. Ko sta šla po rojstni list, pa sta videla, da je iz neopredeljenega otroka postal mali Hrvat. Sama pa sem pri menjavi dokumentov zaradi spremembe naslova iz Slovenke postala Hrvatica. Bojim se, da se bo to dogajalo tudi pri tem popisu.«</p></blockquote> <p>Po hrvaški ustavi opredelitev narodne pripadnosti ni nujna, toda če ostane rubrika prazna, se lahko hitro pojavijo težave pri zaposlovanju. Tu bo treba še veliko postoriti, poudarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.</p> <blockquote><p>»Ko se rešimo nacionalističnega duha in začnemo človeka dojemati kot človeka, žensko osebo kot človeka, bo mogoče ta družba boljša. Na nas pa je, da naredimo vse, kar je v naši moči za povečanje občutljivosti večinskega prebivalstva, da izjeme, ki obstajajo, naredijo družbo, posameznika in okolje, kjer živi bogatejše.«</p></blockquote> <p>Daljši pogovor z dr. Barbaro Riman, kritično tudi do strategije Slovenije glede rojakov zunaj meja matične države in prioritet pristojnih oblasti, lahko slišite v oddaji.</p> <h2><strong>'Tu želim ostati'</strong></h2> <p>Mlada beneška Slovenka <strong>Eliza Manig</strong> se je po delovni izkušnji v tujini vrnila v domačo vas Lipa pri Špetru in obudila kmetijo, ki ji je bila družina zapisana že več generacij. Začela je s štirimi kravami, sedaj jih ima v hlevu že 25. Gre za eno od zgodb, ki vliva upanje številnim Slovencev v Benečiji, kjer se že desetletja zaradi neugodnih delovnih razmer soočajo z izseljevanjem.</p> <p>27-letna kmetovalka je obiskovala dvojezično šolo v Špetru, študij pa nato nadaljevala v Vidmu, kjer je diplomirala iz splošne in dentalne radiologije. Ker si je želela izkušenj v tujini, je delo naprej iskala v Veliki Britaniji, a nato priložnost našla v Združenih državah Amerike. Želja po odkrivanju novih svetov in popotovanju pa je hitro zbledela.</p> <p>Po letu dni se je vrnila domov in skupaj z očetom obudila kmetijo, ki je samevala zadnjih 15 let. Na skupni poti sta sedaj že dobro leto in pol in oče  Luka Manig pomaga s svojim znanjem mlekarstva.</p> <blockquote><p>»Rekla je, oče, želim obuditi kmetijo in se ukvarjati z mlekom, sirarstvom, jogurti. Sam sem bil mlekar na Krnu, na planini, pozimi pa sem delal v majhni mlekarni v občini Tolmin.«</p></blockquote> <p>Zdaj, ko je Eliza že osvojila osnove sirarstva, se rada poigrava z novimi okusi. Veliko preizkuša z ogljem in feferoni. Siru dodaja tudi čemaž in žafran. Do konca leta si želi pridobiti certifikat s katerim bi dokazovala, da je njen sir narejen iz biološkega mleka. Prava prodajna uspešnica je jogurt – lahko bi rekli da gre za med oziroma z medom, saj je na prodajni polici tudi jogurt z medom iz Beneških dolin.</p> <h2><strong>Prevlada naj načelo kvalitete</strong></h2> <p><strong>Laura Fekonja</strong> je lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Karla Franza, kamor je prišla septembra lani. Zaposlena na ljubljanski Filozofski fakulteti, na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, v Gradcu dela na Inštitutu za slavistiko, kjer slovenščino lahko študirajo na pedagoški smeti, in na Inštitutu za prevajalstvo.</p> <p>Ob mednarodnem dnevu žensk so v sodelovanju s Slovensko čitalnico v Gradcu, tamkajšnjim Klubom slovenskih študentk in študentov, Društvom avstrijsko slovenskega prijateljstva in SKICO pripravili literarne dneve, spletne pogovore s tremi pesnicami: <a>Petro Bauman, Cvetko Lipuš in Amino Majetić</a>.</p> <p>Prav Slovenska čitalnica, ki je bila v Gradcu slovesno odprta 6. junija 2013, je pomembna ne le za izposojo slovenskih knjig in DVD-jev, temveč je tudi prostor srečevanja ob različnih kulturnih dogodkih in predstavitvah, dodaja Laura Fekonja.</p> <p>Naša sogovornica je svojo lektorsko pot začela leta 2007 v Brnu, jo nadaljevala v Zagrebu in Beogradu, zdaj je pol leta v Gradcu, mestu, ki se ji zdi zelo prijetno in kljub razmeram živo. Ob dnevu žena pa ne moremo mimo položaja žensk v Avstriji.</p> <blockquote><p>»6 mesecev, kolikor živim tu, ni neka doba, da bi lahko dobila dober vpogled na položaj žensk. Opazila pa sem, da so na igriščih z otroki prisotne predvsem mame, ko pa so tudi očetje, so ponavadi skupaj z mamami, to pa sem res opazila.«</p></blockquote> <p>Na Univerzi v Gradcu sicer prevladujejo študentke je pa tudi kar nekaj študentov, dodaja Laura Fekonja, razmerje med njimi je 70:30, razmere so tako podobne kot v Sloveniji. Med profesorji pa se razmerje med spoloma izenači.</p> <blockquote><p>»Res pa je, da je v Avstriji na razpisu za novo delovno mesto, ravno zdaj imamo na oddelku razpisano eno delovno mesto, velja načelo, če sta dva primerljiva kandidata, ima ženska prednost, ker želijo povečati število žensk na raziskovalnem področju.«</p></blockquote> <p>Temu bi lahko kdo oporekal, saj naj spol ne bi bil nikjer odločilen dejavnik, če pa se tako vsaj malo uravnajo razmerja na univerzitetni ravni, to ni tako slabo, dodaja Laura Fekonja, ki prisega na prevlado načela kvalitete pred načelom spola.</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174759254 RTVSLO – Prvi 3484 clean Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!<p>Od vloge žensk, pasti popisa prebivalstva na Hrvaškem, kmetovanja v beneški Sloveniji do študija slovenščine na graški univerzi in treh literarnih večerov ob 8. marcu</p><p><p>Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem <strong>Andrea Kovacs</strong> pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Madžarska se je namreč odločila za 14-dnevno zaustavitev življenja. Pouk poteka samo na daljavo, zaprte so vse trgovine razen tiste z živili, lekarne in bencinski servisi. Delo nemoteno poteka le v industriji, večina storitvenih dejavnosti je ustavljenih. Poostrene so tudi kontrole na mejah, 24 ur na dan sta odprta le dva mejna prehodna s Slovenijo.</p> <blockquote><p>»Pomembno je, da ta dva tedna zdržimo in se razmere umirijo, vsi upamo, da bo nato sledila sprostitev ukrepov in odprtje življenja, ker to negativno vpliva na vse.«</p></blockquote> <p>Pandemija je vplivala tudi na ženske, ki saj so v prvih bojnih vrstah, na kar je ob 8. marcu opozorila tudi evropska unija. To velja tako za Slovenijo kot Madžarsko. Drugačno je tudi praznovanje dneva žena, v pogovoru s Silvo Eöry poudarja Andrea Kovacs. Za Madžarsko je značilno, da se v podjetjih na ta dan spomnijo kolegic s cvetjem ali kosilom.</p> <blockquote><p>»V Evropi se danes ženske pojavljajo povsod, tudi v politiki in gospodarstvu, tudi na najzahtevnejših mestih so danes priznane voditeljice. Razlike pa so v priznavanju dela. Pri plačah se razlike zmanjšujejo, kar pa marsikje ne velja za pokojnine.«</p></blockquote> <p>V organizacijah porabskih Slovencev so ženske enakopravno zastopanje tudi na vodilnih mestih, dodaja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, zadovoljna, ker imajo v parlamentu svojo zagovornico Eriko Köleš Kiss.</p> <blockquote><p>»Ponosni smo, da smo to dosegli in bomo delali naprej, da to razmerje med moškimi in ženskami ostaja zdravo, da na vodilni pozicijah najdemo tako ženske kot moški. Pri nekaterih zadevah pa je lahko ženska zaradi svojega pristopa celo uspešnejša.«</p></blockquote> <h2><strong>Popis prebivalstva in pasti za narodne skupnosti na Hrvaškem</strong></h2> <p><strong>Doktorica Barbara Riman</strong> je vodenje Zveza slovenskih društev na Hrvaškem prevzela maja 2018. Tudi v času različnih epidemioloških omejitev Zveza uspešno ohranja stike z vodstvi društev in snuje nove načrte za mladostnike in najmlajše; od uvajanja slovenščine v šole do poletnih tečajev in otroških delavnic. Pripravljajo novo strategijo in z rednim mesečnim biltenom obveščajo  članstvo o doseženem in načrtovanem.</p> <p>Posebna pozornost je letos namenjena pripravam na ljudsko štetje oziroma popis prebivalstva, ki je že drugič preložen, tokrat na jesen. Rojake po vsej Hrvaški želijo opozoriti na pomen in številne pasti ter jih spodbuditi k slovenski narodnostni opredelitvi kot podlagi za zagotavljanje manjšinskih pravic.</p> <p>Predstavnike slovenske narodne skupnosti bodo skušali nagovoriti s kančkom humorja, je v  pogovoru z Marjano Mirković povedala neutrudna in do aktualnih razmer kritična predsednica krovne organizacije dr. Barbara Riman.</p> <blockquote><p>»Mislim, da bo to karikatura osebe, ki premišljuje, kdo pravzaprav je. Prepričani smo, da lahko s karikaturo in humorjem dosežemo več kot pa z nekim tesnim pristopom.«</p></blockquote> <p>Karikaturo bodo skušali razširiti med čim več rojakov po Hrvaškem in to na vse možne načine. Sicer pa popis prebivalstva in druga zbiranja podatkov o narodnih skupnostih ne dajejo prave slike o dejanskem številu pripadnikov manjšine, ugotavlja dr. Barbara Riman, ki je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja.</p> <p>V hrvaškem volilnem imeniku je bilo leta 2011 14.000 Slovencev, po podatkih popisa iz istega leta pa 10.517, slovenščino kot materni jezik pa je navedlo 9200 ljudi.</p> <blockquote><p>»Vse uradne številke je treba gledati z določeno mero rezerve. Dejstvo pa je, da, če se bo število Slovencev v novem popisu drastično zmanjšalo, bomo ponekod izgubili določene manjšinske pravice.«</p></blockquote> <p>Razlog za razlike v podatkih in zmanjševanju števila opredeljenih pripadnikov narodnih skupnosti vidi v odnosu hrvaške družbe do drugačnih, ki odstopajo od pričakovanj. Zato bodo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti včasih raje spregledali vprašanje o narodni pripadnosti, kot pa da bi se javno opredelili.</p> <p>Popis prebivalstva odpira številna vprašanja. Med drugim, kako opredeliti večplastno, kompleksno identiteto, značilno za mešane zakone, saj opredelitev pol Slovenec pol Hrvat ni možna. Neopredeljenost pa lahko pripelje do novih težav, opozarja Barbara Riman.</p> <blockquote><p>»Poznam primer, ko sta se starša ob rojstvu otroka odločila, da bo neopredeljen. Ko sta šla po rojstni list, pa sta videla, da je iz neopredeljenega otroka postal mali Hrvat. Sama pa sem pri menjavi dokumentov zaradi spremembe naslova iz Slovenke postala Hrvatica. Bojim se, da se bo to dogajalo tudi pri tem popisu.«</p></blockquote> <p>Po hrvaški ustavi opredelitev narodne pripadnosti ni nujna, toda če ostane rubrika prazna, se lahko hitro pojavijo težave pri zaposlovanju. Tu bo treba še veliko postoriti, poudarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.</p> <blockquote><p>»Ko se rešimo nacionalističnega duha in začnemo človeka dojemati kot človeka, žensko osebo kot človeka, bo mogoče ta družba boljša. Na nas pa je, da naredimo vse, kar je v naši moči za povečanje občutljivosti večinskega prebivalstva, da izjeme, ki obstajajo, naredijo družbo, posameznika in okolje, kjer živi bogatejše.«</p></blockquote> <p>Daljši pogovor z dr. Barbaro Riman, kritično tudi do strategije Slovenije glede rojakov zunaj meja matične države in prioritet pristojnih oblasti, lahko slišite v oddaji.</p> <h2><strong>'Tu želim ostati'</strong></h2> <p>Mlada beneška Slovenka <strong>Eliza Manig</strong> se je po delovni izkušnji v tujini vrnila v domačo vas Lipa pri Špetru in obudila kmetijo, ki ji je bila družina zapisana že več generacij. Začela je s štirimi kravami, sedaj jih ima v hlevu že 25. Gre za eno od zgodb, ki vliva upanje številnim Slovencev v Benečiji, kjer se že desetletja zaradi neugodnih delovnih razmer soočajo z izseljevanjem.</p> <p>27-letna kmetovalka je obiskovala dvojezično šolo v Špetru, študij pa nato nadaljevala v Vidmu, kjer je diplomirala iz splošne in dentalne radiologije. Ker si je želela izkušenj v tujini, je delo naprej iskala v Veliki Britaniji, a nato priložnost našla v Združenih državah Amerike. Želja po odkrivanju novih svetov in popotovanju pa je hitro zbledela.</p> <p>Po letu dni se je vrnila domov in skupaj z očetom obudila kmetijo, ki je samevala zadnjih 15 let. Na skupni poti sta sedaj že dobro leto in pol in oče  Luka Manig pomaga s svojim znanjem mlekarstva.</p> <blockquote><p>»Rekla je, oče, želim obuditi kmetijo in se ukvarjati z mlekom, sirarstvom, jogurti. Sam sem bil mlekar na Krnu, na planini, pozimi pa sem delal v majhni mlekarni v občini Tolmin.«</p></blockquote> <p>Zdaj, ko je Eliza že osvojila osnove sirarstva, se rada poigrava z novimi okusi. Veliko preizkuša z ogljem in feferoni. Siru dodaja tudi čemaž in žafran. Do konca leta si želi pridobiti certifikat s katerim bi dokazovala, da je njen sir narejen iz biološkega mleka. Prava prodajna uspešnica je jogurt – lahko bi rekli da gre za med oziroma z medom, saj je na prodajni polici tudi jogurt z medom iz Beneških dolin.</p> <h2><strong>Prevlada naj načelo kvalitete</strong></h2> <p><strong>Laura Fekonja</strong> je lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Karla Franza, kamor je prišla septembra lani. Zaposlena na ljubljanski Filozofski fakulteti, na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, v Gradcu dela na Inštitutu za slavistiko, kjer slovenščino lahko študirajo na pedagoški smeti, in na Inštitutu za prevajalstvo.</p> <p>Ob mednarodnem dnevu žensk so v sodelovanju s Slovensko čitalnico v Gradcu, tamkajšnjim Klubom slovenskih študentk in študentov, Društvom avstrijsko slovenskega prijateljstva in SKICO pripravili literarne dneve, spletne pogovore s tremi pesnicami: <a>Petro Bauman, Cvetko Lipuš in Amino Majetić</a>.</p> <p>Prav Slovenska čitalnica, ki je bila v Gradcu slovesno odprta 6. junija 2013, je pomembna ne le za izposojo slovenskih knjig in DVD-jev, temveč je tudi prostor srečevanja ob različnih kulturnih dogodkih in predstavitvah, dodaja Laura Fekonja.</p> <p>Naša sogovornica je svojo lektorsko pot začela leta 2007 v Brnu, jo nadaljevala v Zagrebu in Beogradu, zdaj je pol leta v Gradcu, mestu, ki se ji zdi zelo prijetno in kljub razmeram živo. Ob dnevu žena pa ne moremo mimo položaja žensk v Avstriji.</p> <blockquote><p>»6 mesecev, kolikor živim tu, ni neka doba, da bi lahko dobila dober vpogled na položaj žensk. Opazila pa sem, da so na igriščih z otroki prisotne predvsem mame, ko pa so tudi očetje, so ponavadi skupaj z mamami, to pa sem res opazila.«</p></blockquote> <p>Na Univerzi v Gradcu sicer prevladujejo študentke je pa tudi kar nekaj študentov, dodaja Laura Fekonja, razmerje med njimi je 70:30, razmere so tako podobne kot v Sloveniji. Med profesorji pa se razmerje med spoloma izenači.</p> <blockquote><p>»Res pa je, da je v Avstriji na razpisu za novo delovno mesto, ravno zdaj imamo na oddelku razpisano eno delovno mesto, velja načelo, če sta dva primerljiva kandidata, ima ženska prednost, ker želijo povečati število žensk na raziskovalnem področju.«</p></blockquote> <p>Temu bi lahko kdo oporekal, saj naj spol ne bi bil nikjer odločilen dejavnik, če pa se tako vsaj malo uravnajo razmerja na univerzitetni ravni, to ni tako slabo, dodaja Laura Fekonja, ki prisega na prevlado načela kvalitete pred načelom spola.</p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 08 Mar 2021 20:00:00 +0000 Boj za enakopravnost ni nikoli končan Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.<p>Kako so se odrezali koroški Slovenci, na Madžarskem popis prebivalstva preložili za leto in pol, Patrick Quaggiato o ustvarjanju in poustvarjanju glasbe, Boris Lah o očetu, arhitektu Zorku Lahu in opremljanju Galeba </p><p><p>Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste, ki so osvojili 59 sedežev v občinskih svetih. To je vsekakor razlog za zadovoljstvo znotraj narodne skupnosti, ugotavlja odgovorni urednik tednika Novice <strong>Sebastjan Trampusch</strong>.</p> <blockquote><p>»Enotna lista je v primerjavi z volitvami pred 6 leti osvojila mandat več. Razveseljivo je tudi, da so male frakcije z obrobja dvojezičnega območja, ki imajo običajno en mandat, tega ohranile. Nekatere večje stranke pa so dosegle manj od pričakovanega.«</p></blockquote> <p>Kampanja je bila zaradi epidemije drugačna. Veliko je potekala prek družbenih omrežij in s plakati po občinah, neposrednih stikov z volivci, ki so pomembni, tokrat ni bilo. Kako pomembna pa je bila v tokratni kampanji dvojezičnost?</p> <blockquote><p>»Slovenščina je pomembna pri nabiranju političnih glasov. Ta za nekatere občina velja že desetletja in se tudi zrcali v volilnih kampanjah Socialdemokratske stranke, Ljudske stranke in Zelenih, da bi Svobodnjaki to zagovarjali, še nisem opazil. Eden od politikov iz vrst narodne skupnosti je to komentiral z besedami, da nekaterim, ko gre za slovenske glasove, slovenščina pač ne smrdi.«</p></blockquote> <p>Obstajajo izjeme, za katere je normalno, da imajo dvojezične nastope in volivca nagovarjajo tudi v slovenskem jeziku, dodaja Sebastjan Trampusch. Kandidati iz vrst koroških Slovencev so nastopali na listah različnih strank. Mnogi so bili na listah Socialnih demokratov, nekaj jih je bilo pri Ljudski stranki in nekaj pri Zelenih. Največ pa jih je bilo na listah samostojnega političnega gibanja Enotna lista.</p> <p>Od tam prihaja tudi vnovični župan Globasnice Bernard Sadovnik, ki ni pričakoval tako prepričljive izvolitve že v prvem krogu. Dobil je namreč kar 65 % podporo. Pomembno pa je, da bo imela Enotna lista v občinskem svetu v prihodnje absolutno večino, je povedal v svojem prvem odzivu za slovenski program ORF.</p> <p>Župan Železne Kaple Franz Jožef Smrtnik pa se bo v drugem krogu pomeril s kandidatko Socialdemokratov Elizabeth Lobnik. Dosedanji socialdemokratski župan Pliberka Stefan Visotschnig se bo v drugem krogu pomeril z Danielom Wrissnigom iz Ljudske stranke. V Selah pa je socialdemokratski župan Heribert Kulmesch že v prvem krogu zbral 52,6 % glasov in ohranil svoj položaj.</p> <p>Več o rezultatih občinskih in županskih volitev na avstrijskem Koroške pa v pogovoru z odgovornim urednikom tednika Novice Sebastjanom Trampuschem.</p> <h2><strong>Popis prebivalstva na Madžarskem preložen</strong></h2> <p>Države članice evropske unije letos, skladno z evropsko direktivo, opravljajo popise prebivalstva. Večina držav bo popise izpeljala brez anketiranj prebivalstva na registrski način z združitvijo podatkov različnih baz. Na Madžarskem in Hrvaškem so načrtovani tudi osebni pogovori anketarjev s prebivalci, vendar so jih zaradi epidemije preložili. Na Hrvaškem za zdaj za  dva meseca, tako da naj bi popis potekal junija in julija.  Na Madžarskem pa so popis z letošnje pomladi prestavili na jesen prihodnje leto.</p> <p>Predsednik Državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec</strong> v pogovor s Silvo Eöry to ocenjuje za dobro.</p> <blockquote><p>»Ko sem prvič slišal to novico, sem menil, da je to slabo. Zdaj mislim drugače. Imel bomo leto in pol časa za obveščanje Slovencev na Madžarskem. Lahko jih bomo obiskali in jim osebno izročili promocijsko gradivo in to ne le v Porabju, temveč tudi v večjih mestih, kjer živijo porabski Slovenci.«</p></blockquote> <p>Cilj je, da se za Slovence opredeli vsaj 4000 ljudi, dodaja naš sogovornik, zadovoljen, da bodo lahko zdaj v miru pripravili od 5 do 10-minutni promocijski film, v katerem bodo nastopali Slovenci, ki živijo na Madžarskem.</p> <p>Ena od novosti in posebnosti pa je tudi Register porabskih vrednot, ki vključuje snovno in nesnovno dediščino. Porabski Slovenci bodo edini na Madžarskem, ki ga bodo pripravili, v njem pa bo vse, kar bo potrdila posebna komisija, tudi tradicionalno Borovo gostüvanje.</p> <p>Del za porabske Slovence pomembni vrednot je lahko nato vključen v register Železne županije, kamor sodi Porabje, in del nato celo v državni register, dodaja Karel Holec. Komisija naj bi se sestajala trikrat letno in preučila predloge, ki jih lahko posredujejo vsi zainteresirani; od društev do samoupravnih skupnosti, vsako leto pa naj bi izdali tudi knjižico o sprejetih vrednotah.</p> <h2><strong>Poslušalcu pričarati, da se je čas ustavil</strong></h2> <p>38-letni goriški skladatelj in dirigent <strong>Patrick Qauggiato</strong> je pred tedni prejel visoko priznanje, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji: Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.</p> <p>V dvajsetih letih je goriški skladatelj napisal več kot 600 skladb, kot tolkalec, dirigent, zborovodja in pevec pa je sodeloval na več kot dva tisoč nastopih. Goriški glasbenik, tudi priljubljen profesor na obeh slovenskih glasbenih šolah v Italiji, je prisoten in poznan tako v slovenskem kot italijanskem glasbenem prostoru.</p> <p>V vsakem trenutku je predan glasbi in prostoru, v katerem živi. Kljub temu, da je za svojo vsestransko dejavnost in izjemen opus doslej prejel že kar nekaj nagrad, je bil ob letošnjem priznanju obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji zelo počaščen. Nagrado, ki jo ob Prešernovem prazniku običajno dobijo ljudje, ki so v življenju pokazali že marsikaj, je namreč prejel kot eden najmlajših doslej.</p> <p>Verjame pa, kot je povedal v pogovoru s Tatjno Gregorič, da bo v življenju lahko pokazal še marsikaj.</p> <p>Patrick Quaggiato je zaradi bogate ustvarjalnosti in radodarnosti eden najbolj iskanih skladateljev dežele Furlanije Julijske krajine. Njegove skladbe so zelo priljubljene v zborovskem okolju, čeprav ustvarja tudi vokalno inštrumentalna in inštrumentalna dela. Njegov kompozicijski stavek je sodoben, a preprost in zavezan melodiji, njegova glasba je tankočutna, hkrati iskriva, pogosto ritmično in harmonsko barvita. Ponaša se s z izjemnim številom naročil. Katero delo pa bi želel ustvariti sam, brez predhodnega naročila?</p> <blockquote><p>»Pisanje po naročilu ni lahko, če pa tega ne bi počel, bi do sedaj ustvaril veliko manj glasbe… Ko bo čas za komponiranje iz lastnih potreb, bi se odločil za pisanje muzikala. Vanj bi vključil veliko elementov, ki me privlačijo, od klasične do sodobne glasbe vključno z zdaj aktualnimi tehničnimi pripomočki.«</p></blockquote> <p>Glasbenik, ki združuje ustvarjanje in poustvarjanje glasbe, se zaveda, da je vse povezano in da eno brez drugega ne obstaja.</p> <blockquote><p>»Izpolnjenega se počutim, če uspem poslušalcu pričarati občutek, da se je čas ustavil.«</p></blockquote> <p>Kaj pa Patricka Quaggiata v teh zaposluje v času epidemije, kaj ga morebiti najbolj radosti?</p> <blockquote><p>»V teh časih je moja glavna skrb iskanje novih metod poučevanja na glasbenih šolah. Kako simulirati nastope, spodbujati in vključevati mlade.«</p></blockquote> <p>Ob tem pa komponira skladbe predvsem za otroške in mladinske zbore ter osvežuje stare partiture znanih in manj znanih zamejskih skladateljev, ki bodo izšle v pesmarici.</p> <h2><strong>Zorko Lah, arhitekt, ki je dvakrat opremil ladjo Galeb</strong></h2> <p>V okviru projekta Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 se v muzej prenavlja Galeb, šolska ladja vojne mornarice nekdanje SFRJ, ki jo je njen predsednik Josip Broz Tito uporabljal za svoja državniška potovanja po svetu.</p> <p>Za časa Tita je notranjost ladje Galeb opremil reški arhitekt slovenskega rodu, Zorko Lah, ki se je za področje ladijske arhitekture specializiral med prvo zaposlitvijo, v podjetju STUARD - Studio d'Architettura e Decorazione - v Trstu. Po vojni pa je v več kot dvajsetletni uspešni karieri v podjetju Brodoprojekt na Reki med drugim opremil tudi vrsto potniških in drugih ladij.</p> <p>V Opatiji živi njegov sin, Boris Lah, zdravnik z magisterijem in doktoratom reške medicinske fakultete, na kateri je tudi poučeval, večino delovnega staža pa opravil v ortopedski bolnišnici v Lovranu. V pogovoru z Marjano Mirković je za Sotočja spregovoril o svojih spominih na očeta in njegovo delo.</p> <p>Zorko Lah je ladjo Galeb opremil dvakrat: leta 1951, ko je bilo reško podjetje, Centralni urad za projektiranje, poznejši Brodoprojekt, še vojna ustanova, pristojna za  ladjedelništvo v vsej državi, in znova leta 1962, med drugim tudi z deli slovenskih umetnikov, se iz svojega otroštva spominja Boris Lah.</p> <blockquote><p>»Takrat je vse to bilo vojaška tajna in ničesar ni smel nositi domov, doma je lahko le skiciral določene stvari in jih odnesel v službo. Strogo je spoštoval pravila, preživel je vojno in preživel je nasilje. Vedel sem le, da je to delal, toda doma o tem, kar je delal za vojsko, ni govoril. In vse, kar je bilo povezano z Galebom, je bila vojaška tajna.«</p></blockquote> <p>V zapisih Zorko Lah  tako nikjer ne omenja Galeba ali dela na njem. Sin pa se spominja, da se je oče pogovarjal s Černigojem in Spacalom pa tudi Smokvino iz sosedstva in da je z njihovimi umetniškimi deli opremil salone in prostore na Galebu. Za katera dela gre in kje so zdaj, pa ostaja neznanka.</p> <p>Ladja Galeb je zavarovana kulturna dobrina in njena zbirka je od leta 2018 sestavni del reškega Mestnega muzeja. Razstava na to temo je leta 2019 zbudila veliko zanimanje, del  gradiva iz družinskega arhiva je prispeval tudi Boris Lah.</p> <blockquote><p>»Posredovali smo določene idejne zasnove za stole in pohištvo. Oče je bil privrženec  Bauhausa in je strogo spoštoval čiste, ravne oblike, tako je bilo v njegovem času in od teh oblik ni odstopal. Imam škatlo z nekimi osnutki, a je to gradivo še neurejeno.«</p></blockquote> <p>Zorko Lah je v okviru podjetja Brodoprojekt delal po vsej državi, opremljal ladje nastajajočega potniškega ladjevja, iz serije Pesniki, Mesta, zatem tovorne in vojne ladje ter projektiral tudi zgradbe, poslovne prostore in drugo, pojasnjuje sin Boris Lah.</p> <blockquote><p>»Imel je 43 projektov, to so bile manjše potniške ladje iz serije, imenovane po pesnikih,  zatem Partizanka, pa Maribor, iz serije ladij, imenovanih po mestih, in tri ladje iz vojne mornarice - Galeb, Podgorka in C-63, ker je oče v glavnem opremljal prostore za kapitane in častnike.«</p></blockquote> <p>Zorka Laha, rojenega 1905 v Gabrovcu pri Trstu, so v leta 1944 nemške oblasti v Trstu aretirale in deportirale v Avstrijo, kjer je v Linzu  delal v gradbenem podjetju. Leta 1945 je pobegnil v Berlin. Tam je v letih od 1946 do 1949 delal v jugoslovanski vojaški misiji pri restavraciji in adaptaciji ter notranji opremi poslopja veleposlaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije.</p> <p>V Berlinu je spoznal svojo soprogo, Nemko, rojeno v Münchnu, ki je bila med vojno v nemškem odporniškem gibanju in se je zaradi preganjanja gestapa zatekla v Berlin. Ko so Američani izvedeli, da je bila komunistka, tam ni več mogla ostati. Ni mogla niti dobiti službe, niti končati študija medicine. Edina možnost je bil odhod v takratno FLRJ, v pripoveduje Boris Lah.</p> <blockquote><p>»Zanju je bil to nekakšen izhod. Oče je bil domoljub, želel je obnoviti to državo, zato je privolil, da pride v Brodoprojekt, kjer je delal dan in noč.«</p></blockquote> <p>Daljši pogovor z Borisom Lahom lahko slišite v oddaji!</p> </p> 174757511 RTVSLO – Prvi 3556 clean Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.<p>Kako so se odrezali koroški Slovenci, na Madžarskem popis prebivalstva preložili za leto in pol, Patrick Quaggiato o ustvarjanju in poustvarjanju glasbe, Boris Lah o očetu, arhitektu Zorku Lahu in opremljanju Galeba </p><p><p>Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste, ki so osvojili 59 sedežev v občinskih svetih. To je vsekakor razlog za zadovoljstvo znotraj narodne skupnosti, ugotavlja odgovorni urednik tednika Novice <strong>Sebastjan Trampusch</strong>.</p> <blockquote><p>»Enotna lista je v primerjavi z volitvami pred 6 leti osvojila mandat več. Razveseljivo je tudi, da so male frakcije z obrobja dvojezičnega območja, ki imajo običajno en mandat, tega ohranile. Nekatere večje stranke pa so dosegle manj od pričakovanega.«</p></blockquote> <p>Kampanja je bila zaradi epidemije drugačna. Veliko je potekala prek družbenih omrežij in s plakati po občinah, neposrednih stikov z volivci, ki so pomembni, tokrat ni bilo. Kako pomembna pa je bila v tokratni kampanji dvojezičnost?</p> <blockquote><p>»Slovenščina je pomembna pri nabiranju političnih glasov. Ta za nekatere občina velja že desetletja in se tudi zrcali v volilnih kampanjah Socialdemokratske stranke, Ljudske stranke in Zelenih, da bi Svobodnjaki to zagovarjali, še nisem opazil. Eden od politikov iz vrst narodne skupnosti je to komentiral z besedami, da nekaterim, ko gre za slovenske glasove, slovenščina pač ne smrdi.«</p></blockquote> <p>Obstajajo izjeme, za katere je normalno, da imajo dvojezične nastope in volivca nagovarjajo tudi v slovenskem jeziku, dodaja Sebastjan Trampusch. Kandidati iz vrst koroških Slovencev so nastopali na listah različnih strank. Mnogi so bili na listah Socialnih demokratov, nekaj jih je bilo pri Ljudski stranki in nekaj pri Zelenih. Največ pa jih je bilo na listah samostojnega političnega gibanja Enotna lista.</p> <p>Od tam prihaja tudi vnovični župan Globasnice Bernard Sadovnik, ki ni pričakoval tako prepričljive izvolitve že v prvem krogu. Dobil je namreč kar 65 % podporo. Pomembno pa je, da bo imela Enotna lista v občinskem svetu v prihodnje absolutno večino, je povedal v svojem prvem odzivu za slovenski program ORF.</p> <p>Župan Železne Kaple Franz Jožef Smrtnik pa se bo v drugem krogu pomeril s kandidatko Socialdemokratov Elizabeth Lobnik. Dosedanji socialdemokratski župan Pliberka Stefan Visotschnig se bo v drugem krogu pomeril z Danielom Wrissnigom iz Ljudske stranke. V Selah pa je socialdemokratski župan Heribert Kulmesch že v prvem krogu zbral 52,6 % glasov in ohranil svoj položaj.</p> <p>Več o rezultatih občinskih in županskih volitev na avstrijskem Koroške pa v pogovoru z odgovornim urednikom tednika Novice Sebastjanom Trampuschem.</p> <h2><strong>Popis prebivalstva na Madžarskem preložen</strong></h2> <p>Države članice evropske unije letos, skladno z evropsko direktivo, opravljajo popise prebivalstva. Večina držav bo popise izpeljala brez anketiranj prebivalstva na registrski način z združitvijo podatkov različnih baz. Na Madžarskem in Hrvaškem so načrtovani tudi osebni pogovori anketarjev s prebivalci, vendar so jih zaradi epidemije preložili. Na Hrvaškem za zdaj za  dva meseca, tako da naj bi popis potekal junija in julija.  Na Madžarskem pa so popis z letošnje pomladi prestavili na jesen prihodnje leto.</p> <p>Predsednik Državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec</strong> v pogovor s Silvo Eöry to ocenjuje za dobro.</p> <blockquote><p>»Ko sem prvič slišal to novico, sem menil, da je to slabo. Zdaj mislim drugače. Imel bomo leto in pol časa za obveščanje Slovencev na Madžarskem. Lahko jih bomo obiskali in jim osebno izročili promocijsko gradivo in to ne le v Porabju, temveč tudi v večjih mestih, kjer živijo porabski Slovenci.«</p></blockquote> <p>Cilj je, da se za Slovence opredeli vsaj 4000 ljudi, dodaja naš sogovornik, zadovoljen, da bodo lahko zdaj v miru pripravili od 5 do 10-minutni promocijski film, v katerem bodo nastopali Slovenci, ki živijo na Madžarskem.</p> <p>Ena od novosti in posebnosti pa je tudi Register porabskih vrednot, ki vključuje snovno in nesnovno dediščino. Porabski Slovenci bodo edini na Madžarskem, ki ga bodo pripravili, v njem pa bo vse, kar bo potrdila posebna komisija, tudi tradicionalno Borovo gostüvanje.</p> <p>Del za porabske Slovence pomembni vrednot je lahko nato vključen v register Železne županije, kamor sodi Porabje, in del nato celo v državni register, dodaja Karel Holec. Komisija naj bi se sestajala trikrat letno in preučila predloge, ki jih lahko posredujejo vsi zainteresirani; od društev do samoupravnih skupnosti, vsako leto pa naj bi izdali tudi knjižico o sprejetih vrednotah.</p> <h2><strong>Poslušalcu pričarati, da se je čas ustavil</strong></h2> <p>38-letni goriški skladatelj in dirigent <strong>Patrick Qauggiato</strong> je pred tedni prejel visoko priznanje, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji: Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.</p> <p>V dvajsetih letih je goriški skladatelj napisal več kot 600 skladb, kot tolkalec, dirigent, zborovodja in pevec pa je sodeloval na več kot dva tisoč nastopih. Goriški glasbenik, tudi priljubljen profesor na obeh slovenskih glasbenih šolah v Italiji, je prisoten in poznan tako v slovenskem kot italijanskem glasbenem prostoru.</p> <p>V vsakem trenutku je predan glasbi in prostoru, v katerem živi. Kljub temu, da je za svojo vsestransko dejavnost in izjemen opus doslej prejel že kar nekaj nagrad, je bil ob letošnjem priznanju obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji zelo počaščen. Nagrado, ki jo ob Prešernovem prazniku običajno dobijo ljudje, ki so v življenju pokazali že marsikaj, je namreč prejel kot eden najmlajših doslej.</p> <p>Verjame pa, kot je povedal v pogovoru s Tatjno Gregorič, da bo v življenju lahko pokazal še marsikaj.</p> <p>Patrick Quaggiato je zaradi bogate ustvarjalnosti in radodarnosti eden najbolj iskanih skladateljev dežele Furlanije Julijske krajine. Njegove skladbe so zelo priljubljene v zborovskem okolju, čeprav ustvarja tudi vokalno inštrumentalna in inštrumentalna dela. Njegov kompozicijski stavek je sodoben, a preprost in zavezan melodiji, njegova glasba je tankočutna, hkrati iskriva, pogosto ritmično in harmonsko barvita. Ponaša se s z izjemnim številom naročil. Katero delo pa bi želel ustvariti sam, brez predhodnega naročila?</p> <blockquote><p>»Pisanje po naročilu ni lahko, če pa tega ne bi počel, bi do sedaj ustvaril veliko manj glasbe… Ko bo čas za komponiranje iz lastnih potreb, bi se odločil za pisanje muzikala. Vanj bi vključil veliko elementov, ki me privlačijo, od klasične do sodobne glasbe vključno z zdaj aktualnimi tehničnimi pripomočki.«</p></blockquote> <p>Glasbenik, ki združuje ustvarjanje in poustvarjanje glasbe, se zaveda, da je vse povezano in da eno brez drugega ne obstaja.</p> <blockquote><p>»Izpolnjenega se počutim, če uspem poslušalcu pričarati občutek, da se je čas ustavil.«</p></blockquote> <p>Kaj pa Patricka Quaggiata v teh zaposluje v času epidemije, kaj ga morebiti najbolj radosti?</p> <blockquote><p>»V teh časih je moja glavna skrb iskanje novih metod poučevanja na glasbenih šolah. Kako simulirati nastope, spodbujati in vključevati mlade.«</p></blockquote> <p>Ob tem pa komponira skladbe predvsem za otroške in mladinske zbore ter osvežuje stare partiture znanih in manj znanih zamejskih skladateljev, ki bodo izšle v pesmarici.</p> <h2><strong>Zorko Lah, arhitekt, ki je dvakrat opremil ladjo Galeb</strong></h2> <p>V okviru projekta Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 se v muzej prenavlja Galeb, šolska ladja vojne mornarice nekdanje SFRJ, ki jo je njen predsednik Josip Broz Tito uporabljal za svoja državniška potovanja po svetu.</p> <p>Za časa Tita je notranjost ladje Galeb opremil reški arhitekt slovenskega rodu, Zorko Lah, ki se je za področje ladijske arhitekture specializiral med prvo zaposlitvijo, v podjetju STUARD - Studio d'Architettura e Decorazione - v Trstu. Po vojni pa je v več kot dvajsetletni uspešni karieri v podjetju Brodoprojekt na Reki med drugim opremil tudi vrsto potniških in drugih ladij.</p> <p>V Opatiji živi njegov sin, Boris Lah, zdravnik z magisterijem in doktoratom reške medicinske fakultete, na kateri je tudi poučeval, večino delovnega staža pa opravil v ortopedski bolnišnici v Lovranu. V pogovoru z Marjano Mirković je za Sotočja spregovoril o svojih spominih na očeta in njegovo delo.</p> <p>Zorko Lah je ladjo Galeb opremil dvakrat: leta 1951, ko je bilo reško podjetje, Centralni urad za projektiranje, poznejši Brodoprojekt, še vojna ustanova, pristojna za  ladjedelništvo v vsej državi, in znova leta 1962, med drugim tudi z deli slovenskih umetnikov, se iz svojega otroštva spominja Boris Lah.</p> <blockquote><p>»Takrat je vse to bilo vojaška tajna in ničesar ni smel nositi domov, doma je lahko le skiciral določene stvari in jih odnesel v službo. Strogo je spoštoval pravila, preživel je vojno in preživel je nasilje. Vedel sem le, da je to delal, toda doma o tem, kar je delal za vojsko, ni govoril. In vse, kar je bilo povezano z Galebom, je bila vojaška tajna.«</p></blockquote> <p>V zapisih Zorko Lah  tako nikjer ne omenja Galeba ali dela na njem. Sin pa se spominja, da se je oče pogovarjal s Černigojem in Spacalom pa tudi Smokvino iz sosedstva in da je z njihovimi umetniškimi deli opremil salone in prostore na Galebu. Za katera dela gre in kje so zdaj, pa ostaja neznanka.</p> <p>Ladja Galeb je zavarovana kulturna dobrina in njena zbirka je od leta 2018 sestavni del reškega Mestnega muzeja. Razstava na to temo je leta 2019 zbudila veliko zanimanje, del  gradiva iz družinskega arhiva je prispeval tudi Boris Lah.</p> <blockquote><p>»Posredovali smo določene idejne zasnove za stole in pohištvo. Oče je bil privrženec  Bauhausa in je strogo spoštoval čiste, ravne oblike, tako je bilo v njegovem času in od teh oblik ni odstopal. Imam škatlo z nekimi osnutki, a je to gradivo še neurejeno.«</p></blockquote> <p>Zorko Lah je v okviru podjetja Brodoprojekt delal po vsej državi, opremljal ladje nastajajočega potniškega ladjevja, iz serije Pesniki, Mesta, zatem tovorne in vojne ladje ter projektiral tudi zgradbe, poslovne prostore in drugo, pojasnjuje sin Boris Lah.</p> <blockquote><p>»Imel je 43 projektov, to so bile manjše potniške ladje iz serije, imenovane po pesnikih,  zatem Partizanka, pa Maribor, iz serije ladij, imenovanih po mestih, in tri ladje iz vojne mornarice - Galeb, Podgorka in C-63, ker je oče v glavnem opremljal prostore za kapitane in častnike.«</p></blockquote> <p>Zorka Laha, rojenega 1905 v Gabrovcu pri Trstu, so v leta 1944 nemške oblasti v Trstu aretirale in deportirale v Avstrijo, kjer je v Linzu  delal v gradbenem podjetju. Leta 1945 je pobegnil v Berlin. Tam je v letih od 1946 do 1949 delal v jugoslovanski vojaški misiji pri restavraciji in adaptaciji ter notranji opremi poslopja veleposlaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije.</p> <p>V Berlinu je spoznal svojo soprogo, Nemko, rojeno v Münchnu, ki je bila med vojno v nemškem odporniškem gibanju in se je zaradi preganjanja gestapa zatekla v Berlin. Ko so Američani izvedeli, da je bila komunistka, tam ni več mogla ostati. Ni mogla niti dobiti službe, niti končati študija medicine. Edina možnost je bil odhod v takratno FLRJ, v pripoveduje Boris Lah.</p> <blockquote><p>»Zanju je bil to nekakšen izhod. Oče je bil domoljub, želel je obnoviti to državo, zato je privolil, da pride v Brodoprojekt, kjer je delal dan in noč.«</p></blockquote> <p>Daljši pogovor z Borisom Lahom lahko slišite v oddaji!</p> </p> Mon, 01 Mar 2021 20:00:00 +0000 Slovenščina je pomemben dejavnik tudi pri nabiranju političnih glasov Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.<p>Ravnateljici Slovenske gimnazije Zalka Kuchling in Centra Emila Komela Aleksandra Schettino o vračanju v šolske klopi, reški profesor Leo Šamanić o študiju v Sloveniji, Jana Balažic o potujoči knjižnici v Porabju</p><p><p>Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen. Razredi so razdeljeni, polovica učencev obiskuje pouk v šoli v ponedeljek in torek, druga polovica v sredo in četrtek, v petek imajo vsi pouk na daljavo. Testirajo se tudi učenci, in sicer enkrat na teden, profesorji pa dvakrat. Spremenjeni izobraževalni sistem ni preprost, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu <strong>Zalka Kuchling</strong>.</p> <blockquote><p>"Zapleteno je in zahteva precejšnje organizacijske prilagoditve šolskega vsakdanjika. Zmogli smo ob pomoči razrednikov in administrativnega osebja in ob dobrem sodelovanju staršev."</p></blockquote> <p>Starši vrnitev v šolske klopi odobravajo, saj imajo mladi spet delovni ritem, dodaja.</p> <blockquote><p>"Šola je spet postala socialna ustanova in dijaki niso prepuščeni samim sebi."</p></blockquote> <p>Pristojni svetujejo, naj profesorji pri ocenjevanju čim bolj upoštevajo delo, ki so ga dijaki opravili doma, pojasnjuje ravnateljica Zalka Kuchling, zadovoljna zaradi pomoči, ki jo dobijo od deželnih šolskih oblasti. Je pa pouk na daljavo pustil posledice pri vseh, še posebno pri tistih, ki so že prej imeli težave.</p> <blockquote><p>"Pouk na daljavo je izredno zahteven, ne le za šole, temveč predvsem za družine, saj starši ne morejo prevzeti dela profesorjev. Marsičesa se ne da ustrezno pojasniti, če učenca nimaš pred sabo, da bi mu razložil tudi z mimiko in kretnjami. Na daljavo je to nemogoče. Marsikdo pa se je tudi skril v anonimnosti."</p></blockquote> <p>Opažajo tudi več psihičnih težav dijakov. Na Slovenski gimnaziji so pripravili psihološko svetovanje, šolska zdravnica je vseskozi dosegljiva, imajo t. i. šolskega trenerja, na šolski direkciji pa svetovalno službo, ki jim prav tako pomaga.</p> <p>Dodaten izziv, dodaja Zalka Kuchling, pomeni večjezični pouk, po katerem je znana Slovenska gimnazija, ki jo obiskuje vse več dijakov iz Slovenije in Italije. Ti so se morali spoprijeti še s težavami pri prehajanju meje. Nekaj družin se je zato, dodaja ravnateljica, odločilo za preselitev na avstrijsko Koroško.</p> <p>Bo pa Slovenska gimnazija še naprej eden izmed temeljev intelektualnega potenciala koroških Slovencev, čeprav se razmere na avstrijskem Koroškem v zadnjih desetletjih spreminjajo. Kako? Poslušajte oddajo!</p> <h2><strong>'Za učence je pomembno, da imajo stalnico'</strong></h2> <p>V Furlaniji - Julijski krajini učenci nadaljujejo pouk v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici.</p> <p>Silvanu z ljubeznijo je naslov prireditve, ki so jo 21. februarja, že deveto leto zapored, pripravili v spomin na nekdanjega ravnatelja Silvana Kerševana. Epidemija ni pretrgala tradicije, večer pa je bil tokrat precej drugačen in je zaživel le na spletu. Pripravili so pregled vseh prejšnjih večerov; spletni dogodek si še vedno lahko ogledate na <a>kanalu šole</a><u> na Y</u><a>outub</a><u>u</u>.</p> <p>Kakšno pa je sicer trenutno ozračje v šoli in ali je obdobje pandemije kakor koli vplivalo na zmanjšanje števila vpisanih učencev?</p> <p>Kot je Tatjani Gregorič pojasnila ravnateljica <strong>Aleksandra Schettino</strong>, je individualni pouk vseskozi tekel nemoteno, seveda ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov.</p> <p>Na začetku novega šolskega leta so preuredili organizacijo pouka, da bi lahko poleg individualnega imeli tudi skupinski pouk, ki bi se ga udeležilo do 5 učencev. Ko so se razmere zaostrile, pa se je skupinski pouk preselil na splet.</p> <blockquote><p>"Za otroke je zelo pomembno, da imajo pouk na šoli. Prihajali so redno, dvakrat na teden. Zanje je pomembno, da imajo stalnico, pouk živo, šola je zanje nekaj čisto drugega kot splet."  <strong> </strong></p></blockquote> <p><strong> </strong>Slovenski center za glasbeno vzgojo v zadnjem času dobiva vse več klicev staršev zaradi vpisa, saj učenci potrebujejo umik od računalnikov.</p> <blockquote><p>"Na začetku ni bilo jasno, kakšen bo pouk v šolah. Za učence, še posebno za višješolce, ki so se šolali od doma vse do začetka februarja, je bilo zelo težko, utrudljivo, tudi psihično. Videli so, da je pomembno, da se vključujejo v dejavnosti, ki so organizirane živo."</p></blockquote> <p>Tudi zato, poudarja ravnateljica Aleksandra Schettino, od začetka leta dobivajo veliko klicev. Trenutno je vpisanih več kot 300 učencev, vpis pa še ni končan in iz dneva v dan dobivajo nove prijave.</p> <p>Center pripravlja še eno spletno prireditev, in sicer bo 28. februarja v okviru meseca slovenske kulture na njihovem kanalu na Youtubu mala Prešernova proslava v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža in Zvezo katoliške prosvete.</p> <p>Intenzivno pa se pripravljajo tudi na <a>1. mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis</a> za mlade violiniste, violončeliste, pianiste ter pevce, ki je lani žal zaradi pandemije odpadlo. S tekmovanjem, ki bo izvedeno pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica ter Evropske prestolnice kulture, želita Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela in Kulturni center Lojzeta Bratuža širiti glasbeno kulturo ter spodbujati mlade h glasbenemu študiju in medsebojnemu spoznavanju.</p> <h2><strong>Nove moči v reški Bazovici</strong></h2> <p>Reško društvo Bazovica je te dni dobilo novega člana iz vrst mladih, 27-letnega profesorja biologije in kemije <strong>Lea Šamanića</strong>. Po študiju na pedagoški fakulteti v Ljubljani se je vrnil na Reko in poučuje na gimnaziji, v kateri je tudi maturiral. S sodelovanjem v Bazovici želi ohraniti znanje slovenščine in prispevati k okrepitvi jezika v širšem okolju, je povedal Marjani Mirković.</p> <p>Za študij v Ljubljani se je odločil prav zaradi slovenščine. Njegova babica ima po očetu slovenske korenine in počitnice je preživljal v Brkinih, tam se je tudi seznanil z jezikom in slovensko kulturo. Študij v Ljubljani je videl kot možnost, da izboljša svoje znanje. To še vedno počne.</p> <blockquote><p>"Tudi v društvo Bazovica sem se včlanil zato, da bi ohranil slovenski jezik in kulturo v naši večkulturni skupnosti na Reki."</p></blockquote> <p>Prav v Slovenskem domu v Bazovici, v katerem so imeli informativni dan, je dobil veliko informacij o študiju v Sloveniji, v društvu se je učil tudi slovenščino. Pomembne  pa so bile tudi izkušnje študentov, ki so že študirali v Ljubljani.</p> <p>Študij v Sloveniji ga je navdušil. Ljubljana je odprto mesto in ponuja veliko možnosti za študij tako družboslovnih kot naravoslovnih znanosti, pravi. Tudi profesorji so zelo pozorni in prijazni do tujih študentov, med katerimi jih je veliko prav iz Hrvaške.</p> <p>2 leti in pol je bil tudi predsednik <a>Društva hrvaških študentov v Sloveniji</a>, ki je takrat imelo 1200 članov. Po reških srednjih šolah so predstavljali možnosti študija v Sloveniji in pomagali novim študentom z informacijami o študiju, nastanitvi, prehrani ipd.</p> <p>Leo Šamanić je leta 2017 diplomiral na pedagoški fakulteti, na dvopredmetnem študiju biologije in kemije, na katerem so imeli tudi družboslovne predmete.</p> <blockquote><p>"Zelo pomembno je, da smo kot bodoči učitelji spoznali tudi dramsko igro, sociologijo vzgoje, komunikologijo. Možnost poslušati predmete s tega področja je bila zelo pomembna. Izobraževanje v Sloveniji s področja pedagogike je zelo kakovostno."</p></blockquote> <p>Dobil je veliko koristnih izkušenj, ki jih zdaj uporablja pri svojem delu na reški gimnaziji. Kot mlajši profesor laže vzpostavi stik z mladimi, ki jih želi naučiti, kako pomembno je skupinsko delo in kako si lahko sami pridobijo novo znanje iz biologije.</p> <blockquote><p>"Biologija je v obdobju globalnih sprememb zelo pomemben predmet in ga je treba poučevati."</p></blockquote> <p>Na pedagoški fakulteti so imeli študenti biologije in kemije svoj gledališki oder, pripravili so lastne predstave in se učili improvizacije; to mu je predstavilo širšo sliko učiteljskega poklica.</p> <blockquote><p>"Učitelj ni samo nekdo, ki predaja snov. Učitelj mora obvladati dramsko igro, scenografijo, imeti mora svoj scenarij. Zelo pomemben del učiteljskega poklica je, da učencem približamo kemijo in biologijo na zanimiv način in jih motiviramo za učenje."</p></blockquote> <p>Tudi dramski skupini, ki deluje v društvu Bazovica, se je pridružil prav zato, da bi poleg ohranjanja slovenskega jezika s svojim znanjem in izkušnjami okrepil tudi gledališko navzočnost v slovenščini na Reki.</p> <h2><strong>Potujoča knjižnica spet prihaja v Porabje</strong></h2> <p>Potujoča knjižnica, ki deluje pod pokroviteljstvom murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice, zaradi epidemije in zaprtja mej nekaj časa ni mogla obiskovati Slovencev na Madžarskem. V začetku februarja se je v sodelovanju z generalnim konzulatom Republike Slovenije v Monoštru vrnila v Porabje. Sicer pa je potujoča knjižnica Porabje prvič obiskala pred dobrimi dvajsetimi leti, je Silvi Eöry povedala <strong>Jana Balažic</strong>, vodja potujoče knjižnice.</p> <p>Bibliobus, ki je prvič prišel v Porabje leta 2000, je imel 5 postaj; 4 pred vrtci in osnovnimi šolami, namenjene predvsem mladim bralcem, in postajo pri hotelu Lipa v Monoštru za odrasle. Pandemija in zapora meje sta marca lani ustavili tudi potujočo knjižnico.</p> <p>Julija lani so nato začeli knjige voziti z osebnim avtomobilom, v katerega jih je bilo mogoče spraviti nekaj škatel. Večino izposoje so opravili ob predhodnem naročilu bralcev. Izbrane knjige so zapakirali v vrečke z njihovim imenom in jih dostavili na določeno postajališče, skladno s priporočili NIJZ za brezstično izposojo. Septembra lani je Porabje trikrat celo obiskal Bibliobus, nato pa se je do februarja letos spet vse ustavilo.</p> <p>Pomembno vlogo literarnega posrednika je prevzel Radio Monošter, pojasnjuje vodja potujoče knjižnice iz Murske Sobote Jana Balažic, in odlično sodelujejo.</p> <blockquote><p>"Pripravljamo literarne ure in predstavljamo knjižne novosti, dela domačih avtorjev in knjige, povezane z obletnicami, letos na primer s 30-letnico samostojne Slovenije. Pripravimo literarno uro o izbrani temi in tako skušamo privabiti čim več bralcev, da bi si knjige izposodili."</p></blockquote> <p>V začetku februarja je potujoča knjižnica vnovič prišla v Porabje, vendar tudi zdaj z osebnim avtomobilom bralcem dostavljajo knjige, ki so jih po večini naročili po telefonu ali elektronski pošti. Knjige lahko naročijo tudi na Radiu Monošter, pojasnjuje Jana Balažic.</p> <blockquote><p>"Upamo pa, da jih bomo lahko čim prej spet obiskali z Bibliobusom."</p></blockquote> <p>Še več pa v oddaji. Prisluhnite!</p></p> 174755758 RTVSLO – Prvi 3589 clean Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.<p>Ravnateljici Slovenske gimnazije Zalka Kuchling in Centra Emila Komela Aleksandra Schettino o vračanju v šolske klopi, reški profesor Leo Šamanić o študiju v Sloveniji, Jana Balažic o potujoči knjižnici v Porabju</p><p><p>Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen. Razredi so razdeljeni, polovica učencev obiskuje pouk v šoli v ponedeljek in torek, druga polovica v sredo in četrtek, v petek imajo vsi pouk na daljavo. Testirajo se tudi učenci, in sicer enkrat na teden, profesorji pa dvakrat. Spremenjeni izobraževalni sistem ni preprost, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu <strong>Zalka Kuchling</strong>.</p> <blockquote><p>"Zapleteno je in zahteva precejšnje organizacijske prilagoditve šolskega vsakdanjika. Zmogli smo ob pomoči razrednikov in administrativnega osebja in ob dobrem sodelovanju staršev."</p></blockquote> <p>Starši vrnitev v šolske klopi odobravajo, saj imajo mladi spet delovni ritem, dodaja.</p> <blockquote><p>"Šola je spet postala socialna ustanova in dijaki niso prepuščeni samim sebi."</p></blockquote> <p>Pristojni svetujejo, naj profesorji pri ocenjevanju čim bolj upoštevajo delo, ki so ga dijaki opravili doma, pojasnjuje ravnateljica Zalka Kuchling, zadovoljna zaradi pomoči, ki jo dobijo od deželnih šolskih oblasti. Je pa pouk na daljavo pustil posledice pri vseh, še posebno pri tistih, ki so že prej imeli težave.</p> <blockquote><p>"Pouk na daljavo je izredno zahteven, ne le za šole, temveč predvsem za družine, saj starši ne morejo prevzeti dela profesorjev. Marsičesa se ne da ustrezno pojasniti, če učenca nimaš pred sabo, da bi mu razložil tudi z mimiko in kretnjami. Na daljavo je to nemogoče. Marsikdo pa se je tudi skril v anonimnosti."</p></blockquote> <p>Opažajo tudi več psihičnih težav dijakov. Na Slovenski gimnaziji so pripravili psihološko svetovanje, šolska zdravnica je vseskozi dosegljiva, imajo t. i. šolskega trenerja, na šolski direkciji pa svetovalno službo, ki jim prav tako pomaga.</p> <p>Dodaten izziv, dodaja Zalka Kuchling, pomeni večjezični pouk, po katerem je znana Slovenska gimnazija, ki jo obiskuje vse več dijakov iz Slovenije in Italije. Ti so se morali spoprijeti še s težavami pri prehajanju meje. Nekaj družin se je zato, dodaja ravnateljica, odločilo za preselitev na avstrijsko Koroško.</p> <p>Bo pa Slovenska gimnazija še naprej eden izmed temeljev intelektualnega potenciala koroških Slovencev, čeprav se razmere na avstrijskem Koroškem v zadnjih desetletjih spreminjajo. Kako? Poslušajte oddajo!</p> <h2><strong>'Za učence je pomembno, da imajo stalnico'</strong></h2> <p>V Furlaniji - Julijski krajini učenci nadaljujejo pouk v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici.</p> <p>Silvanu z ljubeznijo je naslov prireditve, ki so jo 21. februarja, že deveto leto zapored, pripravili v spomin na nekdanjega ravnatelja Silvana Kerševana. Epidemija ni pretrgala tradicije, večer pa je bil tokrat precej drugačen in je zaživel le na spletu. Pripravili so pregled vseh prejšnjih večerov; spletni dogodek si še vedno lahko ogledate na <a>kanalu šole</a><u> na Y</u><a>outub</a><u>u</u>.</p> <p>Kakšno pa je sicer trenutno ozračje v šoli in ali je obdobje pandemije kakor koli vplivalo na zmanjšanje števila vpisanih učencev?</p> <p>Kot je Tatjani Gregorič pojasnila ravnateljica <strong>Aleksandra Schettino</strong>, je individualni pouk vseskozi tekel nemoteno, seveda ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov.</p> <p>Na začetku novega šolskega leta so preuredili organizacijo pouka, da bi lahko poleg individualnega imeli tudi skupinski pouk, ki bi se ga udeležilo do 5 učencev. Ko so se razmere zaostrile, pa se je skupinski pouk preselil na splet.</p> <blockquote><p>"Za otroke je zelo pomembno, da imajo pouk na šoli. Prihajali so redno, dvakrat na teden. Zanje je pomembno, da imajo stalnico, pouk živo, šola je zanje nekaj čisto drugega kot splet."  <strong> </strong></p></blockquote> <p><strong> </strong>Slovenski center za glasbeno vzgojo v zadnjem času dobiva vse več klicev staršev zaradi vpisa, saj učenci potrebujejo umik od računalnikov.</p> <blockquote><p>"Na začetku ni bilo jasno, kakšen bo pouk v šolah. Za učence, še posebno za višješolce, ki so se šolali od doma vse do začetka februarja, je bilo zelo težko, utrudljivo, tudi psihično. Videli so, da je pomembno, da se vključujejo v dejavnosti, ki so organizirane živo."</p></blockquote> <p>Tudi zato, poudarja ravnateljica Aleksandra Schettino, od začetka leta dobivajo veliko klicev. Trenutno je vpisanih več kot 300 učencev, vpis pa še ni končan in iz dneva v dan dobivajo nove prijave.</p> <p>Center pripravlja še eno spletno prireditev, in sicer bo 28. februarja v okviru meseca slovenske kulture na njihovem kanalu na Youtubu mala Prešernova proslava v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža in Zvezo katoliške prosvete.</p> <p>Intenzivno pa se pripravljajo tudi na <a>1. mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis</a> za mlade violiniste, violončeliste, pianiste ter pevce, ki je lani žal zaradi pandemije odpadlo. S tekmovanjem, ki bo izvedeno pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica ter Evropske prestolnice kulture, želita Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela in Kulturni center Lojzeta Bratuža širiti glasbeno kulturo ter spodbujati mlade h glasbenemu študiju in medsebojnemu spoznavanju.</p> <h2><strong>Nove moči v reški Bazovici</strong></h2> <p>Reško društvo Bazovica je te dni dobilo novega člana iz vrst mladih, 27-letnega profesorja biologije in kemije <strong>Lea Šamanića</strong>. Po študiju na pedagoški fakulteti v Ljubljani se je vrnil na Reko in poučuje na gimnaziji, v kateri je tudi maturiral. S sodelovanjem v Bazovici želi ohraniti znanje slovenščine in prispevati k okrepitvi jezika v širšem okolju, je povedal Marjani Mirković.</p> <p>Za študij v Ljubljani se je odločil prav zaradi slovenščine. Njegova babica ima po očetu slovenske korenine in počitnice je preživljal v Brkinih, tam se je tudi seznanil z jezikom in slovensko kulturo. Študij v Ljubljani je videl kot možnost, da izboljša svoje znanje. To še vedno počne.</p> <blockquote><p>"Tudi v društvo Bazovica sem se včlanil zato, da bi ohranil slovenski jezik in kulturo v naši večkulturni skupnosti na Reki."</p></blockquote> <p>Prav v Slovenskem domu v Bazovici, v katerem so imeli informativni dan, je dobil veliko informacij o študiju v Sloveniji, v društvu se je učil tudi slovenščino. Pomembne  pa so bile tudi izkušnje študentov, ki so že študirali v Ljubljani.</p> <p>Študij v Sloveniji ga je navdušil. Ljubljana je odprto mesto in ponuja veliko možnosti za študij tako družboslovnih kot naravoslovnih znanosti, pravi. Tudi profesorji so zelo pozorni in prijazni do tujih študentov, med katerimi jih je veliko prav iz Hrvaške.</p> <p>2 leti in pol je bil tudi predsednik <a>Društva hrvaških študentov v Sloveniji</a>, ki je takrat imelo 1200 članov. Po reških srednjih šolah so predstavljali možnosti študija v Sloveniji in pomagali novim študentom z informacijami o študiju, nastanitvi, prehrani ipd.</p> <p>Leo Šamanić je leta 2017 diplomiral na pedagoški fakulteti, na dvopredmetnem študiju biologije in kemije, na katerem so imeli tudi družboslovne predmete.</p> <blockquote><p>"Zelo pomembno je, da smo kot bodoči učitelji spoznali tudi dramsko igro, sociologijo vzgoje, komunikologijo. Možnost poslušati predmete s tega področja je bila zelo pomembna. Izobraževanje v Sloveniji s področja pedagogike je zelo kakovostno."</p></blockquote> <p>Dobil je veliko koristnih izkušenj, ki jih zdaj uporablja pri svojem delu na reški gimnaziji. Kot mlajši profesor laže vzpostavi stik z mladimi, ki jih želi naučiti, kako pomembno je skupinsko delo in kako si lahko sami pridobijo novo znanje iz biologije.</p> <blockquote><p>"Biologija je v obdobju globalnih sprememb zelo pomemben predmet in ga je treba poučevati."</p></blockquote> <p>Na pedagoški fakulteti so imeli študenti biologije in kemije svoj gledališki oder, pripravili so lastne predstave in se učili improvizacije; to mu je predstavilo širšo sliko učiteljskega poklica.</p> <blockquote><p>"Učitelj ni samo nekdo, ki predaja snov. Učitelj mora obvladati dramsko igro, scenografijo, imeti mora svoj scenarij. Zelo pomemben del učiteljskega poklica je, da učencem približamo kemijo in biologijo na zanimiv način in jih motiviramo za učenje."</p></blockquote> <p>Tudi dramski skupini, ki deluje v društvu Bazovica, se je pridružil prav zato, da bi poleg ohranjanja slovenskega jezika s svojim znanjem in izkušnjami okrepil tudi gledališko navzočnost v slovenščini na Reki.</p> <h2><strong>Potujoča knjižnica spet prihaja v Porabje</strong></h2> <p>Potujoča knjižnica, ki deluje pod pokroviteljstvom murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice, zaradi epidemije in zaprtja mej nekaj časa ni mogla obiskovati Slovencev na Madžarskem. V začetku februarja se je v sodelovanju z generalnim konzulatom Republike Slovenije v Monoštru vrnila v Porabje. Sicer pa je potujoča knjižnica Porabje prvič obiskala pred dobrimi dvajsetimi leti, je Silvi Eöry povedala <strong>Jana Balažic</strong>, vodja potujoče knjižnice.</p> <p>Bibliobus, ki je prvič prišel v Porabje leta 2000, je imel 5 postaj; 4 pred vrtci in osnovnimi šolami, namenjene predvsem mladim bralcem, in postajo pri hotelu Lipa v Monoštru za odrasle. Pandemija in zapora meje sta marca lani ustavili tudi potujočo knjižnico.</p> <p>Julija lani so nato začeli knjige voziti z osebnim avtomobilom, v katerega jih je bilo mogoče spraviti nekaj škatel. Večino izposoje so opravili ob predhodnem naročilu bralcev. Izbrane knjige so zapakirali v vrečke z njihovim imenom in jih dostavili na določeno postajališče, skladno s priporočili NIJZ za brezstično izposojo. Septembra lani je Porabje trikrat celo obiskal Bibliobus, nato pa se je do februarja letos spet vse ustavilo.</p> <p>Pomembno vlogo literarnega posrednika je prevzel Radio Monošter, pojasnjuje vodja potujoče knjižnice iz Murske Sobote Jana Balažic, in odlično sodelujejo.</p> <blockquote><p>"Pripravljamo literarne ure in predstavljamo knjižne novosti, dela domačih avtorjev in knjige, povezane z obletnicami, letos na primer s 30-letnico samostojne Slovenije. Pripravimo literarno uro o izbrani temi in tako skušamo privabiti čim več bralcev, da bi si knjige izposodili."</p></blockquote> <p>V začetku februarja je potujoča knjižnica vnovič prišla v Porabje, vendar tudi zdaj z osebnim avtomobilom bralcem dostavljajo knjige, ki so jih po večini naročili po telefonu ali elektronski pošti. Knjige lahko naročijo tudi na Radiu Monošter, pojasnjuje Jana Balažic.</p> <blockquote><p>"Upamo pa, da jih bomo lahko čim prej spet obiskali z Bibliobusom."</p></blockquote> <p>Še več pa v oddaji. Prisluhnite!</p></p> Mon, 22 Feb 2021 20:00:00 +0000 Ni enostavno, je pa nujno Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli. <p>20-letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, 30-letnica izhajanja časopisa Porabje, z dražbo umetniški del do prenove študentskega kluba v Gradcu, kako se vpisati na pravo fakulteto</p><p><p>14. 2. 2001 je bil v senatu dokončno sprejet zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki opredeljuje pravice narodne skupnosti, območje, kjer naj bi se spoštovale, zagotavlja financiranje javnih uprav za uresničevanje zakonskih določil ter denar za obstoj in razvoj manjšinskih ustanov. Po dveh desetletjih ostajajo nekateri členi zakona mrtva črka na papirju, kljub temu je bilo njegovo sprejetje zgodovinsko prelomnico za manjšino. To še posebej velja za Slovence Videmske pokrajine. Država je po dolgoletnih zatiranjih končno priznala njihovo prisotnost in jim dodelila enakopraven položaj s Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Kot pojasnujej v pogovoru s Špelo Lenardič vodja Inštituta za slovensko kulturo v Špetru <strong>Giorgio Banchig, </strong>so se razmere bistveno spremenile.</p> <blockquote><p>"Klima prej je bila napeta, zdaj pa so se stvari pomirile in biti Slovenci ni več problem. Dvojezična šola je k temu veliko prispevala."</p></blockquote> <p>Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pa ob 20-letnici v Primorskem dnevniku poziva novi predsednik paritetnega odbora, odvetnik, <strong>Marko Jarc</strong>. Paritetni odbor, ki skrbi za nadzor uresničevanja pravic manjšine, je ustanovil deželni centralni urad za slovenski jezik. Z vzpostavitvijo mreže prevajalskih storitev bi bila ta poenotena za vse občine. A urad še ni povsem zaživel.</p> <p>Da ima odgovornost za spoštovanje vidne dvojezičnosti in rabe slovenskega jezika tudi sama manjšina, opozarja goriški trgovec <strong>Benedikt Kosič</strong>, ki ohranja družinsko tradicijo v središču mesta:</p> <blockquote><p>"Dvojezičnost je vezana na nas same, kako smo mi, manjšina, spoštovani in sprejeti v mestu, kako sami nastopamo."</p></blockquote> <p>Z odgovorno urednico tednika Porabje <strong>Marijano Sukič</strong>, z njo se je pogovarjala Silva Eory, se spominjamo začetkov edinega slovenskega časopisa rojakov na Madžarskem. Prva številka je namreč izšla 14.2. 1991, torej pred 30 leti.</p> <blockquote><p>"Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši"</p></blockquote> <p>Komunikacija z Mursko Soboto, kjer so časopis tiskali, je potekala prek Budimpešte, saj neposredne telefonske povezave Porabja s Slovenijo ni bilo. Več o začetkih izhajanja takrat 14-dnevnika in izzivih zdaj tednika več v oddaji. <a>Tu pa si lahko ogledate 1.številko Porabja</a></p> <p>Predsednica graškega kluba slovenskih študentk in študentov<strong> Jera Jagodic</strong> pojasnjuje, kako zdaj poteka študij in kako deluje klub na daljavo. Spregovori pa tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. Svoja dela je prispevalo 21 umetnikov. Med njimi so znani koroški slovenski likovni umeniki ; Valentin Oman, Gustav Januš, Tanja Prušnik, Karl Vouk, Mirko Malle in drugi... Katalog si lahko ogledate na <a>KSŠŠG_dražba KATALOG. </a></p> <p>Dražba umetniških del, na kateri lahko sodelujete, poteka do 28.2. 2021. Več informacij najdete <a>tu</a>.</p> <p>O izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pa pripoveduje <strong>Ivana Hussu</strong> iz<a> kluba zamejskih študentov</a>. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in naj se odločijo za študij, ki jih veseli.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174754010 RTVSLO – Prvi 3584 clean Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli. <p>20-letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, 30-letnica izhajanja časopisa Porabje, z dražbo umetniški del do prenove študentskega kluba v Gradcu, kako se vpisati na pravo fakulteto</p><p><p>14. 2. 2001 je bil v senatu dokončno sprejet zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki opredeljuje pravice narodne skupnosti, območje, kjer naj bi se spoštovale, zagotavlja financiranje javnih uprav za uresničevanje zakonskih določil ter denar za obstoj in razvoj manjšinskih ustanov. Po dveh desetletjih ostajajo nekateri členi zakona mrtva črka na papirju, kljub temu je bilo njegovo sprejetje zgodovinsko prelomnico za manjšino. To še posebej velja za Slovence Videmske pokrajine. Država je po dolgoletnih zatiranjih končno priznala njihovo prisotnost in jim dodelila enakopraven položaj s Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Kot pojasnujej v pogovoru s Špelo Lenardič vodja Inštituta za slovensko kulturo v Špetru <strong>Giorgio Banchig, </strong>so se razmere bistveno spremenile.</p> <blockquote><p>"Klima prej je bila napeta, zdaj pa so se stvari pomirile in biti Slovenci ni več problem. Dvojezična šola je k temu veliko prispevala."</p></blockquote> <p>Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pa ob 20-letnici v Primorskem dnevniku poziva novi predsednik paritetnega odbora, odvetnik, <strong>Marko Jarc</strong>. Paritetni odbor, ki skrbi za nadzor uresničevanja pravic manjšine, je ustanovil deželni centralni urad za slovenski jezik. Z vzpostavitvijo mreže prevajalskih storitev bi bila ta poenotena za vse občine. A urad še ni povsem zaživel.</p> <p>Da ima odgovornost za spoštovanje vidne dvojezičnosti in rabe slovenskega jezika tudi sama manjšina, opozarja goriški trgovec <strong>Benedikt Kosič</strong>, ki ohranja družinsko tradicijo v središču mesta:</p> <blockquote><p>"Dvojezičnost je vezana na nas same, kako smo mi, manjšina, spoštovani in sprejeti v mestu, kako sami nastopamo."</p></blockquote> <p>Z odgovorno urednico tednika Porabje <strong>Marijano Sukič</strong>, z njo se je pogovarjala Silva Eory, se spominjamo začetkov edinega slovenskega časopisa rojakov na Madžarskem. Prva številka je namreč izšla 14.2. 1991, torej pred 30 leti.</p> <blockquote><p>"Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši"</p></blockquote> <p>Komunikacija z Mursko Soboto, kjer so časopis tiskali, je potekala prek Budimpešte, saj neposredne telefonske povezave Porabja s Slovenijo ni bilo. Več o začetkih izhajanja takrat 14-dnevnika in izzivih zdaj tednika več v oddaji. <a>Tu pa si lahko ogledate 1.številko Porabja</a></p> <p>Predsednica graškega kluba slovenskih študentk in študentov<strong> Jera Jagodic</strong> pojasnjuje, kako zdaj poteka študij in kako deluje klub na daljavo. Spregovori pa tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. Svoja dela je prispevalo 21 umetnikov. Med njimi so znani koroški slovenski likovni umeniki ; Valentin Oman, Gustav Januš, Tanja Prušnik, Karl Vouk, Mirko Malle in drugi... Katalog si lahko ogledate na <a>KSŠŠG_dražba KATALOG. </a></p> <p>Dražba umetniških del, na kateri lahko sodelujete, poteka do 28.2. 2021. Več informacij najdete <a>tu</a>.</p> <p>O izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pa pripoveduje <strong>Ivana Hussu</strong> iz<a> kluba zamejskih študentov</a>. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in naj se odločijo za študij, ki jih veseli.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 15 Feb 2021 20:00:00 +0000 Boj za pravice manjšine ni nikoli končan Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!<p>Tanja Prušnik o solidarnosti in umetnosti, David Bandelj o tišini in poeziji, virtualen sprehod s Prešernom po Porabju, izkušnje in nasveti Reke EPK 2020 </p><p><p>Slovenski kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših. Prireditve, ki običajno potekajo ves februar, bodo predvsem virtualne. To velja tudi za osrednje proslave. "<a>Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje</a>" je naslov osrednje slovesnosti, s katero se Slovenci v Italiji poklanjajo pomembni, a pogosto prezrti, filmski dediščini.</p> <p>Koroški Slovenci so svojo virtualno osrednjo slovesnost naslovili "<a>Beseda je kulturnemu človeku dragul</a>j" in jo posvetili pisatelju, pesniku, dramatiku, esejistu, publicistu in prevajalcu Janku Messnerju.</p> <p>&nbsp;</p> <p>V Porabju so osrednjo proslavo naslovili <a>Ne pozabi! Slovenec sem!</a> V virtualnem sprehodu ob Prešernovi poeziji sodelujejo tudi učenci dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku.</p> <p>Sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem <strong>Biserka Bajzek</strong> v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da bodo maja vendarle skušali pripraviti slovesnost ob lanski 30-letnici delovanja zveze,  poleg tega letos 20-letnico praznuje gledališka skupina Veseli pajdaši iz Števanovcev, za poletje načrtujejo literarna srečanja s slovenskimi avtorji, novinarsko delavnico za mlade, nadaljevanje rokodelske delavnice, za jeseni pa tudi slavistični kongres v Monoštru.</p> <h2><strong>Ko gesta postane dogodek</strong></h2> <p>Vse, kar naredim, naredim s strastjo, pravi koroška slovenska arhitektka in likovna umetnica <strong>Tanja Prušnik</strong>, ki jo je na <a>Valu 202</a> dan pred kulturnim praznikom gostila Tatjana Pirc. Junija 2019 je postala predsednica Društva avstrijskih likovnih umetnikov, v katerem je 450 članov. V 160-letni zgodovini društva je prva predsednica, to pa je zelo pomemben korak, ocenjuje.</p> <blockquote><p>»Zanimivo je, ker se imamo umetniki in umetnice vedno za zelo napredne in odprte za vse. Tudi v društvo so bile ženske sprejete šele v 60. letih. Zgodovinsko gledano, je to zagotovo kritika, saj bi moralo biti prav med umetniki povsem drugače. Zdaj je tako in smo veseli.«</p></blockquote> <p>V prenovljeni galeriji Künstlerhausa je do 11. aprila na ogled razstava z naslovom  <a>Ko gesta postane dogodek</a>, nastala v lanskem letu sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo.</p> <blockquote><p>»Pred letom in pol so me hkrati klicali s slovenskega veleposlaništva na Dunaju  in z avstrijskega v Ljubljani, če bi kaj pripravila za leto dialoga. Zelo rada sem se odzvala vabilu.«</p></blockquote> <p>Našla je izjemni kuratorki Alenko Gregorič in Felicitas Thun - Hohenstein ter se povezala z Mestno galerijo Ljubljana. Nastala je fantastična razstava.</p> <blockquote><p>»Moj predlog je bil od vsega začetka, da so v središču umetnice.«</p></blockquote> <p>Naslov razstave je citat »When gesture becomes event« ameriške filozofinje Judith Butler, zato v angleščini, toda Tanji Prušnik je bilo, kot pojasnjuje, pomembno, da ima razstava tudi slovenski in nemški naslov.</p> <blockquote><p>»Razstava ima zelo sodoben pogled, kaj pomeni solidarnost, kaj danes pomeni medsebojno sožitje v družbi, kako se solidarnost pokaže in prikaže.«</p></blockquote> <p>Tanja Prušnik se v svojih projektih vedno znova vrača na začetek. Pomemben je proces nastajanja del, zato ustvarja cikle. Leta 2004 je začela cikel Utopia_GNP, ki je izraz upora, posvečen dedku Karlu Prušniku - Gašperju, znanemu koroškemu slovenskemu partizanu, avtorju dela Gamsi na plazu. Utopia ji pomeni svobodo.</p> <h2><strong>Enajst let in pol tišine</strong></h2> <p>Goriški pesnik in glasbenik <strong>David Bandelj</strong> je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, poučuje na Tehniškem zavodu Jurija Vege v Gorici in je zborovodja zelo uspešnega mešanega mladinskega zbora Emila Komela. Doslej je napisal tri pesniške zbirke: Klic iz nadzemlja (2000), Razprti svetovi (2006) in Odhod (2012). Njegovo najnovejšo zbirko z naslovom Enajst let in pol tišine sta skupaj izdali Slovenska matica in Založba Mladika.</p> <p>V najnovejši zbirki je 60 pesmi, ki jih Igor Grdina v spremni besedi označi za biografijo človekovega duha. David Bandelj pa v pogovoru s Tatjano Gregorič pojasnjuje, da je navdih dobil v konkretni izkušnji, ko je kot profesor sodeloval pri šolskem projektu obiska krajev zgodovinskega spomina; taborišča Auschwitz. Projekt je za vse pretresljiv.</p> <blockquote><p>»Čeprav poznamo dogodke iz učbenikov in predavanj, je soočenje s kraji drugačno, ko se postaviš v prvo osebo, ko hodiš po teh krajih, dejansko hodiš po pepelu žrtev. Ta izkušnja je bila tako pomenljiva, da se je rodilo nekaj zapisov, ki so zrastli v pesniško zbirko.«</p></blockquote> <p>V njej se prepleta več glasov, saj je, kot pravi avtor, holokavst oziroma šola iz izkušnje posameznika prerastla v kolektivno izkušnjo celotnega človeštva, trpko in bolečo.</p> <blockquote><p>»Taka izkušnja, da je nujno treba o njej spregovoriti danes po 75 letih od osvoboditve. Ne samo zato, da se ne bi več ponavljala. Počasi, to me je vodilo pri nastanku zbirke, umirajo tisti, ki so to izkušnjo sami preživeli. Naloga nas, ki smo druga ali tretja generacija, je, da te spomine predajamo naprej.«</p></blockquote> <p>Enajst let in pol bi našteli, če bi za vsako žrtev holokavsta molčali eno minuto, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor pesniške zbirke Davida Bandlja, v kateri se preplete dvoje glasov: glas zgodovine ali usode ter tanki glasovi posameznic in posameznikov, ki so sami doživljali brutalnost zla.</p> <h2><strong>Reka EPK 2020 – leto dni po odprtju</strong></h2> <p>Ob razglasitvi Reke za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2020 pred slabimi petimi leti je v mestu zavladalo neizmerno veselje, skupaj z velikimi pričakovanji, ki so po dodelitvi tega naziva, prejetega za program Luka različnosti, zaznamovala vse nadaljnje kulturno in tudi drugo življenje. Po odmevnem odprtju s spektaklom v reškem pristanišču (1. februarja 2020) in prvih prireditvah pa je kulturne dogodke kmalu zaustavila pandemija, skrčila njihov obseg in jih večinoma preselila na splet. Rok za izvedbo načrtovanega programa je zdaj podaljšan do konca aprila.</p> <p>Projekt se je začel obetajoče, je Marjani Mirković pojasnila direktorica Tvrdke/podjetja Reka 2020 <strong>Irena Kregar Šegot</strong>a. Odprtje in več kot 70 drugih spremljajočih dogodkov si je ogledalo 30.000 obiskovalcev, sledili so karneval, prvič Wagner na Reki, razstava Davida Maljkovića, festival belgijske gledališke skupine Need Company, številni dogodki …, a vse je marca zaustavila korona.</p> <p>Sledilo je krčenje sredstev iz vseh poglavitnih virov, črtanje programov in obiskov iz tujine, hrvaški proračun pa sta prizadela še potresa, pojasnjuje vodja mestnega oddelka za kulturo na Reki<strong> Ivan Šarar</strong>, sicer zadovoljen z opravljenim.</p> <blockquote><p>»Dobesedno čez noč smo se znašli v položaju, ko smo morali proračun za preostale programe zmanjšati za polovico, enako je bilo z državo, saj je ministrstvo za kulturo veliko sredstev namenilo za pomoč samostojnim umetnikom … Odpovedali smo se mednarodnim programom, ki jih zaradi zaustavljenih potovanj ni bilo mogoče izvesti, odpovedali pa smo tudi predrage ali preveč elitne programe.«</p></blockquote> <p>Veliko programov so prenesli v poletni čas in uspelo jim jih je izvesti na prostem. Več kot 400 programov si je ogledalo približno 50.000 gledalcev.</p> <blockquote><p>»Uresničili smo programe, ki bodo zapustili  trajno sled – gre za sodobne umetniške skulpture, na Kvarnerju in v mestu Reka, murale, vse v javnem prostoru.«</p></blockquote> <p>Reka 2020 mestu zapušča tudi dragoceno trajno dediščino, dodaja Irena Kregar Šegota, pomembne infrastrukturne projekte. Mesto na vzhodni strani dobiva Exportdrvo – novo kulturno prizorišče.</p> <p>Med objekti obnove je v središču pozornosti tudi ladja Galeb, zdaj še v ladjedelnici Kraljevica. Vrednost del je približno sedem milijonov evrov, več kot pol je evropskih sredstev. Dela bodo predvidoma končana do konca leta, in poleg zbirke, ki bo del reškega mestnega muzeja, bodo na ladji tudi hotel, restavracija in prostor za poletne dogodke, napoveduje vodja reškega oddelka za kulturo Ivan Šarar.</p> <blockquote><p>»V kontekstu EPK je bilo vedno največ zanimanja iz vseh držav sveta ravno za Galeba. Je resnično fenomen svetovne zgodovine, gibanja neuvrščenih, gibanja, pomembnega za politično dinamiko v določenem zgodovinskem obdobju, in kot tak je neskončno dragocen in zanimiv.«</p></blockquote> <p>Do konca podaljšanega roka – do konca aprila – se bo zvrstilo še več velikih dogodkov, med drugim bodo 8. aprila odprli dolgo pričakovano razstavo, posvečeno Klimtu, ki je svoja zgodnja dela zapustil v reškemu gledališču, napoveduje Irena Kregar Šegota.</p> <blockquote><p>»Veliko načrtovanih sodelovanj s slovenskimi umetniki so morali odpovedati, bomo pa skušali izpeljati predstavo z Janezom Janšo (Emilom Hrvatinom, op. MM) v sodelovanju s HNK Ivana pl. Zajca. Zamišljena je bila kot spektakel, resnično, na več lokacijah, a menim, da bo na koncu realizirana v komorni obliki.«</p></blockquote> <p>Slovenija je Reki vsekakor blizu in dodelitev naziva evropske prestolnice kulture Gorici in Novi Gorici je resnično razveseljiva, ne samo zaradi podobnega položaja zaradi meja, temveč tudi odlično pripravljenega predloga, pravi Ivan Šarar in na podlagi svojih izkušenj sporoča:</p> <blockquote><p>»Ključno je, da bi obe Gorici izrabili to priložnost in ob pomoči kulture ustvarili eno Gorico, da skušajo preprečiti vpliv politike, ohranijo kontinuiteto in ne podcenijo projekta.«</p></blockquote> <p>EPK je zelo zahteven projekt z veliko večjim proračunom, kot so navajeni, velik je tudi pritisk javnosti, saj se v manjših okoljih pričakuje, da bo projekt rešil vse težave v mestu.</p> <blockquote><p>»Zelo pomembno je, da vključijo vse obstoječe akterje iz svojih in čezmejnih kulturnih krogov. Tisti, ki jih ne vključiš, bodo zelo hitro postali sovražniki projekta. In zadnje sporočilo, naj začnejo takoj, razmere zaradi pandemije bodo močno otežile zadeve in ta štiri leta zelo hitro minejo. In naj bodo pogumni in trmasti.«</p></blockquote> <p>Vodja Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota pa Gorico in Novo Gorico opozarja, da se svet okrog nas zelo hitro spreminja. In tem spremembam na globalni in lokalni ravni je treba prisluhniti in prilagoditi program.</p> <blockquote><p>»Morda je včasih smiselno kvantitativne ambicije programa nekako zožiti na kakovost. Sploh pa morate imeti odlično skupino za izvedbo. Prijavna knjiga je trenutek, ko sanjarimo in to domišljijo prenesemo v določeno odlično besedilo, potem pa sledi to, kar je realnost. Želim jim veliko sreče!«</p></blockquote> <p>Ogled dogajanja je možen na <a>rijeka2020.eu</a>, med programi, prenesenimi na splet, je razstava z naslovom Meje – med redom in kaosom, katere recenzentka je tudi slovenska zgodovinarka dr. Kaja Širok.</p> <p>Še več pa v oddaji. Prisluhnite!</p> </p> 174752188 RTVSLO – Prvi 3547 clean Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!<p>Tanja Prušnik o solidarnosti in umetnosti, David Bandelj o tišini in poeziji, virtualen sprehod s Prešernom po Porabju, izkušnje in nasveti Reke EPK 2020 </p><p><p>Slovenski kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših. Prireditve, ki običajno potekajo ves februar, bodo predvsem virtualne. To velja tudi za osrednje proslave. "<a>Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje</a>" je naslov osrednje slovesnosti, s katero se Slovenci v Italiji poklanjajo pomembni, a pogosto prezrti, filmski dediščini.</p> <p>Koroški Slovenci so svojo virtualno osrednjo slovesnost naslovili "<a>Beseda je kulturnemu človeku dragul</a>j" in jo posvetili pisatelju, pesniku, dramatiku, esejistu, publicistu in prevajalcu Janku Messnerju.</p> <p>&nbsp;</p> <p>V Porabju so osrednjo proslavo naslovili <a>Ne pozabi! Slovenec sem!</a> V virtualnem sprehodu ob Prešernovi poeziji sodelujejo tudi učenci dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku.</p> <p>Sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem <strong>Biserka Bajzek</strong> v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da bodo maja vendarle skušali pripraviti slovesnost ob lanski 30-letnici delovanja zveze,  poleg tega letos 20-letnico praznuje gledališka skupina Veseli pajdaši iz Števanovcev, za poletje načrtujejo literarna srečanja s slovenskimi avtorji, novinarsko delavnico za mlade, nadaljevanje rokodelske delavnice, za jeseni pa tudi slavistični kongres v Monoštru.</p> <h2><strong>Ko gesta postane dogodek</strong></h2> <p>Vse, kar naredim, naredim s strastjo, pravi koroška slovenska arhitektka in likovna umetnica <strong>Tanja Prušnik</strong>, ki jo je na <a>Valu 202</a> dan pred kulturnim praznikom gostila Tatjana Pirc. Junija 2019 je postala predsednica Društva avstrijskih likovnih umetnikov, v katerem je 450 članov. V 160-letni zgodovini društva je prva predsednica, to pa je zelo pomemben korak, ocenjuje.</p> <blockquote><p>»Zanimivo je, ker se imamo umetniki in umetnice vedno za zelo napredne in odprte za vse. Tudi v društvo so bile ženske sprejete šele v 60. letih. Zgodovinsko gledano, je to zagotovo kritika, saj bi moralo biti prav med umetniki povsem drugače. Zdaj je tako in smo veseli.«</p></blockquote> <p>V prenovljeni galeriji Künstlerhausa je do 11. aprila na ogled razstava z naslovom  <a>Ko gesta postane dogodek</a>, nastala v lanskem letu sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo.</p> <blockquote><p>»Pred letom in pol so me hkrati klicali s slovenskega veleposlaništva na Dunaju  in z avstrijskega v Ljubljani, če bi kaj pripravila za leto dialoga. Zelo rada sem se odzvala vabilu.«</p></blockquote> <p>Našla je izjemni kuratorki Alenko Gregorič in Felicitas Thun - Hohenstein ter se povezala z Mestno galerijo Ljubljana. Nastala je fantastična razstava.</p> <blockquote><p>»Moj predlog je bil od vsega začetka, da so v središču umetnice.«</p></blockquote> <p>Naslov razstave je citat »When gesture becomes event« ameriške filozofinje Judith Butler, zato v angleščini, toda Tanji Prušnik je bilo, kot pojasnjuje, pomembno, da ima razstava tudi slovenski in nemški naslov.</p> <blockquote><p>»Razstava ima zelo sodoben pogled, kaj pomeni solidarnost, kaj danes pomeni medsebojno sožitje v družbi, kako se solidarnost pokaže in prikaže.«</p></blockquote> <p>Tanja Prušnik se v svojih projektih vedno znova vrača na začetek. Pomemben je proces nastajanja del, zato ustvarja cikle. Leta 2004 je začela cikel Utopia_GNP, ki je izraz upora, posvečen dedku Karlu Prušniku - Gašperju, znanemu koroškemu slovenskemu partizanu, avtorju dela Gamsi na plazu. Utopia ji pomeni svobodo.</p> <h2><strong>Enajst let in pol tišine</strong></h2> <p>Goriški pesnik in glasbenik <strong>David Bandelj</strong> je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, poučuje na Tehniškem zavodu Jurija Vege v Gorici in je zborovodja zelo uspešnega mešanega mladinskega zbora Emila Komela. Doslej je napisal tri pesniške zbirke: Klic iz nadzemlja (2000), Razprti svetovi (2006) in Odhod (2012). Njegovo najnovejšo zbirko z naslovom Enajst let in pol tišine sta skupaj izdali Slovenska matica in Založba Mladika.</p> <p>V najnovejši zbirki je 60 pesmi, ki jih Igor Grdina v spremni besedi označi za biografijo človekovega duha. David Bandelj pa v pogovoru s Tatjano Gregorič pojasnjuje, da je navdih dobil v konkretni izkušnji, ko je kot profesor sodeloval pri šolskem projektu obiska krajev zgodovinskega spomina; taborišča Auschwitz. Projekt je za vse pretresljiv.</p> <blockquote><p>»Čeprav poznamo dogodke iz učbenikov in predavanj, je soočenje s kraji drugačno, ko se postaviš v prvo osebo, ko hodiš po teh krajih, dejansko hodiš po pepelu žrtev. Ta izkušnja je bila tako pomenljiva, da se je rodilo nekaj zapisov, ki so zrastli v pesniško zbirko.«</p></blockquote> <p>V njej se prepleta več glasov, saj je, kot pravi avtor, holokavst oziroma šola iz izkušnje posameznika prerastla v kolektivno izkušnjo celotnega človeštva, trpko in bolečo.</p> <blockquote><p>»Taka izkušnja, da je nujno treba o njej spregovoriti danes po 75 letih od osvoboditve. Ne samo zato, da se ne bi več ponavljala. Počasi, to me je vodilo pri nastanku zbirke, umirajo tisti, ki so to izkušnjo sami preživeli. Naloga nas, ki smo druga ali tretja generacija, je, da te spomine predajamo naprej.«</p></blockquote> <p>Enajst let in pol bi našteli, če bi za vsako žrtev holokavsta molčali eno minuto, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor pesniške zbirke Davida Bandlja, v kateri se preplete dvoje glasov: glas zgodovine ali usode ter tanki glasovi posameznic in posameznikov, ki so sami doživljali brutalnost zla.</p> <h2><strong>Reka EPK 2020 – leto dni po odprtju</strong></h2> <p>Ob razglasitvi Reke za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2020 pred slabimi petimi leti je v mestu zavladalo neizmerno veselje, skupaj z velikimi pričakovanji, ki so po dodelitvi tega naziva, prejetega za program Luka različnosti, zaznamovala vse nadaljnje kulturno in tudi drugo življenje. Po odmevnem odprtju s spektaklom v reškem pristanišču (1. februarja 2020) in prvih prireditvah pa je kulturne dogodke kmalu zaustavila pandemija, skrčila njihov obseg in jih večinoma preselila na splet. Rok za izvedbo načrtovanega programa je zdaj podaljšan do konca aprila.</p> <p>Projekt se je začel obetajoče, je Marjani Mirković pojasnila direktorica Tvrdke/podjetja Reka 2020 <strong>Irena Kregar Šegot</strong>a. Odprtje in več kot 70 drugih spremljajočih dogodkov si je ogledalo 30.000 obiskovalcev, sledili so karneval, prvič Wagner na Reki, razstava Davida Maljkovića, festival belgijske gledališke skupine Need Company, številni dogodki …, a vse je marca zaustavila korona.</p> <p>Sledilo je krčenje sredstev iz vseh poglavitnih virov, črtanje programov in obiskov iz tujine, hrvaški proračun pa sta prizadela še potresa, pojasnjuje vodja mestnega oddelka za kulturo na Reki<strong> Ivan Šarar</strong>, sicer zadovoljen z opravljenim.</p> <blockquote><p>»Dobesedno čez noč smo se znašli v položaju, ko smo morali proračun za preostale programe zmanjšati za polovico, enako je bilo z državo, saj je ministrstvo za kulturo veliko sredstev namenilo za pomoč samostojnim umetnikom … Odpovedali smo se mednarodnim programom, ki jih zaradi zaustavljenih potovanj ni bilo mogoče izvesti, odpovedali pa smo tudi predrage ali preveč elitne programe.«</p></blockquote> <p>Veliko programov so prenesli v poletni čas in uspelo jim jih je izvesti na prostem. Več kot 400 programov si je ogledalo približno 50.000 gledalcev.</p> <blockquote><p>»Uresničili smo programe, ki bodo zapustili  trajno sled – gre za sodobne umetniške skulpture, na Kvarnerju in v mestu Reka, murale, vse v javnem prostoru.«</p></blockquote> <p>Reka 2020 mestu zapušča tudi dragoceno trajno dediščino, dodaja Irena Kregar Šegota, pomembne infrastrukturne projekte. Mesto na vzhodni strani dobiva Exportdrvo – novo kulturno prizorišče.</p> <p>Med objekti obnove je v središču pozornosti tudi ladja Galeb, zdaj še v ladjedelnici Kraljevica. Vrednost del je približno sedem milijonov evrov, več kot pol je evropskih sredstev. Dela bodo predvidoma končana do konca leta, in poleg zbirke, ki bo del reškega mestnega muzeja, bodo na ladji tudi hotel, restavracija in prostor za poletne dogodke, napoveduje vodja reškega oddelka za kulturo Ivan Šarar.</p> <blockquote><p>»V kontekstu EPK je bilo vedno največ zanimanja iz vseh držav sveta ravno za Galeba. Je resnično fenomen svetovne zgodovine, gibanja neuvrščenih, gibanja, pomembnega za politično dinamiko v določenem zgodovinskem obdobju, in kot tak je neskončno dragocen in zanimiv.«</p></blockquote> <p>Do konca podaljšanega roka – do konca aprila – se bo zvrstilo še več velikih dogodkov, med drugim bodo 8. aprila odprli dolgo pričakovano razstavo, posvečeno Klimtu, ki je svoja zgodnja dela zapustil v reškemu gledališču, napoveduje Irena Kregar Šegota.</p> <blockquote><p>»Veliko načrtovanih sodelovanj s slovenskimi umetniki so morali odpovedati, bomo pa skušali izpeljati predstavo z Janezom Janšo (Emilom Hrvatinom, op. MM) v sodelovanju s HNK Ivana pl. Zajca. Zamišljena je bila kot spektakel, resnično, na več lokacijah, a menim, da bo na koncu realizirana v komorni obliki.«</p></blockquote> <p>Slovenija je Reki vsekakor blizu in dodelitev naziva evropske prestolnice kulture Gorici in Novi Gorici je resnično razveseljiva, ne samo zaradi podobnega položaja zaradi meja, temveč tudi odlično pripravljenega predloga, pravi Ivan Šarar in na podlagi svojih izkušenj sporoča:</p> <blockquote><p>»Ključno je, da bi obe Gorici izrabili to priložnost in ob pomoči kulture ustvarili eno Gorico, da skušajo preprečiti vpliv politike, ohranijo kontinuiteto in ne podcenijo projekta.«</p></blockquote> <p>EPK je zelo zahteven projekt z veliko večjim proračunom, kot so navajeni, velik je tudi pritisk javnosti, saj se v manjših okoljih pričakuje, da bo projekt rešil vse težave v mestu.</p> <blockquote><p>»Zelo pomembno je, da vključijo vse obstoječe akterje iz svojih in čezmejnih kulturnih krogov. Tisti, ki jih ne vključiš, bodo zelo hitro postali sovražniki projekta. In zadnje sporočilo, naj začnejo takoj, razmere zaradi pandemije bodo močno otežile zadeve in ta štiri leta zelo hitro minejo. In naj bodo pogumni in trmasti.«</p></blockquote> <p>Vodja Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota pa Gorico in Novo Gorico opozarja, da se svet okrog nas zelo hitro spreminja. In tem spremembam na globalni in lokalni ravni je treba prisluhniti in prilagoditi program.</p> <blockquote><p>»Morda je včasih smiselno kvantitativne ambicije programa nekako zožiti na kakovost. Sploh pa morate imeti odlično skupino za izvedbo. Prijavna knjiga je trenutek, ko sanjarimo in to domišljijo prenesemo v določeno odlično besedilo, potem pa sledi to, kar je realnost. Želim jim veliko sreče!«</p></blockquote> <p>Ogled dogajanja je možen na <a>rijeka2020.eu</a>, med programi, prenesenimi na splet, je razstava z naslovom Meje – med redom in kaosom, katere recenzentka je tudi slovenska zgodovinarka dr. Kaja Širok.</p> <p>Še več pa v oddaji. Prisluhnite!</p> </p> Mon, 08 Feb 2021 20:00:00 +0000 Naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi! Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.<p>Odmeven prestop senatorke Tatjane Rojc, v akcijskem načrtu hrvaške vlade tokrat tudi Slovenci, novi načrti Državne slovenske samouprave, postkoronsko delovanje K&K centra v Šentjanžu v Rožu in Kulturnega doma Pliberk </p><p><p>Slovenska senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong> je bila prejšnji teden v italijanskih medijih v središču pozornosti. Ob najnovejši vladni krizi je namreč v podporo nekdanjemu premierju Giuseppu Conteju s prestopom iz senatne skupine Demokratske stranke v novo skupino 'odgovornih evropeistov' prispevala odločilni deseti glas za oblikovanje skupine.</p> <p>Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je v intervjuju za Corriere della Sera pojasnila, da se je spomnila svojega očeta, ki je bil interniran v koncentracijskem taborišču Dachau, ter pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je veliko sodelovala in o njem med drugim tudi napisala biografijo.</p> <blockquote><p>"Pomislila sem na očeta in na Pahorja in sem si rekla, da je v politiki v tako težkih trenutkih, kot je sedanji, treba biti odgovoren."</p></blockquote> <p>Odločitev za prestop je bila vse prej kot lahka, pravi slovenska senatorka, ki je v novo parlamentarno skupino stopila na željo matične Demokratske stranke. Predstavniki leve sredine so z novo skupino ponudili roko politikom, ki se prepoznavajo bolj v strankah sredine, da bi tako zagotovili vladno večino, ki bi podprla ponovni, tretji mandat Giuseppa Conteja. Gre za edino odgovorno rešitev nastale politične krize, meni Tatjana Rojc ‒ vlada je namreč v tem trenutku prepotrebna.</p> <blockquote><p>"Tu v Italiji smo imeli 85 tisoč mrtvih. Dolgujemo odgovor ljudem, ki so v stiski, dolgujemo odgovor Evropi, ki je dala na voljo 210 milijard evrov za preureditev države. Zdi se mi, da je bila edina primerna odločitev, da kot prepričana evropeistka in oseba, ki ve, kaj pomeni živeti v okviru te vizije, začasno prestopim v to skupino."</p></blockquote> <p>Senatorka Tatjana Rojc sicer ostaja članica Demokratske stranke, priznava pa, da je Conte preveč odločitev sprejemal sam in s tem naredil veliko napako. Na drugi strani pa sta se celotna Evropa in svet znašla v doslej neznanih razmerah, ki zahtevajo hitro ukrepanje, tudi za ceno razprave v parlamentu.</p> <blockquote><p>"Upam, da se to ne bo več zgodilo. Smo pred težavnim obdobjem, v katerem bodo državljani čutili potrebo, da jim država stoji ob strani."</p></blockquote> <p>Slovenska senatorka je prepričana, da je s prestopom v novo  skupino 'odgovornih evropeistov' in podporo Giuseppu Conteju zavarovala tudi interese slovenske narodne skupnosti. Na predčasnih volitvah bi trenutno največ možnosti za zmago imela desnica. Eden izmed razlogov za prestop je tako tudi, da je želela preprečiti vzpon desnice na oblast. To namreč ni liberalna desnica, poudarja.</p> <blockquote><p>"Predvsem v odnosu do Slovencev gre za nacionalistično desnico, ki je že glasovala proti amandmajem in popravkom, s katerimi bi ohranili predstavnika več za našo narodno skupnost, ko je šlo za krčenje števila članov parlamenta. Zato si je treba prizadevati, da ostane Demokratska stranka ena izmed glavnih, tako da lahko zagovarjam temeljno pravico Slovencev, da ob pomoči volilnega zakona ali kako drugače ohranijo svoje predstavništvo v Rimu. Drugače to ne bo možno."</p></blockquote> <p>In kako prestop senatorke odmeva med Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite oddaji!</p> <h2><strong>'Slovence v hrvaškem saboru lahko zastopa samo Slovenec'</strong></h2> <p>Hrvaška vlada je konec decembra sprejela akcijski program za manjšine za prihodnja štiri leta. Program je tudi tokrat pokazal, da si manjšine, ki imajo v parlamentu svoje poslance, lahko zagotovijo več projektov. Slovensko narodno skupnost v saboru zastopa poslanka albanske manjšine, ki za preostalih pet manjšin v skupini nima kaj dosti posluha. No, letos imajo Slovenci na Hrvaškem več sreče, saj je na parlamentarnih volitvah v sabor vstopila tudi poslanka slovenskega rodu, Barbara Antolić Vupora, ki je sicer na listi Socialdemokratske stranke. V akcijski program za manjšine pa ji je uspelo uvrstiti tudi dolgoletno željo slovenske manjšine v Zagrebu, da si zagotovi lastne prostore.</p> <p>Prvi akcijski načrt je bil sprejet sredi poletja leta 2017, je pojasnil predsednik Slovenskega doma Zagreb<strong> Darko Šonc</strong> v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Slovenci takrat v načrt niso bili vključeni in vsi, ki so bili vpeti v manjšinsko dogajanje, so se, ko so se vrnili z dopusta, čudili, da je vlada sprejela tako pomemben dokument sredi poletja. Za opozorila Darka Šonca, člana sveta za narodne manjšine, se pred štirimi leti niso zmenili. Obljubili pa so, da bodo v prihodnji načrt vključili tudi slovensko narodno skupnost.</p> <p>Novi akcijski načrt hrvaške vlade za narodne manjšine za obdobje od 2021 do 2024 je bil sprejet 30. decembra leta 2020.</p> <blockquote><p>"Izvedel sem, da se to pripravlja. Poklical sem poslanko sabora Barbaro Antolić Vupora in jo prosil, naj kaj stori. In je."</p></blockquote> <p>Dokument ne prinaša bistvenih novosti za manjšine, saj so narodne skupnosti razcepljene. Na eni strani so manjšine, ki imajo svoje poslance v saboru, na drugi pa so poslanci, ki zastopajo več manjšin.</p> <blockquote><p>"O teh je zapisano, da si bo hrvaška vlada prizadevala za ohranitev zagotovljenih pravic. Manjšine, ki imajo svoje poslance, pa so dobile konkretnejša zagotovila. Potrjuje se, da lahko Slovence v saboru zastopa samo Slovenec."</p></blockquote> <p>V novem akcijskem načrtu pa je konkretno omenjen Slovenski dom Zagreb, in sicer glede iskanja rešitev za njegove prostore. Možnosti je več: zgraditev novih prostorov, odkup zdajšnjih ali prenos lastništva na društvo, ki ga zahteva Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom.</p> <blockquote><p>"Preverjali smo na ministrstvih, pristojnih za gradbeništvo in nepremičnine. To je bilo lobiranje, bi lahko rekli. Nato pa smo postavili zahtevo, da se nam  omogoči odkup ali pa nam prostore podarijo. Zakaj pa ne, vlada ima to možnost."</p></blockquote> <p>Slovenski dom Zagreb je v sedanjih prostorih že od leta 1953 in vanje so, pravi predsednik Darko Šonc, veliko vložili. Lokacija sredi mesta je odlična, saj je dostopna tudi starejšim članom, polega tega pa si je društvo ustvarilo ugled.</p> <blockquote><p>"Če bi prostore dobili v last, bi imeli do njih drugačen odnos."</p></blockquote> <p>Lanski spomladanski potres je prizadel tudi prostore Slovenskega doma, novi potresni sunki pa škodo še povečujejo. Njihova vizija je, da bi prostor postal slovensko središče in stičišče, v katerem bi se dogajalo vse, kar je povezano s slovenstvom, hkrati pa bi povezoval Slovence z večinskim hrvaškim prebivalstvom, pravi Darko Šonc. Denarja za odkup sami nimajo, računajo pa na pomoč Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.</p> <h2><strong>Popis prebivalstva letos zagotovo največji izziv </strong></h2> <p>Epidemija še vedno zelo vpliva tudi na življenje v Porabju, saj je bilo v zadnjem obdobju več okuženih kot lansko pomlad. Osnovnošolci na Madžarskem še vedno obiskujejo šolo, pouk na daljavo imajo občasno le na šolah, na katerih se pojavijo okužbe. Tako je bilo zadnja dva tedna tudi na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku.</p> <p>Da je epidemija korenito spremenila življenje ljudi, veliko bolj kot lani spomladi, v pogovoru s Silvo Eöry opaža tudi predsednik Državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec</strong>.</p> <blockquote><p>»V Porabju se je svet ustavil. Vse je zaprto. Trgovine so sicer odprte, toda življenje se je spremenilo. Ostali smo brez vsega, brez kulturnih prireditev, ki smo jih načrtovali. Še huje je kot lani. Vsaka porabska vas ima večje število okuženih. Ljudje se bojijo, šele zdaj vidijo, kako huda je ta bolezen. Rešitev prinašajo cepiva.«</p></blockquote> <p>Zaradi epidemije je zastal tudi razvojni program slovenskega Porabja, namesto štirih imajo zdaj tri večje projekte: obnovo strehe na uradu na Dolnjem Seniku, pokrit prireditveni prostor na Verici ter največji projekt ‒ turistične apartmaje v Andovcih.</p> <p>Turistično in kulturno društvo v Andovcih je najprej nameravalo zgraditi samo skedenj, toda načrti so se pozneje spremenili.</p> <blockquote><p>»Imeli so srečo. Vsako leto je treba porabiti 240 milijonov forintov in ker so priprave zaradi epidemije zastale, je denar ostal. Imeli so samo dva meseca časa, da se denar porabi, zato so razširili projekt v Andovcih.«</p></blockquote> <p>Zdaj v Andovcih gradijo štiri apartmaje, butično kampiranje oz. glamping, prostor za klasično kampiranje ter seveda skedenj. Spomladi naj bi objavili razpis za mala podjetja in kmete, napoveduje Karel Holec, predsednik ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev.</p> <blockquote><p>»Menim, da morajo denar dobiti vsi, ki želijo kaj kupiti, delati ali graditi. Če je gospodarski razvojni program, naj denar dobi čim več ljudi.«</p></blockquote> <p>Državna slovenska samouprava je že za lani načrtovala srečanje vseh porabskih Slovencev, vendar so ga morali odpovedati. Letos ga spet načrtujejo v začetku junija, prav tako tudi tabor.</p> <p>Velik izziv ne le za letos, temveč za prihodnje desetletje, bo popis prebivalstva, ki naj bi se začel maja. Kot pravi Karel Holec, morajo za to intenzivno delati.</p> <blockquote><p>»Poiskati moramo vse Slovence, ki živijo na Madžarskem. Pred desetimi leti nas je bilo uradno 2.800, sam mislim ‒ vem ‒ da nas je vsaj 4 ali 5 tisoč.«</p></blockquote> <p>Rojake bodo nagovarjali s prospekti, načrtujejo pa tudi krajši film.</p> <blockquote><p>»Malo hočemo vplivati na njihovo srce, da ne pozabijo svojih korenin.«</p></blockquote> <h2><strong>Nove moči za zagon kulturnega življenja </strong></h2> <p>V Šentjanžu v Rožu domače društvo že več kot 110 let skrbi za slovensko kulturno delovanje. Središče tega delovanja je zadnja leta v K in K centru, v katerem imajo na podstrešju urejeno dvorano. V njej so po navadi vse leto prirejali različne gledališke predstave in koncerte, ker pa zdaj časi niso običajni, dvorana in drugi prostori samevajo, izzivi pa so še večji. Tega se zaveda tudi <strong>Julia Schellander-Obid</strong>, prevajalka, ki je maja lani prevzela vodenje centra. Največ težav trenutno prinaša negotovost, pravi.</p> <blockquote><p>»Največji izziv je nejasnost, nič ne moreš načrtovati. Po navadi na začetku leta pripraviš načrt, kaj boš delal. Zaradi virusa pa zdaj to ni mogoče. Imamo stalnice, to je naš gledališki abonma za odrasle, pa abonma za otroke Kakajček, za oba je treba načrtovati precej vnaprej, zdaj pa se ne da.«</p></blockquote> <p>Lani je gledališki abonma za odrasle, ki se začne oktobra, skoraj v celoti odpadel, imeli so le eno predstavo. Dodatna težava je, da gre za gostovanja slovenskih gledaliških hiš.</p> <p>Tako kot druge kulturne ustvarjalce tudi Julio Schellander-Obid skrbi, kako bo z občinstvom po koncu pandemije. O tem je kar precej razmišljala, pravi, vendar so lanske izkušnje spodbudne.</p> <blockquote><p>»Videla sem, da so se ljudje lani, potem ko smo spomladi in poleti imeli nekaj časa zaprto in ni bilo prireditev, zelo veselili, da so lahko spet prišli. Mogoče bodo manj prihajali tisti, ki sodijo v rizične skupine. Na drugi strani pa opažam pri občinstvu veliko željo, da bi spet kaj priredili. Pogosto slišim ljudi, ki nas prosijo, naj kaj organiziramo, in pravijo: 'Tako se že veselimo.' Upam, da bomo spet lahko privabili veliko ljudi.«</p></blockquote> <p>Julia Schellander-Obid je s centrom K in K redno sodelovala že vrsto let, od otroštva, pa vendar, priznava, odločitev za vodenje te ustanove ni bila lahka.</p> <blockquote><p>»Ko so me vprašali, ali bi prevzela, sem malo oklevala. Potem pa sem pomislila na svoje delo, ki je bilo že nekaj časa usmerjeno prav v prevajanje besedil s področja kulture, umetnosti. Rekla sem: prav, skočila v hladno vodo in poskusila. Moram reči, da izkušenj s tega področja nisem imela veliko. Zdaj pa to zelo rada delam.«</p></blockquote> <p>Novo delo veseli tudi <strong>Primoža Kokovico</strong>, ki je novembra lani prevzel vodenje Kulturnega doma Pliberk, še enega središča koroških Slovencev; ne le kulturnega, temveč tudi fizkulturnega.</p> <p>Letos bo minilo 25 let od postavitve temeljnega kamna za kulturni dom. Tri leta pozneje, leta 1999, je bila v njem že prva prireditev. Kulturni dom je v dobrih dveh desetletjih postal ena najbolj prepoznavnih in najpomembnejših slovenskih ustanov.</p> <p>Trenutno tam opravljajo vzdrževalna dela, skladno z omejitvami deluje tudi glasbena šola, ki ima prostore v njem. Te dni se snema osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo na ogled na spletu, marca bodo posneli tudi koncert Koroška poje, pojasnjuje Primož Kokovica. Iz Litije ga je v Libuče, pod goro kralja Matjaža, pripeljala ljubezen.</p> <blockquote><p>»Imel sem veliko srečo, da sem našel delovno mesto, ki mi je zelo pisano na kožo: kultura, pevska dejavnost, prepletanje kulturnega delovanja na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji.«</p></blockquote> <p>Poslovodja Kulturnega doma Pliberk namreč poje v dveh zborih, na avstrijskem Koroškem ter v Litiji. Njegov pogled na koroške Slovence se, odkar živi z njimi, ni bistveno spremenil. Opaža pa veliko navezanost na preteklost.</p> <blockquote><p>»Predvsem na kulturno-jezikovnem področju ima preteklost še vedno vpliv ... Manjka mladih. To ne pomeni, da jih ni, toda prireditve po večini obiskujeta srednja in starejša generacija, mladih je manj. In tu vidim velik izziv za prihodnost: nagovoriti jih moramo, da bodo začeli prihajati.«</p></blockquote> <p>Velik izziv pa je tudi, dodaja Primož Kokovica, nagovoriti tiste, ki so se v Pliberk in okolico v zadnjih letih preselili iz Slovenije.</p> <blockquote><p>»Pogrešam te ljudi, družine, mlade, pogrešam njihovo sodelovanje in vključevanje v kulturno življenje.«</p></blockquote> <p>Še več pa v oddaji. Prisluhnite!</p></p> 174750562 RTVSLO – Prvi 3521 clean Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.<p>Odmeven prestop senatorke Tatjane Rojc, v akcijskem načrtu hrvaške vlade tokrat tudi Slovenci, novi načrti Državne slovenske samouprave, postkoronsko delovanje K&K centra v Šentjanžu v Rožu in Kulturnega doma Pliberk </p><p><p>Slovenska senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong> je bila prejšnji teden v italijanskih medijih v središču pozornosti. Ob najnovejši vladni krizi je namreč v podporo nekdanjemu premierju Giuseppu Conteju s prestopom iz senatne skupine Demokratske stranke v novo skupino 'odgovornih evropeistov' prispevala odločilni deseti glas za oblikovanje skupine.</p> <p>Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je v intervjuju za Corriere della Sera pojasnila, da se je spomnila svojega očeta, ki je bil interniran v koncentracijskem taborišču Dachau, ter pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je veliko sodelovala in o njem med drugim tudi napisala biografijo.</p> <blockquote><p>"Pomislila sem na očeta in na Pahorja in sem si rekla, da je v politiki v tako težkih trenutkih, kot je sedanji, treba biti odgovoren."</p></blockquote> <p>Odločitev za prestop je bila vse prej kot lahka, pravi slovenska senatorka, ki je v novo parlamentarno skupino stopila na željo matične Demokratske stranke. Predstavniki leve sredine so z novo skupino ponudili roko politikom, ki se prepoznavajo bolj v strankah sredine, da bi tako zagotovili vladno večino, ki bi podprla ponovni, tretji mandat Giuseppa Conteja. Gre za edino odgovorno rešitev nastale politične krize, meni Tatjana Rojc ‒ vlada je namreč v tem trenutku prepotrebna.</p> <blockquote><p>"Tu v Italiji smo imeli 85 tisoč mrtvih. Dolgujemo odgovor ljudem, ki so v stiski, dolgujemo odgovor Evropi, ki je dala na voljo 210 milijard evrov za preureditev države. Zdi se mi, da je bila edina primerna odločitev, da kot prepričana evropeistka in oseba, ki ve, kaj pomeni živeti v okviru te vizije, začasno prestopim v to skupino."</p></blockquote> <p>Senatorka Tatjana Rojc sicer ostaja članica Demokratske stranke, priznava pa, da je Conte preveč odločitev sprejemal sam in s tem naredil veliko napako. Na drugi strani pa sta se celotna Evropa in svet znašla v doslej neznanih razmerah, ki zahtevajo hitro ukrepanje, tudi za ceno razprave v parlamentu.</p> <blockquote><p>"Upam, da se to ne bo več zgodilo. Smo pred težavnim obdobjem, v katerem bodo državljani čutili potrebo, da jim država stoji ob strani."</p></blockquote> <p>Slovenska senatorka je prepričana, da je s prestopom v novo  skupino 'odgovornih evropeistov' in podporo Giuseppu Conteju zavarovala tudi interese slovenske narodne skupnosti. Na predčasnih volitvah bi trenutno največ možnosti za zmago imela desnica. Eden izmed razlogov za prestop je tako tudi, da je želela preprečiti vzpon desnice na oblast. To namreč ni liberalna desnica, poudarja.</p> <blockquote><p>"Predvsem v odnosu do Slovencev gre za nacionalistično desnico, ki je že glasovala proti amandmajem in popravkom, s katerimi bi ohranili predstavnika več za našo narodno skupnost, ko je šlo za krčenje števila članov parlamenta. Zato si je treba prizadevati, da ostane Demokratska stranka ena izmed glavnih, tako da lahko zagovarjam temeljno pravico Slovencev, da ob pomoči volilnega zakona ali kako drugače ohranijo svoje predstavništvo v Rimu. Drugače to ne bo možno."</p></blockquote> <p>In kako prestop senatorke odmeva med Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite oddaji!</p> <h2><strong>'Slovence v hrvaškem saboru lahko zastopa samo Slovenec'</strong></h2> <p>Hrvaška vlada je konec decembra sprejela akcijski program za manjšine za prihodnja štiri leta. Program je tudi tokrat pokazal, da si manjšine, ki imajo v parlamentu svoje poslance, lahko zagotovijo več projektov. Slovensko narodno skupnost v saboru zastopa poslanka albanske manjšine, ki za preostalih pet manjšin v skupini nima kaj dosti posluha. No, letos imajo Slovenci na Hrvaškem več sreče, saj je na parlamentarnih volitvah v sabor vstopila tudi poslanka slovenskega rodu, Barbara Antolić Vupora, ki je sicer na listi Socialdemokratske stranke. V akcijski program za manjšine pa ji je uspelo uvrstiti tudi dolgoletno željo slovenske manjšine v Zagrebu, da si zagotovi lastne prostore.</p> <p>Prvi akcijski načrt je bil sprejet sredi poletja leta 2017, je pojasnil predsednik Slovenskega doma Zagreb<strong> Darko Šonc</strong> v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Slovenci takrat v načrt niso bili vključeni in vsi, ki so bili vpeti v manjšinsko dogajanje, so se, ko so se vrnili z dopusta, čudili, da je vlada sprejela tako pomemben dokument sredi poletja. Za opozorila Darka Šonca, člana sveta za narodne manjšine, se pred štirimi leti niso zmenili. Obljubili pa so, da bodo v prihodnji načrt vključili tudi slovensko narodno skupnost.</p> <p>Novi akcijski načrt hrvaške vlade za narodne manjšine za obdobje od 2021 do 2024 je bil sprejet 30. decembra leta 2020.</p> <blockquote><p>"Izvedel sem, da se to pripravlja. Poklical sem poslanko sabora Barbaro Antolić Vupora in jo prosil, naj kaj stori. In je."</p></blockquote> <p>Dokument ne prinaša bistvenih novosti za manjšine, saj so narodne skupnosti razcepljene. Na eni strani so manjšine, ki imajo svoje poslance v saboru, na drugi pa so poslanci, ki zastopajo več manjšin.</p> <blockquote><p>"O teh je zapisano, da si bo hrvaška vlada prizadevala za ohranitev zagotovljenih pravic. Manjšine, ki imajo svoje poslance, pa so dobile konkretnejša zagotovila. Potrjuje se, da lahko Slovence v saboru zastopa samo Slovenec."</p></blockquote> <p>V novem akcijskem načrtu pa je konkretno omenjen Slovenski dom Zagreb, in sicer glede iskanja rešitev za njegove prostore. Možnosti je več: zgraditev novih prostorov, odkup zdajšnjih ali prenos lastništva na društvo, ki ga zahteva Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom.</p> <blockquote><p>"Preverjali smo na ministrstvih, pristojnih za gradbeništvo in nepremičnine. To je bilo lobiranje, bi lahko rekli. Nato pa smo postavili zahtevo, da se nam  omogoči odkup ali pa nam prostore podarijo. Zakaj pa ne, vlada ima to možnost."</p></blockquote> <p>Slovenski dom Zagreb je v sedanjih prostorih že od leta 1953 in vanje so, pravi predsednik Darko Šonc, veliko vložili. Lokacija sredi mesta je odlična, saj je dostopna tudi starejšim članom, polega tega pa si je društvo ustvarilo ugled.</p> <blockquote><p>"Če bi prostore dobili v last, bi imeli do njih drugačen odnos."</p></blockquote> <p>Lanski spomladanski potres je prizadel tudi prostore Slovenskega doma, novi potresni sunki pa škodo še povečujejo. Njihova vizija je, da bi prostor postal slovensko središče in stičišče, v katerem bi se dogajalo vse, kar je povezano s slovenstvom, hkrati pa bi povezoval Slovence z večinskim hrvaškim prebivalstvom, pravi Darko Šonc. Denarja za odkup sami nimajo, računajo pa na pomoč Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.</p> <h2><strong>Popis prebivalstva letos zagotovo največji izziv </strong></h2> <p>Epidemija še vedno zelo vpliva tudi na življenje v Porabju, saj je bilo v zadnjem obdobju več okuženih kot lansko pomlad. Osnovnošolci na Madžarskem še vedno obiskujejo šolo, pouk na daljavo imajo občasno le na šolah, na katerih se pojavijo okužbe. Tako je bilo zadnja dva tedna tudi na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku.</p> <p>Da je epidemija korenito spremenila življenje ljudi, veliko bolj kot lani spomladi, v pogovoru s Silvo Eöry opaža tudi predsednik Državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec</strong>.</p> <blockquote><p>»V Porabju se je svet ustavil. Vse je zaprto. Trgovine so sicer odprte, toda življenje se je spremenilo. Ostali smo brez vsega, brez kulturnih prireditev, ki smo jih načrtovali. Še huje je kot lani. Vsaka porabska vas ima večje število okuženih. Ljudje se bojijo, šele zdaj vidijo, kako huda je ta bolezen. Rešitev prinašajo cepiva.«</p></blockquote> <p>Zaradi epidemije je zastal tudi razvojni program slovenskega Porabja, namesto štirih imajo zdaj tri večje projekte: obnovo strehe na uradu na Dolnjem Seniku, pokrit prireditveni prostor na Verici ter največji projekt ‒ turistične apartmaje v Andovcih.</p> <p>Turistično in kulturno društvo v Andovcih je najprej nameravalo zgraditi samo skedenj, toda načrti so se pozneje spremenili.</p> <blockquote><p>»Imeli so srečo. Vsako leto je treba porabiti 240 milijonov forintov in ker so priprave zaradi epidemije zastale, je denar ostal. Imeli so samo dva meseca časa, da se denar porabi, zato so razširili projekt v Andovcih.«</p></blockquote> <p>Zdaj v Andovcih gradijo štiri apartmaje, butično kampiranje oz. glamping, prostor za klasično kampiranje ter seveda skedenj. Spomladi naj bi objavili razpis za mala podjetja in kmete, napoveduje Karel Holec, predsednik ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev.</p> <blockquote><p>»Menim, da morajo denar dobiti vsi, ki želijo kaj kupiti, delati ali graditi. Če je gospodarski razvojni program, naj denar dobi čim več ljudi.«</p></blockquote> <p>Državna slovenska samouprava je že za lani načrtovala srečanje vseh porabskih Slovencev, vendar so ga morali odpovedati. Letos ga spet načrtujejo v začetku junija, prav tako tudi tabor.</p> <p>Velik izziv ne le za letos, temveč za prihodnje desetletje, bo popis prebivalstva, ki naj bi se začel maja. Kot pravi Karel Holec, morajo za to intenzivno delati.</p> <blockquote><p>»Poiskati moramo vse Slovence, ki živijo na Madžarskem. Pred desetimi leti nas je bilo uradno 2.800, sam mislim ‒ vem ‒ da nas je vsaj 4 ali 5 tisoč.«</p></blockquote> <p>Rojake bodo nagovarjali s prospekti, načrtujejo pa tudi krajši film.</p> <blockquote><p>»Malo hočemo vplivati na njihovo srce, da ne pozabijo svojih korenin.«</p></blockquote> <h2><strong>Nove moči za zagon kulturnega življenja </strong></h2> <p>V Šentjanžu v Rožu domače društvo že več kot 110 let skrbi za slovensko kulturno delovanje. Središče tega delovanja je zadnja leta v K in K centru, v katerem imajo na podstrešju urejeno dvorano. V njej so po navadi vse leto prirejali različne gledališke predstave in koncerte, ker pa zdaj časi niso običajni, dvorana in drugi prostori samevajo, izzivi pa so še večji. Tega se zaveda tudi <strong>Julia Schellander-Obid</strong>, prevajalka, ki je maja lani prevzela vodenje centra. Največ težav trenutno prinaša negotovost, pravi.</p> <blockquote><p>»Največji izziv je nejasnost, nič ne moreš načrtovati. Po navadi na začetku leta pripraviš načrt, kaj boš delal. Zaradi virusa pa zdaj to ni mogoče. Imamo stalnice, to je naš gledališki abonma za odrasle, pa abonma za otroke Kakajček, za oba je treba načrtovati precej vnaprej, zdaj pa se ne da.«</p></blockquote> <p>Lani je gledališki abonma za odrasle, ki se začne oktobra, skoraj v celoti odpadel, imeli so le eno predstavo. Dodatna težava je, da gre za gostovanja slovenskih gledaliških hiš.</p> <p>Tako kot druge kulturne ustvarjalce tudi Julio Schellander-Obid skrbi, kako bo z občinstvom po koncu pandemije. O tem je kar precej razmišljala, pravi, vendar so lanske izkušnje spodbudne.</p> <blockquote><p>»Videla sem, da so se ljudje lani, potem ko smo spomladi in poleti imeli nekaj časa zaprto in ni bilo prireditev, zelo veselili, da so lahko spet prišli. Mogoče bodo manj prihajali tisti, ki sodijo v rizične skupine. Na drugi strani pa opažam pri občinstvu veliko željo, da bi spet kaj priredili. Pogosto slišim ljudi, ki nas prosijo, naj kaj organiziramo, in pravijo: 'Tako se že veselimo.' Upam, da bomo spet lahko privabili veliko ljudi.«</p></blockquote> <p>Julia Schellander-Obid je s centrom K in K redno sodelovala že vrsto let, od otroštva, pa vendar, priznava, odločitev za vodenje te ustanove ni bila lahka.</p> <blockquote><p>»Ko so me vprašali, ali bi prevzela, sem malo oklevala. Potem pa sem pomislila na svoje delo, ki je bilo že nekaj časa usmerjeno prav v prevajanje besedil s področja kulture, umetnosti. Rekla sem: prav, skočila v hladno vodo in poskusila. Moram reči, da izkušenj s tega področja nisem imela veliko. Zdaj pa to zelo rada delam.«</p></blockquote> <p>Novo delo veseli tudi <strong>Primoža Kokovico</strong>, ki je novembra lani prevzel vodenje Kulturnega doma Pliberk, še enega središča koroških Slovencev; ne le kulturnega, temveč tudi fizkulturnega.</p> <p>Letos bo minilo 25 let od postavitve temeljnega kamna za kulturni dom. Tri leta pozneje, leta 1999, je bila v njem že prva prireditev. Kulturni dom je v dobrih dveh desetletjih postal ena najbolj prepoznavnih in najpomembnejših slovenskih ustanov.</p> <p>Trenutno tam opravljajo vzdrževalna dela, skladno z omejitvami deluje tudi glasbena šola, ki ima prostore v njem. Te dni se snema osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo na ogled na spletu, marca bodo posneli tudi koncert Koroška poje, pojasnjuje Primož Kokovica. Iz Litije ga je v Libuče, pod goro kralja Matjaža, pripeljala ljubezen.</p> <blockquote><p>»Imel sem veliko srečo, da sem našel delovno mesto, ki mi je zelo pisano na kožo: kultura, pevska dejavnost, prepletanje kulturnega delovanja na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji.«</p></blockquote> <p>Poslovodja Kulturnega doma Pliberk namreč poje v dveh zborih, na avstrijskem Koroškem ter v Litiji. Njegov pogled na koroške Slovence se, odkar živi z njimi, ni bistveno spremenil. Opaža pa veliko navezanost na preteklost.</p> <blockquote><p>»Predvsem na kulturno-jezikovnem področju ima preteklost še vedno vpliv ... Manjka mladih. To ne pomeni, da jih ni, toda prireditve po večini obiskujeta srednja in starejša generacija, mladih je manj. In tu vidim velik izziv za prihodnost: nagovoriti jih moramo, da bodo začeli prihajati.«</p></blockquote> <p>Velik izziv pa je tudi, dodaja Primož Kokovica, nagovoriti tiste, ki so se v Pliberk in okolico v zadnjih letih preselili iz Slovenije.</p> <blockquote><p>»Pogrešam te ljudi, družine, mlade, pogrešam njihovo sodelovanje in vključevanje v kulturno življenje.«</p></blockquote> <p>Še več pa v oddaji. Prisluhnite!</p></p> Mon, 01 Feb 2021 20:00:00 +0000 Težki časi zahtevajo odgovorne politike Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite! <p>Odziv na mazaške akcije na avstrijskem Koroškem, 11. Pisana promlad in 1. literarni natečaj za mlade rojake na Hrvaškem, reševanje turizma v Italiji in Sloveniji ter oblikovanje skupnega gospodarskega prostora</p><p><p>Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroškem?</p> <p><strong>Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste</strong>, ki na lokalni ravni zastopa tudi koroške Slovence, verjame, da ne.</p> <blockquote><p>»Teh dogodkov ne komentiramo, ker gre za čisto provokacijo, ki skuša v tem predvolilnem času preusmeriti pozornost od uspehov naših občinskih list na vprašanje nacionalnosti. Na ta način mi ne pristajamo.«</p></blockquote> <p>Deželni glavar Peter Kaiser je ostro obsodil takšno nesprejemljivo vedenje. »Koroška je dežela raznolikosti in večjezičnosti, ozkoglednost in tista večno ideološka zazrtost v preteklost v alpsko-jadranski regiji že zdavnaj nimajo več prostora«, je dejal Kaiser. Gabriel Hribar pa je prepričan, da je to najmanj, kar je lahko storil.</p> <p>Največ dvojezičnih krajevnih tabel so pomazali v občinah Pliberk, Dobrla vas in Škocjan, predsednik Enotne liste pa pričakuje, da bodo pristojni našli storilce in jih ustrezno kaznovali.</p> <p>V petek 21.1. se je iztekel rok za oddajo kandidatnih list in Enotna lista ima svoje kandidate, tako kot pred petimi leti, v 22 občinah. Je bilo težko najti kandidate? Ne, pravi Gabriel Hribar, zadovoljen, da je med njimi veliko mladih.</p> <blockquote><p>»Moram reči, da imajo naše liste velik ugled med prebivalci, sploh med koroških Slovenci, tako da nam je uspelo pridobiti 517 kandidatov. Imeli bi jih še več, če ne bi bilo omejitev. Zelo smo veseli in ponosni, da nam je uspelo dobiti veliko mladih. Kar 15 % vseh je mlajših od 30 let, kar pomeni, da smo zelo vitalni.«</p></blockquote> <p>Enotna lista, ki na lokalnih volitvah nastopa pod imeni različnih list, si je zastavila za cilj ohranitev županskih mest v Železni Kapli in Globasnici, računajo pa še na kakšnega župana več; npr. v Bistrici pri Pliberku, v Selah in Borovljah, kjer se za to mesto poteguje Romen Verdel, ravnatelj slovenske glasbene šole. Prav tako pa si želijo povečati število občinskih svetnikov. Zdaj jih imajo 58.</p> <h2><strong>Na dan z besed<em>il</em>o<em>m!</em></strong></h2> <p><a>Pisana promlad</a> že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Odziv mladih literatk in literatov vsako leto preseneti tudi organizatorje. Letos je izziv še večji, pravi <strong>Jasna Černjak, strokovna sodelavka Volbankove ustanove</strong>, pobudnice akcije. Večji del pouka namreč poteka na daljavo od doma, medtem ko so prejšnja leta pri pisanju pomagali učitelji v šolah.</p> <blockquote><p>»Morda bo pa ravno to še dodatna spodbuda. Prejšnja leta so še posebej v nižjih razredih večinoma delali skupaj, zato so si bili prispevki večkrat zelo podobni. Mogoče bo letos to drugače in bo vsak sam dobil idejo, o čem pisati.«</p></blockquote> <p>Tako kot vsako leto so tudi tokrat določeni naslovi za posamezne kategorije; od »Igramo se« za najnižjo starostno kategorijo, »V mojem svetu«, »Mreže« do »Na zdravje« za literate do 25. leta starosti. V vsaki kategoriji bodo izbrali in nagradili tri najboljša besedila. Podelili bodo tudi več posebnih nagrad. In sicer za najboljše besedilo v narečju, za strip in za učence iz šol, kjer slovenščina ni učni jezik.</p> <blockquote><p>»Prav je, da damo priložnost vsem, ki se učijo slovenščino, da sodelujejo. Ne moremo pa vseh dati v isti koš, saj je velika razlika med učenci Slovenske gimnazije in tistimi, ki se slovenščino učijo kot izbirni predmet 2 uri na teden. Ti nimajo možnosti, da bi dobili nagrado, zato jih skušamo motivirati k učenju in nadaljnjemu spoznavanju jezika. … Tako dobijo priložnost tudi tisti, ki nimajo stika s slovenščino vsak dan.«</p></blockquote> <p>Pisana promlad je v desetletju postala zelo pomemben natečaj. Lani je tako več kot 700 mladih iz 39 izobraževalnih ustanov poslalo kar 821 različnih prispevkov.</p> <blockquote><p>»To je edini natečaj pisanja v slovenskem jeziku na avstrijskem Koroškem in že zato zelo pomemben. Zdi se mi, da je dobro, da na tak način lahko učitelji dodatno motivirajo učence, jih spodbudijo, da na kreativen način pokažejo, kaj vse so se naučili. Poleg tega pa si lahko vsak zase zamisli svoje umetniško besedilo, saj ni nekih smernic.«</p></blockquote> <p>Za učence pa je velika nagrada tudi javna predstavitev njihovih najboljših del na zaključni prireditvi. Lani je, žal, ni bilo mogoče izpeljati. Jasna Černjak upa, da  bo to letos vnovič možno.</p> <blockquote><p>»Nepopisen občutek je, če lahko otroci svoje besedilo predstavijo, povedo, kaj so napisali in se pokažejo pred drugimi. Se mi zdi da to zelo vpliva tudi tako na njihovo narodno kot osebno samozavest. To res pozitivno.«</p></blockquote> <h2><strong>Slovenija od 1 do 10</strong></h2> <p>Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je konec lanskega leta pripravila 1. literarni natečaj za učence slovenskega pouka. Gre za enega od projektov, ki ga je lani prvič podprlo tudi hrvaško ministrstvo za izobraževanje.</p> <p>Doktor Klemen Lah, profesor slovenščine in lektor za slovenski jezik na reški Filozofski fakulteti in na fakulteti v Zadru, je bil predsednik strokovne žirije, ki je pregledala vseh 15 prispelih besedil in izbrala najboljše.</p> <blockquote><p>»Lahko rečem, da je bilo to zelo doživeto branje. Razveselilo me je, kako so učenci doživeto pisali o Sloveniji, o njenih naravnih lepotah in znamenitostih, kako zelo so se potrudili in z besediščem in z obliko, da je čim lepše zvenelo.«</p></blockquote> <p>Da so tovrstni razpisi zelo pomembni za motivacijo učencev, se strinja tudi Klemen Lah.</p> <blockquote><p>»To kar se čuti iz natečajnih prispevkov, je povsem nekaj drugega kot v šoli, kjer tudi delam. Tam se čuti, da je to bolj dolžnost, tu pa se je pokazalo veselje do pisanja, doživet pristop. Zelo prijetno smo bili presenečeni.«</p></blockquote> <p>Kaj ga je najbolj presenetilo? Nagrajena pesem v višji starostni kategoriji od 5. do 8. razreda, pravi.</p> <blockquote><p>»Bi lahko rekel, kar velja tudi za nižjo starostno stopnjo, da so bili to prispevki, ki bi jih lahko napisali tudi v Sloveniji. Kar pomeni, da starši, slovenski starši na Hrvaškem, z otroki v resnici gojijo zelo lepo slovenščino, jih zelo spodbujajo k ustvarjanju. Je kar presenečenje, ko vidiš, da je slovenski jezik lahko ravno tako bogat in živ tudi izven Slovenije.«</p></blockquote> <h2><strong>Pandemija je turizem zelo hudo prizadela</strong></h2> <p>Pandemija povzroča veliko izgubo na področju turizma. Dejavnosti in z njimi tudi zaslužek se je ustavil čisto na vseh ravneh te gospodarske panoge. O trenutnih aktivnostih, ki jih izvaja Slovenska turistična organizacija in posledicah, ki jih je pandemija povzročila med našimi najštevilčnejšimi tujimi gosti, Italijani, se je Špela Lenardič pogovarjala s <strong>predstavnikom Slovenske turistične organizacije v Italiji, Aljošo Oto,</strong> ki živi in dela v Milanu.</p> <p>Mesto ima neko novo podobo. Veliko manj ljudi, prometa, hrupa, pravi, kar je velik korak naprej.</p> <blockquote><p>»Je pa turizem v velikih mestih kot so Milano, Venezia in Rim utrpel zelo velike izgube…  Hoteli so zaprti, število prihodov in nočitev se je zmanjšalo za 80%... Manjka mednarodni turizem, tujih turistov ni.«</p></blockquote> <p>Je Italija že kako priskočila na pomoč turističnim delavcem? Ima načrt kako dvigniti turizem na prejšnji nivo? Italija je že od začetka zelo proaktivno skušala reševati stvari, pojasnjuje Aljoša Ota.</p> <blockquote><p>»Izgube pa so tako velike, da bi jih lahko rešuje samo država. V več delih je italijanska vlada podprla turizem s tako imenovanim ristori. Turistične agencije, hoteli so imeli nadomestilo za določene izgube. Tudi vavčerji so bili, a niso imeli takega uspeha kot v Slovenij.«</p></blockquote> <p>Italijani so veljali za naše najštevilčnejše goste. V letu 2019 je bilo skoraj 600.000 prihodov in 1,3 milijona nočitev naših zahodnih sosedov. Lani je bilo povsem drugače.</p> <blockquote><p>»Italija je trpela še bolj kot ostali naši tuji trgi, Avstrija in Nemčija. Zabeležila je namreč skoraj 70% izpad prihodov in nočitev. Do novembra letos smo zabeležili 160 tisoč prihodov in 360 tisoč nočitev, kar predstavlja 70% upad. Nemčija ima 50% upad in Avstrija 60%. Obe državi sta nekoliko bolje odreagirali na to krizo.«</p></blockquote> <p>V prvih dveh mesecih lanskega leta, pred pandemijo, je v bilo v Sloveniji skoraj 160.000 nočitev Italijanov, julija in avgusta še skoraj 92.000 nočitev. Aprila lani in v zadnjih mesecih nočitev ni, opozarja predstavnik Slovenske turistične organizacije v Italiji in upa na izboljšanje v letošnjem letu.</p> <p>Bolj kot za turistično promocijo Slovenije zdaj skrbijo za ohranjanje komunikacije s poslovnimi javnostmi, turističnimi agencijami in manj širšo javnostjo, dodaja. Zelo dejavni so bili v poletnih mesecih, ko se je lahko potovalo. Jeseni so sodelovali na največjem italijanskem turističnem sejmu TTG v Riminiju, ki je bil, zatrjuje Aljoša Ota, zelo uspešen.</p> <blockquote><p>»Veliko zanimanja je bilo za Slovenijo s strani italijanskih agentov. Zaradi teh negotovih časov pa ne vemo še, kdaj bomo lahko prišli do istih številk.«</p></blockquote> <p>Kljub vsemu pa ostaja optimističen. Z izboljšanjem zdravstvene slike bodo ljudje spet začeli potovati, je prepričan.</p> <blockquote><p>»Zdravstvena slika se mora izboljšati v vseh državah. Ko bomo lahko varno potovali vsi bomo spet videli pozitivne številke. Cilj vseh vlad, italijanske, slovenske in vseh evropskih, da ustvarimo varno epidemiološko sliko v celi Evropi, da se lahko spet potuje.«</p></blockquote> <h2><strong>Skupni gospodarski prostor </strong></h2> <p>Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM), ki je lani proslavila 30 let svojega delovanja, je morala praznovanje okroglega jubileja preložiti na letos. V tej krovni organizaciji porabskih Slovencev poleg tega upajo, da bodo, vsaj v drugi polovici leta, lahko izpeljali še več svojih za letos načrtovanih prireditev in drugih aktivnosti, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Andrea Kovacs.</p> <p>ZSM je lani skupaj z občino Monošter in lendavsko Galerija-Muzejem dokaj uspešno izpeljala likovno kolonijo, pravi sogovornica, toda slaba epidemiološka slika novembra in decembra jim je preprečila odprtje razstave.</p> <blockquote><p>»Zato smo se odločili, da bomo v začetku leta takrat nastala dela na kratko predstavili prek spletne strani zveze in našega FB profila. Za pomoč smo prosili umetnostnega zgodovinarja Atillo Pisnjaka, ki nas bo popeljal po razstavi.«</p></blockquote> <p>Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga vedno obeleževali, pa bodo virtualno predstavili nekaj utrinkov njihovega kulturnega življenja. Tudi to je eden od načinov, kako priti do rojakov v Porabju, je prepričana Andrea Kovacs.</p> <p>Preloženo praznovanje 30-letnice delovanja Zveze pa po novem načrtujejo maja letos, ko bodo razmere že boljše, saj si praznovanja brez ljudi ne predstavljajo.</p> <p>Zveza je dejavna tudi na področju gospodarstva. Pripravili so program spodbujanja gospodarske osnove slovenske narodne skupnosti na Madžarskem od 2021 do 2024, kjer računajo tudi na denar iz Slovenije. Tu so še določena vprašanja, ki jih morajo rešiti, pravi Andrea Kovacs, nato pa gre dokument v medresorsko usklajevanje.</p> <blockquote><p>»Že dolga leta govorimo o tem, da je treba Porabje gospodarsko okrepiti, saj to lahko ogromno doprinese na področju jezika in identitete. To hočemo doseči, seveda tudi z madžarskim programom in sredstvi, ki jih bo namenila Slovenija. Imamo nekaj podjetij, tudi na področju turizma, prepričana sem, da z njihovo okrepitvijo lahko veliko pridobimo.«</p></blockquote> <p>Njihova skrb so predvsem mladi, ki bodo, če bodo živeli bolje, ostali v Porabju in bili dejavni del narodne skupnosti.</p> <blockquote><p>»Naloga je težka, ampak vsi delamo na tem, da jih uresničimo.«</p></blockquote> <p>Spodbudna novica je, da so na monoštrski gimnaziji dijaki, ki nameravajo študirati v Sloveniji ali slovenščino na Madžarskem.</p> <blockquote><p>»To pomeni, da si bomo lahko zagotovili primerne kadre za področja, ki so pomembna za narodno skupnost.«</p></blockquote> <p>Za Porabje bi bilo pomembno, da slovenščina postane ekonomski dejavnik, poudarja tudi predsednica ZSM. Že dalj časa si želijo podružnice katerega od slovenskih podjetij, hkrati pa morajo okrepiti tudi svoja podjetja, da bodo konkurenčna tujim in morda prišla tudi v Slovenijo.</p> <blockquote><p>»Pomembno bi bilo, da obrtniki in podjetniki sodelujejo, da postanejo del slovenskega prostora tudi na gospodarskem področju, tako kot govorimo, da smo del skupnega slovenskega kulturnega prostora.«</p></blockquote> <p>Ravno zato si želijo tudi razvoj sosednjega Goričkega, saj bo to pritegnilo tudi rojake iz Porabja.</p> <blockquote><p>»Delamo na tem, da ta obmejni prostor res postane gospodarsko razvitejši, da postane območje, ki ponuja primerne pogoje za vsakega, tudi za mlade, da ostanejo na tem območju, da ohranjajo kulturne, gospodarske in prijateljske stike s slovenskimi partnerji na drugi strani. Ti redni stiki bodo v veliki meri prispevali, da se bo jezik vse bolj uporabljal, to pa nato vplivalo tudi na identiteto. Še bolj se bomo zavedali, da smo Slovenci, kaj je naša naloga in bomo vsi skupaj delali za ohranitev skupnosti.«</p></blockquote> <p>Več pa v oddaji. Prisluhnite!</p></p> 174748878 RTVSLO – Prvi 3590 clean Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite! <p>Odziv na mazaške akcije na avstrijskem Koroškem, 11. Pisana promlad in 1. literarni natečaj za mlade rojake na Hrvaškem, reševanje turizma v Italiji in Sloveniji ter oblikovanje skupnega gospodarskega prostora</p><p><p>Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroškem?</p> <p><strong>Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste</strong>, ki na lokalni ravni zastopa tudi koroške Slovence, verjame, da ne.</p> <blockquote><p>»Teh dogodkov ne komentiramo, ker gre za čisto provokacijo, ki skuša v tem predvolilnem času preusmeriti pozornost od uspehov naših občinskih list na vprašanje nacionalnosti. Na ta način mi ne pristajamo.«</p></blockquote> <p>Deželni glavar Peter Kaiser je ostro obsodil takšno nesprejemljivo vedenje. »Koroška je dežela raznolikosti in večjezičnosti, ozkoglednost in tista večno ideološka zazrtost v preteklost v alpsko-jadranski regiji že zdavnaj nimajo več prostora«, je dejal Kaiser. Gabriel Hribar pa je prepričan, da je to najmanj, kar je lahko storil.</p> <p>Največ dvojezičnih krajevnih tabel so pomazali v občinah Pliberk, Dobrla vas in Škocjan, predsednik Enotne liste pa pričakuje, da bodo pristojni našli storilce in jih ustrezno kaznovali.</p> <p>V petek 21.1. se je iztekel rok za oddajo kandidatnih list in Enotna lista ima svoje kandidate, tako kot pred petimi leti, v 22 občinah. Je bilo težko najti kandidate? Ne, pravi Gabriel Hribar, zadovoljen, da je med njimi veliko mladih.</p> <blockquote><p>»Moram reči, da imajo naše liste velik ugled med prebivalci, sploh med koroških Slovenci, tako da nam je uspelo pridobiti 517 kandidatov. Imeli bi jih še več, če ne bi bilo omejitev. Zelo smo veseli in ponosni, da nam je uspelo dobiti veliko mladih. Kar 15 % vseh je mlajših od 30 let, kar pomeni, da smo zelo vitalni.«</p></blockquote> <p>Enotna lista, ki na lokalnih volitvah nastopa pod imeni različnih list, si je zastavila za cilj ohranitev županskih mest v Železni Kapli in Globasnici, računajo pa še na kakšnega župana več; npr. v Bistrici pri Pliberku, v Selah in Borovljah, kjer se za to mesto poteguje Romen Verdel, ravnatelj slovenske glasbene šole. Prav tako pa si želijo povečati število občinskih svetnikov. Zdaj jih imajo 58.</p> <h2><strong>Na dan z besed<em>il</em>o<em>m!</em></strong></h2> <p><a>Pisana promlad</a> že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Odziv mladih literatk in literatov vsako leto preseneti tudi organizatorje. Letos je izziv še večji, pravi <strong>Jasna Černjak, strokovna sodelavka Volbankove ustanove</strong>, pobudnice akcije. Večji del pouka namreč poteka na daljavo od doma, medtem ko so prejšnja leta pri pisanju pomagali učitelji v šolah.</p> <blockquote><p>»Morda bo pa ravno to še dodatna spodbuda. Prejšnja leta so še posebej v nižjih razredih večinoma delali skupaj, zato so si bili prispevki večkrat zelo podobni. Mogoče bo letos to drugače in bo vsak sam dobil idejo, o čem pisati.«</p></blockquote> <p>Tako kot vsako leto so tudi tokrat določeni naslovi za posamezne kategorije; od »Igramo se« za najnižjo starostno kategorijo, »V mojem svetu«, »Mreže« do »Na zdravje« za literate do 25. leta starosti. V vsaki kategoriji bodo izbrali in nagradili tri najboljša besedila. Podelili bodo tudi več posebnih nagrad. In sicer za najboljše besedilo v narečju, za strip in za učence iz šol, kjer slovenščina ni učni jezik.</p> <blockquote><p>»Prav je, da damo priložnost vsem, ki se učijo slovenščino, da sodelujejo. Ne moremo pa vseh dati v isti koš, saj je velika razlika med učenci Slovenske gimnazije in tistimi, ki se slovenščino učijo kot izbirni predmet 2 uri na teden. Ti nimajo možnosti, da bi dobili nagrado, zato jih skušamo motivirati k učenju in nadaljnjemu spoznavanju jezika. … Tako dobijo priložnost tudi tisti, ki nimajo stika s slovenščino vsak dan.«</p></blockquote> <p>Pisana promlad je v desetletju postala zelo pomemben natečaj. Lani je tako več kot 700 mladih iz 39 izobraževalnih ustanov poslalo kar 821 različnih prispevkov.</p> <blockquote><p>»To je edini natečaj pisanja v slovenskem jeziku na avstrijskem Koroškem in že zato zelo pomemben. Zdi se mi, da je dobro, da na tak način lahko učitelji dodatno motivirajo učence, jih spodbudijo, da na kreativen način pokažejo, kaj vse so se naučili. Poleg tega pa si lahko vsak zase zamisli svoje umetniško besedilo, saj ni nekih smernic.«</p></blockquote> <p>Za učence pa je velika nagrada tudi javna predstavitev njihovih najboljših del na zaključni prireditvi. Lani je, žal, ni bilo mogoče izpeljati. Jasna Černjak upa, da  bo to letos vnovič možno.</p> <blockquote><p>»Nepopisen občutek je, če lahko otroci svoje besedilo predstavijo, povedo, kaj so napisali in se pokažejo pred drugimi. Se mi zdi da to zelo vpliva tudi tako na njihovo narodno kot osebno samozavest. To res pozitivno.«</p></blockquote> <h2><strong>Slovenija od 1 do 10</strong></h2> <p>Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je konec lanskega leta pripravila 1. literarni natečaj za učence slovenskega pouka. Gre za enega od projektov, ki ga je lani prvič podprlo tudi hrvaško ministrstvo za izobraževanje.</p> <p>Doktor Klemen Lah, profesor slovenščine in lektor za slovenski jezik na reški Filozofski fakulteti in na fakulteti v Zadru, je bil predsednik strokovne žirije, ki je pregledala vseh 15 prispelih besedil in izbrala najboljše.</p> <blockquote><p>»Lahko rečem, da je bilo to zelo doživeto branje. Razveselilo me je, kako so učenci doživeto pisali o Sloveniji, o njenih naravnih lepotah in znamenitostih, kako zelo so se potrudili in z besediščem in z obliko, da je čim lepše zvenelo.«</p></blockquote> <p>Da so tovrstni razpisi zelo pomembni za motivacijo učencev, se strinja tudi Klemen Lah.</p> <blockquote><p>»To kar se čuti iz natečajnih prispevkov, je povsem nekaj drugega kot v šoli, kjer tudi delam. Tam se čuti, da je to bolj dolžnost, tu pa se je pokazalo veselje do pisanja, doživet pristop. Zelo prijetno smo bili presenečeni.«</p></blockquote> <p>Kaj ga je najbolj presenetilo? Nagrajena pesem v višji starostni kategoriji od 5. do 8. razreda, pravi.</p> <blockquote><p>»Bi lahko rekel, kar velja tudi za nižjo starostno stopnjo, da so bili to prispevki, ki bi jih lahko napisali tudi v Sloveniji. Kar pomeni, da starši, slovenski starši na Hrvaškem, z otroki v resnici gojijo zelo lepo slovenščino, jih zelo spodbujajo k ustvarjanju. Je kar presenečenje, ko vidiš, da je slovenski jezik lahko ravno tako bogat in živ tudi izven Slovenije.«</p></blockquote> <h2><strong>Pandemija je turizem zelo hudo prizadela</strong></h2> <p>Pandemija povzroča veliko izgubo na področju turizma. Dejavnosti in z njimi tudi zaslužek se je ustavil čisto na vseh ravneh te gospodarske panoge. O trenutnih aktivnostih, ki jih izvaja Slovenska turistična organizacija in posledicah, ki jih je pandemija povzročila med našimi najštevilčnejšimi tujimi gosti, Italijani, se je Špela Lenardič pogovarjala s <strong>predstavnikom Slovenske turistične organizacije v Italiji, Aljošo Oto,</strong> ki živi in dela v Milanu.</p> <p>Mesto ima neko novo podobo. Veliko manj ljudi, prometa, hrupa, pravi, kar je velik korak naprej.</p> <blockquote><p>»Je pa turizem v velikih mestih kot so Milano, Venezia in Rim utrpel zelo velike izgube…  Hoteli so zaprti, število prihodov in nočitev se je zmanjšalo za 80%... Manjka mednarodni turizem, tujih turistov ni.«</p></blockquote> <p>Je Italija že kako priskočila na pomoč turističnim delavcem? Ima načrt kako dvigniti turizem na prejšnji nivo? Italija je že od začetka zelo proaktivno skušala reševati stvari, pojasnjuje Aljoša Ota.</p> <blockquote><p>»Izgube pa so tako velike, da bi jih lahko rešuje samo država. V več delih je italijanska vlada podprla turizem s tako imenovanim ristori. Turistične agencije, hoteli so imeli nadomestilo za določene izgube. Tudi vavčerji so bili, a niso imeli takega uspeha kot v Slovenij.«</p></blockquote> <p>Italijani so veljali za naše najštevilčnejše goste. V letu 2019 je bilo skoraj 600.000 prihodov in 1,3 milijona nočitev naših zahodnih sosedov. Lani je bilo povsem drugače.</p> <blockquote><p>»Italija je trpela še bolj kot ostali naši tuji trgi, Avstrija in Nemčija. Zabeležila je namreč skoraj 70% izpad prihodov in nočitev. Do novembra letos smo zabeležili 160 tisoč prihodov in 360 tisoč nočitev, kar predstavlja 70% upad. Nemčija ima 50% upad in Avstrija 60%. Obe državi sta nekoliko bolje odreagirali na to krizo.«</p></blockquote> <p>V prvih dveh mesecih lanskega leta, pred pandemijo, je v bilo v Sloveniji skoraj 160.000 nočitev Italijanov, julija in avgusta še skoraj 92.000 nočitev. Aprila lani in v zadnjih mesecih nočitev ni, opozarja predstavnik Slovenske turistične organizacije v Italiji in upa na izboljšanje v letošnjem letu.</p> <p>Bolj kot za turistično promocijo Slovenije zdaj skrbijo za ohranjanje komunikacije s poslovnimi javnostmi, turističnimi agencijami in manj širšo javnostjo, dodaja. Zelo dejavni so bili v poletnih mesecih, ko se je lahko potovalo. Jeseni so sodelovali na največjem italijanskem turističnem sejmu TTG v Riminiju, ki je bil, zatrjuje Aljoša Ota, zelo uspešen.</p> <blockquote><p>»Veliko zanimanja je bilo za Slovenijo s strani italijanskih agentov. Zaradi teh negotovih časov pa ne vemo še, kdaj bomo lahko prišli do istih številk.«</p></blockquote> <p>Kljub vsemu pa ostaja optimističen. Z izboljšanjem zdravstvene slike bodo ljudje spet začeli potovati, je prepričan.</p> <blockquote><p>»Zdravstvena slika se mora izboljšati v vseh državah. Ko bomo lahko varno potovali vsi bomo spet videli pozitivne številke. Cilj vseh vlad, italijanske, slovenske in vseh evropskih, da ustvarimo varno epidemiološko sliko v celi Evropi, da se lahko spet potuje.«</p></blockquote> <h2><strong>Skupni gospodarski prostor </strong></h2> <p>Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM), ki je lani proslavila 30 let svojega delovanja, je morala praznovanje okroglega jubileja preložiti na letos. V tej krovni organizaciji porabskih Slovencev poleg tega upajo, da bodo, vsaj v drugi polovici leta, lahko izpeljali še več svojih za letos načrtovanih prireditev in drugih aktivnosti, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Andrea Kovacs.</p> <p>ZSM je lani skupaj z občino Monošter in lendavsko Galerija-Muzejem dokaj uspešno izpeljala likovno kolonijo, pravi sogovornica, toda slaba epidemiološka slika novembra in decembra jim je preprečila odprtje razstave.</p> <blockquote><p>»Zato smo se odločili, da bomo v začetku leta takrat nastala dela na kratko predstavili prek spletne strani zveze in našega FB profila. Za pomoč smo prosili umetnostnega zgodovinarja Atillo Pisnjaka, ki nas bo popeljal po razstavi.«</p></blockquote> <p>Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga vedno obeleževali, pa bodo virtualno predstavili nekaj utrinkov njihovega kulturnega življenja. Tudi to je eden od načinov, kako priti do rojakov v Porabju, je prepričana Andrea Kovacs.</p> <p>Preloženo praznovanje 30-letnice delovanja Zveze pa po novem načrtujejo maja letos, ko bodo razmere že boljše, saj si praznovanja brez ljudi ne predstavljajo.</p> <p>Zveza je dejavna tudi na področju gospodarstva. Pripravili so program spodbujanja gospodarske osnove slovenske narodne skupnosti na Madžarskem od 2021 do 2024, kjer računajo tudi na denar iz Slovenije. Tu so še določena vprašanja, ki jih morajo rešiti, pravi Andrea Kovacs, nato pa gre dokument v medresorsko usklajevanje.</p> <blockquote><p>»Že dolga leta govorimo o tem, da je treba Porabje gospodarsko okrepiti, saj to lahko ogromno doprinese na področju jezika in identitete. To hočemo doseči, seveda tudi z madžarskim programom in sredstvi, ki jih bo namenila Slovenija. Imamo nekaj podjetij, tudi na področju turizma, prepričana sem, da z njihovo okrepitvijo lahko veliko pridobimo.«</p></blockquote> <p>Njihova skrb so predvsem mladi, ki bodo, če bodo živeli bolje, ostali v Porabju in bili dejavni del narodne skupnosti.</p> <blockquote><p>»Naloga je težka, ampak vsi delamo na tem, da jih uresničimo.«</p></blockquote> <p>Spodbudna novica je, da so na monoštrski gimnaziji dijaki, ki nameravajo študirati v Sloveniji ali slovenščino na Madžarskem.</p> <blockquote><p>»To pomeni, da si bomo lahko zagotovili primerne kadre za področja, ki so pomembna za narodno skupnost.«</p></blockquote> <p>Za Porabje bi bilo pomembno, da slovenščina postane ekonomski dejavnik, poudarja tudi predsednica ZSM. Že dalj časa si želijo podružnice katerega od slovenskih podjetij, hkrati pa morajo okrepiti tudi svoja podjetja, da bodo konkurenčna tujim in morda prišla tudi v Slovenijo.</p> <blockquote><p>»Pomembno bi bilo, da obrtniki in podjetniki sodelujejo, da postanejo del slovenskega prostora tudi na gospodarskem področju, tako kot govorimo, da smo del skupnega slovenskega kulturnega prostora.«</p></blockquote> <p>Ravno zato si želijo tudi razvoj sosednjega Goričkega, saj bo to pritegnilo tudi rojake iz Porabja.</p> <blockquote><p>»Delamo na tem, da ta obmejni prostor res postane gospodarsko razvitejši, da postane območje, ki ponuja primerne pogoje za vsakega, tudi za mlade, da ostanejo na tem območju, da ohranjajo kulturne, gospodarske in prijateljske stike s slovenskimi partnerji na drugi strani. Ti redni stiki bodo v veliki meri prispevali, da se bo jezik vse bolj uporabljal, to pa nato vplivalo tudi na identiteto. Še bolj se bomo zavedali, da smo Slovenci, kaj je naša naloga in bomo vsi skupaj delali za ohranitev skupnosti.«</p></blockquote> <p>Več pa v oddaji. Prisluhnite!</p></p> Mon, 25 Jan 2021 20:00:00 +0000 'Na provokacije ne nasedamo' Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!<p>Načrt za okrevanje po pandemiji in kriza italijanske vlade, kakšni so obeti za zagon kulturnega življenja koroških Slovencev, kdaj Porabju razvojna pomoč iz Slovenije </p><p><p>Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost?</p> <p>Neposredno nič, pojasnjuje <strong>Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ)</strong> iz Trsta.</p> <blockquote><p>»Posredno pa je tu  cela vrsta dejavnikov, ki bodo vplivali tudi na slovensko manjšino, v celoti vpeto v širši gospodarski okvir v Furlaniji - Julijski krajini in v Italiji.«</p></blockquote> <p>Kakšne so trenutne gospodarske razmere v Furlaniji - Julijski krajini? Podobne kot drugje, pravi naš sogovornik.</p> <blockquote><p>»Problem je velika negotovost. So sektorji, ki delajo, delajo kolikor toliko normalno. Imamo pa druge sektorje, ki so vezani predvsem na gostinstvo, da ne govorim o turizmu. ... Tu bodo posledice dolgoročno zelo hude.«</p></blockquote> <p>Kako pa komentira najnovejše politične zaplete v italijanski vladi? Glasovanje o zaupnici vladi v Italiji ni nič nenavadnega, so pa razmere tokrat zelo resne, ugotavlja.</p> <blockquote><p>»Smo v najhujši povojni krizi, s pandemijo, ki tudi v Italiji pobira nekaj 100 življenj na dan, z javnim dolgom, ki dosega 160 % BDP. Zgodi se lahko vse. Obstajajo scenariji, po katerih bi se lahko vlada obdržala, toda problem je, kakšna bo njena moč in kredibilnost.«</p></blockquote> <h2><strong>Poleti s polno paro naprej</strong></h2> <p>Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo  težko vnovič pritegniti nazaj, opozarja <strong>tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip</strong>, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Do leta 2022, ko bo zveza imela občni zbor ostaja tajnica, prav tako pa enkrat na teden dela v pisarni.</p> <p>V teh časih pogreša druženja, pravi. Ni pevskih vaj, ni prireditev, tako da je zelo žalostno.</p> <blockquote><p>»Vajeni smo bili, da smo vseskozi imeli pevske vaje, nastope, redno smo se vsak teden srečevali v Farnem domu. Zdaj pa tega ni, tako da to res zelo pogrešamo.«</p></blockquote> <p>Epidemija, ki preprečuje druženje, predstavlja velik problem, še posebej pri kulturnih društvih.</p> <blockquote><p>»Kljub naši povezanosti bodo težave imela vsa društva in tudi naša organizacija. Nekaj časa še gre s čakanjem in prelaganjem prireditev, na daljši rok pa to ni mogoče. Kam pa lahko še preložiš? Odločili smo, da bomo vse prireditev skušali izpeljati, trenutno pa drugače kot prek spleta ne gre.«</p></blockquote> <p>Najprej jih čaka prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo začeli načrtovati novembra lani. Prireditev, ki bo posvečena pisatelju Janku Messnerju ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici njegove smrti, bodo posneli in jo nato predvajali prek spleta 8. februarja.</p> <p>Prav odpovedi in preložitve načrtovanih dogodkov bodo, kot kaže,  krojile tudi prve mesece letošnjega leta. Podobno kot je bilo lani, ko so tik pred prvo zaustavitvijo javnega življenja še uspeli skupaj z občinstvom pripraviti koncert Koroška poje.</p> <p>Tudi letos ga bodo, pripravljenih pa imajo več variant. Plan A, B in celo C. Ker zbori ne morejo vaditi, se bodo tokrat predstavili znani koroški slovenski solisti in solistke, glasbeniki, ki nastopajo sami. Od Bernarde Fink, Valentine Inzko, Maria Podrečnika, Gregorja Einspielerja, Katarine Hartmann do Tonča Feiniga.</p> <blockquote><p>»Ti so vabilo zelo radi sprejeli.«</p></blockquote> <p>Ena od možnosti je, da bodo koncert posneli, druga, da bi ga izpeljali ob omejenem številu občinstva, tretja pa, da omejitev zbiranja ne bo več in bo koncert 14. marca potekal tako kot prejšnja leta.</p> <p>Spletne oziroma online prireditve so postale stalnica, pravi Zalka Kelih Olip in trenutno edina možnost za ohranitev kulturnega življenja koroških Slovencev.</p> <blockquote><p>»Smo v fazi, ko se naši ljudje tega navajajo. Počasi smo prišli do tega. Na začetku epidemije ni bilo tako, saj so bili ljudje vajeni obiskovati prireditve, se družiti, spremljati vse živo. Zdaj pa vsi vidimo, da to ni mogoče, ljudje počasi sprejemajo to ponudbo in se tega navajajo. V večji meri to velja za mlajšo publiko, pa tudi srednjo in starejšo. Odvisno od tega, koliko so vešči spleta. Mislim, da se bodo tudi tega ljudje navadili.«</p></blockquote> <p>Tovrstna srečanja so za koroške Slovence, pravi Zalka Kelih Olip, zelo pomembna. Opažajo namreč, da so za nekatere ljudi takšne prireditev edina priložnost, kjer se srečajo s slovensko govorečimi, prisluhnejo slovenski pesmi in besedi.</p> <blockquote><p>»Za manjšino je to zelo pomembno, zato skušamo za zdaj reševati in delati prireditev kolikor in kakor je možno. Seveda pa vsi upamo na boljše čase, da se bodo omejitve sprostile. Računam, da bo to poleti.«</p></blockquote> <p>Da se bo v poletnih mesecih kulturno življenje na avstrijskem Koroškem vrnilo v kolikor toliko normalne tirnice, je prepričan tudi <strong>poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek</strong>. Bolj ali manj smo vsi na istem, pravi.</p> <blockquote><p>»Kar smo načrtovali za 2020, smo morali odpovedati, preložiti ali reorganizirati. Nadomestilo za to je bilo v času prve zapore Kino v karanteni, kjer smo prek spleta na ogled ponudili 140 arhivskih posnetkov, da so tisti, ki drugače hodijo na naše kulturne prireditve, gledali posnetke doma.«</p></blockquote> <p>Pri SPZ v prvi polovici leta načrtujejo dokončati projekte v okviru 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Poleti pa računajo, da bodo otroške in mladinske programe že izvajali v normalnem obsegu, enako tudi jeseni, ko načrtujejo tudi več knjižnih izdaj.</p> <p>Epidemija je kulturno življenje zelo prizadela, opaža tudi Mitja Rovšek. Ljudje so se odvadili obiskovanja prireditev.</p> <blockquote><p>»To bi lahko predstavljalo problem v prihodnje. Nekateri so si v tem času poiskali druge zaposlitve. Opazili smo, da se veliko ljudi zdaj posveča knjigam, kar je seveda dobro, ne more pa to nadomestiti socialnih stikov. Mislim, da bomo morali kulturno delovanje zelo okrepiti, da se bo skupaj s kulturniki vrnilo tudi občinstvo.«</p></blockquote> <h2><strong>Slovenska razvojna pomoč Porabju še letos?</strong></h2> <p>Epidemija covida-19 je prizadela tudi Porabje, v prvem valu ne tako hudo, v drugem pa malo bolj, toda razmere so obvladljive, v pogovoru s Silvo Eöry pravi <strong>generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček</strong>.</p> <blockquote><p>»Omejitveni ukrepi so zarezali v vsakdanji življenjski ritem. V Porabju se je ustavilo kulturno dogajanje, običajno zelo živo in za tamkajšnjo slovensko skupnost zelo pomembno. Zelo prizadeto je gospodarstvo in predvsem turizem. Zaprta sta dva najpomembnejša turistična ponudnika - slovenski hotel in restavracija Lipa ter slovenska vzorčna kmetija.«</p></blockquote> <p>V prvem valu epidemije je bila pretrgana vez Porabja z matično državo, saj so bili zaprti vsi trije mejni prehodi s Slovenijo, porabski rojaki, ki so darovali 2000 mask, pa so dokazali, da jih tudi zaprta meja ne more ločiti. V vmesnem obdobju, ko omejitev ni bilo, so izpeljali nekaj prireditev in gostili nekatere predstavnike slovenske vlade.</p> <p>Kljub epidemiji je bilo lansko leto uspešno na dveh ključnih področjih, je prepričana generalna konzulka, in sicer na področju razvoja slovenskega Porabja in narodnostnega šolstva.</p> <blockquote><p>»Porabje je bilo videno v Sloveniji in na Madžarskem, in to je konkurenčnost neke regije in za slovensko skupnost dobra popotnica za naprej.«</p></blockquote> <p>Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj območja, ki je prioriteta.</p> <p>Z zamikom se je tako začel izvajati razvojni program slovenskega Porabja. Konec lanskega leta je tako madžarska vlada nakazala 650.000 evrov in v treh letih sledijo še trije takšni zneski, s katerimi naj bi izboljšali infrastrukturo, spodbudili gospodarsko dejavnost in turizem. Nekaj podobnega si rojaki obetajo tudi od matične države.</p> <blockquote><p>»O razvojnem gospodarskem sodelovanju se pogovarjamo že več let, zdaj pa smo prišli v fazo realizacije…V pripravi je podoben slovenski program prav tako za štiriletno obdobje. Dodatno naj bi se iz njega financirali dve manjši slovenski investiciji, da bi slovenski jezik dobil tudi ekonomsko vrednost.«</p></blockquote> <p>Osnutek, ki ga mora na koncu potrditi vlada, je pripravljen za nadaljnje medresorsko usklajevanje, pojasnjuje Metka Lajnšček, ki upa in pričakuje, da bodo že letos poleg madžarskih na voljo tudi slovenska razvojna sredstva.</p> <blockquote><p>»Za preživetje in ohranitev slovenske skupnosti sta ključni dve področji, gospodarstvo in šolstvo oziroma jezik, ki sta povezani. Zagotoviti je treba pogoje, da bodo mladi slovenščino prepoznali kot jezik priložnosti, ki jim lahko pomaga pri uresničevanju njihovih poklicnih ambicij v domačem okolju. Zato so ti razvojni programi zelo pomembni.«</p></blockquote> <p>Več v oddaji. Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174747166 RTVSLO – Prvi 3528 clean Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!<p>Načrt za okrevanje po pandemiji in kriza italijanske vlade, kakšni so obeti za zagon kulturnega življenja koroških Slovencev, kdaj Porabju razvojna pomoč iz Slovenije </p><p><p>Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost?</p> <p>Neposredno nič, pojasnjuje <strong>Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ)</strong> iz Trsta.</p> <blockquote><p>»Posredno pa je tu  cela vrsta dejavnikov, ki bodo vplivali tudi na slovensko manjšino, v celoti vpeto v širši gospodarski okvir v Furlaniji - Julijski krajini in v Italiji.«</p></blockquote> <p>Kakšne so trenutne gospodarske razmere v Furlaniji - Julijski krajini? Podobne kot drugje, pravi naš sogovornik.</p> <blockquote><p>»Problem je velika negotovost. So sektorji, ki delajo, delajo kolikor toliko normalno. Imamo pa druge sektorje, ki so vezani predvsem na gostinstvo, da ne govorim o turizmu. ... Tu bodo posledice dolgoročno zelo hude.«</p></blockquote> <p>Kako pa komentira najnovejše politične zaplete v italijanski vladi? Glasovanje o zaupnici vladi v Italiji ni nič nenavadnega, so pa razmere tokrat zelo resne, ugotavlja.</p> <blockquote><p>»Smo v najhujši povojni krizi, s pandemijo, ki tudi v Italiji pobira nekaj 100 življenj na dan, z javnim dolgom, ki dosega 160 % BDP. Zgodi se lahko vse. Obstajajo scenariji, po katerih bi se lahko vlada obdržala, toda problem je, kakšna bo njena moč in kredibilnost.«</p></blockquote> <h2><strong>Poleti s polno paro naprej</strong></h2> <p>Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo  težko vnovič pritegniti nazaj, opozarja <strong>tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip</strong>, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Do leta 2022, ko bo zveza imela občni zbor ostaja tajnica, prav tako pa enkrat na teden dela v pisarni.</p> <p>V teh časih pogreša druženja, pravi. Ni pevskih vaj, ni prireditev, tako da je zelo žalostno.</p> <blockquote><p>»Vajeni smo bili, da smo vseskozi imeli pevske vaje, nastope, redno smo se vsak teden srečevali v Farnem domu. Zdaj pa tega ni, tako da to res zelo pogrešamo.«</p></blockquote> <p>Epidemija, ki preprečuje druženje, predstavlja velik problem, še posebej pri kulturnih društvih.</p> <blockquote><p>»Kljub naši povezanosti bodo težave imela vsa društva in tudi naša organizacija. Nekaj časa še gre s čakanjem in prelaganjem prireditev, na daljši rok pa to ni mogoče. Kam pa lahko še preložiš? Odločili smo, da bomo vse prireditev skušali izpeljati, trenutno pa drugače kot prek spleta ne gre.«</p></blockquote> <p>Najprej jih čaka prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo začeli načrtovati novembra lani. Prireditev, ki bo posvečena pisatelju Janku Messnerju ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici njegove smrti, bodo posneli in jo nato predvajali prek spleta 8. februarja.</p> <p>Prav odpovedi in preložitve načrtovanih dogodkov bodo, kot kaže,  krojile tudi prve mesece letošnjega leta. Podobno kot je bilo lani, ko so tik pred prvo zaustavitvijo javnega življenja še uspeli skupaj z občinstvom pripraviti koncert Koroška poje.</p> <p>Tudi letos ga bodo, pripravljenih pa imajo več variant. Plan A, B in celo C. Ker zbori ne morejo vaditi, se bodo tokrat predstavili znani koroški slovenski solisti in solistke, glasbeniki, ki nastopajo sami. Od Bernarde Fink, Valentine Inzko, Maria Podrečnika, Gregorja Einspielerja, Katarine Hartmann do Tonča Feiniga.</p> <blockquote><p>»Ti so vabilo zelo radi sprejeli.«</p></blockquote> <p>Ena od možnosti je, da bodo koncert posneli, druga, da bi ga izpeljali ob omejenem številu občinstva, tretja pa, da omejitev zbiranja ne bo več in bo koncert 14. marca potekal tako kot prejšnja leta.</p> <p>Spletne oziroma online prireditve so postale stalnica, pravi Zalka Kelih Olip in trenutno edina možnost za ohranitev kulturnega življenja koroških Slovencev.</p> <blockquote><p>»Smo v fazi, ko se naši ljudje tega navajajo. Počasi smo prišli do tega. Na začetku epidemije ni bilo tako, saj so bili ljudje vajeni obiskovati prireditve, se družiti, spremljati vse živo. Zdaj pa vsi vidimo, da to ni mogoče, ljudje počasi sprejemajo to ponudbo in se tega navajajo. V večji meri to velja za mlajšo publiko, pa tudi srednjo in starejšo. Odvisno od tega, koliko so vešči spleta. Mislim, da se bodo tudi tega ljudje navadili.«</p></blockquote> <p>Tovrstna srečanja so za koroške Slovence, pravi Zalka Kelih Olip, zelo pomembna. Opažajo namreč, da so za nekatere ljudi takšne prireditev edina priložnost, kjer se srečajo s slovensko govorečimi, prisluhnejo slovenski pesmi in besedi.</p> <blockquote><p>»Za manjšino je to zelo pomembno, zato skušamo za zdaj reševati in delati prireditev kolikor in kakor je možno. Seveda pa vsi upamo na boljše čase, da se bodo omejitve sprostile. Računam, da bo to poleti.«</p></blockquote> <p>Da se bo v poletnih mesecih kulturno življenje na avstrijskem Koroškem vrnilo v kolikor toliko normalne tirnice, je prepričan tudi <strong>poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek</strong>. Bolj ali manj smo vsi na istem, pravi.</p> <blockquote><p>»Kar smo načrtovali za 2020, smo morali odpovedati, preložiti ali reorganizirati. Nadomestilo za to je bilo v času prve zapore Kino v karanteni, kjer smo prek spleta na ogled ponudili 140 arhivskih posnetkov, da so tisti, ki drugače hodijo na naše kulturne prireditve, gledali posnetke doma.«</p></blockquote> <p>Pri SPZ v prvi polovici leta načrtujejo dokončati projekte v okviru 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Poleti pa računajo, da bodo otroške in mladinske programe že izvajali v normalnem obsegu, enako tudi jeseni, ko načrtujejo tudi več knjižnih izdaj.</p> <p>Epidemija je kulturno življenje zelo prizadela, opaža tudi Mitja Rovšek. Ljudje so se odvadili obiskovanja prireditev.</p> <blockquote><p>»To bi lahko predstavljalo problem v prihodnje. Nekateri so si v tem času poiskali druge zaposlitve. Opazili smo, da se veliko ljudi zdaj posveča knjigam, kar je seveda dobro, ne more pa to nadomestiti socialnih stikov. Mislim, da bomo morali kulturno delovanje zelo okrepiti, da se bo skupaj s kulturniki vrnilo tudi občinstvo.«</p></blockquote> <h2><strong>Slovenska razvojna pomoč Porabju še letos?</strong></h2> <p>Epidemija covida-19 je prizadela tudi Porabje, v prvem valu ne tako hudo, v drugem pa malo bolj, toda razmere so obvladljive, v pogovoru s Silvo Eöry pravi <strong>generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček</strong>.</p> <blockquote><p>»Omejitveni ukrepi so zarezali v vsakdanji življenjski ritem. V Porabju se je ustavilo kulturno dogajanje, običajno zelo živo in za tamkajšnjo slovensko skupnost zelo pomembno. Zelo prizadeto je gospodarstvo in predvsem turizem. Zaprta sta dva najpomembnejša turistična ponudnika - slovenski hotel in restavracija Lipa ter slovenska vzorčna kmetija.«</p></blockquote> <p>V prvem valu epidemije je bila pretrgana vez Porabja z matično državo, saj so bili zaprti vsi trije mejni prehodi s Slovenijo, porabski rojaki, ki so darovali 2000 mask, pa so dokazali, da jih tudi zaprta meja ne more ločiti. V vmesnem obdobju, ko omejitev ni bilo, so izpeljali nekaj prireditev in gostili nekatere predstavnike slovenske vlade.</p> <p>Kljub epidemiji je bilo lansko leto uspešno na dveh ključnih področjih, je prepričana generalna konzulka, in sicer na področju razvoja slovenskega Porabja in narodnostnega šolstva.</p> <blockquote><p>»Porabje je bilo videno v Sloveniji in na Madžarskem, in to je konkurenčnost neke regije in za slovensko skupnost dobra popotnica za naprej.«</p></blockquote> <p>Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj območja, ki je prioriteta.</p> <p>Z zamikom se je tako začel izvajati razvojni program slovenskega Porabja. Konec lanskega leta je tako madžarska vlada nakazala 650.000 evrov in v treh letih sledijo še trije takšni zneski, s katerimi naj bi izboljšali infrastrukturo, spodbudili gospodarsko dejavnost in turizem. Nekaj podobnega si rojaki obetajo tudi od matične države.</p> <blockquote><p>»O razvojnem gospodarskem sodelovanju se pogovarjamo že več let, zdaj pa smo prišli v fazo realizacije…V pripravi je podoben slovenski program prav tako za štiriletno obdobje. Dodatno naj bi se iz njega financirali dve manjši slovenski investiciji, da bi slovenski jezik dobil tudi ekonomsko vrednost.«</p></blockquote> <p>Osnutek, ki ga mora na koncu potrditi vlada, je pripravljen za nadaljnje medresorsko usklajevanje, pojasnjuje Metka Lajnšček, ki upa in pričakuje, da bodo že letos poleg madžarskih na voljo tudi slovenska razvojna sredstva.</p> <blockquote><p>»Za preživetje in ohranitev slovenske skupnosti sta ključni dve področji, gospodarstvo in šolstvo oziroma jezik, ki sta povezani. Zagotoviti je treba pogoje, da bodo mladi slovenščino prepoznali kot jezik priložnosti, ki jim lahko pomaga pri uresničevanju njihovih poklicnih ambicij v domačem okolju. Zato so ti razvojni programi zelo pomembni.«</p></blockquote> <p>Več v oddaji. Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 18 Jan 2021 20:00:00 +0000 'Največja težava je negotovost' Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!<p>Pandemija ponuja čas za premislek, kam želimo in kako</p><p><p>Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, osrednji kulturni in družbeno politični dogodek videmskih Slovencev, je bil tokrat drugačen. Slovenski program deželne televizije RAI je pripravili dokumentarni film z naslovom Dvajset. Pred 20 leti je bil namreč sprejet zaščitni zakon, ki je Slovencem v Videmski pokrajini prinesel priznanje.</p> <p>Dokumentarni film ponuja vpogled v pomembne dosežke Slovencev Videmske pokrajine v zadnjih 20 letih. Z zaščitnim zakonom so njihove pravice in položaj, vsaj na papirju, postali enakovredni Slovencem na Goriškem in Tržaškem. Pregled prelomnih političnih in kulturnih dogodkov ter izzivov na področju izobraževanja v filmu povezuje 20 letna <strong>beneška Slovenka Fanika Coren</strong>.</p> <blockquote><p>"Hvala temu zakonu. Zaradi njega imamo pravico do slovenskih imen in priimkov, do rabe slovenščine v javni uprav, v toponimih in napisih. Imamo tudi finančno pomoč, torej je zelo pomembno za nas. V Benečiji je bil največji dosežek priznanje dvojezične šole."</p></blockquote> <p>Tudi Fanika Coren, zdaj študentka na Akademiji za likovno umetnost v Rimu, je nekdanja učenka dvojezične šole v Špetru. Pandemija je priložnost za razmislek,  izpostavi v dokumentarnem filmu.</p> <blockquote><p>"Ne moremo zahtevati, da se stvari spremenijo, če ne spremenimo svojega načina delovanja. Vedno se moramo vprašati, ali pot, ki smo jo ubrali, vodi v pravo smer. Noben veter ni dovolj ugoden za mornarja, ki ne pozna svojega cilja."</p></blockquote> <p>Cilj imajo tudi pri časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. Kakšen bo tednik Porabje čez desetletje, razmišlja <strong>Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika</strong> že vse od začetka.</p> <p>O načrtih osrednjega tednika koroških Slovencev Novice se pogovarjamo z <strong>glavnim urednikom Sebastjanom Trampuschem</strong> in p<strong>oslovodjema Markom Oražejem in Mitjo Rovškom</strong>. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju.</p> <p>Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Načrti so že pripravljeni, pravi<strong> predsednica Danica Avbelj</strong>, ki od vsega najbolj pogreša prav druženje z rojaki v zdaj obnovljenih prostorih društva.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174745573 RTVSLO – Prvi 3582 clean Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!<p>Pandemija ponuja čas za premislek, kam želimo in kako</p><p><p>Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, osrednji kulturni in družbeno politični dogodek videmskih Slovencev, je bil tokrat drugačen. Slovenski program deželne televizije RAI je pripravili dokumentarni film z naslovom Dvajset. Pred 20 leti je bil namreč sprejet zaščitni zakon, ki je Slovencem v Videmski pokrajini prinesel priznanje.</p> <p>Dokumentarni film ponuja vpogled v pomembne dosežke Slovencev Videmske pokrajine v zadnjih 20 letih. Z zaščitnim zakonom so njihove pravice in položaj, vsaj na papirju, postali enakovredni Slovencem na Goriškem in Tržaškem. Pregled prelomnih političnih in kulturnih dogodkov ter izzivov na področju izobraževanja v filmu povezuje 20 letna <strong>beneška Slovenka Fanika Coren</strong>.</p> <blockquote><p>"Hvala temu zakonu. Zaradi njega imamo pravico do slovenskih imen in priimkov, do rabe slovenščine v javni uprav, v toponimih in napisih. Imamo tudi finančno pomoč, torej je zelo pomembno za nas. V Benečiji je bil največji dosežek priznanje dvojezične šole."</p></blockquote> <p>Tudi Fanika Coren, zdaj študentka na Akademiji za likovno umetnost v Rimu, je nekdanja učenka dvojezične šole v Špetru. Pandemija je priložnost za razmislek,  izpostavi v dokumentarnem filmu.</p> <blockquote><p>"Ne moremo zahtevati, da se stvari spremenijo, če ne spremenimo svojega načina delovanja. Vedno se moramo vprašati, ali pot, ki smo jo ubrali, vodi v pravo smer. Noben veter ni dovolj ugoden za mornarja, ki ne pozna svojega cilja."</p></blockquote> <p>Cilj imajo tudi pri časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. Kakšen bo tednik Porabje čez desetletje, razmišlja <strong>Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika</strong> že vse od začetka.</p> <p>O načrtih osrednjega tednika koroških Slovencev Novice se pogovarjamo z <strong>glavnim urednikom Sebastjanom Trampuschem</strong> in p<strong>oslovodjema Markom Oražejem in Mitjo Rovškom</strong>. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju.</p> <p>Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Načrti so že pripravljeni, pravi<strong> predsednica Danica Avbelj</strong>, ki od vsega najbolj pogreša prav druženje z rojaki v zdaj obnovljenih prostorih društva.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 11 Jan 2021 20:00:00 +0000 'Noben veter ni dovolj ugoden za mornarja, ki ne pozna svojega cilja' Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!<p>Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu, popis prebivalstva na Madžarskem in Hrvaškem, 75 let slovenskega sporeda ORF</p><p><p>Novo leto rojakom iz sosednjih držav prinaša kar nekaj novih izzivov. Za Slovence v Italiji ostaja eden ključnih izzivov, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. <strong>Senatorka Demokratske stranke</strong> <strong>Tatjana Rojc</strong> ni najbolj optimistična. V pogovoru s Špelo Lenardič pa se je najprej še enkrat ozrla na zgodovinsko leto 2020.</p> <p>Najvišji državni predstavniki in predstavniki manjšine so julija v Trstu podpisali sporazum, ki Narodni dom vrača v slovenske roke. S skupnim poklonom obeh predsednikov držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja pri spominskih znamenjih v Bazovici se je začrtala nova pot dialoga med narodoma. Epidemija je na vse dogajanje metala črno senco.</p> <blockquote><p>"Ni bilo lahko leto. Izgubili smo veliko ljudi, to najbolj boli. Imela sem to srečo, da imam vrt in da sem lockwdown doživljala pod krošnjami dreves. Delo v Rimu je bilo stalno in se ni ustavilo niti v najtežjih obdobjih."</p></blockquote> <p>Ker ni bilo prevozov, se je morala voziti v Rim z avtomobilom, kar je bilo utrujajoče. Skrbijo pa ekonomske razmere in pandemija, ki je globoko spremenila svet, ugotavlja Tatjana Rojc.</p> <p>Spomin na zgodovinski 13. julij je še vedno živ. Ni si predstavljala, da bo doživela tak trenutek in ga tako močno ponotranjila.</p> <blockquote><p>"Bil je sončen dan, vse je bilo nastavljeno za zgodovinsko srečanje predsednikov pred znamenjema v Bazovici. To je bilo zelo pomembno za, upam, spravno dejanje med obema skupnostma, ki sta skozi zgodovino doživeli marsikaj, a smo se naučili, da moramo sobivati in to čim bolj prijazno. Podpis sporazuma za vrnitev stavbe Narodnega doma v Trstu je bil nepopisno zadovoljstvo. Zdaj se stvari počasi urejajo."</p></blockquote> <p>Zadnji korak je dokončna sprememba v zaščitnem zakonu, ki bo omogočila, da bo Narodni dom prišel v roke Fundacije, ki sta jo ustanovili obe krovni organizaciji. To je eden od prioritetnih ciljev, ki bo dosežen v kratkem, pravi Tatjana Rojc.</p> <p>Ob zgodovinskih dogodkih so najvišji državni predstavniki večkrat poudarili, kako odlični so meddržavni, in zagotavljali, da slovenska narodna skupnost ne bo prezrta, ko se bo pisal nov volilni zakon. Bo po Tatjani Rojc še kdo predstavljal Slovence v Rimu?</p> <blockquote><p>"To si sama najbolj želim, ker ne bi želela biti zadnja, ki je imela to čast in breme, ki ga nosim z veliko odgovornostjo in častjo. Moja želja je, da bi vladna večina sklenila dogovor in končno napila volilni zakon, za katerega pa še ni soglasja. Odnosi med državama so zelo dobri in vsa zagotovila kažejo, da nismo neznanka za italijansko državo. Vsi si bomo prizadevali, a žal nisem optimist."</p></blockquote> <p>In želje za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini v novem letu?</p> <blockquote><p>"Želela bi si najprej, da se konča zgodba z narodnim domom. Želela bi si, da bi dobili dostojen volilni zakon, ki bi nam omogočil razmišljanje, kako naprej, želela bi si složno skupnost, ker, če bomo složni, bomo lahko kaj dosegli, drugače se nam odpira prihodnost, za katero pa ni rečeno, da nam bo vedno naklonjena."</p></blockquote> <h2><strong>Na Hrvaškem za Slovence zelo pomemben popis prebivalstva </strong></h2> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Predstavnica Slovencev v Varaždinski županiji Barbara Antolič Vupora</strong>, <strong>poslanka SDP v hrvaškem saboru, </strong>je zadovoljna zaradi odziva Slovencev, ki so priskočili na pomoč žrtvam potresa v Petrinji, Glini in Sisku.</p> <blockquote><p>"Znak združene hrvaške in slovenske zastave v stisku roke v srcu, ki je zaokrožil po družabnih omrežjih, in predstavlja solidarnost med ljudmi, presega naše vsakdanje probleme in nas je združil. Zahvala vsem, ki so priskočili na pomoč prizadetim v potresu. Ko sem peljala pomoč v Glino, sem videla veliko slovenskih registracij … Veliko srce je nadomestilo hude institucionalne težave, ki se, na žalost, pokažejo pri takšnih katastrofah. Zaradi sistemskih težav odziv pristojnih ni tako hiter, kot je hitra pomoč sočloveku."</p></blockquote> <p>In kako ocenjuje lansko v več pogledih zgodovinsko leto? Ni bilo samo slabo, pravi, epidemija pa je določala tudi delovanje slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki se je pripravljala tudi na letošnje praznovanje 30-letnice samostojnosti Slovenije in Hrvaške.</p> <blockquote><p>"Slovenci v Varaždinu smo bili tudi v času epidemije dejavni. Razmišljali smo, kako ohraniti vezi med rojaki in imeli kar nekaj srečanj prek spleta. Obnovili smo prostore in oblačila našega zbora."</p></blockquote> <p>Eden od zelo pomembnih izzivov za Slovence na Hrvaškem bo popis prebivalstva, ki bo potekal aprila. Hrvaška ga kot ena redkih držav v Evropski uniji še vedno ima.</p> <blockquote><p>"V številnih občinah, mestih in županijah bo namreč prav popis prebivalstva odločilen za manjšinsko zastopstvo. Od rezultatov popisa in števila opredeljenih za pripadnika slovenske manjšine bo odvisno, koliko predstavnikov in manjšinskih svetov bomo lahko imeli Slovenci."</p></blockquote> <p>Barbara Antolič Vupora je v saboru predlagala, da bi anketarji, ki bodo izvajali popis na terenu, ljudem pojasnili razliko med narodno skupnostjo in državljanstvom, vendar njena pobuda ni bila sprejeta. Protiargument je bil logičen, pravi. Anketarji namreč ne smejo vplivati na opredeljevanje anketiranih. Zato bo zdaj to predvsem naloga samih slovenskih društev in predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Prav zaradi slednjih bo popis pomemben.</p> <blockquote><p>"Ni vprašanje položaja narodne skupnosti, gre za vprašanje, kaj nam ta položaj prinese. Če imamo predstavnika ali svet, imamo večje pravice pri uveljavljanju učenja slovenskega jezika in kulture. To so priložnost in cilji, s katerimi želimo ohraniti slovenstvo na Hrvaškem, ki zdaj upada."</p></blockquote> <p>Tudi v svojem poslanskem delu se je naša sogovornica veliko posvečala vprašanjem narodnih skupnosti, tudi pri sprejemanju zakonodaje o popotresni obnovi Zagreba. Priznava pa, da so možnosti v predstavniškem telesu precej omejene.</p> <blockquote><p>"Imela sem možnost vplivati na akcijski načrt sveta za narodne manjšine. Skupaj z Ermino Lekaj Prljaskaj, ki formalno predstavlja tudi slovensko manjšino, ter v dogovoru z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma Zagreb, smo v načrtu določili možnosti za odkup prostorov Slovenskega doma v Zagrebu."</p></blockquote> <p>Prostori so v državni lasti. Upravlja jih urad za državno premoženje in prav ta je odločilen pri možnosti za odkup prostorov, ki jih društvo že desetletja vzdržuje.</p> <p>Med načrti za letošnje leto pa je tudi praznovanje 30. obletnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti tako Republike Slovenije kot Republike Hrvaške. V Zagrebu naj bi ob tem postavili spomenik Francetu Prešernu in nekaj podobnega si Barbara Antolič Vupora želi tudi za Varaždin.</p> <blockquote><p>"Pri nas raste lipa prijateljstva, v Varaždinu imamo tudi deset ulic, poimenovanih po Slovencih. Spomenika, ki bi bil znak medsebojne povezanosti in priznanje Slovencem, pa še nimamo. To bi bilo za nas pomembno."</p></blockquote> <p>Pomembno priznanje, naziv pravičnika, pa bo ob odprtju sinagoge v Varaždinu dobil rojak Ivan Breskvar, ki je med drugo svetovno vojno rešil judovske otroke.</p> <blockquote><p>"Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Vladimir Huzjan skupaj z nami pripravlja knjižico o njem, ki jo bomo predstavili ob tej priložnosti."</p></blockquote> <p>Izzivov v letošnjem letu ne manjka niti <strong>Goranu Goršetu</strong>, <strong>predstavniku Slovencev v mestu Samobor</strong>, profesorju glasbe in ustanovitelju tolkalne zasedbe Sudar Percussion. Skupino je ustanovil leta 2010, da bi populariziral tolkala tudi zunaj orkestrov, in uspel.</p> <p>V desetletju so pripravili več velikih in odmevnih projektov. Zadnji veliki multimedijski projekt je bil Oxygen Jeana Michaela Jarrea, ki so ga začeli pripravljati leta 2016 in z njim dve leti pozneje nastopili v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski, zadovoljen pojasnjuje Goran Gorše.</p> <blockquote><p>"Z Oxygenom smo imeli več kot 50 večjih koncertov po Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, nastopili smo tudi v Italiji, v Trstu. V Ljubljani pa še ne, ne vem, zakaj. Upam pa, da se bo to zgodilo in bomo prišli z Oxygenom tudi v Ljubljano, na festival."</p></blockquote> <p>Skupina že pripravlja nov projekt Sudar Tradicija, s katerim bodo, če bo vse po sreči, konec maja skupaj s profesionalno folklorno zasedbo Lado in Big Bandom HRT-ja vnovič nastopili v dvorani Vatroslava Lisinskega:</p> <blockquote><p>"To bo res zanimivo, saj bo tu veliko plesa, zanimivi scenografija in aranžmaji, ogromno zvoka. Res bo to še en lep, lep veliki projekt."</p></blockquote> <h2><strong>'Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec'</strong></h2> <p>&nbsp;</p> <p>Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva in <strong>zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss</strong> je že lani začela akcije za ozaveščanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti.</p> <p>Leto 2020 je bilo, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, zelo težko. Parlamentarno delo je zaznamovala epidemija, vendar so sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med drugim tudi spremembe zakona o narodnih skupnosti, ki omogočajo državnim manjšinskim samoupravam, da postanejo lastnice stavb, ki jih zdaj upravljajo. To je zelo pomembno za državno slovensko samoupravo, ki upravlja dve dvojezični osnovni šoli in vrtec.</p> <blockquote><p>"Narodnostne uprave, ki zdaj vzdržujejo ustanove, lahko od letos dobijo nepremičnine v svoje roke, postanejo lastniki. Tako lahko preprečijo morebitne zastoje pri obnovah. Vlada krije stroške obnove in opreme, tako da lahko dvojezični pouk nemoteno poteka."</p></blockquote> <p>Zaradi epidemije je zastalo tudi izvajanje razvojnega programa slovenskega Porabja, vendar se bo delo pri treh velikih projektih, ki jih je potrdilo finančno ministrstvo, zdaj začelo, napoveduje Erika Köleš Kiss. V kratkem bo objavljen tudi razpis za posameznike, kmete in mala podjetja, načrtujejo pa tudi druge večje projekte.</p> <blockquote><p>"Na to nestrpno čakamo, ne le politiki, temveč vsi. To bo, mislim, zelo pomembna spodbuda za slovensko Porabje. Že vrsto let ugotavljamo, da delovanje na kulturnem področju in dvojezično izobraževanje nista dovolj, da potrebujemo gospodarske spodbude, da bodo ljudje videli, da imamo tudi tu pomoč madžarske vlade in v kratkem, upam, tudi slovenske. Tudi tu že potekajo pogovori. Naš cilj je omogočiti prebivalcem slovenskega Porabja kakovostnejše življenje, jih obdržati tu, da se ne bodo več izseljevali."</p></blockquote> <p>To bo pomenilo, da se bosta v Porabju ohranila slovenski jezik in kultura, je prepričana sogovornica, ki pričakuje, da se bodo učenci v šolah bolj zavzeto učili slovenščino. Naloga staršev in starih staršev pa je, da učijo porabsko narečje. Pomembno vlogo ima tudi cerkev, kjer se prav tako govori slovenska beseda, pravi Erika Köleš Kiss.</p> <p>Eden pomembnih letošnjih izzivov je popis prebivalstva. Pred desetimi leti se je število Slovencev znižalo pod 3000 in cilj je, da bi se letos za pripadnika manjšine opredelilo več ljudi.</p> <blockquote><p>"Če vsi, ki so se rodili v slovenskih družinah, priznajo za Slovenca, se izrečejo za pripadnika slovenske narodne skupnosti, da poznajo slovensko kulturo in slovenski jezik, tudi če ga ne govorijo. Če se vsi izrečejo za Slovence, nas bo več. Računam, da nas bo najmanj 3500, lahko pa bi nas bilo še več."</p></blockquote> <p>Obe krovni organizaciji porabskih Slovencev sta skupaj z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu pripravili promocijsko akcijo, ki so jo naslovili Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec.</p> <blockquote><p>"V okolici so madžarske vasi, kjer živijo Slovenci, ki so se tja priselili zaradi dela ali poroke, in pri zadnjem popisu niso bili dovolj pozorni na to. Zato bomo zdaj naredili vse, da jih na to opozorimo. Zamisli, kako to storiti, so različne. Tako prek Radia Monošter, časopisa Porabje. Napisala sem članek v Koledar, v katerem sem opozorila Slovence v Porabju in izseljence, ki živijo drugod, da svojih korenin ne smejo pozabiti."</p></blockquote> <h2><strong>75 let slovenske radijske besede na avstrijskem Koroškem</strong></h2> <p>&nbsp;</p> <p>Radijski prenos javne prireditve v Borovljah 6. januarja 1946, ko se je na Radiu Celovec prvič slišala slovenska beseda, je bil velik izziv, tudi za Helmuta Hartmana, pionirja slovenskega radia na avstrijskem Koroškem, vojaka 8. britanske armade, ki so mu ponudili pripravo programa v slovenskem jeziku.</p> <blockquote><p><strong> "</strong>Peljali smo se v Borovlje, v dolino, sploh nisem vedel, kje so, kam se peljem. Ko pridemo v dvorano, kjer je že bil znani nemški igralec Georg Bucher, popularna oseba. On je bral nemška besedila, jaz pa slovenska. Dvorana je bila nabito polna in ko se je zaslišala slovenska beseda, so začeli ljudje ploskati. Začelo se je že dobro, sem si rekel. Tremo sem imel pa tako, da sem bil ves moker."</p></blockquote> <p>Britanci so mu nato ponudili pripravo petminutnih večernih poročil v slovenskem jeziku, po nekaj tednih pa se je program podaljšal že na 15 minut. Gradiva je bilo namreč dovolj, se je spominjal Helmut Hartman, informacije so namreč črpali iz angleških časopisov.</p> <blockquote><p>"Namen slovenskih oddaj je bilo objektivno poročanje o svetovnem dogajanju. Po vojni je namreč vsaka država poročala po svoje. Kot radijski sodelavci v Avstriji, demokratični republiki, smo imeli prednost, da smo imeli vire z vsega sveta."</p></blockquote> <p>Radijska poročila so bila odlično sprejeta in tako so se odločili še za dodaten kulturni program, ki je potekal v živo.</p> <p>Danes <a>slovenski spored ORF</a> na frekvenci Radia Agora dnevno pripravlja osem ur slovenskega programa, poleg tega pa še tedensko televizijsko oddajo Dober dan Koroška, dober dan Štajerska in znotraj avstrijske javne RTV skrbi za spletno stran v slovenskem jeziku. <strong>Glavni urednik</strong> je od leta 2002 <strong>Marijan Velik</strong>, ki se, kot je povedal v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, spominja tudi pionirja Helmuta Hartmana.</p> <blockquote><p>"Povod, da so se britanske oblasti odločile za program v slovenskem jeziku, je bilo verjetno tudi dejstvo, da so na podlagi osvobodilnega boja začutili, da tam živi močna narodna skupnost. Tedaj je bilo namreč tu 50, 60.000 ali celo več ljudi, ki so govorili slovensko."</p></blockquote> <p>Helmut Hartman je spodbudil tudi Marijana Velika, da se je že kot dijak slovenske gimnazije odločil za novinarsko kariero.</p> <p>Med prelomnimi usmeritvami v 75 letih pa poleg pionirskega dela začetnikov, ki je bil predvsem v znamenju ohranjanja ljudskega izročila, Marijan Velik omenja še Mirka Bogataja, ki je zbral mlado ekipo in omogočil poročanje z vseh treh dolin. Najpomembnejši mejnik je bil leta 1989, ko se je radijskemu programu pridružil še televizijski.</p> <p>Leta 2004 so skupaj z Radiem Agora in Radiem 2 oblikovali enkratno sodelovanje, ki mu v Evropi ni para, pravi Velik.</p> <blockquote><p>"Ni namreč praksa, da bi javna radijska postaja sodelovala z zasebnimi. Takšne odločitve se sprejemajo na političnem parketu. Od takrat imamo celodnevni program v slovenskem jeziku."</p></blockquote> <p>Več tudi o slovenskem sporedu ORF pa lahko slišite v oddaji.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174744028 RTVSLO – Prvi 3576 clean Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!<p>Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu, popis prebivalstva na Madžarskem in Hrvaškem, 75 let slovenskega sporeda ORF</p><p><p>Novo leto rojakom iz sosednjih držav prinaša kar nekaj novih izzivov. Za Slovence v Italiji ostaja eden ključnih izzivov, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. <strong>Senatorka Demokratske stranke</strong> <strong>Tatjana Rojc</strong> ni najbolj optimistična. V pogovoru s Špelo Lenardič pa se je najprej še enkrat ozrla na zgodovinsko leto 2020.</p> <p>Najvišji državni predstavniki in predstavniki manjšine so julija v Trstu podpisali sporazum, ki Narodni dom vrača v slovenske roke. S skupnim poklonom obeh predsednikov držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja pri spominskih znamenjih v Bazovici se je začrtala nova pot dialoga med narodoma. Epidemija je na vse dogajanje metala črno senco.</p> <blockquote><p>"Ni bilo lahko leto. Izgubili smo veliko ljudi, to najbolj boli. Imela sem to srečo, da imam vrt in da sem lockwdown doživljala pod krošnjami dreves. Delo v Rimu je bilo stalno in se ni ustavilo niti v najtežjih obdobjih."</p></blockquote> <p>Ker ni bilo prevozov, se je morala voziti v Rim z avtomobilom, kar je bilo utrujajoče. Skrbijo pa ekonomske razmere in pandemija, ki je globoko spremenila svet, ugotavlja Tatjana Rojc.</p> <p>Spomin na zgodovinski 13. julij je še vedno živ. Ni si predstavljala, da bo doživela tak trenutek in ga tako močno ponotranjila.</p> <blockquote><p>"Bil je sončen dan, vse je bilo nastavljeno za zgodovinsko srečanje predsednikov pred znamenjema v Bazovici. To je bilo zelo pomembno za, upam, spravno dejanje med obema skupnostma, ki sta skozi zgodovino doživeli marsikaj, a smo se naučili, da moramo sobivati in to čim bolj prijazno. Podpis sporazuma za vrnitev stavbe Narodnega doma v Trstu je bil nepopisno zadovoljstvo. Zdaj se stvari počasi urejajo."</p></blockquote> <p>Zadnji korak je dokončna sprememba v zaščitnem zakonu, ki bo omogočila, da bo Narodni dom prišel v roke Fundacije, ki sta jo ustanovili obe krovni organizaciji. To je eden od prioritetnih ciljev, ki bo dosežen v kratkem, pravi Tatjana Rojc.</p> <p>Ob zgodovinskih dogodkih so najvišji državni predstavniki večkrat poudarili, kako odlični so meddržavni, in zagotavljali, da slovenska narodna skupnost ne bo prezrta, ko se bo pisal nov volilni zakon. Bo po Tatjani Rojc še kdo predstavljal Slovence v Rimu?</p> <blockquote><p>"To si sama najbolj želim, ker ne bi želela biti zadnja, ki je imela to čast in breme, ki ga nosim z veliko odgovornostjo in častjo. Moja želja je, da bi vladna večina sklenila dogovor in končno napila volilni zakon, za katerega pa še ni soglasja. Odnosi med državama so zelo dobri in vsa zagotovila kažejo, da nismo neznanka za italijansko državo. Vsi si bomo prizadevali, a žal nisem optimist."</p></blockquote> <p>In želje za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini v novem letu?</p> <blockquote><p>"Želela bi si najprej, da se konča zgodba z narodnim domom. Želela bi si, da bi dobili dostojen volilni zakon, ki bi nam omogočil razmišljanje, kako naprej, želela bi si složno skupnost, ker, če bomo složni, bomo lahko kaj dosegli, drugače se nam odpira prihodnost, za katero pa ni rečeno, da nam bo vedno naklonjena."</p></blockquote> <h2><strong>Na Hrvaškem za Slovence zelo pomemben popis prebivalstva </strong></h2> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Predstavnica Slovencev v Varaždinski županiji Barbara Antolič Vupora</strong>, <strong>poslanka SDP v hrvaškem saboru, </strong>je zadovoljna zaradi odziva Slovencev, ki so priskočili na pomoč žrtvam potresa v Petrinji, Glini in Sisku.</p> <blockquote><p>"Znak združene hrvaške in slovenske zastave v stisku roke v srcu, ki je zaokrožil po družabnih omrežjih, in predstavlja solidarnost med ljudmi, presega naše vsakdanje probleme in nas je združil. Zahvala vsem, ki so priskočili na pomoč prizadetim v potresu. Ko sem peljala pomoč v Glino, sem videla veliko slovenskih registracij … Veliko srce je nadomestilo hude institucionalne težave, ki se, na žalost, pokažejo pri takšnih katastrofah. Zaradi sistemskih težav odziv pristojnih ni tako hiter, kot je hitra pomoč sočloveku."</p></blockquote> <p>In kako ocenjuje lansko v več pogledih zgodovinsko leto? Ni bilo samo slabo, pravi, epidemija pa je določala tudi delovanje slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki se je pripravljala tudi na letošnje praznovanje 30-letnice samostojnosti Slovenije in Hrvaške.</p> <blockquote><p>"Slovenci v Varaždinu smo bili tudi v času epidemije dejavni. Razmišljali smo, kako ohraniti vezi med rojaki in imeli kar nekaj srečanj prek spleta. Obnovili smo prostore in oblačila našega zbora."</p></blockquote> <p>Eden od zelo pomembnih izzivov za Slovence na Hrvaškem bo popis prebivalstva, ki bo potekal aprila. Hrvaška ga kot ena redkih držav v Evropski uniji še vedno ima.</p> <blockquote><p>"V številnih občinah, mestih in županijah bo namreč prav popis prebivalstva odločilen za manjšinsko zastopstvo. Od rezultatov popisa in števila opredeljenih za pripadnika slovenske manjšine bo odvisno, koliko predstavnikov in manjšinskih svetov bomo lahko imeli Slovenci."</p></blockquote> <p>Barbara Antolič Vupora je v saboru predlagala, da bi anketarji, ki bodo izvajali popis na terenu, ljudem pojasnili razliko med narodno skupnostjo in državljanstvom, vendar njena pobuda ni bila sprejeta. Protiargument je bil logičen, pravi. Anketarji namreč ne smejo vplivati na opredeljevanje anketiranih. Zato bo zdaj to predvsem naloga samih slovenskih društev in predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Prav zaradi slednjih bo popis pomemben.</p> <blockquote><p>"Ni vprašanje položaja narodne skupnosti, gre za vprašanje, kaj nam ta položaj prinese. Če imamo predstavnika ali svet, imamo večje pravice pri uveljavljanju učenja slovenskega jezika in kulture. To so priložnost in cilji, s katerimi želimo ohraniti slovenstvo na Hrvaškem, ki zdaj upada."</p></blockquote> <p>Tudi v svojem poslanskem delu se je naša sogovornica veliko posvečala vprašanjem narodnih skupnosti, tudi pri sprejemanju zakonodaje o popotresni obnovi Zagreba. Priznava pa, da so možnosti v predstavniškem telesu precej omejene.</p> <blockquote><p>"Imela sem možnost vplivati na akcijski načrt sveta za narodne manjšine. Skupaj z Ermino Lekaj Prljaskaj, ki formalno predstavlja tudi slovensko manjšino, ter v dogovoru z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma Zagreb, smo v načrtu določili možnosti za odkup prostorov Slovenskega doma v Zagrebu."</p></blockquote> <p>Prostori so v državni lasti. Upravlja jih urad za državno premoženje in prav ta je odločilen pri možnosti za odkup prostorov, ki jih društvo že desetletja vzdržuje.</p> <p>Med načrti za letošnje leto pa je tudi praznovanje 30. obletnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti tako Republike Slovenije kot Republike Hrvaške. V Zagrebu naj bi ob tem postavili spomenik Francetu Prešernu in nekaj podobnega si Barbara Antolič Vupora želi tudi za Varaždin.</p> <blockquote><p>"Pri nas raste lipa prijateljstva, v Varaždinu imamo tudi deset ulic, poimenovanih po Slovencih. Spomenika, ki bi bil znak medsebojne povezanosti in priznanje Slovencem, pa še nimamo. To bi bilo za nas pomembno."</p></blockquote> <p>Pomembno priznanje, naziv pravičnika, pa bo ob odprtju sinagoge v Varaždinu dobil rojak Ivan Breskvar, ki je med drugo svetovno vojno rešil judovske otroke.</p> <blockquote><p>"Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Vladimir Huzjan skupaj z nami pripravlja knjižico o njem, ki jo bomo predstavili ob tej priložnosti."</p></blockquote> <p>Izzivov v letošnjem letu ne manjka niti <strong>Goranu Goršetu</strong>, <strong>predstavniku Slovencev v mestu Samobor</strong>, profesorju glasbe in ustanovitelju tolkalne zasedbe Sudar Percussion. Skupino je ustanovil leta 2010, da bi populariziral tolkala tudi zunaj orkestrov, in uspel.</p> <p>V desetletju so pripravili več velikih in odmevnih projektov. Zadnji veliki multimedijski projekt je bil Oxygen Jeana Michaela Jarrea, ki so ga začeli pripravljati leta 2016 in z njim dve leti pozneje nastopili v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski, zadovoljen pojasnjuje Goran Gorše.</p> <blockquote><p>"Z Oxygenom smo imeli več kot 50 večjih koncertov po Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, nastopili smo tudi v Italiji, v Trstu. V Ljubljani pa še ne, ne vem, zakaj. Upam pa, da se bo to zgodilo in bomo prišli z Oxygenom tudi v Ljubljano, na festival."</p></blockquote> <p>Skupina že pripravlja nov projekt Sudar Tradicija, s katerim bodo, če bo vse po sreči, konec maja skupaj s profesionalno folklorno zasedbo Lado in Big Bandom HRT-ja vnovič nastopili v dvorani Vatroslava Lisinskega:</p> <blockquote><p>"To bo res zanimivo, saj bo tu veliko plesa, zanimivi scenografija in aranžmaji, ogromno zvoka. Res bo to še en lep, lep veliki projekt."</p></blockquote> <h2><strong>'Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec'</strong></h2> <p>&nbsp;</p> <p>Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva in <strong>zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss</strong> je že lani začela akcije za ozaveščanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti.</p> <p>Leto 2020 je bilo, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, zelo težko. Parlamentarno delo je zaznamovala epidemija, vendar so sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med drugim tudi spremembe zakona o narodnih skupnosti, ki omogočajo državnim manjšinskim samoupravam, da postanejo lastnice stavb, ki jih zdaj upravljajo. To je zelo pomembno za državno slovensko samoupravo, ki upravlja dve dvojezični osnovni šoli in vrtec.</p> <blockquote><p>"Narodnostne uprave, ki zdaj vzdržujejo ustanove, lahko od letos dobijo nepremičnine v svoje roke, postanejo lastniki. Tako lahko preprečijo morebitne zastoje pri obnovah. Vlada krije stroške obnove in opreme, tako da lahko dvojezični pouk nemoteno poteka."</p></blockquote> <p>Zaradi epidemije je zastalo tudi izvajanje razvojnega programa slovenskega Porabja, vendar se bo delo pri treh velikih projektih, ki jih je potrdilo finančno ministrstvo, zdaj začelo, napoveduje Erika Köleš Kiss. V kratkem bo objavljen tudi razpis za posameznike, kmete in mala podjetja, načrtujejo pa tudi druge večje projekte.</p> <blockquote><p>"Na to nestrpno čakamo, ne le politiki, temveč vsi. To bo, mislim, zelo pomembna spodbuda za slovensko Porabje. Že vrsto let ugotavljamo, da delovanje na kulturnem področju in dvojezično izobraževanje nista dovolj, da potrebujemo gospodarske spodbude, da bodo ljudje videli, da imamo tudi tu pomoč madžarske vlade in v kratkem, upam, tudi slovenske. Tudi tu že potekajo pogovori. Naš cilj je omogočiti prebivalcem slovenskega Porabja kakovostnejše življenje, jih obdržati tu, da se ne bodo več izseljevali."</p></blockquote> <p>To bo pomenilo, da se bosta v Porabju ohranila slovenski jezik in kultura, je prepričana sogovornica, ki pričakuje, da se bodo učenci v šolah bolj zavzeto učili slovenščino. Naloga staršev in starih staršev pa je, da učijo porabsko narečje. Pomembno vlogo ima tudi cerkev, kjer se prav tako govori slovenska beseda, pravi Erika Köleš Kiss.</p> <p>Eden pomembnih letošnjih izzivov je popis prebivalstva. Pred desetimi leti se je število Slovencev znižalo pod 3000 in cilj je, da bi se letos za pripadnika manjšine opredelilo več ljudi.</p> <blockquote><p>"Če vsi, ki so se rodili v slovenskih družinah, priznajo za Slovenca, se izrečejo za pripadnika slovenske narodne skupnosti, da poznajo slovensko kulturo in slovenski jezik, tudi če ga ne govorijo. Če se vsi izrečejo za Slovence, nas bo več. Računam, da nas bo najmanj 3500, lahko pa bi nas bilo še več."</p></blockquote> <p>Obe krovni organizaciji porabskih Slovencev sta skupaj z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu pripravili promocijsko akcijo, ki so jo naslovili Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec.</p> <blockquote><p>"V okolici so madžarske vasi, kjer živijo Slovenci, ki so se tja priselili zaradi dela ali poroke, in pri zadnjem popisu niso bili dovolj pozorni na to. Zato bomo zdaj naredili vse, da jih na to opozorimo. Zamisli, kako to storiti, so različne. Tako prek Radia Monošter, časopisa Porabje. Napisala sem članek v Koledar, v katerem sem opozorila Slovence v Porabju in izseljence, ki živijo drugod, da svojih korenin ne smejo pozabiti."</p></blockquote> <h2><strong>75 let slovenske radijske besede na avstrijskem Koroškem</strong></h2> <p>&nbsp;</p> <p>Radijski prenos javne prireditve v Borovljah 6. januarja 1946, ko se je na Radiu Celovec prvič slišala slovenska beseda, je bil velik izziv, tudi za Helmuta Hartmana, pionirja slovenskega radia na avstrijskem Koroškem, vojaka 8. britanske armade, ki so mu ponudili pripravo programa v slovenskem jeziku.</p> <blockquote><p><strong> "</strong>Peljali smo se v Borovlje, v dolino, sploh nisem vedel, kje so, kam se peljem. Ko pridemo v dvorano, kjer je že bil znani nemški igralec Georg Bucher, popularna oseba. On je bral nemška besedila, jaz pa slovenska. Dvorana je bila nabito polna in ko se je zaslišala slovenska beseda, so začeli ljudje ploskati. Začelo se je že dobro, sem si rekel. Tremo sem imel pa tako, da sem bil ves moker."</p></blockquote> <p>Britanci so mu nato ponudili pripravo petminutnih večernih poročil v slovenskem jeziku, po nekaj tednih pa se je program podaljšal že na 15 minut. Gradiva je bilo namreč dovolj, se je spominjal Helmut Hartman, informacije so namreč črpali iz angleških časopisov.</p> <blockquote><p>"Namen slovenskih oddaj je bilo objektivno poročanje o svetovnem dogajanju. Po vojni je namreč vsaka država poročala po svoje. Kot radijski sodelavci v Avstriji, demokratični republiki, smo imeli prednost, da smo imeli vire z vsega sveta."</p></blockquote> <p>Radijska poročila so bila odlično sprejeta in tako so se odločili še za dodaten kulturni program, ki je potekal v živo.</p> <p>Danes <a>slovenski spored ORF</a> na frekvenci Radia Agora dnevno pripravlja osem ur slovenskega programa, poleg tega pa še tedensko televizijsko oddajo Dober dan Koroška, dober dan Štajerska in znotraj avstrijske javne RTV skrbi za spletno stran v slovenskem jeziku. <strong>Glavni urednik</strong> je od leta 2002 <strong>Marijan Velik</strong>, ki se, kot je povedal v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, spominja tudi pionirja Helmuta Hartmana.</p> <blockquote><p>"Povod, da so se britanske oblasti odločile za program v slovenskem jeziku, je bilo verjetno tudi dejstvo, da so na podlagi osvobodilnega boja začutili, da tam živi močna narodna skupnost. Tedaj je bilo namreč tu 50, 60.000 ali celo več ljudi, ki so govorili slovensko."</p></blockquote> <p>Helmut Hartman je spodbudil tudi Marijana Velika, da se je že kot dijak slovenske gimnazije odločil za novinarsko kariero.</p> <p>Med prelomnimi usmeritvami v 75 letih pa poleg pionirskega dela začetnikov, ki je bil predvsem v znamenju ohranjanja ljudskega izročila, Marijan Velik omenja še Mirka Bogataja, ki je zbral mlado ekipo in omogočil poročanje z vseh treh dolin. Najpomembnejši mejnik je bil leta 1989, ko se je radijskemu programu pridružil še televizijski.</p> <p>Leta 2004 so skupaj z Radiem Agora in Radiem 2 oblikovali enkratno sodelovanje, ki mu v Evropi ni para, pravi Velik.</p> <blockquote><p>"Ni namreč praksa, da bi javna radijska postaja sodelovala z zasebnimi. Takšne odločitve se sprejemajo na političnem parketu. Od takrat imamo celodnevni program v slovenskem jeziku."</p></blockquote> <p>Več tudi o slovenskem sporedu ORF pa lahko slišite v oddaji.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 04 Jan 2021 20:00:00 +0000 Izzivov ne manjka, zato pogumno naprej Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!. <p>Tonč Feinig in Big Band RTV Slovenija na koncertu ob Osojskem jezeru</p><p><p>Nenavadno leto bomo sklenili z glasbo. <strong>Tonč Feinig</strong>, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z <strong>Big Bandom RTV Slovenija</strong> nastopil na festivalu Carintischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru.</p> <p>"Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko", pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala.</p> <p>Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje 75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist.</p> <p>Kako zvenijo pesmi Ko bi jaz šuštar bil, Dreams, Reach for the stars, Blue Sky, Shine, Kdaj te bom dočakal, Ko si zadnjič vzameš čas in What the world needs now, lahko slišite v tokratni oddaji Sotočja.</p> <p>Vabljeni k poslušanju.</p></p> 174742218 RTVSLO – Prvi 3417 clean Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!. <p>Tonč Feinig in Big Band RTV Slovenija na koncertu ob Osojskem jezeru</p><p><p>Nenavadno leto bomo sklenili z glasbo. <strong>Tonč Feinig</strong>, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z <strong>Big Bandom RTV Slovenija</strong> nastopil na festivalu Carintischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru.</p> <p>"Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko", pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala.</p> <p>Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje 75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist.</p> <p>Kako zvenijo pesmi Ko bi jaz šuštar bil, Dreams, Reach for the stars, Blue Sky, Shine, Kdaj te bom dočakal, Ko si zadnjič vzameš čas in What the world needs now, lahko slišite v tokratni oddaji Sotočja.</p> <p>Vabljeni k poslušanju.</p></p> Mon, 28 Dec 2020 20:00:00 +0000 Kar svet potrebuje zdaj, je ljubezen Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka<p>Rudi Vouk o prodaji Posojilnice Bank, Bernard Sadovnik o seji sveta vlade za Slovence v zamejstvu, Dušan Kalc o Parku miru na Opčinah, Ada Tomasetig o pravljicah beneške Slovenije, Miki Roš pa o porabskem izročilu</p><p><p>Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank na občnem zboru prenašajo bančne posle na novo delniško družbo. To pomeni zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik <strong>Rudi Vouk</strong>, prepričan v potencial dvojezične banke.</p> <blockquote><p>"Ravnanje banke, kakršno je bilo, je gotovo škodovalo njenemu ugledu, sodelavce stalo marsikaterega živca. Tudi stranke smo bile negotove, saj nismo vedele, kaj se dogaja. Prav negotovost je za finančni sektor nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi.</p></blockquote> <p>Na seji sveta vlade za Slovencev v zamejstvu so se dogovorili, da bodo skupaj s pristojnimi državnimi resorji nadaljevali razpravo o  prihodnosti slovenstva v sosednjih državah in skušali pripraviti novo strategijo. Predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev <strong>Bernard Sadovnik</strong> je bil razpravo in sklepi seje zadovoljen. Vlada s tem kaže, da nas resno jemlje, pravi.</p> <blockquote><p>"Končno smo se lahko z vsemi predstavniki vlade in samim premierom pogovarjali, kakšna bo prihodna strategija. Zame je to izredno pomembno, saj se bo moralo tudi v zakonodaji glede odnosa Slovenije do zamejstva marsikaj spremeniti."</p></blockquote> <p>Na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu, končno nastaja Park miru. V openski enoti  Vsedržavnega združenja partizanov so si za to prizadevali več let, pravi <strong>Dušan Kalc</strong>.</p> <blockquote><p>"Že desetletja se ukvarjamo s to zadevo in vedno smo naleteli na gluha ušesa. Vojska ni hotela kakorkoli ločiti spominski prostor od samega strelišča, ki je še vedno odprto. Po desetletjih se je vendarle nekaj premaknilo."</p></blockquote> <p>Z beneško Slovenko <strong>Ado Tomasetig</strong>, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture.</p> <p>Pisatelj in gledališčnik <strong>Milivoj Miki Roš</strong> pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174741309 RTVSLO – Prvi 3585 clean Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka<p>Rudi Vouk o prodaji Posojilnice Bank, Bernard Sadovnik o seji sveta vlade za Slovence v zamejstvu, Dušan Kalc o Parku miru na Opčinah, Ada Tomasetig o pravljicah beneške Slovenije, Miki Roš pa o porabskem izročilu</p><p><p>Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank na občnem zboru prenašajo bančne posle na novo delniško družbo. To pomeni zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik <strong>Rudi Vouk</strong>, prepričan v potencial dvojezične banke.</p> <blockquote><p>"Ravnanje banke, kakršno je bilo, je gotovo škodovalo njenemu ugledu, sodelavce stalo marsikaterega živca. Tudi stranke smo bile negotove, saj nismo vedele, kaj se dogaja. Prav negotovost je za finančni sektor nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi.</p></blockquote> <p>Na seji sveta vlade za Slovencev v zamejstvu so se dogovorili, da bodo skupaj s pristojnimi državnimi resorji nadaljevali razpravo o  prihodnosti slovenstva v sosednjih državah in skušali pripraviti novo strategijo. Predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev <strong>Bernard Sadovnik</strong> je bil razpravo in sklepi seje zadovoljen. Vlada s tem kaže, da nas resno jemlje, pravi.</p> <blockquote><p>"Končno smo se lahko z vsemi predstavniki vlade in samim premierom pogovarjali, kakšna bo prihodna strategija. Zame je to izredno pomembno, saj se bo moralo tudi v zakonodaji glede odnosa Slovenije do zamejstva marsikaj spremeniti."</p></blockquote> <p>Na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu, končno nastaja Park miru. V openski enoti  Vsedržavnega združenja partizanov so si za to prizadevali več let, pravi <strong>Dušan Kalc</strong>.</p> <blockquote><p>"Že desetletja se ukvarjamo s to zadevo in vedno smo naleteli na gluha ušesa. Vojska ni hotela kakorkoli ločiti spominski prostor od samega strelišča, ki je še vedno odprto. Po desetletjih se je vendarle nekaj premaknilo."</p></blockquote> <p>Z beneško Slovenko <strong>Ado Tomasetig</strong>, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture.</p> <p>Pisatelj in gledališčnik <strong>Milivoj Miki Roš</strong> pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 21 Dec 2020 20:00:00 +0000 Nimajo vse zgodbe srečnega konca Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!<p>Valentin Oman o praznovanju in likovnem ustvarjanju, Vojko Volk o pomenu odprte meje, Vesna Crnić Grotić o manjšinskih jezikih in priporočilih Sveta Evrope Hrvaški, Nikoletta Vajda-Nagy o Porabskem koledarju</p><p><p>Likovni umetnik <a><strong>Valentin Oman</strong></a> velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85. rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. V jubilejnem letu se je 100. obletnici koroškega plebiscita posvetil z dvema cikloma - Homo Carantanus in Terra Carantana.  Tematika dvojezičnih krajevnih imen ga namreč vedno znova vznemirja.</p> <blockquote><p>"Ko se je govorilo o dvojezičnih krajevnih napisih, se nikoli ni govorilo o njih kot o kulturni dediščini in to ne samo koroških Slovencev, temveč vseh koroških ljudi. Zato sem se vedno zanimal za to in se tudi angažiral. To je moj zadnji prispevek k tej tematiki."</p></blockquote> <p>V središče svojih del Valentin Oman postavlja človeka in njegovo minljivost, ki ga je zanimala vse od študentskih let naprej. Priznava pa, da lahko s svojimi večplastnimi deli minljivost obravnava zgolj z estetskega vidika, realnosti pa se niti približati ne more.</p> <p>Črto pod letošnje zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu <strong>Vojko Volk</strong>. Šele zdaj znamo ceniti odprto mejo, pravi, tudi v luči najnovejših nejasnosti glede prečkanja državne meje.</p> <blockquote><p> "Meje ne zapira politika, mejo zapirajo ukrepi zoper virus, ki pušča grozljive številke v Sloveniji, malo boljše v Furlaniji - Julijski krajini, ampak še vedno je težko biti najpametnejši na svetu in izbrati najboljše ukrepe. Mislim, da smo zaščitili najnujneše prehajanje meje zaščitili, tako na slovenski kot na italijanski strani."</p></blockquote> <p>Hrvaška mora storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti, priporoča odbor ministrov Sveta Evrope. Kaj to pomeni, pojasnjuje dekanja reške pravne fakultete <strong>Vesna Crnić Grotić</strong>, vodja skupine strokovnjakov Sveta Evrope, ki spremlja izvajanje Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih.</p> <p>Glede slovenskega jezika sta med nujnimi ukrepi navedeni zagotovitev predšolskega izobraževanja in izobraževanja učiteljev, med drugim pa se priporoča še uvedba televizijskega in radijskega programa v slovenščini, promocija in zavedanje, da sta slovenski jezik in kultura sestavni del kulturne dediščine Hrvaške, ter podpora izvajanju tečajev slovenščine, tudi za odrasle. Slovenščina je priznana kot teritorialni jezik na Hrvaškem, pravi Vesna Crnić Grotić, čeprav se na katerem od ministrstev s tem morda ne strinjajo.</p> <blockquote><p>"Če bi želela, bi država lahko to enostavno izpeljala, tako da bi izvršila naša priporočila. Menim, da je bila oteževalna okoliščina pri vsem tem ta teritorialni spor med državama, ti jeziki pa so nekakšna kolateralna žrtev tega. Vendar jeziki niso teritorij, ideja Listine je, da je jezik kulturna dobrina in ne razlog za teritorialno zahtevo. To bi nekateri ljudje morali razčistiti v svojih glavah<em>."</em></p></blockquote> <p>Nikoletta Vajda-Nagy, sourednica letošnjega Porabskega koledarja, pa predstavi letošnje dogajanje, ki je zdaj strnjeno tudi v knjižni obliki.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174739533 RTVSLO – Prvi 3448 clean Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!<p>Valentin Oman o praznovanju in likovnem ustvarjanju, Vojko Volk o pomenu odprte meje, Vesna Crnić Grotić o manjšinskih jezikih in priporočilih Sveta Evrope Hrvaški, Nikoletta Vajda-Nagy o Porabskem koledarju</p><p><p>Likovni umetnik <a><strong>Valentin Oman</strong></a> velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85. rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. V jubilejnem letu se je 100. obletnici koroškega plebiscita posvetil z dvema cikloma - Homo Carantanus in Terra Carantana.  Tematika dvojezičnih krajevnih imen ga namreč vedno znova vznemirja.</p> <blockquote><p>"Ko se je govorilo o dvojezičnih krajevnih napisih, se nikoli ni govorilo o njih kot o kulturni dediščini in to ne samo koroških Slovencev, temveč vseh koroških ljudi. Zato sem se vedno zanimal za to in se tudi angažiral. To je moj zadnji prispevek k tej tematiki."</p></blockquote> <p>V središče svojih del Valentin Oman postavlja človeka in njegovo minljivost, ki ga je zanimala vse od študentskih let naprej. Priznava pa, da lahko s svojimi večplastnimi deli minljivost obravnava zgolj z estetskega vidika, realnosti pa se niti približati ne more.</p> <p>Črto pod letošnje zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu <strong>Vojko Volk</strong>. Šele zdaj znamo ceniti odprto mejo, pravi, tudi v luči najnovejših nejasnosti glede prečkanja državne meje.</p> <blockquote><p> "Meje ne zapira politika, mejo zapirajo ukrepi zoper virus, ki pušča grozljive številke v Sloveniji, malo boljše v Furlaniji - Julijski krajini, ampak še vedno je težko biti najpametnejši na svetu in izbrati najboljše ukrepe. Mislim, da smo zaščitili najnujneše prehajanje meje zaščitili, tako na slovenski kot na italijanski strani."</p></blockquote> <p>Hrvaška mora storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti, priporoča odbor ministrov Sveta Evrope. Kaj to pomeni, pojasnjuje dekanja reške pravne fakultete <strong>Vesna Crnić Grotić</strong>, vodja skupine strokovnjakov Sveta Evrope, ki spremlja izvajanje Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih.</p> <p>Glede slovenskega jezika sta med nujnimi ukrepi navedeni zagotovitev predšolskega izobraževanja in izobraževanja učiteljev, med drugim pa se priporoča še uvedba televizijskega in radijskega programa v slovenščini, promocija in zavedanje, da sta slovenski jezik in kultura sestavni del kulturne dediščine Hrvaške, ter podpora izvajanju tečajev slovenščine, tudi za odrasle. Slovenščina je priznana kot teritorialni jezik na Hrvaškem, pravi Vesna Crnić Grotić, čeprav se na katerem od ministrstev s tem morda ne strinjajo.</p> <blockquote><p>"Če bi želela, bi država lahko to enostavno izpeljala, tako da bi izvršila naša priporočila. Menim, da je bila oteževalna okoliščina pri vsem tem ta teritorialni spor med državama, ti jeziki pa so nekakšna kolateralna žrtev tega. Vendar jeziki niso teritorij, ideja Listine je, da je jezik kulturna dobrina in ne razlog za teritorialno zahtevo. To bi nekateri ljudje morali razčistiti v svojih glavah<em>."</em></p></blockquote> <p>Nikoletta Vajda-Nagy, sourednica letošnjega Porabskega koledarja, pa predstavi letošnje dogajanje, ki je zdaj strnjeno tudi v knjižni obliki.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 14 Dec 2020 20:00:00 +0000 Poglej, človek! Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak. <p>Umetnost zdaj na ogled predvsem prek spleta, pouk slovenskega jezika ponekod na daljavo, drugi še vedno v šolskih klopeh</p><p><p>Splet je v teh nenormalnih časih postal naša vez tudi z rojaki v sosednjih državah in njihovo pestro ustvarjalnostjo. V Kulturnem domu Gorica so se tako s <a>prvo virtualno razstavo</a> poklonili vsestranskemu likovnemu ustvarjalcu Klavdiju Palčiču, ki je letos praznoval 80. rojstni dan.</p> <p>Umetnik, ki je leta 1984 dobil nagrado Prešernovega sklada, se je ukvarjal s slikarstvom, grafiko, risbo in ilustracijami. Ustvarjal je scenografije in kostumografije za tržaško, pa tudi ljubljanska in dunajsko gledališče.</p> <p>V Goriškem kulturnem domu so se mu z retrospektivnima razstavama poklonili že ob 60 in 70-letnici, tokrat pa so zaradi razmer prvič pripravili virtualno razstavo. Z njo je, je povedal Špelo Lenardič, zadovoljen.</p> <blockquote><p>»Gre za inovativno zadevo in naj bo tako, da je star slikar pomagal pri uvajanju novih načinov. Na Goriškem so prijatelji zelo pozorni na moje dolgoletno ustvarjanje. So stalno prisotni.«</p></blockquote> <p>Na razstavi je na ogled 23 slik srednjega in velikega formata, obogatili pa so jo še s predstavitvama likovne kritičarke Nelide Nemec in umetnostnega zgodovinarja Joška Vetriha.</p> <blockquote><p>»Zaljubljen sem v svoje delo in slika je zaradi same sebe, barv, črt .. že sama po sebi opravičilo. Temu rad dodam še druge pomene. Danes ne manjka argumentov za navezavo likovne umetnosti na mnoga vprašanja, še posebej socialna, ko gre za preživetje na tem svetu, ki postaja vedno manjši.«</p></blockquote> <p>Dela Klavdija Palčiča pa so na ogled tudi v bližnjem Kulturnem centru Lojzeta Bratuža, v okviru prav tako virtualne razstave <a>Grafika Slovencev v Italiji</a>. Predstavljena so dela 14 umetnic in umetnikov različnih generacij.</p> <h2><strong>35 let in več kot 250 umetnikov</strong></h2> <p>Leta 1985 je Marija Šikoronja v stari gostilni v Rožeku na avstrijskem Koroškem odprla galerijo, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni, mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Bilo jih je več kot 250, pravi.</p> <blockquote><p>»Imela sem od 8 do 10  razstav na leto. Vse od začetka sem se skušala povezovati predvsem s Slovenijo, ker mi je bilo najpomembnejše, da tudi navzven uporabljamo slovenski jezik, ne da bi nam bilo pri tem nerodno.«</p></blockquote> <p>V Rožeku so tako razstavljali številni ugledni slovenski ustvarjalci; Janez Bernik, Bogdan Borčić, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Metka Krašovec, Zoran Mušič, France Slana, Lojze Spacal, Jože Tisnikar, Klavdij Tutta… Marija Šikoronja pa priznava, da na začetku ni bilo enostavno.</p> <blockquote><p>»Bilo je zelo hudo, ker niti slikarji niso dobro razumeli, kaj želim. Novinarji so se čudili, kar sem želela vse dvojezično. Toda umetnost je nad vsem tem in vztrajala sem vse do danes. In to se mi zdi zelo lepo.«</p></blockquote> <p>V galeriji tako vsako leto potekajo umetniške delavnice in literarna branja, pri katerih ustanoviteljici pomaga sestra Ivana Kampuš, še ena znana koroška slovenska literatka.</p> <p>Marija Šikoronja je ob 85-letnici znanega koroškega slovenskega umetnika Valentina Omana vnovič odkrila freske, ki jih je ta naredil v galeriji pred tremi desetletji in pol, in so bile povod, da je galerija sploh zaživela. Toda epidemija je tudi njej prekrižala načrte, čeprav ima za odprtje razstave že vse pripravljeno.</p> <blockquote><p>"To je velik problem ... Ne vemo, kdaj bomo lahko spet uradno odprli vrata. Pripravljen je že katalog in ko bo, bo to zelo slovesno."</p></blockquote> <p>Marija Šikoronja je za svoje delo dobila priznanje Naša Slovenija 2019 in sicer, kot je med drugim zapisano v utemeljitvi, za svoje uspešno in predano povezovanje in spodbujanje likovnega, literarnega, glasbenega in intelektualnega delovanja. Galerija Šikoronja je tako že davno prerasla v epicenter čezmejnega kulturnega sodelovanja.</p> <h2><strong>Učence je treba motivirati za pouk slovenščine</strong></h2> <p>Pouku na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku še vedno poteka v šolskih klopeh. Učenci morajo do prihoda v samo šolo nositi maske, nato jih lahko odložijo. Ob vstop učencem izmerijo temperaturo, šola pa se nato zapre. Učiteljica asistentka Valentina Novak je prepričana, da so se v zahtevnih epidemioloških razmerah dobro znašli.</p> <blockquote><p>"Zdi se mi, da imajo učenci kar se da normalno šolanje in normalno sprejemajo dane razmere. Na nas v šoli ta hip covid-19 ne vpliva."</p></blockquote> <p>Učitelje redno testirajo, je pa to prostovoljno, dodaja sogovornica Silve Eöry. Pri prvem testiranju so odkrili eno okužbo pri učiteljici in njen razred poslali v karanteno. Drugih okužb za zdaj niso imeli. Pouk poteka normalno, tudi pouk slovenščine.</p> <blockquote><p>»Mi res delamo na polno. Za nami je že druga časopisna priloga Malo Porabje. Učenci so se krasno potrudili. Tam lahko preberete, kaj vse smo delali.«</p></blockquote> <p>Delali so res zanimive reči, od slovenskega zajtrka, gledališke predstave šestošolcev in »bučarijo«, kjer so izbirali najlepšo bučo na osnovni šoli. Napisali so zgodbe o bučah in čarovniško zabavo, na katero so povabili tudi mlajše učence.</p> <blockquote><p>»Imeli smo čarovniško uro na podstrešju. Učenci so sami napisali scenarij, si izmislili like iz strašnih hollywoodskih zgodb, tako smo imeli zombije in klovne. Ta projekt je bil res poseben.«</p></blockquote> <p>Pripravili so strašljivo čarovniško pojedino z zombijevimi prsti in njegovo krvjo. To je bil presežek in presenečenj leta, je navdušena učiteljica asistentka.</p> <blockquote><p>»Izrazila se je neka posebna energija sedmošolcev, ki se odlično izražajo, če imajo proste roke in nismo pri učbenikih in delovnih zvezkih.«</p></blockquote> <p>Dobili so nove učbenike in delovne zveze Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, ki so veliko bolje strukturirani in so jim v veliko pomoč. Prav tako pa je v veliko pomoč tudi nova sodobno opremljena učilnica za slovenski jezik, ki so jo uredili na začetku šolskega leta, z interaktivno tablo, tabličnimi računalniki in možnost opravljanja fonetičnih vaj, vsaj učenec ima svoje slušalke.</p> <blockquote><p>»To nam je v veliko pomoč in je tudi nagrada za učence. Na tak način se namreč jezika še raje učijo. S tabličnimi računalniki se tudi njihova motivacija in koncentracija povečata. Zelo se trudim, prav tako pa se trudijo tudi učenci. Želja je res velika.«</p></blockquote> <p>Z zanimanjem za učenje slovenščine je zadovoljen tudi Miroslav Gradečak, poučuje slovenski jezik na Drugi gimnaziji Varaždin, ki ga obiskuje 65 učencev ter v srednji šoli v Čakovcu, kjer je prijavljenih prav tako več kot 60 dijakov.</p> <blockquote><p>»Zelo sem zadovoljen z odzivom. Odličen je, še posebej zadnji dve leti. Tudi v jezikovnih šolah je veliko zanimanja za učenje slovenščine,  tako med učenci, ki želijo študirati v Sloveniji, kot pri odraslih, ki iščejo zaposlitev.«</p></blockquote> <p>To sta tudi glavna razloga za učenje na varaždinski Drugi gimnaziji, nekaj pa morda tudi zaradi samega profesorja, v smehu dodaja naš sogovornik, ki je, upa, dovolj zanimiv in simpatičen, da jim približa slovenski jezik.</p> <blockquote><p>»Veliko se ukvarjamo tudi s slovensko kulturo, pogovarjamo se o dogajanju v Sloveniji, njenih posebnostih. Po mojem mnenju ni dobro, če bi vztrajati samo na učenju slovnice. Sam se z njo najmanj ukvarjam. Prepričan sem, da se tuj jezik laže naučiš prek praktičnih tem, s katerimi se učenec laže poistoveti in tako dobi motivacijo za učenje.«</p></blockquote> <p>Na Drugi gimnaziji pouk slovenščine poteka po modelu C, kot jezik narodne skupnosti, 2 uri tedensko. Na srednji šoli v Čakovcu pa je slovenščina izbirni predmet, ki prav tako poteka 2 uri tedensko. V obeh primerih je ocena vpisana v spričevalo. Razlika je, da se za izbirni predmet dijaki odločijo na koncu prejšnjega šolskega leta, za učenje slovenščine kot jezika manjšine pa na začetku novega šolskega leta.</p> <blockquote><p>»Sam grem po prvih letnikih, jim predstavim pouk, povem za kaj gre, kaj lahko pridobijo  in če je dovolj zainteresiranih, se pouk lahko začne.«</p></blockquote> <p>Kaj pa je Miroslava Gradečka pritegnilo k poučevanju slovenskega jezika?</p> <p>Prisluhnite oddaji!</p></p> 174737769 RTVSLO – Prvi 3465 clean Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak. <p>Umetnost zdaj na ogled predvsem prek spleta, pouk slovenskega jezika ponekod na daljavo, drugi še vedno v šolskih klopeh</p><p><p>Splet je v teh nenormalnih časih postal naša vez tudi z rojaki v sosednjih državah in njihovo pestro ustvarjalnostjo. V Kulturnem domu Gorica so se tako s <a>prvo virtualno razstavo</a> poklonili vsestranskemu likovnemu ustvarjalcu Klavdiju Palčiču, ki je letos praznoval 80. rojstni dan.</p> <p>Umetnik, ki je leta 1984 dobil nagrado Prešernovega sklada, se je ukvarjal s slikarstvom, grafiko, risbo in ilustracijami. Ustvarjal je scenografije in kostumografije za tržaško, pa tudi ljubljanska in dunajsko gledališče.</p> <p>V Goriškem kulturnem domu so se mu z retrospektivnima razstavama poklonili že ob 60 in 70-letnici, tokrat pa so zaradi razmer prvič pripravili virtualno razstavo. Z njo je, je povedal Špelo Lenardič, zadovoljen.</p> <blockquote><p>»Gre za inovativno zadevo in naj bo tako, da je star slikar pomagal pri uvajanju novih načinov. Na Goriškem so prijatelji zelo pozorni na moje dolgoletno ustvarjanje. So stalno prisotni.«</p></blockquote> <p>Na razstavi je na ogled 23 slik srednjega in velikega formata, obogatili pa so jo še s predstavitvama likovne kritičarke Nelide Nemec in umetnostnega zgodovinarja Joška Vetriha.</p> <blockquote><p>»Zaljubljen sem v svoje delo in slika je zaradi same sebe, barv, črt .. že sama po sebi opravičilo. Temu rad dodam še druge pomene. Danes ne manjka argumentov za navezavo likovne umetnosti na mnoga vprašanja, še posebej socialna, ko gre za preživetje na tem svetu, ki postaja vedno manjši.«</p></blockquote> <p>Dela Klavdija Palčiča pa so na ogled tudi v bližnjem Kulturnem centru Lojzeta Bratuža, v okviru prav tako virtualne razstave <a>Grafika Slovencev v Italiji</a>. Predstavljena so dela 14 umetnic in umetnikov različnih generacij.</p> <h2><strong>35 let in več kot 250 umetnikov</strong></h2> <p>Leta 1985 je Marija Šikoronja v stari gostilni v Rožeku na avstrijskem Koroškem odprla galerijo, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni, mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Bilo jih je več kot 250, pravi.</p> <blockquote><p>»Imela sem od 8 do 10  razstav na leto. Vse od začetka sem se skušala povezovati predvsem s Slovenijo, ker mi je bilo najpomembnejše, da tudi navzven uporabljamo slovenski jezik, ne da bi nam bilo pri tem nerodno.«</p></blockquote> <p>V Rožeku so tako razstavljali številni ugledni slovenski ustvarjalci; Janez Bernik, Bogdan Borčić, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Metka Krašovec, Zoran Mušič, France Slana, Lojze Spacal, Jože Tisnikar, Klavdij Tutta… Marija Šikoronja pa priznava, da na začetku ni bilo enostavno.</p> <blockquote><p>»Bilo je zelo hudo, ker niti slikarji niso dobro razumeli, kaj želim. Novinarji so se čudili, kar sem želela vse dvojezično. Toda umetnost je nad vsem tem in vztrajala sem vse do danes. In to se mi zdi zelo lepo.«</p></blockquote> <p>V galeriji tako vsako leto potekajo umetniške delavnice in literarna branja, pri katerih ustanoviteljici pomaga sestra Ivana Kampuš, še ena znana koroška slovenska literatka.</p> <p>Marija Šikoronja je ob 85-letnici znanega koroškega slovenskega umetnika Valentina Omana vnovič odkrila freske, ki jih je ta naredil v galeriji pred tremi desetletji in pol, in so bile povod, da je galerija sploh zaživela. Toda epidemija je tudi njej prekrižala načrte, čeprav ima za odprtje razstave že vse pripravljeno.</p> <blockquote><p>"To je velik problem ... Ne vemo, kdaj bomo lahko spet uradno odprli vrata. Pripravljen je že katalog in ko bo, bo to zelo slovesno."</p></blockquote> <p>Marija Šikoronja je za svoje delo dobila priznanje Naša Slovenija 2019 in sicer, kot je med drugim zapisano v utemeljitvi, za svoje uspešno in predano povezovanje in spodbujanje likovnega, literarnega, glasbenega in intelektualnega delovanja. Galerija Šikoronja je tako že davno prerasla v epicenter čezmejnega kulturnega sodelovanja.</p> <h2><strong>Učence je treba motivirati za pouk slovenščine</strong></h2> <p>Pouku na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku še vedno poteka v šolskih klopeh. Učenci morajo do prihoda v samo šolo nositi maske, nato jih lahko odložijo. Ob vstop učencem izmerijo temperaturo, šola pa se nato zapre. Učiteljica asistentka Valentina Novak je prepričana, da so se v zahtevnih epidemioloških razmerah dobro znašli.</p> <blockquote><p>"Zdi se mi, da imajo učenci kar se da normalno šolanje in normalno sprejemajo dane razmere. Na nas v šoli ta hip covid-19 ne vpliva."</p></blockquote> <p>Učitelje redno testirajo, je pa to prostovoljno, dodaja sogovornica Silve Eöry. Pri prvem testiranju so odkrili eno okužbo pri učiteljici in njen razred poslali v karanteno. Drugih okužb za zdaj niso imeli. Pouk poteka normalno, tudi pouk slovenščine.</p> <blockquote><p>»Mi res delamo na polno. Za nami je že druga časopisna priloga Malo Porabje. Učenci so se krasno potrudili. Tam lahko preberete, kaj vse smo delali.«</p></blockquote> <p>Delali so res zanimive reči, od slovenskega zajtrka, gledališke predstave šestošolcev in »bučarijo«, kjer so izbirali najlepšo bučo na osnovni šoli. Napisali so zgodbe o bučah in čarovniško zabavo, na katero so povabili tudi mlajše učence.</p> <blockquote><p>»Imeli smo čarovniško uro na podstrešju. Učenci so sami napisali scenarij, si izmislili like iz strašnih hollywoodskih zgodb, tako smo imeli zombije in klovne. Ta projekt je bil res poseben.«</p></blockquote> <p>Pripravili so strašljivo čarovniško pojedino z zombijevimi prsti in njegovo krvjo. To je bil presežek in presenečenj leta, je navdušena učiteljica asistentka.</p> <blockquote><p>»Izrazila se je neka posebna energija sedmošolcev, ki se odlično izražajo, če imajo proste roke in nismo pri učbenikih in delovnih zvezkih.«</p></blockquote> <p>Dobili so nove učbenike in delovne zveze Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, ki so veliko bolje strukturirani in so jim v veliko pomoč. Prav tako pa je v veliko pomoč tudi nova sodobno opremljena učilnica za slovenski jezik, ki so jo uredili na začetku šolskega leta, z interaktivno tablo, tabličnimi računalniki in možnost opravljanja fonetičnih vaj, vsaj učenec ima svoje slušalke.</p> <blockquote><p>»To nam je v veliko pomoč in je tudi nagrada za učence. Na tak način se namreč jezika še raje učijo. S tabličnimi računalniki se tudi njihova motivacija in koncentracija povečata. Zelo se trudim, prav tako pa se trudijo tudi učenci. Želja je res velika.«</p></blockquote> <p>Z zanimanjem za učenje slovenščine je zadovoljen tudi Miroslav Gradečak, poučuje slovenski jezik na Drugi gimnaziji Varaždin, ki ga obiskuje 65 učencev ter v srednji šoli v Čakovcu, kjer je prijavljenih prav tako več kot 60 dijakov.</p> <blockquote><p>»Zelo sem zadovoljen z odzivom. Odličen je, še posebej zadnji dve leti. Tudi v jezikovnih šolah je veliko zanimanja za učenje slovenščine,  tako med učenci, ki želijo študirati v Sloveniji, kot pri odraslih, ki iščejo zaposlitev.«</p></blockquote> <p>To sta tudi glavna razloga za učenje na varaždinski Drugi gimnaziji, nekaj pa morda tudi zaradi samega profesorja, v smehu dodaja naš sogovornik, ki je, upa, dovolj zanimiv in simpatičen, da jim približa slovenski jezik.</p> <blockquote><p>»Veliko se ukvarjamo tudi s slovensko kulturo, pogovarjamo se o dogajanju v Sloveniji, njenih posebnostih. Po mojem mnenju ni dobro, če bi vztrajati samo na učenju slovnice. Sam se z njo najmanj ukvarjam. Prepričan sem, da se tuj jezik laže naučiš prek praktičnih tem, s katerimi se učenec laže poistoveti in tako dobi motivacijo za učenje.«</p></blockquote> <p>Na Drugi gimnaziji pouk slovenščine poteka po modelu C, kot jezik narodne skupnosti, 2 uri tedensko. Na srednji šoli v Čakovcu pa je slovenščina izbirni predmet, ki prav tako poteka 2 uri tedensko. V obeh primerih je ocena vpisana v spričevalo. Razlika je, da se za izbirni predmet dijaki odločijo na koncu prejšnjega šolskega leta, za učenje slovenščine kot jezika manjšine pa na začetku novega šolskega leta.</p> <blockquote><p>»Sam grem po prvih letnikih, jim predstavim pouk, povem za kaj gre, kaj lahko pridobijo  in če je dovolj zainteresiranih, se pouk lahko začne.«</p></blockquote> <p>Kaj pa je Miroslava Gradečka pritegnilo k poučevanju slovenskega jezika?</p> <p>Prisluhnite oddaji!</p></p> Mon, 07 Dec 2020 20:00:00 +0000 Virtualnost je nova realnost Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi. <p>Slovenske založbe v sosednjih državah se na različne načine prilagajajo spremenjenim razmeram, ponekod jim pomaga država drugod ne, največ podpore pa imajo v svojih bralcih</p><p><p>Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Zaradi epidemioloških razmer so ponekod zaprte knjigarne, prodaja knjig se je zmanjšala. To je velik udarec za slovenske založbe, saj prodaja prek spleta ne more nadomestiti osebnega stika s knjigo. Ta je umanjkal tudi na virtualnem slovenskem knjižnem sejmu, na katerem se tradicionalno predstavljajo slovenske zamejske založbe. Vtisi po tednu sodelovanja na sejmu niso dobri, ugotavlja urednica <a>založbe Mladika</a> <strong>Nadja Ronchelli</strong>. Pripravili so 4 video predstavitve in imeli kar nekaj ogledov.</p> <blockquote><p>"Nakup knjig prek spleta je za nas veliko razočaranje. V primerjavi s količino prodanih knjig lani in izkupičkom, se letošnje številke ne morejo primerjati z lanskimi. To je polomija, popolno razočaranje."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Manjše založbe na takšnih spletnih dogodkih ne morejo prodreti v ospredje, opozarja <strong>Martina Kafol</strong>, urednica <a>Založništva tržaškega tiska</a>.</p> <blockquote><p>"Premajhni smo, da bi lahko prodrli z nekim dogodkom, da bi imeli kakšno spletno predstavitev. Nismo dovolj atraktivni. Če pa govorim s svojega zornega kota,  lastnega občutka. Meni se ne da gledati vse prek računalnika, na spletu, vsa srečanja, tiskovne konference, predstave in predstavitve. Tega je poplava."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Matrina Kafol in Nadja Ronchelli se strinjata, da bralci rabijo neposreden stik s knjigo, še posebej to velja za bralce slovenskih založb v Italiji, ki so starejši in spleta ne obvladajo tako dobro kot mlajši. Hkrati pa se je poleti, ko so se razmere nekoliko umirile in so bile dovoljene predstavitve, pokazalo, da ljudje hlepijo po kulturnih dogodkih.</p> <blockquote><p>"Naši bralci nam sledijo in nas izredno podpirajo."</p></blockquote> <p>Kakšna pa je letošnja knjižna bera in kako so se na težave založb odzvali pristojni v Italiji in Avstriji? O tem tudi z direktorjem <a>celovške Mohorjeve </a>založbe <strong>Karlom Hrenom</strong>.</p> <p>Sodelovanje na knjižnem sejmu je nujno, je prepričan, in idejo za spletni sejem so pozdravili.</p> <blockquote><p>"Bolje to kot nič.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>V prvem valu epidemije in zaprtju knjigarn se je za zelo dobro izkazala odločitev, da kupcem prek spleta pri nakupu ni bilo treba plačati poštnine. Naročil je bilo zelo veliko, pravi direktor Karl Hren, zadovoljen tudi s pomočjo države v času pandemije. Že v prvem valu su med drugim znižali DDV za knjige z 10 na 5 odstotkov. Prednost pa je, dodaja, če se družba ukvarja z različnimi dejavnostmi, kar za celovško Mohorjevo vsekakor velja.</p> <p>Tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca (SPZ) je letos pripravila svojo video predstavitev <a>Knjižnega dara 2021</a>. V njem sta med drugim  tradicionalna Koroški koledar, ki ga ureja Irena Destovnik, in literarna revija Rastje. Miha Vrbinc, ki že peto leto ureja to revijo, je zelo ponosen, da so izdali literarno kulturno revijo v tem v več pogledih posebnem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, hkrati pa so obeleževali še več za koroške Slovence zelo pomembnih obletnic.</p> <p>V knjižnem daru SPZ je tokrat tudi avtobiografija koroškega Slovenca Florjana Lapuscha 'Bližina preteklosti, korenine prihodnosti', ki jo je uredila njegova vnukinja Vera Wutti-Incko, Niko Kupper pa je napisal dvojezično pravljico Veverica Belica.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <h2><strong>Popis bo za nas zelo pomemben</strong></h2> <p>Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> ima v teh dneh veliko dela, saj je v parlamentu veliko tem, povezanih z narodnimi skupnostmi, kjer sodelujejo tudi zagovorniki. Ob tem pa že potekajo tudi priprave na popis prebivalstva, ki bo prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.</p> <blockquote><p>"Na popisu je zelo pomembno, da se vsi pripadniki naše narodne skupnosti opredelijo za Slovence. Za to delamo že kar nekaj časa. Letos sem na forumih opozorila prebivalce, da je to vprašanje zelo pereče. Vsi člani slovenskih družin morajo izpovedati svojo identiteto in to bo v vprašalniku zelo enostavno."</p></blockquote> <p>Želi si, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 1000 pripadnikov več kot pred desetimi leti, ko jih je bilo 2500. Prepričana je namreč, da na Madžarskem živi prevej več Slovencev, kot je dejansko opredeljenih.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174736174 RTVSLO – Prvi 3521 clean Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi. <p>Slovenske založbe v sosednjih državah se na različne načine prilagajajo spremenjenim razmeram, ponekod jim pomaga država drugod ne, največ podpore pa imajo v svojih bralcih</p><p><p>Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Zaradi epidemioloških razmer so ponekod zaprte knjigarne, prodaja knjig se je zmanjšala. To je velik udarec za slovenske založbe, saj prodaja prek spleta ne more nadomestiti osebnega stika s knjigo. Ta je umanjkal tudi na virtualnem slovenskem knjižnem sejmu, na katerem se tradicionalno predstavljajo slovenske zamejske založbe. Vtisi po tednu sodelovanja na sejmu niso dobri, ugotavlja urednica <a>založbe Mladika</a> <strong>Nadja Ronchelli</strong>. Pripravili so 4 video predstavitve in imeli kar nekaj ogledov.</p> <blockquote><p>"Nakup knjig prek spleta je za nas veliko razočaranje. V primerjavi s količino prodanih knjig lani in izkupičkom, se letošnje številke ne morejo primerjati z lanskimi. To je polomija, popolno razočaranje."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Manjše založbe na takšnih spletnih dogodkih ne morejo prodreti v ospredje, opozarja <strong>Martina Kafol</strong>, urednica <a>Založništva tržaškega tiska</a>.</p> <blockquote><p>"Premajhni smo, da bi lahko prodrli z nekim dogodkom, da bi imeli kakšno spletno predstavitev. Nismo dovolj atraktivni. Če pa govorim s svojega zornega kota,  lastnega občutka. Meni se ne da gledati vse prek računalnika, na spletu, vsa srečanja, tiskovne konference, predstave in predstavitve. Tega je poplava."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Matrina Kafol in Nadja Ronchelli se strinjata, da bralci rabijo neposreden stik s knjigo, še posebej to velja za bralce slovenskih založb v Italiji, ki so starejši in spleta ne obvladajo tako dobro kot mlajši. Hkrati pa se je poleti, ko so se razmere nekoliko umirile in so bile dovoljene predstavitve, pokazalo, da ljudje hlepijo po kulturnih dogodkih.</p> <blockquote><p>"Naši bralci nam sledijo in nas izredno podpirajo."</p></blockquote> <p>Kakšna pa je letošnja knjižna bera in kako so se na težave založb odzvali pristojni v Italiji in Avstriji? O tem tudi z direktorjem <a>celovške Mohorjeve </a>založbe <strong>Karlom Hrenom</strong>.</p> <p>Sodelovanje na knjižnem sejmu je nujno, je prepričan, in idejo za spletni sejem so pozdravili.</p> <blockquote><p>"Bolje to kot nič.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>V prvem valu epidemije in zaprtju knjigarn se je za zelo dobro izkazala odločitev, da kupcem prek spleta pri nakupu ni bilo treba plačati poštnine. Naročil je bilo zelo veliko, pravi direktor Karl Hren, zadovoljen tudi s pomočjo države v času pandemije. Že v prvem valu su med drugim znižali DDV za knjige z 10 na 5 odstotkov. Prednost pa je, dodaja, če se družba ukvarja z različnimi dejavnostmi, kar za celovško Mohorjevo vsekakor velja.</p> <p>Tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca (SPZ) je letos pripravila svojo video predstavitev <a>Knjižnega dara 2021</a>. V njem sta med drugim  tradicionalna Koroški koledar, ki ga ureja Irena Destovnik, in literarna revija Rastje. Miha Vrbinc, ki že peto leto ureja to revijo, je zelo ponosen, da so izdali literarno kulturno revijo v tem v več pogledih posebnem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, hkrati pa so obeleževali še več za koroške Slovence zelo pomembnih obletnic.</p> <p>V knjižnem daru SPZ je tokrat tudi avtobiografija koroškega Slovenca Florjana Lapuscha 'Bližina preteklosti, korenine prihodnosti', ki jo je uredila njegova vnukinja Vera Wutti-Incko, Niko Kupper pa je napisal dvojezično pravljico Veverica Belica.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <h2><strong>Popis bo za nas zelo pomemben</strong></h2> <p>Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu <strong>Erika Köleš Kiss</strong> ima v teh dneh veliko dela, saj je v parlamentu veliko tem, povezanih z narodnimi skupnostmi, kjer sodelujejo tudi zagovorniki. Ob tem pa že potekajo tudi priprave na popis prebivalstva, ki bo prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.</p> <blockquote><p>"Na popisu je zelo pomembno, da se vsi pripadniki naše narodne skupnosti opredelijo za Slovence. Za to delamo že kar nekaj časa. Letos sem na forumih opozorila prebivalce, da je to vprašanje zelo pereče. Vsi člani slovenskih družin morajo izpovedati svojo identiteto in to bo v vprašalniku zelo enostavno."</p></blockquote> <p>Želi si, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 1000 pripadnikov več kot pred desetimi leti, ko jih je bilo 2500. Prepričana je namreč, da na Madžarskem živi prevej več Slovencev, kot je dejansko opredeljenih.</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 30 Nov 2020 20:00:00 +0000 'Naši bralci nam stojijo ob strani in nas podpirajo' M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.<p>Vesna Hodnik o letošnjem posebnem letu mreže MAJ, Barbara Riman o prvem virtualnem sestanku Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Norbert Gerencser o pouku slovenščine na daljavo </p><p><p>M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na <a>spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi, z osrednjim gostom Sašo Avsenikom</a>.</p> <p>Verjamemo v mlade, je v pozdravu udeležencem dejal idejni oče projekta, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze <strong>Feliks Wieser</strong>, prepričan, da je veliko slovenskega potenciala v sosednjih državah.</p> <blockquote><p>"Naša naloga je povezati te ljudi, da bodo ustvarjali za današnji čas in gledali v prihodnost. Sami moramo biti aktivni, povezani in strpni in če bomo, bo naš položaj čez pet, deset let boljši."</p></blockquote> <p>Da bi udeleženci prepoznali priložnosti, ki jih ponuja zamejstvo, hkrati pa dodatno izboljšali svoje veščine, ki pomenijo konkurenčno prednost, je v nagovoru poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, <strong>dr. Helena Jaklitsch</strong>.</p> <blockquote><p>"Biti zamejec je dodatna prednost in morda se tega premalo zavedamo."</p></blockquote> <p>M. A. J. 2020 so organizatorji, v projektu poleg Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in Zveze slovenskih društev z Reke, načrtovali leta 2019, ko še ni nihče razmišljal o covidu-19 in posebnem letu 2020, pravi programska vodja mreže M. A. J. <strong>Vesna Hodnik</strong>, zaposlena na SGZ.</p> <p>Glavni namen mreže je spoznavanje skritih kotičkov zamejstva, povezovanje in sodelovanje mladih, ki se ob tem naučijo veliko novega. To je odličen način za povezovanje mladih v regiji, je prepričana naša sogovornica.</p> <blockquote><p>"Za 2020 smo načrtovali čudovit niz druženj v zamejstvu, vendar nas je covid-19 prehitel in smo morali vsebine spraviti na internet. Ko moraš preseliti dogodek, ki bi potekal v živo, na splet, je to velik izziv. Kaj bo mlade zanimalo, res pritegnilo in kako jih resnično povezati? Mislim, da nam je kar dobro uspelo."</p></blockquote> <p>Iskali so zanimive mlade sogovornike in od aprila do novembra pripravili šest spletnih srečanj, <a>pet spletnih seminarjev</a> in slovesen glasbeni zaključek. Skupaj je dogodke spremljalo več kot 500 udeležencev, ne le iz sosednjih držav, temveč tudi iz sveta; od Švice, Finske, Bosne in Hercegovine, Srbije do Argentine, Avstralije in Kanade.</p> <p>Vesna Hodnik je zadovoljna zaradi širjenja mreže mladih rojakov, ki pa hkrati predstavlja izziv za prihodnje delovanje. Za leto 2021 imajo načrta A in B. Prvi je, da bodo dogodki vnovič potekali kot običajno z druženji v zamejstvu, drugi pa predvideva tudi spletna srečanja. Seveda si vsi želimo, da se življenje čim prej normalizira, pravi.</p> <blockquote><p>"Škoda bi bilo, da bi izpadel del občinstva, ki smo ga letos pridobili prek spleta, in se dogodkov ne bi mogel udeležiti v živo zaradi oddaljenosti ali ker ne bi bil primeren za vse. Mislim, da bo kombinacija načrtov A in B odlična."</p></blockquote> <h2><strong>Prvi spletni sestanek Zveze</strong></h2> <p>Tudi slovenska društva na Hrvaškem se tako ali drugače spoprijemajo s težavami zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom. Zato je sestanek, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, potekal prek spleta. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo 13 od 15 društev, pridružilo pa se je tudi vodstvo Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar.</p> <p>Razpravljali so o letošnjem delovanju in načrtih za prihodnje in predsednica  krovne organizacije <strong>Barbara Riman</strong> je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zadovoljna.</p> <blockquote><p>"Glede na to, da predsedniki društev niso ali pa so zelo redko uporabljali to tehnologijo, smo bili presenečeni. Bilo je zelo konstruktivno razpoloženje. Čudovito je bilo vnovič videti vse predsednike. Stik, komuniciranje, druženje res pogrešamo."</p></blockquote> <p>Epidemija je slovenska društva zelo prizadela, kako pa se bo videlo šele, ko jo bo konec, poudarja Barbara Riman.</p> <blockquote><p>"Že beseda društvo, kulturno društvo pove dovolj. Če ni možnosti druženja, srečevanja, poslušanja slovenskega jezika, uživanja v slovenski kulturi, je delovanje zelo težko."</p></blockquote> <p>In prihodnje leto? Zveza bo, pravi predsednica, nadaljevala svoje redno delo. Skušali bodo pripraviti srečanje vseh dejavnih članov, ki je letos zaradi epidemije odpadlo. Poleg gospodarskih dejavnosti načrtujejo tudi okrepitev dejavnosti za otroke in mladino, kamp za dijake in športni konec tedna za otroke do enajstega leta starosti, pripravljajo pa tudi presenečenje ob 30-letnici Republike Slovenije.</p> <p>Dr. Barbara Riman je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV), edine znanstvenoraziskovalne institucije, ki kontinuirano skrbi za tematiko slovenstva in pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem, ponosno pove. Inštitut za ministrstvo za izobraževanje zadnja leta izvaja tudi strokovno razvojne naloge in spremlja poučevanje slovenščine v Varaždinski županiji. Ob tem pa sogovornica vnovič opozarja, da so učitelji in učiteljice slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto prepuščeni samim sebi.</p> <blockquote><p>"Na hrvaškem ministrstvu nimamo svetovalca za poučevanje slovenskega jezika po modelu C, Čehi pa ga, recimo, imajo. Prav tako v Sloveniji nimamo svetovalca, ki bi nam pomagal, vse druge sosednje države pa ga imajo. Takšen strokovnjak bi pripomogel k razvoju in poučevanju slovenskega jezika. Pristojne v obeh državah sem na to že opozorila in upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju."</p></blockquote> <p>Ko se bodo epidemične razmere nekoliko izboljšale, se bodo o tem pogovarjali na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje, ki je letos prvič odobrilo tri projekte Zveze. Z učitelji in učiteljicami slovenskega jezika na Hrvaškem, 16 jih je, so v okviru raziskave naredili globinske intervjuje o strukturi učencev, pouku, sodelovanju s pristojnimi hrvaškimi in slovenskimi institucijami, dodaja Barbara Riman. Analiza bo narejena do konca leta in z rezultati raziskave bodo seznanili pristojne v obeh državah ter predlagali spremembe za boljše delovanje.</p> <h2><strong>V razredu zdaj po večini sam</strong></h2> <p><strong>Norbert Gerencser</strong> je učitelj slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, ki je osemletna. Na njej so učenci od 5. razreda naprej in letos poučuje 17 dijakov, tri več kot lani. Dva od novih sta prišla z gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ena učenka pa je začetnica, tako da mora učenje prilagajati.</p> <blockquote><p>"Vsi so zelo pridni in navdušeni. Dobro delamo."</p></blockquote> <p>Pouk zdaj poteka hibridno, pravi v pogovoru s Silvo Eöry. Učenci od 5. do 9. razreda so v šoli, drugi se učijo na daljavo.</p> <blockquote><p>"Zdaj stopim v razred in sem po večini sam z računalnikom, dijaki pa me poslušajo prek spleta. Moram reči, da je malo čudno, saj je za učenje jezika pomemben pogovor. Učitelj vpraša in dijaki odgovarjajo. To pa prek spleta ne gre. Zdaj je veliko tiše."</p></blockquote> <p>Gradivo za poučevanje slovenskega jezika dobi prek Zavoda RS za šolstvo. Gre za učbenike, ki jih je pripravil Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik in je, pravi naš sogovornik, zelo dobro. Primerno je tako za jezikovni kot maturitetni izpit. Oba izpita se približujeta, zato ni nič nenavadnega, da si delo, običajno so to eseji, prinese domov.</p> <p>Priznava, da pogreša osebne stike in druženja s prijatelji, s katerimi zdaj komunicira prek spleta.</p> <blockquote><p>"Vse skušamo narediti, da bi se ta položaj čim prej končal."</p></blockquote> <h2><strong>Raznovrstni raziskovalni izzivi</strong></h2> <p>Priprava osebnega izobraževalnega načrta za nadarjenega učenca v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, čezmejni delavci: med Italijo in Slovenijo, Zmožnost sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem ter Uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. To so naslovi in teme nagrajenih magistrskih nalog na temo Slovencev v sosednjih državah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč že nekaj let objavlja natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev zunaj meja matične države, da bi tako spodbudili raziskave na tem področju, ki je pogosto prezrto.</p> <p>Na temo Slovencev v zamejstvu je letos prispelo osem del – tri diplomska in pet magistrskih nalog, strokovna žirija pa je med njimi izbrala in nagradila štiri magistrska dela in vsa priporočila za objavo. Prvo nagrado je dobila Anja Škarabot za magisterij Nomen est omen – uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. Največ zaslug za izbrano temo ima mentor, pravi avtorica sicer doma iz Nove Gorice.</p> <p>Zanimalo jo je, koliko so se slovenska poimenovanja delov mesta ohranila v sami slovenski skupnosti, glede na to, da Gorica kljub močni narodni skupnosti nikoli ni bila slovenska. Imena so se tako prenašala med generacijami samo ustno.</p> <p>Iz Gorice pa prihaja tudi Lara Devetak, ki je raziskovala čezmejno delo v Sloveniji in Italiji in je za svojo magistrsko nalogo dobila 3. nagrado. Spodbuda za nalogo je bila študijska izmenjava v Ljubljani, kjer je študirala delovno pravo.</p> <p>Po končani šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici je nadaljevala študij na pravni fakulteti v Trstu, zaradi znanja slovenskega jezika pa se je odločila, da prek programa Erasmus pride še v Ljubljano. Tako je lahko primerjala študija v Trstu in Ljubljani. Razlike so opazne, pravi.</p> <p>Študijska izmenjava v okviru programa Erasmus je spodbudila tudi Jasmino Delič, študentko ljubljanske pedagoške fakultete, ki je v okviru prakse poučevala na dvojezični ljudski šoli v Pliberku. Izkušnje je strnila v magistrski nalogi o zmožnostih sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem in dobila 2. nagrado Urada.</p> <p>Ugotovila je, da sta diferenciacija in individualizacija nujni pri pouku na dvojezični šoli. Razlike v predznanju so namreč zelo velike. Z razdelitvijo v manjše skupine in individualno obravnavo so učenci zelo napredovali pri slovenskem jeziku in to ne glede na njihovo predznanje, kar so potrdili tudi testi, ki so jih opravili. V praksi pa je tak način težje izvedljiv, pojasnjuje Jasmina Delić.</p> <p>Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je te dni objavil <a>nov razpis za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu,</a> 29. po vrsti. Rok za prijavo del, zagovarjanih med 1. 11. 2019 in 31. 12. 2020, je 15. 2. 2021.</p></p> 174734436 RTVSLO – Prvi 3584 clean M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.<p>Vesna Hodnik o letošnjem posebnem letu mreže MAJ, Barbara Riman o prvem virtualnem sestanku Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Norbert Gerencser o pouku slovenščine na daljavo </p><p><p>M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na <a>spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi, z osrednjim gostom Sašo Avsenikom</a>.</p> <p>Verjamemo v mlade, je v pozdravu udeležencem dejal idejni oče projekta, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze <strong>Feliks Wieser</strong>, prepričan, da je veliko slovenskega potenciala v sosednjih državah.</p> <blockquote><p>"Naša naloga je povezati te ljudi, da bodo ustvarjali za današnji čas in gledali v prihodnost. Sami moramo biti aktivni, povezani in strpni in če bomo, bo naš položaj čez pet, deset let boljši."</p></blockquote> <p>Da bi udeleženci prepoznali priložnosti, ki jih ponuja zamejstvo, hkrati pa dodatno izboljšali svoje veščine, ki pomenijo konkurenčno prednost, je v nagovoru poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, <strong>dr. Helena Jaklitsch</strong>.</p> <blockquote><p>"Biti zamejec je dodatna prednost in morda se tega premalo zavedamo."</p></blockquote> <p>M. A. J. 2020 so organizatorji, v projektu poleg Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in Zveze slovenskih društev z Reke, načrtovali leta 2019, ko še ni nihče razmišljal o covidu-19 in posebnem letu 2020, pravi programska vodja mreže M. A. J. <strong>Vesna Hodnik</strong>, zaposlena na SGZ.</p> <p>Glavni namen mreže je spoznavanje skritih kotičkov zamejstva, povezovanje in sodelovanje mladih, ki se ob tem naučijo veliko novega. To je odličen način za povezovanje mladih v regiji, je prepričana naša sogovornica.</p> <blockquote><p>"Za 2020 smo načrtovali čudovit niz druženj v zamejstvu, vendar nas je covid-19 prehitel in smo morali vsebine spraviti na internet. Ko moraš preseliti dogodek, ki bi potekal v živo, na splet, je to velik izziv. Kaj bo mlade zanimalo, res pritegnilo in kako jih resnično povezati? Mislim, da nam je kar dobro uspelo."</p></blockquote> <p>Iskali so zanimive mlade sogovornike in od aprila do novembra pripravili šest spletnih srečanj, <a>pet spletnih seminarjev</a> in slovesen glasbeni zaključek. Skupaj je dogodke spremljalo več kot 500 udeležencev, ne le iz sosednjih držav, temveč tudi iz sveta; od Švice, Finske, Bosne in Hercegovine, Srbije do Argentine, Avstralije in Kanade.</p> <p>Vesna Hodnik je zadovoljna zaradi širjenja mreže mladih rojakov, ki pa hkrati predstavlja izziv za prihodnje delovanje. Za leto 2021 imajo načrta A in B. Prvi je, da bodo dogodki vnovič potekali kot običajno z druženji v zamejstvu, drugi pa predvideva tudi spletna srečanja. Seveda si vsi želimo, da se življenje čim prej normalizira, pravi.</p> <blockquote><p>"Škoda bi bilo, da bi izpadel del občinstva, ki smo ga letos pridobili prek spleta, in se dogodkov ne bi mogel udeležiti v živo zaradi oddaljenosti ali ker ne bi bil primeren za vse. Mislim, da bo kombinacija načrtov A in B odlična."</p></blockquote> <h2><strong>Prvi spletni sestanek Zveze</strong></h2> <p>Tudi slovenska društva na Hrvaškem se tako ali drugače spoprijemajo s težavami zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom. Zato je sestanek, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, potekal prek spleta. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo 13 od 15 društev, pridružilo pa se je tudi vodstvo Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar.</p> <p>Razpravljali so o letošnjem delovanju in načrtih za prihodnje in predsednica  krovne organizacije <strong>Barbara Riman</strong> je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zadovoljna.</p> <blockquote><p>"Glede na to, da predsedniki društev niso ali pa so zelo redko uporabljali to tehnologijo, smo bili presenečeni. Bilo je zelo konstruktivno razpoloženje. Čudovito je bilo vnovič videti vse predsednike. Stik, komuniciranje, druženje res pogrešamo."</p></blockquote> <p>Epidemija je slovenska društva zelo prizadela, kako pa se bo videlo šele, ko jo bo konec, poudarja Barbara Riman.</p> <blockquote><p>"Že beseda društvo, kulturno društvo pove dovolj. Če ni možnosti druženja, srečevanja, poslušanja slovenskega jezika, uživanja v slovenski kulturi, je delovanje zelo težko."</p></blockquote> <p>In prihodnje leto? Zveza bo, pravi predsednica, nadaljevala svoje redno delo. Skušali bodo pripraviti srečanje vseh dejavnih članov, ki je letos zaradi epidemije odpadlo. Poleg gospodarskih dejavnosti načrtujejo tudi okrepitev dejavnosti za otroke in mladino, kamp za dijake in športni konec tedna za otroke do enajstega leta starosti, pripravljajo pa tudi presenečenje ob 30-letnici Republike Slovenije.</p> <p>Dr. Barbara Riman je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV), edine znanstvenoraziskovalne institucije, ki kontinuirano skrbi za tematiko slovenstva in pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem, ponosno pove. Inštitut za ministrstvo za izobraževanje zadnja leta izvaja tudi strokovno razvojne naloge in spremlja poučevanje slovenščine v Varaždinski županiji. Ob tem pa sogovornica vnovič opozarja, da so učitelji in učiteljice slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto prepuščeni samim sebi.</p> <blockquote><p>"Na hrvaškem ministrstvu nimamo svetovalca za poučevanje slovenskega jezika po modelu C, Čehi pa ga, recimo, imajo. Prav tako v Sloveniji nimamo svetovalca, ki bi nam pomagal, vse druge sosednje države pa ga imajo. Takšen strokovnjak bi pripomogel k razvoju in poučevanju slovenskega jezika. Pristojne v obeh državah sem na to že opozorila in upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju."</p></blockquote> <p>Ko se bodo epidemične razmere nekoliko izboljšale, se bodo o tem pogovarjali na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje, ki je letos prvič odobrilo tri projekte Zveze. Z učitelji in učiteljicami slovenskega jezika na Hrvaškem, 16 jih je, so v okviru raziskave naredili globinske intervjuje o strukturi učencev, pouku, sodelovanju s pristojnimi hrvaškimi in slovenskimi institucijami, dodaja Barbara Riman. Analiza bo narejena do konca leta in z rezultati raziskave bodo seznanili pristojne v obeh državah ter predlagali spremembe za boljše delovanje.</p> <h2><strong>V razredu zdaj po večini sam</strong></h2> <p><strong>Norbert Gerencser</strong> je učitelj slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, ki je osemletna. Na njej so učenci od 5. razreda naprej in letos poučuje 17 dijakov, tri več kot lani. Dva od novih sta prišla z gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ena učenka pa je začetnica, tako da mora učenje prilagajati.</p> <blockquote><p>"Vsi so zelo pridni in navdušeni. Dobro delamo."</p></blockquote> <p>Pouk zdaj poteka hibridno, pravi v pogovoru s Silvo Eöry. Učenci od 5. do 9. razreda so v šoli, drugi se učijo na daljavo.</p> <blockquote><p>"Zdaj stopim v razred in sem po večini sam z računalnikom, dijaki pa me poslušajo prek spleta. Moram reči, da je malo čudno, saj je za učenje jezika pomemben pogovor. Učitelj vpraša in dijaki odgovarjajo. To pa prek spleta ne gre. Zdaj je veliko tiše."</p></blockquote> <p>Gradivo za poučevanje slovenskega jezika dobi prek Zavoda RS za šolstvo. Gre za učbenike, ki jih je pripravil Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik in je, pravi naš sogovornik, zelo dobro. Primerno je tako za jezikovni kot maturitetni izpit. Oba izpita se približujeta, zato ni nič nenavadnega, da si delo, običajno so to eseji, prinese domov.</p> <p>Priznava, da pogreša osebne stike in druženja s prijatelji, s katerimi zdaj komunicira prek spleta.</p> <blockquote><p>"Vse skušamo narediti, da bi se ta položaj čim prej končal."</p></blockquote> <h2><strong>Raznovrstni raziskovalni izzivi</strong></h2> <p>Priprava osebnega izobraževalnega načrta za nadarjenega učenca v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, čezmejni delavci: med Italijo in Slovenijo, Zmožnost sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem ter Uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. To so naslovi in teme nagrajenih magistrskih nalog na temo Slovencev v sosednjih državah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč že nekaj let objavlja natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev zunaj meja matične države, da bi tako spodbudili raziskave na tem področju, ki je pogosto prezrto.</p> <p>Na temo Slovencev v zamejstvu je letos prispelo osem del – tri diplomska in pet magistrskih nalog, strokovna žirija pa je med njimi izbrala in nagradila štiri magistrska dela in vsa priporočila za objavo. Prvo nagrado je dobila Anja Škarabot za magisterij Nomen est omen – uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. Največ zaslug za izbrano temo ima mentor, pravi avtorica sicer doma iz Nove Gorice.</p> <p>Zanimalo jo je, koliko so se slovenska poimenovanja delov mesta ohranila v sami slovenski skupnosti, glede na to, da Gorica kljub močni narodni skupnosti nikoli ni bila slovenska. Imena so se tako prenašala med generacijami samo ustno.</p> <p>Iz Gorice pa prihaja tudi Lara Devetak, ki je raziskovala čezmejno delo v Sloveniji in Italiji in je za svojo magistrsko nalogo dobila 3. nagrado. Spodbuda za nalogo je bila študijska izmenjava v Ljubljani, kjer je študirala delovno pravo.</p> <p>Po končani šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici je nadaljevala študij na pravni fakulteti v Trstu, zaradi znanja slovenskega jezika pa se je odločila, da prek programa Erasmus pride še v Ljubljano. Tako je lahko primerjala študija v Trstu in Ljubljani. Razlike so opazne, pravi.</p> <p>Študijska izmenjava v okviru programa Erasmus je spodbudila tudi Jasmino Delič, študentko ljubljanske pedagoške fakultete, ki je v okviru prakse poučevala na dvojezični ljudski šoli v Pliberku. Izkušnje je strnila v magistrski nalogi o zmožnostih sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem in dobila 2. nagrado Urada.</p> <p>Ugotovila je, da sta diferenciacija in individualizacija nujni pri pouku na dvojezični šoli. Razlike v predznanju so namreč zelo velike. Z razdelitvijo v manjše skupine in individualno obravnavo so učenci zelo napredovali pri slovenskem jeziku in to ne glede na njihovo predznanje, kar so potrdili tudi testi, ki so jih opravili. V praksi pa je tak način težje izvedljiv, pojasnjuje Jasmina Delić.</p> <p>Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je te dni objavil <a>nov razpis za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu,</a> 29. po vrsti. Rok za prijavo del, zagovarjanih med 1. 11. 2019 in 31. 12. 2020, je 15. 2. 2021.</p></p> Mon, 23 Nov 2020 20:00:00 +0000 Strpni, dejavni in povezani tudi v virtualnem okolju Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri. <p>Po pandemiji bomo še močnejši, je prepričan Ivan Peterlin, tudi v hotelu Stara Pošta na Bistrici na Zilji se ne dajo, ustavljanje življenja v Porabju, zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem stalnica že 30 let</p><p><h2><strong>Na oder športnega dogajanja je padel zastor</strong></h2> <p>Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija - Julijska krajina (FJK) je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, saj se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost? Športnih prireditev tako rekoč ni, pravi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) <strong>Ivan Peterlin</strong>:</p> <blockquote><p>"Sredi tega divjanja korona virusa smo se znašli psihološko povsem nepripravljeni in začenjamo čutiti velike posledice. Najbolj to občutijo najmlajši in mladi, ki smo jim čez noč vzeli vse. Vzeli smo jim druženje, šolo, igro. Bojim se, da bodo posledice dolgoročne.«</p></blockquote> <p>Kako pa je s športnim dogajanjem v Furlaniji - Julijski krajini? Je kaj prireditev? Zelo malo, pravi naš sogovornik.</p> <blockquote><p>"Covid-19 divja in žanje smrti kot za stavo. Država se je tega malo ustrašila in začela zapirati dejavnosti, tudi športne, seveda. Na oder športnega dogajanja je padel zastor."</p></blockquote> <p>Prekinjena so vsa prvenstva, ustavljeni so treningi, tudi na prostem, ki so bili prej dovoljeni. Italijanska vlada miri duhove, spoštujmo ukrepe, da bomo lahko praznovali božično-novoletne praznike, vendar Ivan Peterlin ni prav optimističen, saj tudi v FJK številni ne spoštujejo omejitev.</p> <p>Med prvim valom epidemije je ZSŠDI ustanovil solidarnostni sklad za pomoč svojim članom, vendar so tudi donatorji zdaj v velikih težavah. Lokalno gospodarstvo, ki je bilo zelo pomembno za društva, se je znašlo v velikih težavah, lokali in trgovci, ki so bili v preteklosti zelo velikodušni, ne obratujejo več. Prostovoljni prispevki prihajajo in nabralo se bo nekaj denarja in marsikatero društvo bomo lahko razveselili, zagotavlja predsednik združenja. Država za zdaj molči, dežela pomaga, da pa bi ustanovili poseben sklad za pomoč športu, pa pristojni v FJK ne razmišljajo.</p> <blockquote><p>"Moram odkritosrčno reči, da so naši največji pokrovitelj naši člani, starši naših otrok, ki jim stojijo ob strani v vsakem trenutku, in njim se moramo zahvaliti, da naša barka pluje naprej."</p></blockquote> <p>Eden od pomembnih projektov ZDSŠI je tudi serija delavnic za trenerje in člane o uporabni slovenščini. Pogoj za sodelovanje oziroma članstvo v združenju je namreč uporaba slovenskega jezika. Kako je z delavnicami? Potekajo?</p> <blockquote><p>"Za nas je slovenščina 'conditio sine qua non', glavni pogoj, vadba mora do 18. leta starosti, dokler imamo opravka z doraščajočo mladino, potekati absolutno v slovenskem jeziku. Ni govora, da bi najemali vaditelje, ki slovenščine ne bi obvladali."</p></blockquote> <p>Prav zato imajo v svojih izobraževalnih programih tečaje uporabne slovenščine. Spoprijemajo se namreč tudi z novim problemom, da je vpisanih veliko italijanskih otrok, ki ne znajo slovensko. Njim je treba slovenščino približati na prijeten način, da jih ne bi zamorili in izgubili. Zato potekajo tečaji za vaditelje, s katerimi jih učijo, kako slovenščino približati otrokom na prijeten, sodoben, predvsem pa na igriv način, pojasnjuje Ivan Peterlin.</p> <blockquote><p>"Naše načelo je, da kar otrok zadovoljno vsrka vase, mu ostane za vse življenje. Šport je med najpriljubljenejšimi dejavnostmi otrok in če vse to, kar je njemu všeč, poteka v slovenskem jeziku, smo lahko prepričani, da bo ta otrok tudi v prihodnje naš otrok."</p></blockquote> <p>Ustanovni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev je bil 8. decembra 1970 na stadionu 1. maja v Trstu. Udeležilo se ga je 38 delegatov in 16 društev. Petdeset let pozneje je v združenju 52 društev, v katerih deluje skoraj 7000 članov. Za praznovanje pol stoletja delovanja ime ZSŠDI velike načrte. V kratkem naj bi izdali obsežno delo Branka Lakoviča o 50-letnem delovanju združenja, slovesnost, načrtovano za 8. decembra, bodo, če je zaradi razmer ne bodo mogli izpeljati, preložili na januar. Očetu slovenskega športa v Italiji in prvemu predsedniku ZSŠDI Bojanu Pavletiču pa se bodo poklonili s posebnim simpozijem, ki si ga resnično zasluži, poudarja Ivan Peterlin.</p> <blockquote><p>"Bil je genialen organizator, ki je znal mladim ponuditi to, kar so potrebovali po drugi svetovni vojni, tudi jezik. S športom je mladino navdušil, da je postala naša, da se ni poitalijančila, da so mladi ostali Slovenci."</p></blockquote> <h2><strong>Ni razlogov, da bi vrgli puško v koruzo</strong></h2> <p>V Avstriji, kjer se je javno življenje vnovič ustavilo, so v začetku novembra zaprli hotele, tudi hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, ki sta ga zakonca Druml odprla leta 2003 v prenovljeni domačiji, prvič omenjeni že davnega leta 1527.</p> <p>Kako je pandemija prizadela hotelirje in kako se je na težave v turizmu in gostinstvu odzvala vlada?</p> <p>Kot pojasnjuje lastnica hotela <strong>Pepca Druml</strong>, so ob spomladanskem zaprtju zaposleni morali na zavod za zaposlovanje.</p> <blockquote><p>"Avstrija je veliko obljubljala, da nihče ne bo izpadel pri dodelitvi pomoči. To v veliki meri, kot slišim, ni res. Vedno je kakšna klavzula, vedno lahko padeš med kakšno izjemo in ne dobiš nič."</p></blockquote> <p>Od konca maja do začetka novembra so imeli v hotelu Stara Pošta dober obisk, zdaj pa jim bo država namenila 80 odstotkov prihodkov lanskega novembra, kar bo, je prepričana, dovolj.</p> <p>Novembra so hoteli običajno zaprti, nato pa je tu december, ki je za gostinstvo in turizem zelo pomemben mesec. Tu se odpovedi rezervacij že vrstijo. Podjetja odpovedujejo zabave za zaposlene, tudi gostje odpovedujejo, pravi Pepca Druml, ki pa ob tem zagotavlja, da ne bodo vrgli puške v koruzo.</p> <blockquote><p>"Zakaj pa? Delo bo. Ko se bo vse to spet zrahljajo, bomo delali naprej."</p></blockquote> <h2><strong>Razvojni program Porabja poteka naprej</strong></h2> <p>V Porabju, kjer so se ukrepi prav tako zaostrili, so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Življenje se je ustavilo, pravi predsednik Državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec</strong>, čeprav so osnovne šole še odprte za učence.</p> <p>Že aprila bi morali začeti izvajati gospodarski razvojni program, vendar se je vse zavleklo do konca letošnjega leta. Pomembno je, pravi v pogovoru s Silvo Eöry, da bodo lahko začeli štiri velike investicije, manjši razpisi za kmete in male podjetnike pa so preloženi na prihodnje leto.</p> <p>Pogodbe za štiri velike projekte, skupaj vredne skoraj 200 milijonov forintov (554.000 evrov), bodo podpisane do 15. decembra.</p> <blockquote><p>"Denar bomo dobili vnaprej. V primerjavi s Slovenijo, ki prav tako finančno podpira razvoj Porabja, vendar bo denar dala šele po izvedbi investicij."</p></blockquote> <p>Dela v Porabju torej tudi v prihodnjih mesecih in letih ne bo manjkalo.</p> <h2><strong>Zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem ostaja</strong></h2> <p>Hrvaška zakonodaja omogoča več oblik poučevanja jezika v okviru javnega izobraževalnega sistema. Pouk slovenščine po t. i. modelu C, v obliki izbirnega in ocenjevanega predmeta, ki se je najbolj uveljavil v osnovnih šolah v Istri in Kvarnerju, so najprej v šolskem letu 2009/10 uvedli na reški osnovni šoli Pećine, sledile so šole v Matuljih, Buzetu, Kozali na Reki, Umagu in Klani.</p> <p>Vse učiteljice pouka slovenščine kot izbirnega predmeta poudarjajo, da zanimanje ostaja vsa leta bolj ali manj nespremenjeno, med razlogi za vpis pa so poleg želje po ohranitvi slovenskih korenin tudi načrtovano šolanje ali zaposlitev v Sloveniji.</p> <p>Epidemiološki ukrepi zaznamujejo letos tudi pouk slovenskega jezika, ki po večini poteka kombinirano, delno v živo in delno na daljavo. Tako je tudi na osnovni šoli Kozala na Reki, kjer pouk pod vodstvom učiteljice Ksenije Klovar Lukarić obiskuje 29 učencev, približno enako kot lani.</p> <p>Učiteljica <strong>Andrea Šlosar</strong> vodi pouk po modelu C na šolah Pećine na Reki, šoli Dr. Andrija Mohorovičić v Matuljih in podružnični šoli v Jušićih, od lani pa še v Klani, naselju v bližini meje s Slovenijo. Z odzivom je zadovoljna, saj so razmere letos posebne za vse, ne le za pouk slovenskega jezika, je povedala v pogovoru z Marjano Mirković.</p> <blockquote><p>"Izbirni predmeti potekajo večina na daljavo, enkrat mesečno pouk poteka v živo, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih, in veliko staršev nad tem ni navdušenih."</p></blockquote> <p>Učiteljica <strong>Darja Čubrić</strong> poučuje v Buzetu in Umagu, nov način učenja na daljavo pa vpliva tudi na pouk slovenščine.</p> <blockquote><p>"Učenci imajo pri pouku na daljavo veliko naloge, tako da slovenščina pade, ne v drugi, ampak že v tretji 'plan'. Snov zato obravnavamo v manjšem obsegu, postopno, želim pa, da jo dejansko predelajo. Zdaj se tako učimo pesmice Otona Župančiča, za domače branje pa imajo delo Dese Muck. Gre pa zelo, zelo počasi."</p></blockquote> <p>Slovenščina je na urniku tudi v osmih osnovnih šolah v Varaždinski županiji, kjer je pouk organiziran po posebnem modelu, vodijo pa ga učiteljice iz Slovenije. Zadnji dve leti je skrbnik tega pouka Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane oziroma njegova enota Reka, ki jo vodi dr. Barbara Riman. Kot je povedala, v tem šolskem letu tudi tam pouk poteka na daljavo, obiskuje pa ga približno devetdeset učencev.</p> <p>Velja še dodati, da se poučevanje slovenščine z dobrim odzivom nadaljuje tudi v okviru dopolnilnega pouka v organizaciji društev. V Gorskem kotarju ga v Čabru, Tršću in Prezidu za več kot 60 udeležencev vodi Mirjana Žagar, pouk pa poteka kombinirano. Za najmlajše, teh je večina, v glavnem v živo, za srednješolce in odrasle na daljavo. V Buzetu, kjer ga za 15 udeležencev vodi učiteljica Eva Ciglar, so ta hip v samoizolaciji in zato pouk poteka na daljavo. Učiteljica Vida Srdoč pa v treh društvih še vedno poučuje v živo: 21 odraslih v Ajdi v Umagu, 26 srednješolcev in odraslih v društvu Istra v Pulju ter v reški Bazovici 32 udeležencev, ki tudi letos prihajajo iz vseh generacij.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174732689 RTVSLO – Prvi 3587 clean Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri. <p>Po pandemiji bomo še močnejši, je prepričan Ivan Peterlin, tudi v hotelu Stara Pošta na Bistrici na Zilji se ne dajo, ustavljanje življenja v Porabju, zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem stalnica že 30 let</p><p><h2><strong>Na oder športnega dogajanja je padel zastor</strong></h2> <p>Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija - Julijska krajina (FJK) je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, saj se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost? Športnih prireditev tako rekoč ni, pravi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) <strong>Ivan Peterlin</strong>:</p> <blockquote><p>"Sredi tega divjanja korona virusa smo se znašli psihološko povsem nepripravljeni in začenjamo čutiti velike posledice. Najbolj to občutijo najmlajši in mladi, ki smo jim čez noč vzeli vse. Vzeli smo jim druženje, šolo, igro. Bojim se, da bodo posledice dolgoročne.«</p></blockquote> <p>Kako pa je s športnim dogajanjem v Furlaniji - Julijski krajini? Je kaj prireditev? Zelo malo, pravi naš sogovornik.</p> <blockquote><p>"Covid-19 divja in žanje smrti kot za stavo. Država se je tega malo ustrašila in začela zapirati dejavnosti, tudi športne, seveda. Na oder športnega dogajanja je padel zastor."</p></blockquote> <p>Prekinjena so vsa prvenstva, ustavljeni so treningi, tudi na prostem, ki so bili prej dovoljeni. Italijanska vlada miri duhove, spoštujmo ukrepe, da bomo lahko praznovali božično-novoletne praznike, vendar Ivan Peterlin ni prav optimističen, saj tudi v FJK številni ne spoštujejo omejitev.</p> <p>Med prvim valom epidemije je ZSŠDI ustanovil solidarnostni sklad za pomoč svojim članom, vendar so tudi donatorji zdaj v velikih težavah. Lokalno gospodarstvo, ki je bilo zelo pomembno za društva, se je znašlo v velikih težavah, lokali in trgovci, ki so bili v preteklosti zelo velikodušni, ne obratujejo več. Prostovoljni prispevki prihajajo in nabralo se bo nekaj denarja in marsikatero društvo bomo lahko razveselili, zagotavlja predsednik združenja. Država za zdaj molči, dežela pomaga, da pa bi ustanovili poseben sklad za pomoč športu, pa pristojni v FJK ne razmišljajo.</p> <blockquote><p>"Moram odkritosrčno reči, da so naši največji pokrovitelj naši člani, starši naših otrok, ki jim stojijo ob strani v vsakem trenutku, in njim se moramo zahvaliti, da naša barka pluje naprej."</p></blockquote> <p>Eden od pomembnih projektov ZDSŠI je tudi serija delavnic za trenerje in člane o uporabni slovenščini. Pogoj za sodelovanje oziroma članstvo v združenju je namreč uporaba slovenskega jezika. Kako je z delavnicami? Potekajo?</p> <blockquote><p>"Za nas je slovenščina 'conditio sine qua non', glavni pogoj, vadba mora do 18. leta starosti, dokler imamo opravka z doraščajočo mladino, potekati absolutno v slovenskem jeziku. Ni govora, da bi najemali vaditelje, ki slovenščine ne bi obvladali."</p></blockquote> <p>Prav zato imajo v svojih izobraževalnih programih tečaje uporabne slovenščine. Spoprijemajo se namreč tudi z novim problemom, da je vpisanih veliko italijanskih otrok, ki ne znajo slovensko. Njim je treba slovenščino približati na prijeten način, da jih ne bi zamorili in izgubili. Zato potekajo tečaji za vaditelje, s katerimi jih učijo, kako slovenščino približati otrokom na prijeten, sodoben, predvsem pa na igriv način, pojasnjuje Ivan Peterlin.</p> <blockquote><p>"Naše načelo je, da kar otrok zadovoljno vsrka vase, mu ostane za vse življenje. Šport je med najpriljubljenejšimi dejavnostmi otrok in če vse to, kar je njemu všeč, poteka v slovenskem jeziku, smo lahko prepričani, da bo ta otrok tudi v prihodnje naš otrok."</p></blockquote> <p>Ustanovni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev je bil 8. decembra 1970 na stadionu 1. maja v Trstu. Udeležilo se ga je 38 delegatov in 16 društev. Petdeset let pozneje je v združenju 52 društev, v katerih deluje skoraj 7000 članov. Za praznovanje pol stoletja delovanja ime ZSŠDI velike načrte. V kratkem naj bi izdali obsežno delo Branka Lakoviča o 50-letnem delovanju združenja, slovesnost, načrtovano za 8. decembra, bodo, če je zaradi razmer ne bodo mogli izpeljati, preložili na januar. Očetu slovenskega športa v Italiji in prvemu predsedniku ZSŠDI Bojanu Pavletiču pa se bodo poklonili s posebnim simpozijem, ki si ga resnično zasluži, poudarja Ivan Peterlin.</p> <blockquote><p>"Bil je genialen organizator, ki je znal mladim ponuditi to, kar so potrebovali po drugi svetovni vojni, tudi jezik. S športom je mladino navdušil, da je postala naša, da se ni poitalijančila, da so mladi ostali Slovenci."</p></blockquote> <h2><strong>Ni razlogov, da bi vrgli puško v koruzo</strong></h2> <p>V Avstriji, kjer se je javno življenje vnovič ustavilo, so v začetku novembra zaprli hotele, tudi hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, ki sta ga zakonca Druml odprla leta 2003 v prenovljeni domačiji, prvič omenjeni že davnega leta 1527.</p> <p>Kako je pandemija prizadela hotelirje in kako se je na težave v turizmu in gostinstvu odzvala vlada?</p> <p>Kot pojasnjuje lastnica hotela <strong>Pepca Druml</strong>, so ob spomladanskem zaprtju zaposleni morali na zavod za zaposlovanje.</p> <blockquote><p>"Avstrija je veliko obljubljala, da nihče ne bo izpadel pri dodelitvi pomoči. To v veliki meri, kot slišim, ni res. Vedno je kakšna klavzula, vedno lahko padeš med kakšno izjemo in ne dobiš nič."</p></blockquote> <p>Od konca maja do začetka novembra so imeli v hotelu Stara Pošta dober obisk, zdaj pa jim bo država namenila 80 odstotkov prihodkov lanskega novembra, kar bo, je prepričana, dovolj.</p> <p>Novembra so hoteli običajno zaprti, nato pa je tu december, ki je za gostinstvo in turizem zelo pomemben mesec. Tu se odpovedi rezervacij že vrstijo. Podjetja odpovedujejo zabave za zaposlene, tudi gostje odpovedujejo, pravi Pepca Druml, ki pa ob tem zagotavlja, da ne bodo vrgli puške v koruzo.</p> <blockquote><p>"Zakaj pa? Delo bo. Ko se bo vse to spet zrahljajo, bomo delali naprej."</p></blockquote> <h2><strong>Razvojni program Porabja poteka naprej</strong></h2> <p>V Porabju, kjer so se ukrepi prav tako zaostrili, so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Življenje se je ustavilo, pravi predsednik Državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec</strong>, čeprav so osnovne šole še odprte za učence.</p> <p>Že aprila bi morali začeti izvajati gospodarski razvojni program, vendar se je vse zavleklo do konca letošnjega leta. Pomembno je, pravi v pogovoru s Silvo Eöry, da bodo lahko začeli štiri velike investicije, manjši razpisi za kmete in male podjetnike pa so preloženi na prihodnje leto.</p> <p>Pogodbe za štiri velike projekte, skupaj vredne skoraj 200 milijonov forintov (554.000 evrov), bodo podpisane do 15. decembra.</p> <blockquote><p>"Denar bomo dobili vnaprej. V primerjavi s Slovenijo, ki prav tako finančno podpira razvoj Porabja, vendar bo denar dala šele po izvedbi investicij."</p></blockquote> <p>Dela v Porabju torej tudi v prihodnjih mesecih in letih ne bo manjkalo.</p> <h2><strong>Zanimanje za pouk slovenščine na Hrvaškem ostaja</strong></h2> <p>Hrvaška zakonodaja omogoča več oblik poučevanja jezika v okviru javnega izobraževalnega sistema. Pouk slovenščine po t. i. modelu C, v obliki izbirnega in ocenjevanega predmeta, ki se je najbolj uveljavil v osnovnih šolah v Istri in Kvarnerju, so najprej v šolskem letu 2009/10 uvedli na reški osnovni šoli Pećine, sledile so šole v Matuljih, Buzetu, Kozali na Reki, Umagu in Klani.</p> <p>Vse učiteljice pouka slovenščine kot izbirnega predmeta poudarjajo, da zanimanje ostaja vsa leta bolj ali manj nespremenjeno, med razlogi za vpis pa so poleg želje po ohranitvi slovenskih korenin tudi načrtovano šolanje ali zaposlitev v Sloveniji.</p> <p>Epidemiološki ukrepi zaznamujejo letos tudi pouk slovenskega jezika, ki po večini poteka kombinirano, delno v živo in delno na daljavo. Tako je tudi na osnovni šoli Kozala na Reki, kjer pouk pod vodstvom učiteljice Ksenije Klovar Lukarić obiskuje 29 učencev, približno enako kot lani.</p> <p>Učiteljica <strong>Andrea Šlosar</strong> vodi pouk po modelu C na šolah Pećine na Reki, šoli Dr. Andrija Mohorovičić v Matuljih in podružnični šoli v Jušićih, od lani pa še v Klani, naselju v bližini meje s Slovenijo. Z odzivom je zadovoljna, saj so razmere letos posebne za vse, ne le za pouk slovenskega jezika, je povedala v pogovoru z Marjano Mirković.</p> <blockquote><p>"Izbirni predmeti potekajo večina na daljavo, enkrat mesečno pouk poteka v živo, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih, in veliko staršev nad tem ni navdušenih."</p></blockquote> <p>Učiteljica <strong>Darja Čubrić</strong> poučuje v Buzetu in Umagu, nov način učenja na daljavo pa vpliva tudi na pouk slovenščine.</p> <blockquote><p>"Učenci imajo pri pouku na daljavo veliko naloge, tako da slovenščina pade, ne v drugi, ampak že v tretji 'plan'. Snov zato obravnavamo v manjšem obsegu, postopno, želim pa, da jo dejansko predelajo. Zdaj se tako učimo pesmice Otona Župančiča, za domače branje pa imajo delo Dese Muck. Gre pa zelo, zelo počasi."</p></blockquote> <p>Slovenščina je na urniku tudi v osmih osnovnih šolah v Varaždinski županiji, kjer je pouk organiziran po posebnem modelu, vodijo pa ga učiteljice iz Slovenije. Zadnji dve leti je skrbnik tega pouka Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane oziroma njegova enota Reka, ki jo vodi dr. Barbara Riman. Kot je povedala, v tem šolskem letu tudi tam pouk poteka na daljavo, obiskuje pa ga približno devetdeset učencev.</p> <p>Velja še dodati, da se poučevanje slovenščine z dobrim odzivom nadaljuje tudi v okviru dopolnilnega pouka v organizaciji društev. V Gorskem kotarju ga v Čabru, Tršću in Prezidu za več kot 60 udeležencev vodi Mirjana Žagar, pouk pa poteka kombinirano. Za najmlajše, teh je večina, v glavnem v živo, za srednješolce in odrasle na daljavo. V Buzetu, kjer ga za 15 udeležencev vodi učiteljica Eva Ciglar, so ta hip v samoizolaciji in zato pouk poteka na daljavo. Učiteljica Vida Srdoč pa v treh društvih še vedno poučuje v živo: 21 odraslih v Ajdi v Umagu, 26 srednješolcev in odraslih v društvu Istra v Pulju ter v reški Bazovici 32 udeležencev, ki tudi letos prihajajo iz vseh generacij.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 16 Nov 2020 20:00:00 +0000 Covid-19 je življenje postavil na glavo, ampak skupaj zmoremo Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!<p>Živahna Jesen v Bazovici, dobri obeti za slovenščino v Kanalski dolini, Novi Matajur izhaja že 70 let, dobre novice za tednik Novice, kakšna prihodnost se obeta Posojilnici Bank, protikoronski ukrepi na Madžarskem </p><p><h2><strong>Živahna Jesen v Bazovici</strong></h2> <p>Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so kljub nespodbudnim epidemiološkim razmeram po vzoru poletja pripravili Jesen v Bazovici. Navdušeni so bili tako učenci kot organizatorke.</p> <blockquote><p>"Ves dan se igramo in zabavamo. Bazovica je tako lepa, da hočem ostati."</p></blockquote> <p>Tako je povedal eden izmed učencev, udeležencev dvodnevnega druženja v Slovenskem domu Bazovica na Reki. 15 otrok je ustvarjalo in se predvsem zabavalo, tudi na prostem.</p> <p>Če ne bi imeli novih dvodnevnih počitnic, Jeseni v Bazovici ne bi bilo, je Marjani Mirković povedala <strong>tajnica Slovenskega doma Bazovica</strong> <strong>Sandra Grudenić</strong>, zadovoljna z odzivom. Večinoma gre za otroke, ki redno prihajajo in se med sabo že dobro poznajo.</p> <p>V Bazovici se najmlajši rojaki redno srečujejo ob ponedeljkih na jezikovnih in igralnih uricah, ki jih vodita <strong>učiteljici slovenskega jezika</strong> <strong>Vida Srdoč</strong> in <strong>Andrea Šlosar</strong>. Nato pa se zberejo še članice in člani dramsko-glasbene skupine pod vodstvom <strong>Darja Čubrić</strong>, <strong>prav tako učiteljice slovenščine</strong>. Kot pojasnjuje, se je ideja za skupino porodila med Poletjem v Bazovici, kjer so sodelovali glasbeno, likovno in scensko zelo nadarjeni in kreativni otroci.</p> <blockquote><p>»Zato smo se se odločili, da pripravimo predstavo Mojca Pokrajculja. Upam, da nam bo uspelo, če ne prej, poleti.«</p></blockquote> <p>Kot dodaja Darja Čubrić, so že veliko naredili; od scene, kostumov, besedila,.. Ti otroci so prišli tudi na Jesen v Bazovici, kjer so tokrat izdelovali božično-novoletne voščilnice.</p> <blockquote><p>»Otroci so zelo kreativni in z njimi ni nikakršnih težav. Pomembno je, da se z njimi ukvarjamo, da nekaj izdelujejo. To imajo radi in prav zato je nastala tudi skupina Mojca Pokrajculja.«</p></blockquote> <p>Z dobrim odzivom je zadovoljna tudi Andrea Šlosar, ki v poučevanje, tako v šolah kot tudi društvu, rada vključi arheološke vsebine, a kot poudarja, je  pomembno prisluhniti tudi željam otrok. Njena paleontološka ideja z iskanjem dinozavrov je otroke navdušila.</p> <blockquote><p>»Glede na trenutno situacijo nismo pričakovali takšnega odziva.«</p></blockquote> <p>Želeli bi si, da bi lahko nekaj pripravili tudi v božično-novoletnem času, ko bodo otroci vnovič imeli počitnice. Jasno pa je, da miklavževanja, kot so ga imeli lani, ko je prišlo več kot 70 otrok in najmanj toliko staršev, ne bo, pravi tajnica društva Bazovica Sandra Grudenić.</p> <blockquote><p>»Vse bo odvisno od epidemioloških razmer. Nekaj bomo gotovo pripravili.«</p></blockquote> <p>Fotografije z Jeseni v Bazovici si lahko ogledate pod člankom.</p> <h2><strong>'Zdaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo'</strong></h2> <p>V Kanalski dolini, na stičišču Slovenije, Avstrije in Italije, od nekdaj sobivajo tri kulture, če prištejemo še furlanski jezik pa se v dolini pod svetimi Višarji prepletajo kar štirje jeziki.</p> <p>V duhu spoštovanja in ovrednotenja domačih značilnosti, so pred tremi letu eksperimentalno začeli s trojezičnim poukom. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol so v redni pouk uvedli uro slovenščine in nemščine, delno pa v teh dveh jezikih potekajo tudi drugi predmeti. Po napovedih deželnega šolskega urada naj bi projekt naslednje leto razširili tudi na srednje šole.</p> <p>Novica je zelo razveselila <strong>nekdanjo učiteljico</strong> <strong>Almo Hlede</strong>, ki si je dolga leta prizadevala za slovenščino v učilnicah tamkajšnjih šol.</p> <blockquote><p>»Otroci so se zelo radi učili, bili so ponosni, če so kaj znali po slovensko in to me je gnalo naprej.«</p></blockquote> <p>Več kot dvajset let je Alma Hlede v vrtcih in učilnicah osnovnih šol Kanalske doline sejala dobro voljo in ljubezen do slovenskega jezika. Otrokom ga je približala skozi vsakdanjik, spoznavali so jesenske barve in plodove, praznike, običaje, igre, predvsem pa veliko pesmic.</p> <p>Alma Hlede je, kot je povedala Špeli Lenardič, zadovoljna zaradi obetavne prihodnosti. Potem ko so pred tremi leti vpeljali slovenščino v redni pouk v Ukvah, nato pa še v vrtcih in osnovni šoli v Žabnicah ter na Trbižu, naj bi prihodnje leto s trojezičnim poukom začeli še v višjih razredih osnovnih šol ter na vseh srednjih šolah.</p> <p>Zahvala gre tudi ravnateljem, ki so verjeli v ohranjanje domačih jezikov in podprli zamisel o trojezičnem pouku, poudarja dolgoletna učiteljica Alma Hlede.</p> <blockquote><p>»To so ljudje, ki so pripomogli, da smo mi ostali, nadaljevali. In danes imamo prelepo novico, saj ti gre skoraj na jok, ker se trudiš toliko let, delaš, verjameš in jaz sem se tudi zato umaknila. Sedaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo.«</p></blockquote> <h2><strong>Novi Matajur izhaja že 70 let</strong></h2> <p>Tednik Slovencev Videmske pokrajine je v prvi številki, ki je izšla 3. oktobra 1950, bralcem obljubili, da si bo prizadeval za ohranitev slovenske narodne skupnosti v domačih krajih, za njihove pravice, jezik in gospodarski razvoj, ki bi ustavil dolgoletno izseljevanje. Obljubo držijo še danes. Življenje v zapostavljenih goratih območjih in dolinah Benečije novinarji časopisa zapisujejo v vseh različicah domačih narečjih, pa tudi knjižnem slovenskem in italijanskem jeziku.</p> <p><strong>Odgovorni urednik</strong> <strong>Miha Obit</strong> je v teh časih, kot je pojasnil Špeli Lenardič, na sedežu v Čedadu pogosto sam, saj večina novinarjev dela od doma.</p> <p>Ne glede na razmere, tednik vsako sredo prinaša sveže novice iz Terske, Nadiške in Idrijske doline ter Rezije. S tem ohranja tri poglavitne vloge: informativno, povezovalno in kulturno, izpostavlja Miha Obit.</p> <blockquote><p>»Kulturno pomeni tudi jezikovno. To je za nas zelo važno, da pride vsak teden  slovenska beseda v različnih variantah, v knjižnem jeziku, v različnih narečjih v hiše Benečanov. To je še vedno važno.«</p></blockquote> <p>Ne pa vedno samoumevno. Prav v zadnji številki Novega Matajurja lahko beremo, da bo deželna uprava sredstva iz naslova zaščitnega zakona za Slovence namenila tudi društvom, ki trdijo, da narečja Videmske pokrajine niso slovenskega izvora.</p> <p>Žal je po desetletjih še vedno aktualno tudi izseljevanje, saj možnosti za zaposlitev v dolinah ni veliko, priznava Obit, ki vidi priložnosti v okrepljenem sodelovanju s Posočjem.</p> <p>70 letnico je Novi Matajur proslavili z novo grafično podobo, ki so jo po besedah urednika bralci odlično sprejeli. Povečali so tudi število strani, da bodo lahko svojim bralcem, 4000 jih je naročnikov, posredovali še več informacij.</p> <blockquote><p>»Želeli bi nadaljevati z našo informativno, jezikovno in kulturno vlogo in biti prisotni na našem območju. Prepričan pa sem, da se mora naš časopis odpreti, iz našega zornega kota povedati, kaj se dogaja zunaj našega teritorija in v svetu na splošno.«</p></blockquote> <p>Prihodnost pa je na <a>svetovnem spletu</a>, dodaja Miha Obit.</p> <h2><strong>Dobre novice za Novice </strong></h2> <p>Osrednji tednik koroških Slovencev Novice si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost. S podvojitvijo podpor narodnim skupnostim v Avstriji, za katero se je tik pred 100. obletnico plebiscita odločila zvezna vlada, bo del tega denarja namenjen tudi tiskanim medijem narodnih skupnosti, pravi <strong>predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz</strong>. Od 700.000 evrov za medije naj bi Novice dobile okoli 250.000, 300.000 evrov.</p> <blockquote><p>»Dolga leta smo se neuspešno borili za potrebna finančna sredstva, ki bi zagotovila delovanje časopisa. …S tem denarjem upamo, da bomo lahko zaposlili več urednic in urednikov ter naredili vsebinske premike.«</p></blockquote> <p>Nezadostno financiranje tednika je bil tudi razlog, da je programski svet Novic pred nekaj leti zamrznil svoje delovanje, saj delovanje v takšnih časih ni bilo možno. Razpise, kar je ena od nalog programskega sveta, so sicer objavljali, vendar v časih, ko časopis ni imel dovolj denarja za izhajanje, ustreznih prijav ni bilo. Kar je razumljivo, poudarja naš sogovornik, saj so bile zaposlitve zelo negotove.</p> <blockquote><p>»Zdaj, ko so finance zagotovljene, je situacija drugačna in upam, da bomo imeli tudi za mesto glavnega urednika/ce več prijav, enako velja tudi za urednike in urednice, in z večjo izbiro, je tudi več verjetnosti, da dobiš kakovosten kader.«</p></blockquote> <p>Prav kadrovska politika je bila ena glavnih nalog programskega sveta, poleg tega pa tudi zagotavljanje neodvisnosti časopisa.</p> <blockquote><p>»Preprečili naj bi, kar je bila vedno naša želja, politične vplive in upam, da nam bo to v bodoče še bolje uspevalo.«</p></blockquote> <h2><strong>Kakšni so obeti za Posojilnico Bank?</strong></h2> <p>Posojilnica Bank, ki  ima precej strank tudi iz Slovenije, je bila do konca maja letos zadružna banka, nato pa je na predlog večinskega lastnika Reiffeisen Banke spremenila svoj status v delniško družbo, da bi lahko banko prodala. Manjšinski delničarji tega niso mogli preprečiti. Je pa takrat <strong>predsednik delegatov iz Pliberka Danilo Katz</strong> pozval deželnega glavarja Petra Kaiserja, naj podpre zadružno slovensko banko, zelo pomembno tudi za koroško slovensko narodno skupnost, tako zaradi delovnih mest, podpore društvom kot zaradi dvojezičnosti. Poleg glavarja je takrat podporo napovedala tudi avstrijska ministrica za kmetijstvo, razvoj regij in turizem Elisabeth Köstinger.</p> <p>Toda večinski lastnik s 95 % deležem glasov je dosegel svoje. Razrešil je upravni odbor in spremenil status iz zadružne banke v delniško družbo. Kaj se po pol leta dogaja s Posojilnico Bank? Je že prodana?</p> <p>Pred pol leta se je ugibalo, da naj bi se za nakup zanimal nek sklad iz Londona z ruskim kapitalom v ozadju, toda to so bila zgolj ugibanja. Za kakšen sklad gre, še vedno ni jasno in to je eden glavnih očitkov lastniku Posojilnice Bank. V ozadju potekajo pogajanja, pravi Danilo Katz, vendar o investitorju ne vedo nič. Za koga gre, ve le lastnik Reiffeisen Bank International</p> <blockquote><p>»Nam te informacije niso posredovali, glede na to, da nimamo nobenih informacij, se z njim ne moremo povezati in preveriti, kakšne načrte ima.«</p></blockquote> <p>V prvi vrsti jih skrbijo dvojezična delovana mesta, ki jih na avstrijskem Koroškem ni več veliko in so za koroške Slovence zelo dragocena.</p> <blockquote><p>»Za ta delovna mesta se želimo boriti. Radi bi dosegli, da tudi pod novim lastnikom banka deluje kot doslej, da ostanejo podružnice, kot jih imamo, da banka ostane povezana s strankami na podeželju in da še naprej podpira kulturno in športno dejavnost narodne skupnosti.«</p></blockquote> <p>Pojavil pa se je tudi nov potencialni vlagatelj s Koroške, zelo znan, ki bi lahko ohranil banko v sedanji obliki, pravi Danilo Katz.</p> <blockquote><p>»Zdaj nas skrbi, da Reiffeisen Bank International ne želi začeti pogajanj z njim, kar mogoče pomeni, da so tik pred koncem pogajanj s prvim vlagateljem.«</p></blockquote> <p>Ko je bila Posojilnica Bank še samostojna, preden je 95% lastnica postala Reiffeisen Bank, so imeli delegati veliko moč in informacije. Zdaj je njihova moč zelo okrnjena, informacij pa ne dobijo nobenih, pravi predsednik delegatov iz Pliberka. Z lastniki se ne morejo sestati in z njimi razpravljati niti na občnem zboru, saj želijo vse izpeljati v pisni obliki.</p> <blockquote><p>»To se nam zdi čudno. Veseli pa nas, da nas je podprl tako deželni glavar, da smo na svojo stran dobili večinske medije in podpora ministrstva na Dunaju. Konec koncev je to, vsaj delno tudi politično vprašanje. To je namreč banka narodne skupnosti na Koroškem in bil bi slab signal, da bi v jubilejnem letu zaprli še to našo banko.«</p></blockquote> <h2><strong>Tudi Madžarska zaostruje ukrepe</strong></h2> <p>Čeprav na Madžarskem število okuženih še narašča, se bo naša vzhodna soseda, po zagotovilih predsednika vlade Viktorja Orbana, skušala izogniti zaprtju šol, kolikor dolgo bo mogoče. Vlada je pozvala poslance, naj razglasijo izredne razmere v državi, kar bi ji omogočalo tudi odločanje z dekreti. Sprejetih je bilo še nekaj drugih ukrepov, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Med drugim prepoved gibanja med 24.00 in 5.00 ter obvezno nošenje mask tudi v lokalih.</p> <p>Pouk je 9.11. še potekal v šolah, normalno so delovali tudi vrtci, gospodarstvo je nemoteno delovalo. Je pa pandemija prizadela vse, pravi Andrea Kovacs.</p> <blockquote><p>»Gospodarstvo belež velik upad, kako bo država to rešila, se ne ve.«</p></blockquote> <p>Prizadeti pa so bili tudi na lokalni ravni. Zveza Slovencev na Madžarskem ima svojo gospodarsko enoto – slovenski kulturni in informativni center Lipa, ki ima restavracijo in prenočišča. Zaprti so bili tri mesece. Država je sicer dala podporo, krila del plače zaposlenim, toda šele po odprtju, ko so delavce že rabili, pravi naša sogovornica. Kdor je dobil podporo, pa ni mogel delati.</p> <blockquote><p>»Zdaj je restavracija odprta, ponudno prilagajamo gostom. Ne vemo pa, ali bo dovolj prihodka za izplačilo plač. Poleti je bil sicer dober obisk, vendar moramo ohraniti celoten kompleks in najti rešitve do konca leta.«</p></blockquote> <p>Gospodarstvo v Monoštru, kjer ima veliko podjetje eden od francoskih izdelovalcev vozil, deluje nemoteno. Del proizvodnje so zaradi omejitev v Franciji celo preselili na Madžarsko. Pandemija pa je povzročila težave organizacijam.</p> <blockquote><p>»Mi nismo vedeli, kako pripraviti dogodke, kaj lahko naredimo in česa ne moremo, saj nismo vedeli, na kaj so ljudje pripravljeni. Vsak se sam odloča, ali bo obiskal katero od prireditev ali ne.«</p></blockquote> <p>Zaradi negotovih razmer so preložili praznovanje 30-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Takšna obletnica si zasluži več kot samo manjšo prireditev, pravi predsednica zveze Andrea Kovacs:</p> <blockquote><p>»Zato bomo to prenesli na prihodnje leto in upamo, da bomo takrat živeli v nekem prijetnejšem svetu.«</p></blockquote> <p>Več o življenju Slovencev v sosednjih državah lahko slišite v oddaji. Kako živahno je bilo na Jeseni v Bazovici pa si lahko ogledate tu.</p> </p> 174731068 RTVSLO – Prvi 3586 clean Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!<p>Živahna Jesen v Bazovici, dobri obeti za slovenščino v Kanalski dolini, Novi Matajur izhaja že 70 let, dobre novice za tednik Novice, kakšna prihodnost se obeta Posojilnici Bank, protikoronski ukrepi na Madžarskem </p><p><h2><strong>Živahna Jesen v Bazovici</strong></h2> <p>Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so kljub nespodbudnim epidemiološkim razmeram po vzoru poletja pripravili Jesen v Bazovici. Navdušeni so bili tako učenci kot organizatorke.</p> <blockquote><p>"Ves dan se igramo in zabavamo. Bazovica je tako lepa, da hočem ostati."</p></blockquote> <p>Tako je povedal eden izmed učencev, udeležencev dvodnevnega druženja v Slovenskem domu Bazovica na Reki. 15 otrok je ustvarjalo in se predvsem zabavalo, tudi na prostem.</p> <p>Če ne bi imeli novih dvodnevnih počitnic, Jeseni v Bazovici ne bi bilo, je Marjani Mirković povedala <strong>tajnica Slovenskega doma Bazovica</strong> <strong>Sandra Grudenić</strong>, zadovoljna z odzivom. Večinoma gre za otroke, ki redno prihajajo in se med sabo že dobro poznajo.</p> <p>V Bazovici se najmlajši rojaki redno srečujejo ob ponedeljkih na jezikovnih in igralnih uricah, ki jih vodita <strong>učiteljici slovenskega jezika</strong> <strong>Vida Srdoč</strong> in <strong>Andrea Šlosar</strong>. Nato pa se zberejo še članice in člani dramsko-glasbene skupine pod vodstvom <strong>Darja Čubrić</strong>, <strong>prav tako učiteljice slovenščine</strong>. Kot pojasnjuje, se je ideja za skupino porodila med Poletjem v Bazovici, kjer so sodelovali glasbeno, likovno in scensko zelo nadarjeni in kreativni otroci.</p> <blockquote><p>»Zato smo se se odločili, da pripravimo predstavo Mojca Pokrajculja. Upam, da nam bo uspelo, če ne prej, poleti.«</p></blockquote> <p>Kot dodaja Darja Čubrić, so že veliko naredili; od scene, kostumov, besedila,.. Ti otroci so prišli tudi na Jesen v Bazovici, kjer so tokrat izdelovali božično-novoletne voščilnice.</p> <blockquote><p>»Otroci so zelo kreativni in z njimi ni nikakršnih težav. Pomembno je, da se z njimi ukvarjamo, da nekaj izdelujejo. To imajo radi in prav zato je nastala tudi skupina Mojca Pokrajculja.«</p></blockquote> <p>Z dobrim odzivom je zadovoljna tudi Andrea Šlosar, ki v poučevanje, tako v šolah kot tudi društvu, rada vključi arheološke vsebine, a kot poudarja, je  pomembno prisluhniti tudi željam otrok. Njena paleontološka ideja z iskanjem dinozavrov je otroke navdušila.</p> <blockquote><p>»Glede na trenutno situacijo nismo pričakovali takšnega odziva.«</p></blockquote> <p>Želeli bi si, da bi lahko nekaj pripravili tudi v božično-novoletnem času, ko bodo otroci vnovič imeli počitnice. Jasno pa je, da miklavževanja, kot so ga imeli lani, ko je prišlo več kot 70 otrok in najmanj toliko staršev, ne bo, pravi tajnica društva Bazovica Sandra Grudenić.</p> <blockquote><p>»Vse bo odvisno od epidemioloških razmer. Nekaj bomo gotovo pripravili.«</p></blockquote> <p>Fotografije z Jeseni v Bazovici si lahko ogledate pod člankom.</p> <h2><strong>'Zdaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo'</strong></h2> <p>V Kanalski dolini, na stičišču Slovenije, Avstrije in Italije, od nekdaj sobivajo tri kulture, če prištejemo še furlanski jezik pa se v dolini pod svetimi Višarji prepletajo kar štirje jeziki.</p> <p>V duhu spoštovanja in ovrednotenja domačih značilnosti, so pred tremi letu eksperimentalno začeli s trojezičnim poukom. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol so v redni pouk uvedli uro slovenščine in nemščine, delno pa v teh dveh jezikih potekajo tudi drugi predmeti. Po napovedih deželnega šolskega urada naj bi projekt naslednje leto razširili tudi na srednje šole.</p> <p>Novica je zelo razveselila <strong>nekdanjo učiteljico</strong> <strong>Almo Hlede</strong>, ki si je dolga leta prizadevala za slovenščino v učilnicah tamkajšnjih šol.</p> <blockquote><p>»Otroci so se zelo radi učili, bili so ponosni, če so kaj znali po slovensko in to me je gnalo naprej.«</p></blockquote> <p>Več kot dvajset let je Alma Hlede v vrtcih in učilnicah osnovnih šol Kanalske doline sejala dobro voljo in ljubezen do slovenskega jezika. Otrokom ga je približala skozi vsakdanjik, spoznavali so jesenske barve in plodove, praznike, običaje, igre, predvsem pa veliko pesmic.</p> <p>Alma Hlede je, kot je povedala Špeli Lenardič, zadovoljna zaradi obetavne prihodnosti. Potem ko so pred tremi leti vpeljali slovenščino v redni pouk v Ukvah, nato pa še v vrtcih in osnovni šoli v Žabnicah ter na Trbižu, naj bi prihodnje leto s trojezičnim poukom začeli še v višjih razredih osnovnih šol ter na vseh srednjih šolah.</p> <p>Zahvala gre tudi ravnateljem, ki so verjeli v ohranjanje domačih jezikov in podprli zamisel o trojezičnem pouku, poudarja dolgoletna učiteljica Alma Hlede.</p> <blockquote><p>»To so ljudje, ki so pripomogli, da smo mi ostali, nadaljevali. In danes imamo prelepo novico, saj ti gre skoraj na jok, ker se trudiš toliko let, delaš, verjameš in jaz sem se tudi zato umaknila. Sedaj je na mladih, da prevzamejo moje nasledstvo.«</p></blockquote> <h2><strong>Novi Matajur izhaja že 70 let</strong></h2> <p>Tednik Slovencev Videmske pokrajine je v prvi številki, ki je izšla 3. oktobra 1950, bralcem obljubili, da si bo prizadeval za ohranitev slovenske narodne skupnosti v domačih krajih, za njihove pravice, jezik in gospodarski razvoj, ki bi ustavil dolgoletno izseljevanje. Obljubo držijo še danes. Življenje v zapostavljenih goratih območjih in dolinah Benečije novinarji časopisa zapisujejo v vseh različicah domačih narečjih, pa tudi knjižnem slovenskem in italijanskem jeziku.</p> <p><strong>Odgovorni urednik</strong> <strong>Miha Obit</strong> je v teh časih, kot je pojasnil Špeli Lenardič, na sedežu v Čedadu pogosto sam, saj večina novinarjev dela od doma.</p> <p>Ne glede na razmere, tednik vsako sredo prinaša sveže novice iz Terske, Nadiške in Idrijske doline ter Rezije. S tem ohranja tri poglavitne vloge: informativno, povezovalno in kulturno, izpostavlja Miha Obit.</p> <blockquote><p>»Kulturno pomeni tudi jezikovno. To je za nas zelo važno, da pride vsak teden  slovenska beseda v različnih variantah, v knjižnem jeziku, v različnih narečjih v hiše Benečanov. To je še vedno važno.«</p></blockquote> <p>Ne pa vedno samoumevno. Prav v zadnji številki Novega Matajurja lahko beremo, da bo deželna uprava sredstva iz naslova zaščitnega zakona za Slovence namenila tudi društvom, ki trdijo, da narečja Videmske pokrajine niso slovenskega izvora.</p> <p>Žal je po desetletjih še vedno aktualno tudi izseljevanje, saj možnosti za zaposlitev v dolinah ni veliko, priznava Obit, ki vidi priložnosti v okrepljenem sodelovanju s Posočjem.</p> <p>70 letnico je Novi Matajur proslavili z novo grafično podobo, ki so jo po besedah urednika bralci odlično sprejeli. Povečali so tudi število strani, da bodo lahko svojim bralcem, 4000 jih je naročnikov, posredovali še več informacij.</p> <blockquote><p>»Želeli bi nadaljevati z našo informativno, jezikovno in kulturno vlogo in biti prisotni na našem območju. Prepričan pa sem, da se mora naš časopis odpreti, iz našega zornega kota povedati, kaj se dogaja zunaj našega teritorija in v svetu na splošno.«</p></blockquote> <p>Prihodnost pa je na <a>svetovnem spletu</a>, dodaja Miha Obit.</p> <h2><strong>Dobre novice za Novice </strong></h2> <p>Osrednji tednik koroških Slovencev Novice si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost. S podvojitvijo podpor narodnim skupnostim v Avstriji, za katero se je tik pred 100. obletnico plebiscita odločila zvezna vlada, bo del tega denarja namenjen tudi tiskanim medijem narodnih skupnosti, pravi <strong>predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz</strong>. Od 700.000 evrov za medije naj bi Novice dobile okoli 250.000, 300.000 evrov.</p> <blockquote><p>»Dolga leta smo se neuspešno borili za potrebna finančna sredstva, ki bi zagotovila delovanje časopisa. …S tem denarjem upamo, da bomo lahko zaposlili več urednic in urednikov ter naredili vsebinske premike.«</p></blockquote> <p>Nezadostno financiranje tednika je bil tudi razlog, da je programski svet Novic pred nekaj leti zamrznil svoje delovanje, saj delovanje v takšnih časih ni bilo možno. Razpise, kar je ena od nalog programskega sveta, so sicer objavljali, vendar v časih, ko časopis ni imel dovolj denarja za izhajanje, ustreznih prijav ni bilo. Kar je razumljivo, poudarja naš sogovornik, saj so bile zaposlitve zelo negotove.</p> <blockquote><p>»Zdaj, ko so finance zagotovljene, je situacija drugačna in upam, da bomo imeli tudi za mesto glavnega urednika/ce več prijav, enako velja tudi za urednike in urednice, in z večjo izbiro, je tudi več verjetnosti, da dobiš kakovosten kader.«</p></blockquote> <p>Prav kadrovska politika je bila ena glavnih nalog programskega sveta, poleg tega pa tudi zagotavljanje neodvisnosti časopisa.</p> <blockquote><p>»Preprečili naj bi, kar je bila vedno naša želja, politične vplive in upam, da nam bo to v bodoče še bolje uspevalo.«</p></blockquote> <h2><strong>Kakšni so obeti za Posojilnico Bank?</strong></h2> <p>Posojilnica Bank, ki  ima precej strank tudi iz Slovenije, je bila do konca maja letos zadružna banka, nato pa je na predlog večinskega lastnika Reiffeisen Banke spremenila svoj status v delniško družbo, da bi lahko banko prodala. Manjšinski delničarji tega niso mogli preprečiti. Je pa takrat <strong>predsednik delegatov iz Pliberka Danilo Katz</strong> pozval deželnega glavarja Petra Kaiserja, naj podpre zadružno slovensko banko, zelo pomembno tudi za koroško slovensko narodno skupnost, tako zaradi delovnih mest, podpore društvom kot zaradi dvojezičnosti. Poleg glavarja je takrat podporo napovedala tudi avstrijska ministrica za kmetijstvo, razvoj regij in turizem Elisabeth Köstinger.</p> <p>Toda večinski lastnik s 95 % deležem glasov je dosegel svoje. Razrešil je upravni odbor in spremenil status iz zadružne banke v delniško družbo. Kaj se po pol leta dogaja s Posojilnico Bank? Je že prodana?</p> <p>Pred pol leta se je ugibalo, da naj bi se za nakup zanimal nek sklad iz Londona z ruskim kapitalom v ozadju, toda to so bila zgolj ugibanja. Za kakšen sklad gre, še vedno ni jasno in to je eden glavnih očitkov lastniku Posojilnice Bank. V ozadju potekajo pogajanja, pravi Danilo Katz, vendar o investitorju ne vedo nič. Za koga gre, ve le lastnik Reiffeisen Bank International</p> <blockquote><p>»Nam te informacije niso posredovali, glede na to, da nimamo nobenih informacij, se z njim ne moremo povezati in preveriti, kakšne načrte ima.«</p></blockquote> <p>V prvi vrsti jih skrbijo dvojezična delovana mesta, ki jih na avstrijskem Koroškem ni več veliko in so za koroške Slovence zelo dragocena.</p> <blockquote><p>»Za ta delovna mesta se želimo boriti. Radi bi dosegli, da tudi pod novim lastnikom banka deluje kot doslej, da ostanejo podružnice, kot jih imamo, da banka ostane povezana s strankami na podeželju in da še naprej podpira kulturno in športno dejavnost narodne skupnosti.«</p></blockquote> <p>Pojavil pa se je tudi nov potencialni vlagatelj s Koroške, zelo znan, ki bi lahko ohranil banko v sedanji obliki, pravi Danilo Katz.</p> <blockquote><p>»Zdaj nas skrbi, da Reiffeisen Bank International ne želi začeti pogajanj z njim, kar mogoče pomeni, da so tik pred koncem pogajanj s prvim vlagateljem.«</p></blockquote> <p>Ko je bila Posojilnica Bank še samostojna, preden je 95% lastnica postala Reiffeisen Bank, so imeli delegati veliko moč in informacije. Zdaj je njihova moč zelo okrnjena, informacij pa ne dobijo nobenih, pravi predsednik delegatov iz Pliberka. Z lastniki se ne morejo sestati in z njimi razpravljati niti na občnem zboru, saj želijo vse izpeljati v pisni obliki.</p> <blockquote><p>»To se nam zdi čudno. Veseli pa nas, da nas je podprl tako deželni glavar, da smo na svojo stran dobili večinske medije in podpora ministrstva na Dunaju. Konec koncev je to, vsaj delno tudi politično vprašanje. To je namreč banka narodne skupnosti na Koroškem in bil bi slab signal, da bi v jubilejnem letu zaprli še to našo banko.«</p></blockquote> <h2><strong>Tudi Madžarska zaostruje ukrepe</strong></h2> <p>Čeprav na Madžarskem število okuženih še narašča, se bo naša vzhodna soseda, po zagotovilih predsednika vlade Viktorja Orbana, skušala izogniti zaprtju šol, kolikor dolgo bo mogoče. Vlada je pozvala poslance, naj razglasijo izredne razmere v državi, kar bi ji omogočalo tudi odločanje z dekreti. Sprejetih je bilo še nekaj drugih ukrepov, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Med drugim prepoved gibanja med 24.00 in 5.00 ter obvezno nošenje mask tudi v lokalih.</p> <p>Pouk je 9.11. še potekal v šolah, normalno so delovali tudi vrtci, gospodarstvo je nemoteno delovalo. Je pa pandemija prizadela vse, pravi Andrea Kovacs.</p> <blockquote><p>»Gospodarstvo belež velik upad, kako bo država to rešila, se ne ve.«</p></blockquote> <p>Prizadeti pa so bili tudi na lokalni ravni. Zveza Slovencev na Madžarskem ima svojo gospodarsko enoto – slovenski kulturni in informativni center Lipa, ki ima restavracijo in prenočišča. Zaprti so bili tri mesece. Država je sicer dala podporo, krila del plače zaposlenim, toda šele po odprtju, ko so delavce že rabili, pravi naša sogovornica. Kdor je dobil podporo, pa ni mogel delati.</p> <blockquote><p>»Zdaj je restavracija odprta, ponudno prilagajamo gostom. Ne vemo pa, ali bo dovolj prihodka za izplačilo plač. Poleti je bil sicer dober obisk, vendar moramo ohraniti celoten kompleks in najti rešitve do konca leta.«</p></blockquote> <p>Gospodarstvo v Monoštru, kjer ima veliko podjetje eden od francoskih izdelovalcev vozil, deluje nemoteno. Del proizvodnje so zaradi omejitev v Franciji celo preselili na Madžarsko. Pandemija pa je povzročila težave organizacijam.</p> <blockquote><p>»Mi nismo vedeli, kako pripraviti dogodke, kaj lahko naredimo in česa ne moremo, saj nismo vedeli, na kaj so ljudje pripravljeni. Vsak se sam odloča, ali bo obiskal katero od prireditev ali ne.«</p></blockquote> <p>Zaradi negotovih razmer so preložili praznovanje 30-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Takšna obletnica si zasluži več kot samo manjšo prireditev, pravi predsednica zveze Andrea Kovacs:</p> <blockquote><p>»Zato bomo to prenesli na prihodnje leto in upamo, da bomo takrat živeli v nekem prijetnejšem svetu.«</p></blockquote> <p>Več o življenju Slovencev v sosednjih državah lahko slišite v oddaji. Kako živahno je bilo na Jeseni v Bazovici pa si lahko ogledate tu.</p> </p> Mon, 09 Nov 2020 20:00:00 +0000 Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite! 174731071 RTVSLO – Prvi 3586 clean Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite! Mon, 09 Nov 2020 20:00:00 +0000 Mladi in mediji - brez njih ni prihodnosti Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.<p>Andrej Šik o aktualnem dogajanju v Italiji, Marijana Sukič o razmerah v Porabju, Barbara Riman o projektih za mlade, Mirko Ferlan o načrtih zbora Usci in Marko Stern o 20-letnici skupine Bališ </p><p><p>Po vsej Evropi, tako tudi v sosednjih državah, zaostrujejo ukrepe za zajezitev širjenja covida-19. Tako imenovane policijske ure, omejitev gibanja ponoči, postajajo realnost tudi v soseščini. Realnost postaja tudi ustavitev številnih dejavnosti, zapirajo se lokali, trgovski centri, ustavlja se rekreativna športna dejavnost ... Ukrepi, ki jih sprejema italijanska vlada, so spodbudili proteste, ponekod tudi nasilne. V Trstu so tako prejšnji teden mirno protestirali gostinci, ki bodo imeli zaradi omejenega delovanja velike težave, podobno velja tudi za druge dejavnosti.</p> <p>Kaj pa je spodbudilo nasilne proteste in grožnje z državljansko nepokorščino?</p> <p>Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja <strong>Andrej Šik</strong>, lahko razloge za proteste iščemo v naveličanosti.</p> <blockquote><p>"Mislim, da je imela Ursula von der Leyen prav, ko je prejšnji teden govorila o nekem naveličanju glede ukrepov. V Italiji je bilo precej discipline, tudi zaradi vsega, kar je doživela država. Kot prva zahodna demokracija v Evropi se je znašla v teh okoliščinah in posledice so bile zelo hude. V prvem obdobju pandemije so se ljudje ukrepov dobro držali. Mimo nekih marginalnih skupin, ki to izkoriščajo, je zdaj vtis, da so se ljudje tega naveličali."</p></blockquote> <p>Kako pa je Italija pripravljena na drugi val?</p> <p>Kot ugotavlja Andrej Šik, bi lahko bila država med bolje pripravljenimi na drugi val, vendar se bo to šele pokazalo. Šola se je namreč začela dva tedna pozneje, in kot kažejo najnovejše raziskave, se največ okužb širi zaradi šole in posledično jutranje gneče v javnem prevozu.</p> <p>Zanimivo bo spremljati razvoj v prihodnjih tednih, ugotavlja naš sogovornik, prepričan, da je čimprejšnje sprejetje ukrepov boljše kot predolgo čakanje z njimi.</p> <blockquote><p>"Vsi pričakujemo nov odlok vlade, uredbo, ki bo bistveno bolj zaostrila omejitve."</p></blockquote> <p>Kako ustrezni pa so ukrepi za blažitev posledic, ki jih pandemija povzroča gospodarstvu?</p> <blockquote><p>"Ukrepi so takšni, kot si jih država lahko privošči. Italija je bila namreč že pred pandemijo absolutno prezadolžena."</p></blockquote> <p>Dolg je znašal 133 % BDP, zato ni mogla pomagati podjetjem, ki so se znašla v težavah tako, kot je to lahko naredila Nemčija. Ob tem se v Italiji spopadajo še z ideološkimi, ki otežujejo črpanje sredstev iz evropskega reševalnega mehanizma, ki bi jih lahko porabili na področju zdravstva, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenje iz Trsta, ki povezuje in zastopa slovenska podjetja in samostojne podjetnike v Italiji ter jim svetuje.</p> <p>Člani združenja so prvi val epidemije dobro prestali, pravi naš sogovornik, vendar pa bodo v drugem valu imeli veliko večje težave. Tudi odlog plačila davka od prometa, ki ga je sprejel deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ne more pomagati podjetjem, ki imajo likvidnostne težave.</p> <p>Kako pa spremljajo in sprejemajo razmere v Sloveniji, kjer je epidemiološka slika precej slabša kot pri njih?</p> <p>Z veliko zaskrbljenostjo, pravi. Uvrstitev dežele na rdeči seznam in omejitev prehajanja meje jih je presenetila in italijanski mediji so o tem obširno poročali.</p> <blockquote><p>"Mislimo, da bi morali to speljati na drugačen način. Ko je bil ta ukrep sprejet, je imela Slovenija trikrat, štirikrat več okuženih kot Furlanija - Julijska krajina in potem Slovenija zapre mejo z Italijo."</p></blockquote> <p>Hitro sprejemanje ukrepov je sicer razumljivo, vendar bodo posledice čutili tam živeči Slovenci.</p> <blockquote><p>"Politika, ki je v preteklosti glasove zbirala z nasprotovanjem Sloveniji in ustvarjanjem trenj, je dobila veter v jadra."</p></blockquote> <p>Zapisi na družabnih omrežjih so bili grozljivi, pravi naš sogovornik, ki je prepričan, da bi se lahko takšne zadeve reševale elegantneje, z dogovorom s pristojnimi v deželi, po diplomatskih kanalih in mimo uveljavljenih avtomatizmov.</p> <blockquote><p>"To verjetno nekoga iz osrednje Slovenije ne zadeva kaj dosti, za nas, ki živimo ob meji, pa to ni dobro."</p></blockquote> <p>Zaradi večanja števila okuženih ukrepe zaostrujejo tudi madžarske oblasti, v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje glavna urednica tednika Porabje <strong>Marijana Sukič</strong>, vendar v Porabju večjih težav nimajo.</p> <blockquote><p>"Ni tako strogo, kot je v Slovenji. Lahko se normalno gibljemo. V lokalih in restavracijah so maske obvezne od danes naprej ... Lokali so odprti do 23.00. Zdravstveni štab nas opozarja, da je nošenje mask zelo pomembno, tudi zunaj, na prostem. Za zdaj verski obredi še potekajo, v Porabju so bile maske predpisane le pri nedeljskih mašah, od danes naprej so maske obvezne tudi ob drugih obredih …"</p></blockquote> <p>Zaradi ukrepov so tudi v Porabju odpovedane vse prireditve, razen obiska državnega sekretarja za narodnostna in verska vprašanje, ki bo na gimnaziji v Monoštru podelil štipendiji dijakoma slovenskega rodu. Gre za celoletno štipendijo, ki jo dobijo uspešni in dejavni rojaki, ki se učijo slovenski jezik. Običajno so te podelitve potekale v Budimpešti, letos pa bo obiskal vse narodne skupnosti, pojasnjuje Marijana Sukič.</p> <p>Mejni prehod Verica Čepinci ostaja odprt vsaj do 1. decembra, vendar je prehod omejen samo za tiste, ki živijo v 30-kilometrskem pasu. Je pa ne meji režim različen, ugotavlja naša sogovornica, odvisen od posameznega policista, kar so na lastni koži občutili tudi nekateri, ki so nameravali po nakupih cvetja v Prekmurje.</p> <blockquote><p>"Negotove razmere na meji so neprijetne. Bolje je, če ti rečejo, da ne smeš čez mejo do nekega datuma, kot pa da prideš na mejo in te zavrnejo."</p></blockquote> <p>Sicer pa se kljub pomanjkanju dogodkov pri tedniku Porabju trudijo ohraniti dozdajšnje število strani. Na svoj račun so tako prišli tudi otroci, saj so ob pomoči vzgojiteljic, učiteljic in učencev pripravili posebno prilogo Mlado Porabje s štirimi stranmi različnih prispevkov in risb učencev, je zadovoljna glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič:</p> <blockquote><p>"Tako, da s tem res nimamo težav."</p></blockquote> <h2><strong>S projekti tudi do večje prepoznavnosti</strong></h2> <p>Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. Gre za majhne projekte, vredne nekaj tisoč kun, pravi predsednica zveze <strong>Barbaro Riman</strong>, vendar so srečni.</p> <blockquote><p>"To pomeni, da so nas na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje prepoznali kot pomemben element slovenstva na Hrvaškem. Gre za projekte, ki so usmerjeni predvsem v delovanje mladih in najmlajših."</p></blockquote> <p>Prvi projekt, ki so ga že začeli, je literarni projekt z naslovom Slovenija in njene lepote, s katerim želijo ob pomoči učiteljic spodbuditi mlade, da do 15. decembra napišejo pesem ali krajše besedilo.</p> <blockquote><p>"To naj bi bil prvi korak, da učenci vidijo, da je lahko tudi slovenščina koristna, da jo uporabljajo in za to dobijo tudi sicer simbolično nagrado, na katero so lahko ponosni."</p></blockquote> <p>To so prvi koraki in večjega odziva ne pričakujejo, dodaja sogovornica, saj trenutne razmere, povezane s pandemijo covida-19, zelo zaznamujejo pouk in delo v šolah.</p> <p>S poukom je povezan drugi projekt, ki je namenjen učiteljicam slovenskega jezika na Hrvaškem. Načrtujejo namreč seminar za njih, na katerem bi predstavili tudi dobre prakse pri poučevanju slovenskega jezika, tako po modelu C v okviru šolskega sistema kot tudi pri dopolnilnem pouku v društvih in fakultativnem poučevanju v osnovnih šolah.</p> <blockquote><p>"Na Hrvaškem je zelo težko dobiti ustrezen kader. Učiteljice in učitelji, ki poučujejo slovenski jezik, se zelo trudijo, vendar pa so hkrati potisnjeni ob rob, pozabljeni. Nimajo možnosti dodatnega izobraževanja in didaktične pomoči. In na to smo že opozorili tudi pristojne na ministrstvu, da ni svetovalca ali svetovalke, ki bi pomagala učiteljem in bdela nad kakovostjo izobraževanja."</p></blockquote> <p>Češka manjšina ima svetovalca za pomoč učiteljem po modelu C in zanj se zdaj trudijo tudi v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, pravi predsednica Barbara Riman. Tretji projekt pa je, dodaja, abecedna pobarvanka za najmlajše otroke, ki so še v vrtcu ali v prvem razredu, ob pomoči katere bi se naučili osnovne besede.</p> <blockquote><p>"Čeprav to niso velika finančna sredstva, so nam dala dodaten zagon, hkrati pa to vidimo kot pohvalo, da delamo dobro."</p></blockquote> <h2><strong>Glasba v obdobju covida-19</strong></h2> <p>Spilimbergo je mestece na desnem bregu reke Tilmet v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je imel 22. oktobra krstni nastop v Italiji znani in uveljavljeni Deželni mladinski zbor Usci. Od decembra lani ga vodi tržaški rojak <strong>Mirko Ferlan</strong>, ki je dirigentsko palico prevzel od Petre Grassi.</p> <p>Zborovodja, ki je v preteklosti vodil različne sestave in poučuje harmoniko v glasbenem centru Emila Komela v Gorici, je z nastopom zadovoljen. Kljub težavam zaradi pandemije jim je namreč uspelo izpeljati prvi koncert in ta je, je zaupal Tatjani Gregorič, dobro uspel.</p> <blockquote><p>"V zboru je zdaj 35 pevcev, ko smo začeli, lani februarja, jih je bilo 40, nato smo morali prekiniti in ko smo poleti nadaljevali, se je članstvo nekoliko skrčilo. Zbirali smo se v konferenčni dvorani v Palmanovi, ki je bila dovolj velika, da smo lahko varno vadili."</p></blockquote> <p>Zboru, v katerem sodelujejo tudi rojaki s Tržaškega in Goriškega, načrtov za jesen ne manjka, 22. novembra naj bi nastopili v Gorici, decembra pa še v cerkvi sv. Antona novega.</p> <blockquote><p>"Seveda si srčno želimo izpeljati ta dva koncerta. Upamo, da nam bo to uspelo. Pričakujemo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh, smo pa pripravljeni."</p></blockquote> <h2><strong>'Smo še mladi'</strong></h2> <p>Koroška slovenska rokovska skupina <a>Bališ</a> je imela za letos velike načrte. Praznuje namreč 20-letnico delovanja in leto bi moralo biti resnično posebno. Bilo je posebno in to za vse nas, čeprav ne tako, kot bi si želeli. Skupina je morala odpovedati koncerte in načrtovane turneje, tudi po Nemčiji, prek katere bi jih pot vodila na Dansko, na festival rokovskih skupin, ki pojejo v narečju. To bi bil eden od vrhuncev leta, pravi vodja skupine, bobnar<strong> Marko Stern</strong>.</p> <blockquote><p>"Žal iz tega ni bilo nič. Upamo, da se morda to ponovi, saj bi nas veselilo, če bi lahko nastopali tam."</p></blockquote> <p>Skupina pa je dobila vesele novice iz Londona, kjer so na 'London music video festivalu' predstavili njihov videospot z naslovom 11° z zadnje plošče. V kategoriji abstract so zasedli odlično drugo in v kategoriji animated osmo mesto. Žal se tudi festivala, na katerem se glasbeniki srečajo s producenti in drugimi dejavnimi v glasbeni industriji, niso mogli udeležiti.</p> <blockquote><p>"Smo še mladi, bomo pa kdaj drugič."</p></blockquote> <p>Tako razmišlja Marko Stern, ki je skupaj z bratoma, Izijem in Danijem, pred 20 leti ustanovil skupino Bališ, koroško slovensko rokovsko skupino, ki poje v narečju.</p> <p>Jim je bilo kdaj žal, da pojejo pretežno v narečju?</p> <p>Tudi v skupini smo se pogovarjali o tem, pa smo hitro ugotovili, da druge možnosti ni, pravi naš sogovornik. Pri kolegih z Gradiščanskega so videli, da se poskusi z besedili v nemščini niso izšli, kot so pričakovali.</p> <blockquote><p>"Za nas to nikoli ni bila alternativa. To je bila edina verodostojna možnost, da avtentično nagovorimo občinstvo."</p></blockquote> <p>Priznava pa, da so imeli ne le v Avstriji, temveč tudi v Sloveniji nemalo težav zaradi besedil v narečju, pa tudi zaradi statusa 'zamejske' glasbene skupine. Tudi na Valu 202 v izboru za popevko tedna, vendar so jih na koncu uvrstili med domače skupine.</p> <blockquote><p>"Ni pa bilo to tako samoumevno."</p></blockquote> <p>In glasbeno delovanje v času covida-19?</p> <p>Na spletni strani so objavili dva videospota, vendar je težko, pravi Marko Stern, saj se vse nekako zažre v kosti. Zdaj iščejo načine, kako delati na daljavo. Trije kitaristi, ki živijo na Dunaju, se srečujejo in vadijo skupaj, s pevcem Norbertom na avstrijskem Koroškem delata po svojih močeh.</p> <blockquote><p>"Vzeli smo si čas za pripravo novih skladb. V glavi pa že imamo nov večji projekt, ki ga verjetno še ne bomo izpeljali prihodnje leto. Treba bo malo počakati. Tudi podrobnosti še ne morem razkriti, pripravljamo pa nekaj večjega, tako da nam ne bo dolgčas."</p></blockquote> <p>In še to:</p> <p>V galeriji Juraj Klović na Reki je do 23. novembra odprta razstava z naslovom Dialogi. Na ogled je izbor fotografij ikeban <strong>Ksenije Grabusin</strong>, nedavno umrle rojakinje. Dolgoletno članico društva Bazovica, ki se je na Reko preselila kmalu po koncu druge svetovne vojne, smo nekajkrat gostili tudi v naši oddaji.</p> <p>Septembra 2013, ko je imela 90 let, jo je Marjana Mirković predstavila kot edino mojstrico starodavne tehnike japonske ikebane na Hrvaškem. Takrat se je po natanko štiridesetih letih s svojim živim cvetjem znova predstavila v Žalcu, kraju, kjer je preživela svoje otroštvo.</p> <p><a>Sotočja 23. september 2013</a></p> <p>Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, ko so prireditve pripravili tudi na Reki. Dopisnica, ki jo je s Soške fronte poslal oče Ksenije Grabusin, je bila iztočnica za pogovor z njo in obujanje spominov na čas med drugo svetovno vojno. Po učiteljišču v Ljubljani se je namreč leta 1942 priključila partizanom tretjega koroškega bataljona in bila med drugim partizanska učiteljica.</p> <p><a>Sotočja 19. januar 2015</a></p> <p>Kmalu po vojni se je Ksenija Grabusin zaradi družine preselila na Reko in se poleg uradniške službe več let izobraževala o ikebani ter na tečajih Klare Kos dobila diplomo japonske akademije Sogetsu.</p> <p>Dela So Ei, Cveta v rosi, kot je bilo njeno umetniško, je posnel reški fotograf Luciano Bibulić in jih del zdaj razstavil v reški galeriji.</p> </p> 174729474 RTVSLO – Prvi 3584 clean Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.<p>Andrej Šik o aktualnem dogajanju v Italiji, Marijana Sukič o razmerah v Porabju, Barbara Riman o projektih za mlade, Mirko Ferlan o načrtih zbora Usci in Marko Stern o 20-letnici skupine Bališ </p><p><p>Po vsej Evropi, tako tudi v sosednjih državah, zaostrujejo ukrepe za zajezitev širjenja covida-19. Tako imenovane policijske ure, omejitev gibanja ponoči, postajajo realnost tudi v soseščini. Realnost postaja tudi ustavitev številnih dejavnosti, zapirajo se lokali, trgovski centri, ustavlja se rekreativna športna dejavnost ... Ukrepi, ki jih sprejema italijanska vlada, so spodbudili proteste, ponekod tudi nasilne. V Trstu so tako prejšnji teden mirno protestirali gostinci, ki bodo imeli zaradi omejenega delovanja velike težave, podobno velja tudi za druge dejavnosti.</p> <p>Kaj pa je spodbudilo nasilne proteste in grožnje z državljansko nepokorščino?</p> <p>Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja <strong>Andrej Šik</strong>, lahko razloge za proteste iščemo v naveličanosti.</p> <blockquote><p>"Mislim, da je imela Ursula von der Leyen prav, ko je prejšnji teden govorila o nekem naveličanju glede ukrepov. V Italiji je bilo precej discipline, tudi zaradi vsega, kar je doživela država. Kot prva zahodna demokracija v Evropi se je znašla v teh okoliščinah in posledice so bile zelo hude. V prvem obdobju pandemije so se ljudje ukrepov dobro držali. Mimo nekih marginalnih skupin, ki to izkoriščajo, je zdaj vtis, da so se ljudje tega naveličali."</p></blockquote> <p>Kako pa je Italija pripravljena na drugi val?</p> <p>Kot ugotavlja Andrej Šik, bi lahko bila država med bolje pripravljenimi na drugi val, vendar se bo to šele pokazalo. Šola se je namreč začela dva tedna pozneje, in kot kažejo najnovejše raziskave, se največ okužb širi zaradi šole in posledično jutranje gneče v javnem prevozu.</p> <p>Zanimivo bo spremljati razvoj v prihodnjih tednih, ugotavlja naš sogovornik, prepričan, da je čimprejšnje sprejetje ukrepov boljše kot predolgo čakanje z njimi.</p> <blockquote><p>"Vsi pričakujemo nov odlok vlade, uredbo, ki bo bistveno bolj zaostrila omejitve."</p></blockquote> <p>Kako ustrezni pa so ukrepi za blažitev posledic, ki jih pandemija povzroča gospodarstvu?</p> <blockquote><p>"Ukrepi so takšni, kot si jih država lahko privošči. Italija je bila namreč že pred pandemijo absolutno prezadolžena."</p></blockquote> <p>Dolg je znašal 133 % BDP, zato ni mogla pomagati podjetjem, ki so se znašla v težavah tako, kot je to lahko naredila Nemčija. Ob tem se v Italiji spopadajo še z ideološkimi, ki otežujejo črpanje sredstev iz evropskega reševalnega mehanizma, ki bi jih lahko porabili na področju zdravstva, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenje iz Trsta, ki povezuje in zastopa slovenska podjetja in samostojne podjetnike v Italiji ter jim svetuje.</p> <p>Člani združenja so prvi val epidemije dobro prestali, pravi naš sogovornik, vendar pa bodo v drugem valu imeli veliko večje težave. Tudi odlog plačila davka od prometa, ki ga je sprejel deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ne more pomagati podjetjem, ki imajo likvidnostne težave.</p> <p>Kako pa spremljajo in sprejemajo razmere v Sloveniji, kjer je epidemiološka slika precej slabša kot pri njih?</p> <p>Z veliko zaskrbljenostjo, pravi. Uvrstitev dežele na rdeči seznam in omejitev prehajanja meje jih je presenetila in italijanski mediji so o tem obširno poročali.</p> <blockquote><p>"Mislimo, da bi morali to speljati na drugačen način. Ko je bil ta ukrep sprejet, je imela Slovenija trikrat, štirikrat več okuženih kot Furlanija - Julijska krajina in potem Slovenija zapre mejo z Italijo."</p></blockquote> <p>Hitro sprejemanje ukrepov je sicer razumljivo, vendar bodo posledice čutili tam živeči Slovenci.</p> <blockquote><p>"Politika, ki je v preteklosti glasove zbirala z nasprotovanjem Sloveniji in ustvarjanjem trenj, je dobila veter v jadra."</p></blockquote> <p>Zapisi na družabnih omrežjih so bili grozljivi, pravi naš sogovornik, ki je prepričan, da bi se lahko takšne zadeve reševale elegantneje, z dogovorom s pristojnimi v deželi, po diplomatskih kanalih in mimo uveljavljenih avtomatizmov.</p> <blockquote><p>"To verjetno nekoga iz osrednje Slovenije ne zadeva kaj dosti, za nas, ki živimo ob meji, pa to ni dobro."</p></blockquote> <p>Zaradi večanja števila okuženih ukrepe zaostrujejo tudi madžarske oblasti, v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje glavna urednica tednika Porabje <strong>Marijana Sukič</strong>, vendar v Porabju večjih težav nimajo.</p> <blockquote><p>"Ni tako strogo, kot je v Slovenji. Lahko se normalno gibljemo. V lokalih in restavracijah so maske obvezne od danes naprej ... Lokali so odprti do 23.00. Zdravstveni štab nas opozarja, da je nošenje mask zelo pomembno, tudi zunaj, na prostem. Za zdaj verski obredi še potekajo, v Porabju so bile maske predpisane le pri nedeljskih mašah, od danes naprej so maske obvezne tudi ob drugih obredih …"</p></blockquote> <p>Zaradi ukrepov so tudi v Porabju odpovedane vse prireditve, razen obiska državnega sekretarja za narodnostna in verska vprašanje, ki bo na gimnaziji v Monoštru podelil štipendiji dijakoma slovenskega rodu. Gre za celoletno štipendijo, ki jo dobijo uspešni in dejavni rojaki, ki se učijo slovenski jezik. Običajno so te podelitve potekale v Budimpešti, letos pa bo obiskal vse narodne skupnosti, pojasnjuje Marijana Sukič.</p> <p>Mejni prehod Verica Čepinci ostaja odprt vsaj do 1. decembra, vendar je prehod omejen samo za tiste, ki živijo v 30-kilometrskem pasu. Je pa ne meji režim različen, ugotavlja naša sogovornica, odvisen od posameznega policista, kar so na lastni koži občutili tudi nekateri, ki so nameravali po nakupih cvetja v Prekmurje.</p> <blockquote><p>"Negotove razmere na meji so neprijetne. Bolje je, če ti rečejo, da ne smeš čez mejo do nekega datuma, kot pa da prideš na mejo in te zavrnejo."</p></blockquote> <p>Sicer pa se kljub pomanjkanju dogodkov pri tedniku Porabju trudijo ohraniti dozdajšnje število strani. Na svoj račun so tako prišli tudi otroci, saj so ob pomoči vzgojiteljic, učiteljic in učencev pripravili posebno prilogo Mlado Porabje s štirimi stranmi različnih prispevkov in risb učencev, je zadovoljna glavna urednica tednika Porabje Marijana Sukič:</p> <blockquote><p>"Tako, da s tem res nimamo težav."</p></blockquote> <h2><strong>S projekti tudi do večje prepoznavnosti</strong></h2> <p>Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. Gre za majhne projekte, vredne nekaj tisoč kun, pravi predsednica zveze <strong>Barbaro Riman</strong>, vendar so srečni.</p> <blockquote><p>"To pomeni, da so nas na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje prepoznali kot pomemben element slovenstva na Hrvaškem. Gre za projekte, ki so usmerjeni predvsem v delovanje mladih in najmlajših."</p></blockquote> <p>Prvi projekt, ki so ga že začeli, je literarni projekt z naslovom Slovenija in njene lepote, s katerim želijo ob pomoči učiteljic spodbuditi mlade, da do 15. decembra napišejo pesem ali krajše besedilo.</p> <blockquote><p>"To naj bi bil prvi korak, da učenci vidijo, da je lahko tudi slovenščina koristna, da jo uporabljajo in za to dobijo tudi sicer simbolično nagrado, na katero so lahko ponosni."</p></blockquote> <p>To so prvi koraki in večjega odziva ne pričakujejo, dodaja sogovornica, saj trenutne razmere, povezane s pandemijo covida-19, zelo zaznamujejo pouk in delo v šolah.</p> <p>S poukom je povezan drugi projekt, ki je namenjen učiteljicam slovenskega jezika na Hrvaškem. Načrtujejo namreč seminar za njih, na katerem bi predstavili tudi dobre prakse pri poučevanju slovenskega jezika, tako po modelu C v okviru šolskega sistema kot tudi pri dopolnilnem pouku v društvih in fakultativnem poučevanju v osnovnih šolah.</p> <blockquote><p>"Na Hrvaškem je zelo težko dobiti ustrezen kader. Učiteljice in učitelji, ki poučujejo slovenski jezik, se zelo trudijo, vendar pa so hkrati potisnjeni ob rob, pozabljeni. Nimajo možnosti dodatnega izobraževanja in didaktične pomoči. In na to smo že opozorili tudi pristojne na ministrstvu, da ni svetovalca ali svetovalke, ki bi pomagala učiteljem in bdela nad kakovostjo izobraževanja."</p></blockquote> <p>Češka manjšina ima svetovalca za pomoč učiteljem po modelu C in zanj se zdaj trudijo tudi v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, pravi predsednica Barbara Riman. Tretji projekt pa je, dodaja, abecedna pobarvanka za najmlajše otroke, ki so še v vrtcu ali v prvem razredu, ob pomoči katere bi se naučili osnovne besede.</p> <blockquote><p>"Čeprav to niso velika finančna sredstva, so nam dala dodaten zagon, hkrati pa to vidimo kot pohvalo, da delamo dobro."</p></blockquote> <h2><strong>Glasba v obdobju covida-19</strong></h2> <p>Spilimbergo je mestece na desnem bregu reke Tilmet v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je imel 22. oktobra krstni nastop v Italiji znani in uveljavljeni Deželni mladinski zbor Usci. Od decembra lani ga vodi tržaški rojak <strong>Mirko Ferlan</strong>, ki je dirigentsko palico prevzel od Petre Grassi.</p> <p>Zborovodja, ki je v preteklosti vodil različne sestave in poučuje harmoniko v glasbenem centru Emila Komela v Gorici, je z nastopom zadovoljen. Kljub težavam zaradi pandemije jim je namreč uspelo izpeljati prvi koncert in ta je, je zaupal Tatjani Gregorič, dobro uspel.</p> <blockquote><p>"V zboru je zdaj 35 pevcev, ko smo začeli, lani februarja, jih je bilo 40, nato smo morali prekiniti in ko smo poleti nadaljevali, se je članstvo nekoliko skrčilo. Zbirali smo se v konferenčni dvorani v Palmanovi, ki je bila dovolj velika, da smo lahko varno vadili."</p></blockquote> <p>Zboru, v katerem sodelujejo tudi rojaki s Tržaškega in Goriškega, načrtov za jesen ne manjka, 22. novembra naj bi nastopili v Gorici, decembra pa še v cerkvi sv. Antona novega.</p> <blockquote><p>"Seveda si srčno želimo izpeljati ta dva koncerta. Upamo, da nam bo to uspelo. Pričakujemo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh, smo pa pripravljeni."</p></blockquote> <h2><strong>'Smo še mladi'</strong></h2> <p>Koroška slovenska rokovska skupina <a>Bališ</a> je imela za letos velike načrte. Praznuje namreč 20-letnico delovanja in leto bi moralo biti resnično posebno. Bilo je posebno in to za vse nas, čeprav ne tako, kot bi si želeli. Skupina je morala odpovedati koncerte in načrtovane turneje, tudi po Nemčiji, prek katere bi jih pot vodila na Dansko, na festival rokovskih skupin, ki pojejo v narečju. To bi bil eden od vrhuncev leta, pravi vodja skupine, bobnar<strong> Marko Stern</strong>.</p> <blockquote><p>"Žal iz tega ni bilo nič. Upamo, da se morda to ponovi, saj bi nas veselilo, če bi lahko nastopali tam."</p></blockquote> <p>Skupina pa je dobila vesele novice iz Londona, kjer so na 'London music video festivalu' predstavili njihov videospot z naslovom 11° z zadnje plošče. V kategoriji abstract so zasedli odlično drugo in v kategoriji animated osmo mesto. Žal se tudi festivala, na katerem se glasbeniki srečajo s producenti in drugimi dejavnimi v glasbeni industriji, niso mogli udeležiti.</p> <blockquote><p>"Smo še mladi, bomo pa kdaj drugič."</p></blockquote> <p>Tako razmišlja Marko Stern, ki je skupaj z bratoma, Izijem in Danijem, pred 20 leti ustanovil skupino Bališ, koroško slovensko rokovsko skupino, ki poje v narečju.</p> <p>Jim je bilo kdaj žal, da pojejo pretežno v narečju?</p> <p>Tudi v skupini smo se pogovarjali o tem, pa smo hitro ugotovili, da druge možnosti ni, pravi naš sogovornik. Pri kolegih z Gradiščanskega so videli, da se poskusi z besedili v nemščini niso izšli, kot so pričakovali.</p> <blockquote><p>"Za nas to nikoli ni bila alternativa. To je bila edina verodostojna možnost, da avtentično nagovorimo občinstvo."</p></blockquote> <p>Priznava pa, da so imeli ne le v Avstriji, temveč tudi v Sloveniji nemalo težav zaradi besedil v narečju, pa tudi zaradi statusa 'zamejske' glasbene skupine. Tudi na Valu 202 v izboru za popevko tedna, vendar so jih na koncu uvrstili med domače skupine.</p> <blockquote><p>"Ni pa bilo to tako samoumevno."</p></blockquote> <p>In glasbeno delovanje v času covida-19?</p> <p>Na spletni strani so objavili dva videospota, vendar je težko, pravi Marko Stern, saj se vse nekako zažre v kosti. Zdaj iščejo načine, kako delati na daljavo. Trije kitaristi, ki živijo na Dunaju, se srečujejo in vadijo skupaj, s pevcem Norbertom na avstrijskem Koroškem delata po svojih močeh.</p> <blockquote><p>"Vzeli smo si čas za pripravo novih skladb. V glavi pa že imamo nov večji projekt, ki ga verjetno še ne bomo izpeljali prihodnje leto. Treba bo malo počakati. Tudi podrobnosti še ne morem razkriti, pripravljamo pa nekaj večjega, tako da nam ne bo dolgčas."</p></blockquote> <p>In še to:</p> <p>V galeriji Juraj Klović na Reki je do 23. novembra odprta razstava z naslovom Dialogi. Na ogled je izbor fotografij ikeban <strong>Ksenije Grabusin</strong>, nedavno umrle rojakinje. Dolgoletno članico društva Bazovica, ki se je na Reko preselila kmalu po koncu druge svetovne vojne, smo nekajkrat gostili tudi v naši oddaji.</p> <p>Septembra 2013, ko je imela 90 let, jo je Marjana Mirković predstavila kot edino mojstrico starodavne tehnike japonske ikebane na Hrvaškem. Takrat se je po natanko štiridesetih letih s svojim živim cvetjem znova predstavila v Žalcu, kraju, kjer je preživela svoje otroštvo.</p> <p><a>Sotočja 23. september 2013</a></p> <p>Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, ko so prireditve pripravili tudi na Reki. Dopisnica, ki jo je s Soške fronte poslal oče Ksenije Grabusin, je bila iztočnica za pogovor z njo in obujanje spominov na čas med drugo svetovno vojno. Po učiteljišču v Ljubljani se je namreč leta 1942 priključila partizanom tretjega koroškega bataljona in bila med drugim partizanska učiteljica.</p> <p><a>Sotočja 19. januar 2015</a></p> <p>Kmalu po vojni se je Ksenija Grabusin zaradi družine preselila na Reko in se poleg uradniške službe več let izobraževala o ikebani ter na tečajih Klare Kos dobila diplomo japonske akademije Sogetsu.</p> <p>Dela So Ei, Cveta v rosi, kot je bilo njeno umetniško, je posnel reški fotograf Luciano Bibulić in jih del zdaj razstavil v reški galeriji.</p> </p> Mon, 02 Nov 2020 20:00:00 +0000 Zaostrovanje ukrepov je nova realnost Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite! <p>Predsednik SGZ Benjamin Wakounig o gospodarskih posledicah zapiranja meja, ministrica Helena Jaklitsch o gradnji vzorčne kmetije v Prezidu, slovesno v Lovranu, drugačna Vražja noč v Androvcih</p><p><p>Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je 19. oktobra pozvala pristojne avstrijske oblasti, naj ne zaprejo meje s Slovenijo, saj bi to povzročilo velike gospodarske posledice. Blagovna menjava med državama znaša približno šest milijard na leto, iz Slovenije pa vsak dan odhaja v Avstrijo 23.000 delavcev. Hkrati je, opozarjajo pri zvezi, v Sloveniji več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, od tega 760 s po večini avstrijskim kapitalom. Posledica tega je, da lastniki in zaposleni vsak dan obiskujejo svoja podjetja, veliko Avstrijcev pa je tudi dnevnih migrantov v Slovenijo.</p> <p>Poziv ni bil naključen, priznava predsednik Slovenske gospodarske zveze <strong>Benjamin Wakounig</strong>.</p> <blockquote><p>"Dobili smo namige, da bi lahko Avstrija uvedla določene ukrepe, in eden izmed njih je tudi možnost zaprtja meje. Takoj ko smo dobili te namige od avstrijske vlade, smo se temu uprli in začeli pogovore s predstavniki vlade, avstrijske gospodarske zbornice in večjimi podjetniki, ki so zelo odvisni od slovenske delovne sile."</p></blockquote> <p>Nekatera podjetja, predvsem v deželah Koroški in Štajerski, so namreč zelo odvisna od delavcev iz Slovenije, zato so se povezali in s skupnimi močmi jim je uspelo ohraniti odprte meje. Za zdaj. Toda, opozarja Benjamin Wakounig:</p> <blockquote><p>"Če se položaj ne bo izboljšal, ni izključeno, da ne bomo imeli popolnoma enakega režima kot spomladi."</p></blockquote> <h2><strong>Dela iz dneva v dan več</strong></h2> <p>Paritetni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ni zasedal že vse od aprila lani. V novi sestavi bi moral svoje delo nadaljevati avgusta 2019, vendar je država zadnje štiri člane imenovala šele na začetku oktobra letos. Če bo šlo vse po sreči, bo 20 novih članov paritetnega odbora sedlo za skupno mizo januarja 2021. Dela zanje je iz dneva v dan več, sta Špeli Lenardič pojasnila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.</p> <p>V 32 občinah, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bi morala biti manjšini zagotovljena pravica do izražanja v maternem jeziku v vseh javnih ustanovah, javni napisi in smerokazi pa dvojezični. V vseh poštnih poslovalnicah bi moral biti zaposlen slovensko govoreč uslužbenec, urniki avtobusnega in železniškega prometa bi morali biti napisani v dveh jezikih, v slovenščini bi moral redno pisati obvestila tudi koncesionar javnih storitev.</p> <p>Marsikje se na zakon še vedno pozablja, opozarja predsednica Slovensko kulturno-gospodarske zveze <strong>Ksenija Dobrila</strong>.</p> <blockquote><p>"Po preureditvi ronškega letališča so bile odstranjene stare table z napisi v slovenščini. Postavljene so bile nove, trijezične, toda slovenščine ni. V to smer je treba delovati, recimo. Na spletu je navzoča tudi slovenščina, na letališču pa ne."</p></blockquote> <p>Ksenija Dobrila si je kot predsednica zadnje sestave paritetnega odbora prizadevala za to, da pri rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti pomaga posebna mreža jezikoslovcev, ki so v pomoč javnim uradom.</p> <p>Nastal je Centralni urad v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki koordinira vse te storitve, vendar se bo financiranje 40 jezikoslovcev uradno končalo konec leta. Poznejše financiranje projekta mora odobriti prav paritetni odbor, zato bi lahko od januarja Slovenci v Italiji ostali brez te storitve.</p> <p>Odprta pa ostajajo še številna druga vprašanja, dodaja predsednik Sveta Slovenskih organizacij <strong>Walter Bandelj</strong>.</p> <blockquote><p>"Tukaj sta gotovo Narodni dom in sprememba lastništva, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih še nismo uredili. To je kar velik zalogaj, ki ga slovenska manjšina še ni dorekla."</p></blockquote> <h2><strong>Vzorčna kmetija v Gorskem kotarju</strong></h2> <p>Konec septembra sta tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisali aneks k projektu za postavitev vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Po vzoru Porabja naj bi tako slovenska skupnost v Prezidu dobila večnamenski narodnostni center, v katerem naj bi poleg kmetijske in turistične dejavnosti izvajali tudi kulturne in izobraževalne prireditve.</p> <p>Projekt, ki sta ga leta 2017 začela tedanja ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, je s podpisom aneksa dobil dodaten zagon in predvsem denar, pojasnjuje ministrica <strong>Helena Jaklitsch.</strong></p> <blockquote><p>"Aneks smo podpisali, ker so načrti ambicioznejši, da bi center postal večji. Zgradbo, ki je bila sprva namenjena za kmetijo, je bilo treba porušiti, saj sanacija ni bila mogoča. Stroški so se povečali in s podpisom smo potrdili zavezo, da bomo storili vse za postavitev vzorčne kmetije, da bo Republika Slovenija storila vse, da tak center zaživi in prispeva k samozavesti Slovencev na oni strani meje."</p></blockquote> <p>Projekt so nadgradili, tako da ne bo samo kmetija, temveč razvojni in turistični center, v katerem se bo srečevala slovenska manjšina. Bo tudi kulturni center, ki bo omogočil povezovanje Slovencev v Gorskem kotarju s Slovenci na Babnem polju in širše v obmejnem pasu, in izobraževalno središče z različnimi delavnicami in usposabljanjem.</p> <blockquote><p>"Vse to z namenom krepitve gospodarskih znanj, turističnih kapacitet, vsega, kar skupnost potrebuje za samostojno in suvereno življenje."</p></blockquote> <p>Kmetijsko ministrstvo je za idejni projekt namenilo 32 tisoč evrov, v štirih letih pa jih, kot so nam sporočili, za celotno izvedbo načrtujejo 625 tisoč. Kakšna je razdelitev stroškov?</p> <blockquote><p>"Pol - pol; pol da kmetijsko ministrstvo, pol pa Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu."</p></blockquote> <p>Po zagotovilih ministrice je denar v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljen. Tudi z uslužbenci, je prepričana, ne bo težav.</p> <h2><strong>Slovesno v Lovranu</strong></h2> <p>Slovensko kulturno društvo Snežnik iz Lovrana je 23. oktobra proslavilo 15-letnico delovanja. Eno izmed šestih društev v hrvaški Istri je dobilo ime po vrhu, ki ga lahko vidijo prav v tem obmorskem kraju. Že ob nastanku društva so posebno skrb namenili slovenščini in jo takoj začeli poučevati. To pa nikakor ni edina njihova dejavnost, so pojasnili Tjaši Lotrič.</p> <p>Leta 2002 je Hrvaška sprejela zakonodajo in omogočila oblikovanje manjšinskih svetov, pojasnjuje predsednik <strong>Vasja Simonić</strong>. V Lovranu je bilo takrat več kot 1,5 odstotka Slovencev, zato so imeli pravico oblikovati svet slovenske narodne manjšine občine Lovran. To je bilo leta 2004.</p> <blockquote><p>"Ko smo se dobili in začeli delati, smo ugotovili, da ni zanimanja za politično delovanje, temveč bolj za kulturno druženje, petje in druge dejavnosti."</p></blockquote> <p>Tako je nastalo društvo Snežnik in ob pomoči sosednjega Slovenskega doma Bazovica z Reke začelo pripravljati različne razstave in predavanja. Posebno pozornost so namenili slovenščini, saj so se ljudje hitro asimilirali, pravi Vasja Simonić.</p> <blockquote><p>"Jezik je podoben, še posebno dialekt, podobne so navade in ljudje se hitro asimilirajo. Začeli smo pouk slovenščine in predvajanje slovenskih filmov."</p></blockquote> <p>Na začetku je bilo veliko zanimanja za pouk slovenščine. Mladi so ga obiskovali zaradi želje po študiju v Ljubljani, pripravili pa so tudi pouk za starejše. V zadnjih letih je zanimanje nekoliko upadlo, tako da starejši obiskujejo pouk v sosednji Bazovici.</p> <p>Leta 2005 so začeli izdajati glasilo Liburnijska priloga, zelo uspešni so bili tudi pri organizaciji plesov, ki so se jih udeleževali mladi. Pripravljajo različne delavnice in so ponosni na svojo balinarsko skupino.</p> <p><strong>Marija Pokler Sanda</strong><strong>l</strong> je v Lovran prišla pred 55 leti po študiju v Ljubljani in Zagrebu, še danes pa jo domačini poznajo kot Marijo Slovenko. Na to je ponosna.</p> <blockquote><p>"Moj prispevek Sloveniji je tudi, da moji otroci govorijo slovensko, sicer v dialektu, ampak doma govorimo slovensko."</p></blockquote> <p>Več o dogajanju v slovenskem kulturnem društvu Snežnik v Lovranu v tokratni oddaji.</p> <h2><strong>Vražja noč nekoliko drugače</strong></h2> <p>Od leta 2014 so v Andovcih, najmanjši porabski vasi, oktobra vedno pripravili Vražjo noč. Nočni pohod, v okviru katerega so udeleženci spoznavali vraže in šege, ki tudi v Porabju počasi tonejo v pozabo, je letos zaradi znanih razlogov odpadel. Obujanju spominov so se zato posvetili v Slovenskem domu v Monoštru.</p> <p>Idejni oče Vražje noči <strong>Karel Holec</strong> je na srečanju Aranko Oreovec vprašal, ali sama verjame v like in prikazni, o katerih se je v Porabju v preteklosti veliko govorilo.</p> <blockquote><p>"Verjamem in ne verjamem. Verjamem v to, kar sem sama videla."</p></blockquote> <p><strong>Aranka Oreovec</strong> je pojasnila, da je kot otrok neko noč, ko je šla na stranišče, slišala v hiši čudne glasove. Njena mama si je zapisala uro in datum. Šele čez leto dni so izvedeli, da je na ta dan umrl stric, ki je živel v sosednji vasi, toda na drugi strani meje, za železno zaveso v Budincih.</p> <p>Med liki, ki jih vedno srečamo na Vražji noči, je tudi črnošolec ali, kot mu pravijo v Porabju, garaboncijaš. Karel Holec je povedal, da ga je nekoč, vsaj zdi se mu tako, srečal tudi sam, ko se je iz Števanovcev vračal domov v Andovce.</p> <p>Po besedah Jelke Pšajd, etnologinje iz Pomurskega muzeja, na Vražji noči obujajo šege in verovanja, ki jih poznamo tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Predvsem gre za strah pred mrtvimi.</p> <blockquote><p>"V preteklosti so se najbolj bali mrtvih, pokojnih duš, ki so se vračale. Bali so se jih, ker so verjeli, da s pokojnim niso razčistili odnosov pred njegovim odhodom. Zato so počeli marsikaj, da se pokojni ne bi vrnili. Strah pred mrtvimi je bil zelo pogost. V Prekmurju so merarji, predvidevam, da so tudi tu verjeli vanje; to so ljudje, ki so v življenju prenašali mejne kamne, da bi si povečali posestvo. To je bil v preteklosti velik greh in na drugem svetu so ga odslužili tako, da so se vračali in prestavljali kamne nazaj na pravo mesto."</p></blockquote> <p>Čeprav je noč čarovnic komercialni praznik, so v Porabju že prej verovali v čaralice, pojasnjuje Jelka Pšajd.</p> <blockquote><p>"Verjeli so, da imajo čarobno moč, posebno moč, da naredijo nekaj slabega človeku, predvsem sosedu, ali pa živalim ...  Verjeli so, da so čaralice jemale mleko, škodovale svinjam, najbolj pa so z zlim pogledom škodovale majhnim otrokom ... takega otroka je bilo treba odčarati. Zanimivo, tu govorimo o črni magiji, na drugi strani pa so obstajali tudi ženske in moški, ki so znali zdraviti."</p></blockquote> <h2><strong>Spletna državljanska pobuda</strong></h2> <p><a>Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur</a> je naslov državljanske pobude, s katero želijo narodne skupnosti spodbuditi Evropsko unijo k vlaganju v območja, na katerih živijo.</p> <p>Pobudniki predlagajo, da EU namenja posebno pozornost regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških. To zagotovo velja za avstrijsko Koroško, iz katere prihaja tudi <strong>Gabriel Hribar</strong>.</p> <p>V Evropi je kar 50 milijonov pripadnikov manjšin in ravno njim je namenjena ta pobuda, pravi.</p> <blockquote><p>"Mislim, da je to za koroške Slovence in druge slovenske manjšine odločilno. Gre za pobudo, da bi tudi Evropska unija več pozornosti namenila manjšinam. Zdaj namreč Evropska komisija temu nasprotje, češ da gre za vprašanja nacionalnih držav. Ta pobuda pa, nasprotno, skuša izboljšati razmere na področju manjšin. Vemo namreč, da vse države nimajo posluha za vprašanja manjšin, še posebno temu nasprotuje Francija."</p></blockquote> <p>Če bi pobuda uspela, bi se moral evropski parlament ukvarjati tudi z vprašanji narodnih skupnosti, poudarja Gabriel Hribar.</p> <blockquote><p>"Vemo, da sta za manjšine pomembni tudi pozitivna diskriminacija in predvsem podpora za hitrejši gospodarski razvoj teh območij, da bi se kohezijska sredstva bolj usmerjala v take regije."</p></blockquote> <p>Da bi pobudo obravnaval Evropski parlament, je treba zbrati več kot milijon izjav oziroma podpisov, poleg tega pa dobiti še zadostno število v vsaj sedmih državah. To pa ne bo lahko. Rok se izteče 7. novembra letos. Pobudo si lahko preberete tudi <a>tu</a>.</p></p> 174727846 RTVSLO – Prvi 3594 clean Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite! <p>Predsednik SGZ Benjamin Wakounig o gospodarskih posledicah zapiranja meja, ministrica Helena Jaklitsch o gradnji vzorčne kmetije v Prezidu, slovesno v Lovranu, drugačna Vražja noč v Androvcih</p><p><p>Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je 19. oktobra pozvala pristojne avstrijske oblasti, naj ne zaprejo meje s Slovenijo, saj bi to povzročilo velike gospodarske posledice. Blagovna menjava med državama znaša približno šest milijard na leto, iz Slovenije pa vsak dan odhaja v Avstrijo 23.000 delavcev. Hkrati je, opozarjajo pri zvezi, v Sloveniji več kot tisoč podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, od tega 760 s po večini avstrijskim kapitalom. Posledica tega je, da lastniki in zaposleni vsak dan obiskujejo svoja podjetja, veliko Avstrijcev pa je tudi dnevnih migrantov v Slovenijo.</p> <p>Poziv ni bil naključen, priznava predsednik Slovenske gospodarske zveze <strong>Benjamin Wakounig</strong>.</p> <blockquote><p>"Dobili smo namige, da bi lahko Avstrija uvedla določene ukrepe, in eden izmed njih je tudi možnost zaprtja meje. Takoj ko smo dobili te namige od avstrijske vlade, smo se temu uprli in začeli pogovore s predstavniki vlade, avstrijske gospodarske zbornice in večjimi podjetniki, ki so zelo odvisni od slovenske delovne sile."</p></blockquote> <p>Nekatera podjetja, predvsem v deželah Koroški in Štajerski, so namreč zelo odvisna od delavcev iz Slovenije, zato so se povezali in s skupnimi močmi jim je uspelo ohraniti odprte meje. Za zdaj. Toda, opozarja Benjamin Wakounig:</p> <blockquote><p>"Če se položaj ne bo izboljšal, ni izključeno, da ne bomo imeli popolnoma enakega režima kot spomladi."</p></blockquote> <h2><strong>Dela iz dneva v dan več</strong></h2> <p>Paritetni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ni zasedal že vse od aprila lani. V novi sestavi bi moral svoje delo nadaljevati avgusta 2019, vendar je država zadnje štiri člane imenovala šele na začetku oktobra letos. Če bo šlo vse po sreči, bo 20 novih članov paritetnega odbora sedlo za skupno mizo januarja 2021. Dela zanje je iz dneva v dan več, sta Špeli Lenardič pojasnila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.</p> <p>V 32 občinah, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bi morala biti manjšini zagotovljena pravica do izražanja v maternem jeziku v vseh javnih ustanovah, javni napisi in smerokazi pa dvojezični. V vseh poštnih poslovalnicah bi moral biti zaposlen slovensko govoreč uslužbenec, urniki avtobusnega in železniškega prometa bi morali biti napisani v dveh jezikih, v slovenščini bi moral redno pisati obvestila tudi koncesionar javnih storitev.</p> <p>Marsikje se na zakon še vedno pozablja, opozarja predsednica Slovensko kulturno-gospodarske zveze <strong>Ksenija Dobrila</strong>.</p> <blockquote><p>"Po preureditvi ronškega letališča so bile odstranjene stare table z napisi v slovenščini. Postavljene so bile nove, trijezične, toda slovenščine ni. V to smer je treba delovati, recimo. Na spletu je navzoča tudi slovenščina, na letališču pa ne."</p></blockquote> <p>Ksenija Dobrila si je kot predsednica zadnje sestave paritetnega odbora prizadevala za to, da pri rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti pomaga posebna mreža jezikoslovcev, ki so v pomoč javnim uradom.</p> <p>Nastal je Centralni urad v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki koordinira vse te storitve, vendar se bo financiranje 40 jezikoslovcev uradno končalo konec leta. Poznejše financiranje projekta mora odobriti prav paritetni odbor, zato bi lahko od januarja Slovenci v Italiji ostali brez te storitve.</p> <p>Odprta pa ostajajo še številna druga vprašanja, dodaja predsednik Sveta Slovenskih organizacij <strong>Walter Bandelj</strong>.</p> <blockquote><p>"Tukaj sta gotovo Narodni dom in sprememba lastništva, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih še nismo uredili. To je kar velik zalogaj, ki ga slovenska manjšina še ni dorekla."</p></blockquote> <h2><strong>Vzorčna kmetija v Gorskem kotarju</strong></h2> <p>Konec septembra sta tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisali aneks k projektu za postavitev vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Po vzoru Porabja naj bi tako slovenska skupnost v Prezidu dobila večnamenski narodnostni center, v katerem naj bi poleg kmetijske in turistične dejavnosti izvajali tudi kulturne in izobraževalne prireditve.</p> <p>Projekt, ki sta ga leta 2017 začela tedanja ministra Dejan Židan in Gorazd Žmavc, je s podpisom aneksa dobil dodaten zagon in predvsem denar, pojasnjuje ministrica <strong>Helena Jaklitsch.</strong></p> <blockquote><p>"Aneks smo podpisali, ker so načrti ambicioznejši, da bi center postal večji. Zgradbo, ki je bila sprva namenjena za kmetijo, je bilo treba porušiti, saj sanacija ni bila mogoča. Stroški so se povečali in s podpisom smo potrdili zavezo, da bomo storili vse za postavitev vzorčne kmetije, da bo Republika Slovenija storila vse, da tak center zaživi in prispeva k samozavesti Slovencev na oni strani meje."</p></blockquote> <p>Projekt so nadgradili, tako da ne bo samo kmetija, temveč razvojni in turistični center, v katerem se bo srečevala slovenska manjšina. Bo tudi kulturni center, ki bo omogočil povezovanje Slovencev v Gorskem kotarju s Slovenci na Babnem polju in širše v obmejnem pasu, in izobraževalno središče z različnimi delavnicami in usposabljanjem.</p> <blockquote><p>"Vse to z namenom krepitve gospodarskih znanj, turističnih kapacitet, vsega, kar skupnost potrebuje za samostojno in suvereno življenje."</p></blockquote> <p>Kmetijsko ministrstvo je za idejni projekt namenilo 32 tisoč evrov, v štirih letih pa jih, kot so nam sporočili, za celotno izvedbo načrtujejo 625 tisoč. Kakšna je razdelitev stroškov?</p> <blockquote><p>"Pol - pol; pol da kmetijsko ministrstvo, pol pa Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu."</p></blockquote> <p>Po zagotovilih ministrice je denar v proračunih za prihodnji dve leti zagotovljen. Tudi z uslužbenci, je prepričana, ne bo težav.</p> <h2><strong>Slovesno v Lovranu</strong></h2> <p>Slovensko kulturno društvo Snežnik iz Lovrana je 23. oktobra proslavilo 15-letnico delovanja. Eno izmed šestih društev v hrvaški Istri je dobilo ime po vrhu, ki ga lahko vidijo prav v tem obmorskem kraju. Že ob nastanku društva so posebno skrb namenili slovenščini in jo takoj začeli poučevati. To pa nikakor ni edina njihova dejavnost, so pojasnili Tjaši Lotrič.</p> <p>Leta 2002 je Hrvaška sprejela zakonodajo in omogočila oblikovanje manjšinskih svetov, pojasnjuje predsednik <strong>Vasja Simonić</strong>. V Lovranu je bilo takrat več kot 1,5 odstotka Slovencev, zato so imeli pravico oblikovati svet slovenske narodne manjšine občine Lovran. To je bilo leta 2004.</p> <blockquote><p>"Ko smo se dobili in začeli delati, smo ugotovili, da ni zanimanja za politično delovanje, temveč bolj za kulturno druženje, petje in druge dejavnosti."</p></blockquote> <p>Tako je nastalo društvo Snežnik in ob pomoči sosednjega Slovenskega doma Bazovica z Reke začelo pripravljati različne razstave in predavanja. Posebno pozornost so namenili slovenščini, saj so se ljudje hitro asimilirali, pravi Vasja Simonić.</p> <blockquote><p>"Jezik je podoben, še posebno dialekt, podobne so navade in ljudje se hitro asimilirajo. Začeli smo pouk slovenščine in predvajanje slovenskih filmov."</p></blockquote> <p>Na začetku je bilo veliko zanimanja za pouk slovenščine. Mladi so ga obiskovali zaradi želje po študiju v Ljubljani, pripravili pa so tudi pouk za starejše. V zadnjih letih je zanimanje nekoliko upadlo, tako da starejši obiskujejo pouk v sosednji Bazovici.</p> <p>Leta 2005 so začeli izdajati glasilo Liburnijska priloga, zelo uspešni so bili tudi pri organizaciji plesov, ki so se jih udeleževali mladi. Pripravljajo različne delavnice in so ponosni na svojo balinarsko skupino.</p> <p><strong>Marija Pokler Sanda</strong><strong>l</strong> je v Lovran prišla pred 55 leti po študiju v Ljubljani in Zagrebu, še danes pa jo domačini poznajo kot Marijo Slovenko. Na to je ponosna.</p> <blockquote><p>"Moj prispevek Sloveniji je tudi, da moji otroci govorijo slovensko, sicer v dialektu, ampak doma govorimo slovensko."</p></blockquote> <p>Več o dogajanju v slovenskem kulturnem društvu Snežnik v Lovranu v tokratni oddaji.</p> <h2><strong>Vražja noč nekoliko drugače</strong></h2> <p>Od leta 2014 so v Andovcih, najmanjši porabski vasi, oktobra vedno pripravili Vražjo noč. Nočni pohod, v okviru katerega so udeleženci spoznavali vraže in šege, ki tudi v Porabju počasi tonejo v pozabo, je letos zaradi znanih razlogov odpadel. Obujanju spominov so se zato posvetili v Slovenskem domu v Monoštru.</p> <p>Idejni oče Vražje noči <strong>Karel Holec</strong> je na srečanju Aranko Oreovec vprašal, ali sama verjame v like in prikazni, o katerih se je v Porabju v preteklosti veliko govorilo.</p> <blockquote><p>"Verjamem in ne verjamem. Verjamem v to, kar sem sama videla."</p></blockquote> <p><strong>Aranka Oreovec</strong> je pojasnila, da je kot otrok neko noč, ko je šla na stranišče, slišala v hiši čudne glasove. Njena mama si je zapisala uro in datum. Šele čez leto dni so izvedeli, da je na ta dan umrl stric, ki je živel v sosednji vasi, toda na drugi strani meje, za železno zaveso v Budincih.</p> <p>Med liki, ki jih vedno srečamo na Vražji noči, je tudi črnošolec ali, kot mu pravijo v Porabju, garaboncijaš. Karel Holec je povedal, da ga je nekoč, vsaj zdi se mu tako, srečal tudi sam, ko se je iz Števanovcev vračal domov v Andovce.</p> <p>Po besedah Jelke Pšajd, etnologinje iz Pomurskega muzeja, na Vražji noči obujajo šege in verovanja, ki jih poznamo tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Predvsem gre za strah pred mrtvimi.</p> <blockquote><p>"V preteklosti so se najbolj bali mrtvih, pokojnih duš, ki so se vračale. Bali so se jih, ker so verjeli, da s pokojnim niso razčistili odnosov pred njegovim odhodom. Zato so počeli marsikaj, da se pokojni ne bi vrnili. Strah pred mrtvimi je bil zelo pogost. V Prekmurju so merarji, predvidevam, da so tudi tu verjeli vanje; to so ljudje, ki so v življenju prenašali mejne kamne, da bi si povečali posestvo. To je bil v preteklosti velik greh in na drugem svetu so ga odslužili tako, da so se vračali in prestavljali kamne nazaj na pravo mesto."</p></blockquote> <p>Čeprav je noč čarovnic komercialni praznik, so v Porabju že prej verovali v čaralice, pojasnjuje Jelka Pšajd.</p> <blockquote><p>"Verjeli so, da imajo čarobno moč, posebno moč, da naredijo nekaj slabega človeku, predvsem sosedu, ali pa živalim ...  Verjeli so, da so čaralice jemale mleko, škodovale svinjam, najbolj pa so z zlim pogledom škodovale majhnim otrokom ... takega otroka je bilo treba odčarati. Zanimivo, tu govorimo o črni magiji, na drugi strani pa so obstajali tudi ženske in moški, ki so znali zdraviti."</p></blockquote> <h2><strong>Spletna državljanska pobuda</strong></h2> <p><a>Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur</a> je naslov državljanske pobude, s katero želijo narodne skupnosti spodbuditi Evropsko unijo k vlaganju v območja, na katerih živijo.</p> <p>Pobudniki predlagajo, da EU namenja posebno pozornost regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških. To zagotovo velja za avstrijsko Koroško, iz katere prihaja tudi <strong>Gabriel Hribar</strong>.</p> <p>V Evropi je kar 50 milijonov pripadnikov manjšin in ravno njim je namenjena ta pobuda, pravi.</p> <blockquote><p>"Mislim, da je to za koroške Slovence in druge slovenske manjšine odločilno. Gre za pobudo, da bi tudi Evropska unija več pozornosti namenila manjšinam. Zdaj namreč Evropska komisija temu nasprotje, češ da gre za vprašanja nacionalnih držav. Ta pobuda pa, nasprotno, skuša izboljšati razmere na področju manjšin. Vemo namreč, da vse države nimajo posluha za vprašanja manjšin, še posebno temu nasprotuje Francija."</p></blockquote> <p>Če bi pobuda uspela, bi se moral evropski parlament ukvarjati tudi z vprašanji narodnih skupnosti, poudarja Gabriel Hribar.</p> <blockquote><p>"Vemo, da sta za manjšine pomembni tudi pozitivna diskriminacija in predvsem podpora za hitrejši gospodarski razvoj teh območij, da bi se kohezijska sredstva bolj usmerjala v take regije."</p></blockquote> <p>Da bi pobudo obravnaval Evropski parlament, je treba zbrati več kot milijon izjav oziroma podpisov, poleg tega pa dobiti še zadostno število v vsaj sedmih državah. To pa ne bo lahko. Rok se izteče 7. novembra letos. Pobudo si lahko preberete tudi <a>tu</a>.</p></p> Mon, 26 Oct 2020 20:00:00 +0000 Meje naj ostanejo odprte Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite! <p>Novi volilni zakon in zajamčeno zastopstvo slovencev v Italiji, kršitve otrokovih pravic na Hrvaškem, življenje in trenutne razmere na Dunaju </p><p><p>Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji - Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar?</p> <p>Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah.</p> <p>Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku nadaljujejo delavnice v okviru projekta Ethos Land. Tokrat so rojakinje pripravljale polnjene testenine, vendar tudi idrijski žlikrofi niso manjkali.</p> <p>O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod pokroviteljstvom tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili hipnim razmeram? Prisluhnite!</p> <p>V prvem valu pandemije so se članice in člani pevskega zbora Slovenske iniciative Dunaj posneli in nastal je spodnji videoposnetek.</p> </p> 174726173 RTVSLO – Prvi 3585 clean Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite! <p>Novi volilni zakon in zajamčeno zastopstvo slovencev v Italiji, kršitve otrokovih pravic na Hrvaškem, življenje in trenutne razmere na Dunaju </p><p><p>Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji - Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar?</p> <p>Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah.</p> <p>Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku nadaljujejo delavnice v okviru projekta Ethos Land. Tokrat so rojakinje pripravljale polnjene testenine, vendar tudi idrijski žlikrofi niso manjkali.</p> <p>O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod pokroviteljstvom tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili hipnim razmeram? Prisluhnite!</p> <p>V prvem valu pandemije so se članice in člani pevskega zbora Slovenske iniciative Dunaj posneli in nastal je spodnji videoposnetek.</p> </p> Mon, 19 Oct 2020 19:00:00 +0000 Kako uspešna bo parlamentarna diplomacija Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite<p>Predsednika Alexander Van der Bellen in Borut Pahor prvič skupaj na slovesnosti v Celovcu, študenti z demonstracijami proti proslavljanju, denar za razvoj Porabja tudi iz Slovenije, pomorska tradicija na ogled v Trstu </p><p><p>Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Besede predsednika države Alexandra Van der Bellna  ki jih je izrekel tudi v slovenščini na slovesnosti v deželnem dvorcu, je bilo veliko presenečenje.</p> <blockquote><p></p> <p> </blockquote> <p>Opravičilo je bilo nepričakovano, za nekatere ganljivo. .</p> <blockquote><p>"Opravičilo me je zelo ganilo. Zdelo se mi je, da je nagovorilo tudi mene. Čeprav so dialog in sožitje v zadnjih letih vedno bolj v ospredju, realnost vsakdana ni vedno takšna. .. Ne morem reči, da je prišlo opravičilo prepozno, vsekakor pa na pravi dan. Zdaj lahko začnemo na nekih novih temeljih graditi skupno prihodnost.«</p> <p>novinarka Radia Agora Sara Pan</p> </blockquote> <p>Kot novinar in voditelj slovenskega sporeda ORF je dogajanje za 2. program avstrijske javne televizije spremljal Aleksander Tolmaier. Še pred opravičilom avstrijskega predsednika je pojasnil, da je prvič na prireditvi ob obletnici koroškega plebiscita.</p> <blockquote><p>»Ta obletnica se razlikuje od prejšnjih. V ospredju niso več povorke domovinskih organizacij, ki so se po več ur vile po Celovcu. Našli so dostojen način praznovanja. Ko pa preidemo na slovensko narodno skupnost, je vprašanje, ali je to zadosti ali premalo. Boljše je, kot je bilo v preteklosti, seveda pa lahko zavzame stališče, da je to še vedno premalo.«</p> <p>igralec, režiser in novinar Aleksander Tolmaier</p> </blockquote> <p>Seveda je še veliko priložnosti za izboljšanje, dodaja naš sogovornik, ki pogreša samoumevnost koroških Slovencev.</p> <blockquote><p>»Pogrešam vpetost v vsakdan, da je to samoumevno. Še vedno so potrebna opozorila, malo se zgodi kar tako. Mogoče pa bo v prihodnje, čez 10, 50, 100 let, drugače«</p></blockquote> <p>Tudi nasprotovanja slovenski navzočnosti še vedno obstajajo v določenih krogih, poudarja, toda manj, kot je bilo to v preteklosti. Med spodbudne premike uvršča tudi povečevanje prijav k dvojezičnemu pouku, ki ima lahko pozitivne dolgoročne posledice.</p> <blockquote><p>»Vedno manj je ljudi, ki zelo nasprotujejo slovenski prisotnosti in jeziku. So pa seveda pojavi, ki jih ne razumem. Ko visoki politiki desetletja nasprotujejo neki mali tablici v Žitari vasi, to je absolutno nedopustno. Takšni pojavi še vedno obstajajo. Morda jih je manj, so pa še vedno tu.«</p></blockquote> <p>V zadnjih tednih se zdi, da je koroška slovenska politika spet zelo razdeljena. To je verjetno povezano z veliko obletnico, ki je na dan vnovič privlekla določene nerešene teme, meni Aleksander Tolmaier, in opozarja na različne poglede političnih organizacij glede doseženega. Veliko je bilo narejenega, veliko pa še ne.</p> <blockquote><p>»Je pa jasno, kar govorimo že desetletja, ko se še nisem rodil, da bi bilo treba nastopati bolj zedinjeno. Glede tega drži, da smo se tu spet razšli, da gospodje ne znajo govoriti z enim jezikom. Ja, tako pač je.«</p></blockquote> <p>Na kulturnem področju, kjer je naš sogovornik zelo dejaven, je jasno, da je treba sodelovati. Ljudje tam dobro vedo in vemo, kaj je treba, in to nima velikega vpliva, pravi. To velja tako zanj kot za številne njegove kolege, ustvarjalce in ustvarjalke.</p> <blockquote><p>»Želimo narediti nekaj lepega, nekaj pozitivnega, nekaj kritičnega in to seveda tudi naredimo, ne glede na to, kaj govori politična centrala.«</p></blockquote> <p>Med pogovorom z Aleksandrom Tolmaierjem se v Dvorani grbov nadaljuje slovesnost ob 100. obletnici plebiscita. Na odru se menjavajo govorniki in govornice. Med njimi je tudi predsednik Zveze slovenskih organizacija Manuel Jug. Odločitev, da bo on osrednji govorec koroških Slovencev, je marsikoga zmotila.</p> <p>23-letni študent matematike in nemščine na celovški univerzi se je v svojem nagovoru zavzel za nadaljevanje dialoga v dosedanjih odborih.</p> <blockquote><p>»Ne trdim, da je danes vse v redu in rešeno. Še vedno imamo nekaj odprtih vprašanj. Prav te odprte teme, vključno z določili člena 7. ADP, pa moramo usklajevati v naših dveh najvažnejših gremijih; v sosvetu pri uradu zveznega kanclerja in v Forumu za dialog, in tako s konsenzom doseči ključne rešitve.«</p> <p>predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug</p> </blockquote> <p>Ko se je osrednja slovesnost v deželnem dvorcu končevala, so se na drugem koncu mesta v bližini železniške postaje že zbirali študenti s transparenti, da bi s pohodom izrazili svoje nasprotovanje praznovanju. Kluboma slovenskih študentov in študentk iz Celovca in z Dunaja so se pridružili še mladi avstrijski radikalni levičarji – radikal Linke. Na svojem pohodu proti središču mesta, mimo deželne vlade, se je skupina približno 70 mladih protestnikov ustavila ob nekaterih spominskih obeležjih, med drugim so simbolno preimenovali ulico 10. oktobra v partizansko ulico.</p> <blockquote><p>»Tu sem zato, ker se mi zdi pomembno, da se upremo temu sistemu. Avstrija je pred 100 leti obljubila pravice, zato smo tudi volili zanjo, vendar teh pravic še vedno niso uresničili. Delajo se, da je vse lepo, pripravijo praznovanje in skušajo z dvojezičnostjo privabiti več ljudi. Seveda ni tako dramatično, kot se je praznovalo v preteklosti, še vedno pa niso uresničili obljubljenih pravic.«</p> <p>študent Aleks</p> </blockquote> <p>Predsednika obeh držav Alexander Van der Bellen in Borut Pahor pa sta v okviru obeleževanja 100. obletnice plebiscita obiskala Slomškovo hišo, v kateri je celovška Mohorjeva organizirala prve dvojezične jasli. Direktor Karl Hren bil zadovoljen. Hišo so prevzeli 1. avgusta, 1. septembra pa odprli jasli in vrtec s tremi skupinami, sredi septembra je v hiši vrata odprl še dijaški dom. V Slomškovi hiši je tako zdaj 140 otrok in dijakov, za katere skrbi 19 zaposlenih. Tudi Karl Hren pa ni skrival zadovoljstva zaradi predsednikovega opravičila.</p> <p>Sam sicer ni bil žrtev diskriminacije, živ pa je spomin na občutke starih staršev, ki so se še v 80 letih prejšnjega stoletja bali prisluškovanja, če je pogovor nanesel na politične teme. In to več desetletij po koncu vojne, pravi direktor Mohorjeve.</p> <blockquote><p>»Ljudje so v desetletjih doživeli tak pritisk, tako raznarodovanje, da je opravičilo na mestu. Doživljam pa ga tudi čustveno, saj se spomnim naših ljudi.«</p></blockquote> <p>Razmere pa se spreminjajo in deželni glavar Peter Kaiser se že več let trudi v obeleževanje vključiti tudi koroške Slovence.</p> <blockquote><p>»Čas je toliko dozorel, da je bilateralno srečanja in nastop slovenskega predsednika možen, celo več, je koristen, ker ne gre več za praznovanje nemško govorečih proti slovensko govorečim ali pa Avstrije proti Sloveniji, temveč je to skupno spominjanje in preseganje posledic dogodka, ki nas je desetletja razdvajal. Mislim, da je to pravilna poteza in da da sožitju v deželi dodaten zagon.«</p> <p>dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve Celovec</p> </blockquote> <p>Daljšo reportažo s slovesnega obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita in spremljevalnega dogajanja v Celovcu, lahko slišite v oddaji.</p> <h2><strong>Za razvoj Porabja denar tudi iz Slovenije</strong></h2> <p>Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske, ki bo v šririh letih vanj vložila 2, 8 milijona evrov, sodelovala tudi Slovenija, zagotavlja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs.</p> <p>Kaj načrtujejo z denarjem matične države? Idej jim ne manjka. Radi bi spodbudili podjetništvo in kmetijstvo, pomagali drugim organizacijam, kulturo pa bi radi povezali s turizmom.</p> <blockquote><p>"Naša narodna skupnost bo uspešna, ko bo določene rezultate dosegla tudi na gospodarskem področju."</p> <p>predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs</p> </blockquote> <p>Pri tem ji bo v veliko pomoč tudi 2,8 milijona evrov, koliko jih bo v prihodnjih štirih letih dobila iz Slovenije.</p> <h2><strong>Morje - naše življenje</strong></h2> <p>Smele načrte imajo tudi pri Zvezi slovenskih kuturnih društev v Italiji, ki 75-letnico delovanja obeležuje z razstavo »Morje – naše življenje«. Gre za zbirko predmetov ribiške družine Caharije iz Nabrežine, ki predstavlja življenje Slovencev na tržaški obali; dobrih dvesto predmetov, od najmanjših šivank za šivanje mrež, do delov plovil in celo modela čupe, deblaka, ki so ga uporabljali slovenski ribiči.  Zbirka ima neprecenljivo vrednost, saj gre za osebne spomine.</p> <blockquote><p>"Moja stara babica, ko je nosila koše, mi smo jim rekli plenirji, s svitki na glavi, nosila je ribe in jih prodajala v Trstu in vse to mi je ostalo v spominu. Tudi ves ta trud, ki ga je vložila v to delo."</p> <p>Bogdan Petelin, član družine Caharija.</p> </blockquote> <p>V Zvezi slovenskih kulturnih društev in Etnografskem muzeju pa si želijo, da bi zbirka postala del novega pomorskega muzeja, ki ga načrtujejo v starem tržaškem pristanišču.</p></p> 174724636 RTVSLO – Prvi 3584 clean Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite<p>Predsednika Alexander Van der Bellen in Borut Pahor prvič skupaj na slovesnosti v Celovcu, študenti z demonstracijami proti proslavljanju, denar za razvoj Porabja tudi iz Slovenije, pomorska tradicija na ogled v Trstu </p><p><p>Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Besede predsednika države Alexandra Van der Bellna  ki jih je izrekel tudi v slovenščini na slovesnosti v deželnem dvorcu, je bilo veliko presenečenje.</p> <blockquote><p></p> <p> </blockquote> <p>Opravičilo je bilo nepričakovano, za nekatere ganljivo. .</p> <blockquote><p>"Opravičilo me je zelo ganilo. Zdelo se mi je, da je nagovorilo tudi mene. Čeprav so dialog in sožitje v zadnjih letih vedno bolj v ospredju, realnost vsakdana ni vedno takšna. .. Ne morem reči, da je prišlo opravičilo prepozno, vsekakor pa na pravi dan. Zdaj lahko začnemo na nekih novih temeljih graditi skupno prihodnost.«</p> <p>novinarka Radia Agora Sara Pan</p> </blockquote> <p>Kot novinar in voditelj slovenskega sporeda ORF je dogajanje za 2. program avstrijske javne televizije spremljal Aleksander Tolmaier. Še pred opravičilom avstrijskega predsednika je pojasnil, da je prvič na prireditvi ob obletnici koroškega plebiscita.</p> <blockquote><p>»Ta obletnica se razlikuje od prejšnjih. V ospredju niso več povorke domovinskih organizacij, ki so se po več ur vile po Celovcu. Našli so dostojen način praznovanja. Ko pa preidemo na slovensko narodno skupnost, je vprašanje, ali je to zadosti ali premalo. Boljše je, kot je bilo v preteklosti, seveda pa lahko zavzame stališče, da je to še vedno premalo.«</p> <p>igralec, režiser in novinar Aleksander Tolmaier</p> </blockquote> <p>Seveda je še veliko priložnosti za izboljšanje, dodaja naš sogovornik, ki pogreša samoumevnost koroških Slovencev.</p> <blockquote><p>»Pogrešam vpetost v vsakdan, da je to samoumevno. Še vedno so potrebna opozorila, malo se zgodi kar tako. Mogoče pa bo v prihodnje, čez 10, 50, 100 let, drugače«</p></blockquote> <p>Tudi nasprotovanja slovenski navzočnosti še vedno obstajajo v določenih krogih, poudarja, toda manj, kot je bilo to v preteklosti. Med spodbudne premike uvršča tudi povečevanje prijav k dvojezičnemu pouku, ki ima lahko pozitivne dolgoročne posledice.</p> <blockquote><p>»Vedno manj je ljudi, ki zelo nasprotujejo slovenski prisotnosti in jeziku. So pa seveda pojavi, ki jih ne razumem. Ko visoki politiki desetletja nasprotujejo neki mali tablici v Žitari vasi, to je absolutno nedopustno. Takšni pojavi še vedno obstajajo. Morda jih je manj, so pa še vedno tu.«</p></blockquote> <p>V zadnjih tednih se zdi, da je koroška slovenska politika spet zelo razdeljena. To je verjetno povezano z veliko obletnico, ki je na dan vnovič privlekla določene nerešene teme, meni Aleksander Tolmaier, in opozarja na različne poglede političnih organizacij glede doseženega. Veliko je bilo narejenega, veliko pa še ne.</p> <blockquote><p>»Je pa jasno, kar govorimo že desetletja, ko se še nisem rodil, da bi bilo treba nastopati bolj zedinjeno. Glede tega drži, da smo se tu spet razšli, da gospodje ne znajo govoriti z enim jezikom. Ja, tako pač je.«</p></blockquote> <p>Na kulturnem področju, kjer je naš sogovornik zelo dejaven, je jasno, da je treba sodelovati. Ljudje tam dobro vedo in vemo, kaj je treba, in to nima velikega vpliva, pravi. To velja tako zanj kot za številne njegove kolege, ustvarjalce in ustvarjalke.</p> <blockquote><p>»Želimo narediti nekaj lepega, nekaj pozitivnega, nekaj kritičnega in to seveda tudi naredimo, ne glede na to, kaj govori politična centrala.«</p></blockquote> <p>Med pogovorom z Aleksandrom Tolmaierjem se v Dvorani grbov nadaljuje slovesnost ob 100. obletnici plebiscita. Na odru se menjavajo govorniki in govornice. Med njimi je tudi predsednik Zveze slovenskih organizacija Manuel Jug. Odločitev, da bo on osrednji govorec koroških Slovencev, je marsikoga zmotila.</p> <p>23-letni študent matematike in nemščine na celovški univerzi se je v svojem nagovoru zavzel za nadaljevanje dialoga v dosedanjih odborih.</p> <blockquote><p>»Ne trdim, da je danes vse v redu in rešeno. Še vedno imamo nekaj odprtih vprašanj. Prav te odprte teme, vključno z določili člena 7. ADP, pa moramo usklajevati v naših dveh najvažnejših gremijih; v sosvetu pri uradu zveznega kanclerja in v Forumu za dialog, in tako s konsenzom doseči ključne rešitve.«</p> <p>predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug</p> </blockquote> <p>Ko se je osrednja slovesnost v deželnem dvorcu končevala, so se na drugem koncu mesta v bližini železniške postaje že zbirali študenti s transparenti, da bi s pohodom izrazili svoje nasprotovanje praznovanju. Kluboma slovenskih študentov in študentk iz Celovca in z Dunaja so se pridružili še mladi avstrijski radikalni levičarji – radikal Linke. Na svojem pohodu proti središču mesta, mimo deželne vlade, se je skupina približno 70 mladih protestnikov ustavila ob nekaterih spominskih obeležjih, med drugim so simbolno preimenovali ulico 10. oktobra v partizansko ulico.</p> <blockquote><p>»Tu sem zato, ker se mi zdi pomembno, da se upremo temu sistemu. Avstrija je pred 100 leti obljubila pravice, zato smo tudi volili zanjo, vendar teh pravic še vedno niso uresničili. Delajo se, da je vse lepo, pripravijo praznovanje in skušajo z dvojezičnostjo privabiti več ljudi. Seveda ni tako dramatično, kot se je praznovalo v preteklosti, še vedno pa niso uresničili obljubljenih pravic.«</p> <p>študent Aleks</p> </blockquote> <p>Predsednika obeh držav Alexander Van der Bellen in Borut Pahor pa sta v okviru obeleževanja 100. obletnice plebiscita obiskala Slomškovo hišo, v kateri je celovška Mohorjeva organizirala prve dvojezične jasli. Direktor Karl Hren bil zadovoljen. Hišo so prevzeli 1. avgusta, 1. septembra pa odprli jasli in vrtec s tremi skupinami, sredi septembra je v hiši vrata odprl še dijaški dom. V Slomškovi hiši je tako zdaj 140 otrok in dijakov, za katere skrbi 19 zaposlenih. Tudi Karl Hren pa ni skrival zadovoljstva zaradi predsednikovega opravičila.</p> <p>Sam sicer ni bil žrtev diskriminacije, živ pa je spomin na občutke starih staršev, ki so se še v 80 letih prejšnjega stoletja bali prisluškovanja, če je pogovor nanesel na politične teme. In to več desetletij po koncu vojne, pravi direktor Mohorjeve.</p> <blockquote><p>»Ljudje so v desetletjih doživeli tak pritisk, tako raznarodovanje, da je opravičilo na mestu. Doživljam pa ga tudi čustveno, saj se spomnim naših ljudi.«</p></blockquote> <p>Razmere pa se spreminjajo in deželni glavar Peter Kaiser se že več let trudi v obeleževanje vključiti tudi koroške Slovence.</p> <blockquote><p>»Čas je toliko dozorel, da je bilateralno srečanja in nastop slovenskega predsednika možen, celo več, je koristen, ker ne gre več za praznovanje nemško govorečih proti slovensko govorečim ali pa Avstrije proti Sloveniji, temveč je to skupno spominjanje in preseganje posledic dogodka, ki nas je desetletja razdvajal. Mislim, da je to pravilna poteza in da da sožitju v deželi dodaten zagon.«</p> <p>dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve Celovec</p> </blockquote> <p>Daljšo reportažo s slovesnega obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita in spremljevalnega dogajanja v Celovcu, lahko slišite v oddaji.</p> <h2><strong>Za razvoj Porabja denar tudi iz Slovenije</strong></h2> <p>Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske, ki bo v šririh letih vanj vložila 2, 8 milijona evrov, sodelovala tudi Slovenija, zagotavlja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs.</p> <p>Kaj načrtujejo z denarjem matične države? Idej jim ne manjka. Radi bi spodbudili podjetništvo in kmetijstvo, pomagali drugim organizacijam, kulturo pa bi radi povezali s turizmom.</p> <blockquote><p>"Naša narodna skupnost bo uspešna, ko bo določene rezultate dosegla tudi na gospodarskem področju."</p> <p>predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs</p> </blockquote> <p>Pri tem ji bo v veliko pomoč tudi 2,8 milijona evrov, koliko jih bo v prihodnjih štirih letih dobila iz Slovenije.</p> <h2><strong>Morje - naše življenje</strong></h2> <p>Smele načrte imajo tudi pri Zvezi slovenskih kuturnih društev v Italiji, ki 75-letnico delovanja obeležuje z razstavo »Morje – naše življenje«. Gre za zbirko predmetov ribiške družine Caharije iz Nabrežine, ki predstavlja življenje Slovencev na tržaški obali; dobrih dvesto predmetov, od najmanjših šivank za šivanje mrež, do delov plovil in celo modela čupe, deblaka, ki so ga uporabljali slovenski ribiči.  Zbirka ima neprecenljivo vrednost, saj gre za osebne spomine.</p> <blockquote><p>"Moja stara babica, ko je nosila koše, mi smo jim rekli plenirji, s svitki na glavi, nosila je ribe in jih prodajala v Trstu in vse to mi je ostalo v spominu. Tudi ves ta trud, ki ga je vložila v to delo."</p> <p>Bogdan Petelin, član družine Caharija.</p> </blockquote> <p>V Zvezi slovenskih kulturnih društev in Etnografskem muzeju pa si želijo, da bi zbirka postala del novega pomorskega muzeja, ki ga načrtujejo v starem tržaškem pristanišču.</p></p> Mon, 12 Oct 2020 19:00:00 +0000 Zgodovinsko opravičilo Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!<p>dr. Daniel Wutti, Milena Olip, Dominik Srienc in Tanja Prušnik o koroških Slovencih nekoč, danes in jutri</p><p><p>Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, zdajšnjih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s štirimi rojaki, ki so s svojim znanstvenim in kulturno-umetniškim delovanjem dejavno vpeti v koroško slovensko realnost.</p> <p><strong>Psiholog, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu na Inštitutu za večjezičnost in medkulturno izobraževanje, dr. Daniel Wutti</strong> med drugim proučuje spominsko kulturo in raziskuje prenos travm med generacijami koroških Slovencev. Je tudi soavtor zbornika Spominske kulture na obmejnem  območju, nastalega ob sodelovanju učiteljev z obeh strani meje in namenjenega preseganju izključujočih interpretacij zgodovinskih dogodkov.  Zbornik je dostopen tudi <a>tu</a>.</p> <p>Na 10. oktober in zaznamovanja obletnice plebiscita, tako kot vsi naši sogovorniki, nima lepih spominov, saj so bila vedno v znamenju proslavljanja zmage nemško govorečih nad Slovenci.</p> <blockquote><p>»To povezujem z nemškim praznikom enojezičnosti, željo po homogenizaciji avstrijske Koroške, v kateri kot Slovenec nisem videl svojega prostora. Počutil sem se ogroženega.«</p> <p>Dr. Daniel Wutti</p> </blockquote> <p>Spomin na pretekla praznovanja obletnice plebiscita mu še danes vzbuja nelagodje. Letošnji 10. oktober pa vidi kot priložnost, kot začetek nečesa novega. Vidne je več dvojezičnosti, več je sodelovanja in povezovanja, po Koroškem potuje dvojezična razstava in to so dobri znaki.</p> <blockquote><p>»Zanimivo bo, kakšno bo praznovanje leta 2021. Naj se dobre prakse ne končajo letos, temveč naj bo to le začetek. Potem bom sam ocenil, ali bom prihodnje leto tudi sam zahteval, naj se praznovanja prekinejo.«</p> <p>Dr. Daniel Wutti</p> </blockquote> <p><strong>Režiserka in učiteljica na dvojezični ljudski šoli Milena Olip</strong>, od junija letos predsednica KPD Planina iz Sel, s svojimi filmi sodeluje na različnih mednarodnih festivalih, v tekmovalnem sporedu letošnjega Festivala slovenskega filma pa bo prikazan njen kratki film Mogoče najdem tolažbo v iskanju. Leta 2018 je v dokumentarnem filmu Sine legibus − po poteh 1976 predstavila upor zoper preštevanje pripadnikov koroških Slovencev in drugih manjšin v Avstriji.</p> <p>Razmere so se izboljšale, vendar je to, kar se je dogajalo v 100 letih, povzročilo nepopravljivo škodo. Res je, da se število prijav k dvojezičnemu pouku še povečuje.</p> <blockquote><p>»Otroke prijavlja vse več staršev, ki imajo skoraj gotovo slovenske korenine, vendar jezika niso predali naprej. To breme, da si opustil materni jezik, je veliko breme in to breme nosi s sabo veliko Korošcev in Korošic. Zato mogoče tudi prijavljajo svoje otroke. Zavedati pa se moramo, da to nikoli ne bodo postali slovensko čuteči ljudje. To so ljudje, ki se s pozitivnim odnosom učijo tujega jezika.«</p> <p>Milena Olip</p> </blockquote> <p><strong>Pesnik in prevajalec Dominik Srienc</strong> je predavatelj na celovški Univerzi in na Inštitutu Roberta Musila med drugim odgovoren za arhive koroških slovenskih literatov. Kritičen je tako glede hipnih razmer na avstrijskem Koroškem kot do samega zaznamovanja 100. obletnice plebiscita.</p> <p>Če je bila preteklost zaznamovana s totalno asimilacijo in diskriminacijo, se razmere res lahko le izboljšujejo.</p> <blockquote><p>»Če primerjamo zadnja dva deželna glavarja, lahko zdajšnji razmere samo izboljša. Še vedno pa se slovenščina ne razume kot obogatitev. Morda le v gospodarstvu, v smislu več jezikov znaš … toda Celovec je še vedno enojezičen, kar je pred kratkim dejala županja, in v 2020 še vedno razpravljamo, da je nemški jezik deželni jezik in to piše tudi v deželni ustavi. Ja, nekaj je v zraku.«</p> <p>Dominik Srienc</p> </blockquote> <p><strong>Arhitektka in umetnica Tanja Prušnik</strong> je lani postala prva predsednica Künstlerhausa – Društva avstrijskih likovnih umetnikov, najstarejšega društva umetnikov v Avstriji, katerega začetki segajo v sredino 19. stoletja. S svojimi likovnimi deli in umetniškimi instalacijami sodeluje tudi na avstrijskem Koroškem in med drugim neguje tradicijo svojega deda Karla Prušnika - Gašperja.</p> <p>V okviru CarinthiJA 2020 je na mostu čez Dravo od Labota do Suhe postavila 18 dvometrskih tabel z odlomki iz dedovega dela Gamsi na plazu.</p> <p>Slovenski jezik je, pravi, zanjo zelo pomemben, zato ga tudi pri svojem delu vedno postavlja v ospredje.</p> <blockquote><p>»Počutim se kot zavedna koroška Slovenka in to živim tudi na Dunaju. Verjetno bi tako živela tudi drugod, ker je to globoko v mojem bistvu.«</p> <p>Tanja Prušnik</p> </blockquote> <p>Ponosna je, da bodo 21. novembra v Künstlerhausu odprli prvi dvojezični projekt v okviru sosedskega dialoga Avstrija Slovenija.</p> <blockquote><p>»Mislim, da je priložnost za spremembe tu. To pa lahko dosežemo le s pozitivnostjo. Z agresivnostjo nam ne bo uspelo doseči sprememb. Pomembno pa je, da vztrajamo, da bodo društva dobila podporo, ki jim pripada, da lahko naše družbeno življenje poteka nemoteno, da se izobražujemo v slovenskem jeziku od vrtca naprej, da imamo kulturne in športne prireditve. Treba je vztrajati pri tem, po moje, lahko zelo ognjevito, vendar v konstruktivnem dialogu.«</p> <p>Tanja Prušnik</p> </blockquote> <p>Kako naši sogovorniki doživljajo koroško slovensko realnost, kako si predstavljajo življenje čez 10 let?</p> <p>Prisluhnite!</p></p> 174722769 RTVSLO – Prvi 3589 clean Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!<p>dr. Daniel Wutti, Milena Olip, Dominik Srienc in Tanja Prušnik o koroških Slovencih nekoč, danes in jutri</p><p><p>Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, zdajšnjih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s štirimi rojaki, ki so s svojim znanstvenim in kulturno-umetniškim delovanjem dejavno vpeti v koroško slovensko realnost.</p> <p><strong>Psiholog, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu na Inštitutu za večjezičnost in medkulturno izobraževanje, dr. Daniel Wutti</strong> med drugim proučuje spominsko kulturo in raziskuje prenos travm med generacijami koroških Slovencev. Je tudi soavtor zbornika Spominske kulture na obmejnem  območju, nastalega ob sodelovanju učiteljev z obeh strani meje in namenjenega preseganju izključujočih interpretacij zgodovinskih dogodkov.  Zbornik je dostopen tudi <a>tu</a>.</p> <p>Na 10. oktober in zaznamovanja obletnice plebiscita, tako kot vsi naši sogovorniki, nima lepih spominov, saj so bila vedno v znamenju proslavljanja zmage nemško govorečih nad Slovenci.</p> <blockquote><p>»To povezujem z nemškim praznikom enojezičnosti, željo po homogenizaciji avstrijske Koroške, v kateri kot Slovenec nisem videl svojega prostora. Počutil sem se ogroženega.«</p> <p>Dr. Daniel Wutti</p> </blockquote> <p>Spomin na pretekla praznovanja obletnice plebiscita mu še danes vzbuja nelagodje. Letošnji 10. oktober pa vidi kot priložnost, kot začetek nečesa novega. Vidne je več dvojezičnosti, več je sodelovanja in povezovanja, po Koroškem potuje dvojezična razstava in to so dobri znaki.</p> <blockquote><p>»Zanimivo bo, kakšno bo praznovanje leta 2021. Naj se dobre prakse ne končajo letos, temveč naj bo to le začetek. Potem bom sam ocenil, ali bom prihodnje leto tudi sam zahteval, naj se praznovanja prekinejo.«</p> <p>Dr. Daniel Wutti</p> </blockquote> <p><strong>Režiserka in učiteljica na dvojezični ljudski šoli Milena Olip</strong>, od junija letos predsednica KPD Planina iz Sel, s svojimi filmi sodeluje na različnih mednarodnih festivalih, v tekmovalnem sporedu letošnjega Festivala slovenskega filma pa bo prikazan njen kratki film Mogoče najdem tolažbo v iskanju. Leta 2018 je v dokumentarnem filmu Sine legibus − po poteh 1976 predstavila upor zoper preštevanje pripadnikov koroških Slovencev in drugih manjšin v Avstriji.</p> <p>Razmere so se izboljšale, vendar je to, kar se je dogajalo v 100 letih, povzročilo nepopravljivo škodo. Res je, da se število prijav k dvojezičnemu pouku še povečuje.</p> <blockquote><p>»Otroke prijavlja vse več staršev, ki imajo skoraj gotovo slovenske korenine, vendar jezika niso predali naprej. To breme, da si opustil materni jezik, je veliko breme in to breme nosi s sabo veliko Korošcev in Korošic. Zato mogoče tudi prijavljajo svoje otroke. Zavedati pa se moramo, da to nikoli ne bodo postali slovensko čuteči ljudje. To so ljudje, ki se s pozitivnim odnosom učijo tujega jezika.«</p> <p>Milena Olip</p> </blockquote> <p><strong>Pesnik in prevajalec Dominik Srienc</strong> je predavatelj na celovški Univerzi in na Inštitutu Roberta Musila med drugim odgovoren za arhive koroških slovenskih literatov. Kritičen je tako glede hipnih razmer na avstrijskem Koroškem kot do samega zaznamovanja 100. obletnice plebiscita.</p> <p>Če je bila preteklost zaznamovana s totalno asimilacijo in diskriminacijo, se razmere res lahko le izboljšujejo.</p> <blockquote><p>»Če primerjamo zadnja dva deželna glavarja, lahko zdajšnji razmere samo izboljša. Še vedno pa se slovenščina ne razume kot obogatitev. Morda le v gospodarstvu, v smislu več jezikov znaš … toda Celovec je še vedno enojezičen, kar je pred kratkim dejala županja, in v 2020 še vedno razpravljamo, da je nemški jezik deželni jezik in to piše tudi v deželni ustavi. Ja, nekaj je v zraku.«</p> <p>Dominik Srienc</p> </blockquote> <p><strong>Arhitektka in umetnica Tanja Prušnik</strong> je lani postala prva predsednica Künstlerhausa – Društva avstrijskih likovnih umetnikov, najstarejšega društva umetnikov v Avstriji, katerega začetki segajo v sredino 19. stoletja. S svojimi likovnimi deli in umetniškimi instalacijami sodeluje tudi na avstrijskem Koroškem in med drugim neguje tradicijo svojega deda Karla Prušnika - Gašperja.</p> <p>V okviru CarinthiJA 2020 je na mostu čez Dravo od Labota do Suhe postavila 18 dvometrskih tabel z odlomki iz dedovega dela Gamsi na plazu.</p> <p>Slovenski jezik je, pravi, zanjo zelo pomemben, zato ga tudi pri svojem delu vedno postavlja v ospredje.</p> <blockquote><p>»Počutim se kot zavedna koroška Slovenka in to živim tudi na Dunaju. Verjetno bi tako živela tudi drugod, ker je to globoko v mojem bistvu.«</p> <p>Tanja Prušnik</p> </blockquote> <p>Ponosna je, da bodo 21. novembra v Künstlerhausu odprli prvi dvojezični projekt v okviru sosedskega dialoga Avstrija Slovenija.</p> <blockquote><p>»Mislim, da je priložnost za spremembe tu. To pa lahko dosežemo le s pozitivnostjo. Z agresivnostjo nam ne bo uspelo doseči sprememb. Pomembno pa je, da vztrajamo, da bodo društva dobila podporo, ki jim pripada, da lahko naše družbeno življenje poteka nemoteno, da se izobražujemo v slovenskem jeziku od vrtca naprej, da imamo kulturne in športne prireditve. Treba je vztrajati pri tem, po moje, lahko zelo ognjevito, vendar v konstruktivnem dialogu.«</p> <p>Tanja Prušnik</p> </blockquote> <p>Kako naši sogovorniki doživljajo koroško slovensko realnost, kako si predstavljajo življenje čez 10 let?</p> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 05 Oct 2020 13:37:03 +0000 Za drugačno prihodnost 70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite! 174721126 RTVSLO – Prvi 3587 clean 70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite! Mon, 28 Sep 2020 19:00:00 +0000 Večplastnost spomina in v prihodnost usmerjena praznovanja Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!<p>Koroški slovenski študenti proti proslavljanju 100. obletnice plebiscita, negotova prihodnost predstavnika Slovencev iz FJK v Rimu, slovenska društva v Istri pred novimi izzivi, spominski zid v Števanovcih</p><p><p>‘Naše vse je upor/100 Jahre nicht zu ferien’ so slovenske študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja naslovili brošuro oziroma zbornik, izdan v okviru njihovih akcij 10 do 10., s katerimi nasprotujejo deželnemu praznovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Naslov so povzeli po pesmi znanega koroškega slovenskega pesnika Andreja Kokota Upor, v kateri ta pravi: ‘moje vse je upor.’</p> <blockquote><p>»Za nas je pomembno, da pokažemo, da diskriminacija na avstrijskem Koroškem še vedno obstaja, saj se vsi delajo, da je ni. To je prvo. Drugo, hoteli smo še enkrat zapisati, kakšno je stanje slovenske manjšine na Koroškem danes in da je za tem stoletje, ki je privedlo do razmer, kakršne so.«</p></blockquote> <p>Tako o namenu zbornika pripoveduje <strong>Lena Kolter</strong> iz koroškega Kluba slovenskih študentov.</p> <p>V zborniku so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji in žalitvah slovensko govorečih na avstrijskem Koroškem. Od težav z obrazci v slovenskem jeziku na uradih, žalitvah ob obisku zdravnika, do fizičnih napadov. Presenetilo jo je, pravi, da se je na njihov poziv s svojimi zgodbami javilo toliko ljudi.</p> <blockquote><p>»Dejansko to pokaže, kako je diskriminacija prisotna dandanes, ob tem pa se je v času, ko je zbornik nastajal, zgodilo še kar nekaj stvari, ki jih ne bi pričakovali.«</p></blockquote> <p><strong>Aljaža Pestotnika</strong> iz graškega Kluba slovenskih študentov je presenetilo, da se napadi dogajajo na enak način kot nekoč:</p> <blockquote><p>»Še vedno koroškimi Slovenkam in Slovencem govorijo, pojdite nazaj čez Ljubelj, čeprav so tukaj že več kot tisoč let. In da se to dogaja še zdaj, na začetku 21. stoletja, sto let po plebiscita, to me preseneča.«</p></blockquote> <p>Nasilja, ki sta ga doživljala v otroštvu in dijaških letih, se dobro spominjata tudi <strong>Nikolaj Grilc</strong> in <strong>Matej Wakounig</strong>, zdaj aktivna člana diaspore koroških Slovencev na Dunaju.</p> <blockquote><p>»Vsaka vožnja domov z avtobusom je bila v travmatična, v znamenju panike, zato nisi hotel govoriti slovensko. Tega se spominjam. Imam pa srečo, da zdaj živim na Dunaju in se zaradi oddaljenosti spominjam tudi lepih časov.”</p></blockquote> <p>Pripoveduje Nikolaj Grilc, glasbenik in gledališki ustvarjalec, ki je skupaj z Matejem Wakounigom ustanovil skupino Roy de Roy.</p> <blockquote><p>»Skozi desetletja so se razmere izboljšale in odnosi niso več tako brutalni, kot so bili. Manj je tudi ljudi, ki še govorijo slovensko. Veliko se jih je asimiliralo, mnogi pa niti ne vedo, da na Koroškem živi slovenske govoreča manjšina.«</p></blockquote> <p>Kot še ugotavlja Matej Wakounig, so se koroške oblasti zganile in  dvojezičnost postaja v zadnjih letih nekoliko bolj sprejemljiva. Tudi zavedanje ljudi, da imajo slovenske prednike se povečuje.</p> <blockquote><p>»Upam, da se bo to nadaljevalo, želel pa bi si, da bi se razmere hitreje spreminjale.«</p></blockquote> <p>Študente, ki nasprotujejo praznovanju obletnice plebiscita, pa razume, saj so v preteklosti te prireditve uporabljali ravno za napade na koroške Slovence:</p> <blockquote><p>»Praznovanja so bila sistematična diskriminacija, sistematično izključevanje. Za vse, kar je bila na avstrijskem Koroškem narobe, je plačala manjšina.  Strinjam se, da ob našem doživljanju 10. oktobra v 100 letih ni razlogov za praznovanje. Imamo pa možnost, da temu datumu damo novo simboliko in se soočimo s krivico, ki smo jo doživeli v 100 letih.«</p> <p>&nbsp;</p> </blockquote> <p>Slovenski študenti iz Celovca, Gradca in z Dunaja za 10. napovedujejo demonstracije.</p> <h2><strong>Volilna reforma zapira Slovencem vrata v Rim</strong></h2> <p>V Italiji so 20. in 21.9. volili novo vodstvo v sedmih deželah, državljani pa so izrazili tudi svoje stališče glede zmanjšanja števila parlamentarcev in senatorjev iz 945 na 600. Politični predstavniki Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini so prepričani, da se jim s krčenjem števila izvoljenih predstavnikov zapirajo vrata v Rim. Zato so volivce pozivali, naj se na referendumu izrečejo proti ustavni spremembi.</p> <p>Deželo Furlanijo - Julijsko krajino v Rimu danes zastopa 13 poslancev in 7 senatorjev, po spremenjeni zakonodaji pa bodo tam le še 8 poslancev in 4 senatorji. Ker je izvolitev Slovenca že vsa leta odvisna od politične volje levosredinskih strank, je težko pričakovati, da bodo v prihodnje katero od svojih izvoljenih mest odstopili manjšini.</p> <p><strong>Peter Močnik</strong> iz stranke Slovenska skupnost v pogovoru s Špelo Lenardič opozarja na določila zaščitnega zakona, po katerem bi morali Slovenci imeli olajšano zastopstvo.</p> <blockquote><p>»Volilni zakon v tem trenutku ne predvideva ničesar. V kratkem na obzorju ni bistvenih sprememb, zato Slovenci izgubimo tisto mesto, ki ga od leta 1963 stalno zaseda naš predstavnik.«</p></blockquote> <p>Krčenje števila parlamentarcev naj bi zmanjšalo stroške, poudarjajo avtorji nove zakonodaje iz Gibanja petih zvezd, nekdanji senator <strong>Stojan Spetič</strong> pa je prepričan, da oblast z referendumom zgolj preusmerja pozornost državljanov.</p> <blockquote><p>»V bistvu je kasta, ki je na oblasti, sklenila, da vrže ljudstvu kost za glodanje. Ljudje so nezadovoljni zaradi nezaposlenosti, zaradi korona krize, zato ker država ne funkcionira. Treba je bilo najti dežurnega krivca in tokrat je to parlament. Se pravi ne vlada, ne birokracija, ampak zastopniki ljudstva.«</p></blockquote> <p>Težave niso v številu poslancev in senatorjev, temveč v organizaciji dela in preobilici že sprejetih zakonov.</p> <blockquote><p>»Treba je reorganizirat delo in zagotoviti pravilno zastopstvo, kajti spremembe volilne zakonodaje so prišle do take točke, da ljudje ne čutijo več, da so zastopani.«</p></blockquote> <p>Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini ostaja ključna sprememba volilnega zakona. Senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong>, ki je v nasprotju s svojo Demokratsko stranko glasovala proti krčenju števila parlamentarcev, svoje moči še naprej usmerja v ustrezno spremembo volilnega zakona, ki bi Slovencem omogočila izvolitev v Rim.</p> <blockquote><p>»Razmišljam z ustavnimi izvedenci, kako bomo lahko znotraj veljavne zakonodaje pripravili in predstavili dopolnilo, ki bi nam dalo kar največjo garancijo.«</p></blockquote> <p>Pri tem se opirajo prav na zaščitni zakon, ki določa, da mora biti manjšini izvolitev svojega predstavnika olajšana, računajo pa tudi na pomoč slovenske diplomacije.</p> <h2><strong>Slovenci v Istri gredo naprej</strong></h2> <p>v Labinu se 25.9., kljub spremenjenim razmeram, začenjajo tradicionalni Dnevi slovenske kulture v Istri. Prireditve so namreč za tam živeče rojake zelo pomembne, še posebej zato, ker so bile zaradi pandemije Covida 19 spomladi številne odpovedane.</p> <p>Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja <strong>Maja Tatković Biklić</strong> je prepričana, da druge možnosti nimajo:</p> <blockquote><p>»Če se ustavimo, če so se odpovemo prireditvam, se lahko kaj hitro zgodi, da društvo zamre. Ljudje so prestrašeni in če z dejavnostmi ne nadaljujemo, ne bo dobro. Kot društvo, ki bo naslednje leto praznovalo 20-letnico delovanja, moramo skrbeti za kontinuiteto.«</p></blockquote> <p>Da je pandemija ustavila društveno življenje, opozarja tudi predsednica SKD Ajda iz Umaga <strong>Danica Bojković</strong>. Edino, kar jim je uspelo zagotoviti, je dopolnili pouk slovenskega jezika v društvu in na osnovni šoli. Zanimanje za dopolnili pouk je bilo veliko, zaradi »protikoronskih« ukrepov pa so lahko sprejeli omejeno število učencev. V začetni skupini jih je 8, v nadaljevalni pa 9. Podobno je tudi v Pulju.</p> <p>Pouk slovenščine kot izbirni predmet v okviru hrvaškega šolskega sistema (model C) letos poteka le na srednji šoli za uporabne umetnosti, v gimnaziji pa nič več, saj ni učiteljice, pojasnjuje Maja Tatković Biklić.</p> <blockquote><p>»Učenje jezika po modelu C financira hrvaško ministrstvo za izobraževanje, učitelj pa mora imeti hrvaško državljanstvo. Težava pa je, da študij slovenskega jezika na Hrvaškem ne obstaja, razen v Zagrebu v okviru južnoslovanskih jezikov.«</p></blockquote> <p>Slovenščino po modelu C v osnovnih šolah v Umagu in Buzetu ter v srednji šoli v Pulju poučuje <strong>Darja Čubrić</strong>. Spremenjene razmere in poučevanje jezika na daljavo dolgoročno ne bo prineslo želenih rezultatov, je prepričana.</p> <p>Skupine so zelo raznolike, učenci različnih razredov se ne smejo družiti, zato jih je treba, če pouk ne poteka na prostem, še dodatno razdeliti. Pouk slovenščine kot izbirni predmet je običajno zadnja ura na urniku, tako da so učenci že utrujeni, za učenje prek spleta pa je treba učence še dodatno motivirati. Spomladanske izkušnje niso bile dobre, opozarja:</p> <blockquote><p>»Po dveh tednih je bil drastičen upad. Ni zanimanja. Od učencev dobiš minimalne odgovore, če sploh kaj dobiš. Ker je to izbirni predmet, je pač vedno na koncu tudi pri zanimanju učencev zanj. Popolna ustavitev, lockdown, je nesmiselna. Z učenci moraš imeti neposreden stik vsaj vsaka dva tedna.«</p></blockquote> <p>Življenje pa gre naprej tudi slovenskih kulturnih društvih v Istri, kjer se začenjajo zdaj že tradicionalni Dnevi slovenske kulture. Letos bodo seveda prilagojeni razmeram in zaščitnim ukrepom.</p> <p>&nbsp;</p> <h2><strong>Spominski zid prispodoba za porabske Slovence</strong></h2> <p>Na pobudo predsednika Državne slovenske samouprave Karla Holca so v Števanovcih postavili spominski zid, na katerem so zapuščeni nagrobniki s tamkajšnjega pokopališča.</p> <p>Slavnostno odkritje spominskega zidu se je začelo z mašo, ki jo je vodil sombotelski škof Janos Szekely. Zbrane pa je nagovoril tudi v slovenskem jeziku.</p> <p>Če želiš vedeti, kako nek narod spoštuje svoje prednike in svojo preteklost, poglej njegova pokopališča, je <strong>Karel Holec</strong> v nagovoru zbranim citiral madžarskega politika Istvana Szechenyija in pred pozabo rešene nagrobnike povezal s porabskimi rojaki:</p> <blockquote><p>»12 kamnov, 12 človeških življenje, ki jih na žalost nikoli ne bomo mogli spoznati.  Zapuščene nagrobnike, obnovljene in postavljene na zid, smo obranili pred propadom. Naj bo tako tudi z nami, porabskimi Slovenci.  Obnavljajmo se, gradimo, postavimo nove temelje in zidove. Samo tako bomo lahko preživeli in obstali kot Slovenci, porabski Slovenci.«</p></blockquote> <p>Domači cerkveni zbor, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, pa je v okviru maše, ki je potekala tudi v slovenskem jeziku, proslavil 10-letnico svojega delovanja. Pobudo za njegov nastanek je dal porabski župnik Ferenc Merkli, ko se je števanovska župnija pripravljala na prenos maše na Radioteleviziji Slovenija. Prisluhnite reportaži Silve Eöry!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174719493 RTVSLO – Prvi 3579 clean Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!<p>Koroški slovenski študenti proti proslavljanju 100. obletnice plebiscita, negotova prihodnost predstavnika Slovencev iz FJK v Rimu, slovenska društva v Istri pred novimi izzivi, spominski zid v Števanovcih</p><p><p>‘Naše vse je upor/100 Jahre nicht zu ferien’ so slovenske študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja naslovili brošuro oziroma zbornik, izdan v okviru njihovih akcij 10 do 10., s katerimi nasprotujejo deželnemu praznovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Naslov so povzeli po pesmi znanega koroškega slovenskega pesnika Andreja Kokota Upor, v kateri ta pravi: ‘moje vse je upor.’</p> <blockquote><p>»Za nas je pomembno, da pokažemo, da diskriminacija na avstrijskem Koroškem še vedno obstaja, saj se vsi delajo, da je ni. To je prvo. Drugo, hoteli smo še enkrat zapisati, kakšno je stanje slovenske manjšine na Koroškem danes in da je za tem stoletje, ki je privedlo do razmer, kakršne so.«</p></blockquote> <p>Tako o namenu zbornika pripoveduje <strong>Lena Kolter</strong> iz koroškega Kluba slovenskih študentov.</p> <p>V zborniku so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji in žalitvah slovensko govorečih na avstrijskem Koroškem. Od težav z obrazci v slovenskem jeziku na uradih, žalitvah ob obisku zdravnika, do fizičnih napadov. Presenetilo jo je, pravi, da se je na njihov poziv s svojimi zgodbami javilo toliko ljudi.</p> <blockquote><p>»Dejansko to pokaže, kako je diskriminacija prisotna dandanes, ob tem pa se je v času, ko je zbornik nastajal, zgodilo še kar nekaj stvari, ki jih ne bi pričakovali.«</p></blockquote> <p><strong>Aljaža Pestotnika</strong> iz graškega Kluba slovenskih študentov je presenetilo, da se napadi dogajajo na enak način kot nekoč:</p> <blockquote><p>»Še vedno koroškimi Slovenkam in Slovencem govorijo, pojdite nazaj čez Ljubelj, čeprav so tukaj že več kot tisoč let. In da se to dogaja še zdaj, na začetku 21. stoletja, sto let po plebiscita, to me preseneča.«</p></blockquote> <p>Nasilja, ki sta ga doživljala v otroštvu in dijaških letih, se dobro spominjata tudi <strong>Nikolaj Grilc</strong> in <strong>Matej Wakounig</strong>, zdaj aktivna člana diaspore koroških Slovencev na Dunaju.</p> <blockquote><p>»Vsaka vožnja domov z avtobusom je bila v travmatična, v znamenju panike, zato nisi hotel govoriti slovensko. Tega se spominjam. Imam pa srečo, da zdaj živim na Dunaju in se zaradi oddaljenosti spominjam tudi lepih časov.”</p></blockquote> <p>Pripoveduje Nikolaj Grilc, glasbenik in gledališki ustvarjalec, ki je skupaj z Matejem Wakounigom ustanovil skupino Roy de Roy.</p> <blockquote><p>»Skozi desetletja so se razmere izboljšale in odnosi niso več tako brutalni, kot so bili. Manj je tudi ljudi, ki še govorijo slovensko. Veliko se jih je asimiliralo, mnogi pa niti ne vedo, da na Koroškem živi slovenske govoreča manjšina.«</p></blockquote> <p>Kot še ugotavlja Matej Wakounig, so se koroške oblasti zganile in  dvojezičnost postaja v zadnjih letih nekoliko bolj sprejemljiva. Tudi zavedanje ljudi, da imajo slovenske prednike se povečuje.</p> <blockquote><p>»Upam, da se bo to nadaljevalo, želel pa bi si, da bi se razmere hitreje spreminjale.«</p></blockquote> <p>Študente, ki nasprotujejo praznovanju obletnice plebiscita, pa razume, saj so v preteklosti te prireditve uporabljali ravno za napade na koroške Slovence:</p> <blockquote><p>»Praznovanja so bila sistematična diskriminacija, sistematično izključevanje. Za vse, kar je bila na avstrijskem Koroškem narobe, je plačala manjšina.  Strinjam se, da ob našem doživljanju 10. oktobra v 100 letih ni razlogov za praznovanje. Imamo pa možnost, da temu datumu damo novo simboliko in se soočimo s krivico, ki smo jo doživeli v 100 letih.«</p> <p>&nbsp;</p> </blockquote> <p>Slovenski študenti iz Celovca, Gradca in z Dunaja za 10. napovedujejo demonstracije.</p> <h2><strong>Volilna reforma zapira Slovencem vrata v Rim</strong></h2> <p>V Italiji so 20. in 21.9. volili novo vodstvo v sedmih deželah, državljani pa so izrazili tudi svoje stališče glede zmanjšanja števila parlamentarcev in senatorjev iz 945 na 600. Politični predstavniki Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini so prepričani, da se jim s krčenjem števila izvoljenih predstavnikov zapirajo vrata v Rim. Zato so volivce pozivali, naj se na referendumu izrečejo proti ustavni spremembi.</p> <p>Deželo Furlanijo - Julijsko krajino v Rimu danes zastopa 13 poslancev in 7 senatorjev, po spremenjeni zakonodaji pa bodo tam le še 8 poslancev in 4 senatorji. Ker je izvolitev Slovenca že vsa leta odvisna od politične volje levosredinskih strank, je težko pričakovati, da bodo v prihodnje katero od svojih izvoljenih mest odstopili manjšini.</p> <p><strong>Peter Močnik</strong> iz stranke Slovenska skupnost v pogovoru s Špelo Lenardič opozarja na določila zaščitnega zakona, po katerem bi morali Slovenci imeli olajšano zastopstvo.</p> <blockquote><p>»Volilni zakon v tem trenutku ne predvideva ničesar. V kratkem na obzorju ni bistvenih sprememb, zato Slovenci izgubimo tisto mesto, ki ga od leta 1963 stalno zaseda naš predstavnik.«</p></blockquote> <p>Krčenje števila parlamentarcev naj bi zmanjšalo stroške, poudarjajo avtorji nove zakonodaje iz Gibanja petih zvezd, nekdanji senator <strong>Stojan Spetič</strong> pa je prepričan, da oblast z referendumom zgolj preusmerja pozornost državljanov.</p> <blockquote><p>»V bistvu je kasta, ki je na oblasti, sklenila, da vrže ljudstvu kost za glodanje. Ljudje so nezadovoljni zaradi nezaposlenosti, zaradi korona krize, zato ker država ne funkcionira. Treba je bilo najti dežurnega krivca in tokrat je to parlament. Se pravi ne vlada, ne birokracija, ampak zastopniki ljudstva.«</p></blockquote> <p>Težave niso v številu poslancev in senatorjev, temveč v organizaciji dela in preobilici že sprejetih zakonov.</p> <blockquote><p>»Treba je reorganizirat delo in zagotoviti pravilno zastopstvo, kajti spremembe volilne zakonodaje so prišle do take točke, da ljudje ne čutijo več, da so zastopani.«</p></blockquote> <p>Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini ostaja ključna sprememba volilnega zakona. Senatorka <strong>Tatjana Rojc</strong>, ki je v nasprotju s svojo Demokratsko stranko glasovala proti krčenju števila parlamentarcev, svoje moči še naprej usmerja v ustrezno spremembo volilnega zakona, ki bi Slovencem omogočila izvolitev v Rim.</p> <blockquote><p>»Razmišljam z ustavnimi izvedenci, kako bomo lahko znotraj veljavne zakonodaje pripravili in predstavili dopolnilo, ki bi nam dalo kar največjo garancijo.«</p></blockquote> <p>Pri tem se opirajo prav na zaščitni zakon, ki določa, da mora biti manjšini izvolitev svojega predstavnika olajšana, računajo pa tudi na pomoč slovenske diplomacije.</p> <h2><strong>Slovenci v Istri gredo naprej</strong></h2> <p>v Labinu se 25.9., kljub spremenjenim razmeram, začenjajo tradicionalni Dnevi slovenske kulture v Istri. Prireditve so namreč za tam živeče rojake zelo pomembne, še posebej zato, ker so bile zaradi pandemije Covida 19 spomladi številne odpovedane.</p> <p>Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja <strong>Maja Tatković Biklić</strong> je prepričana, da druge možnosti nimajo:</p> <blockquote><p>»Če se ustavimo, če so se odpovemo prireditvam, se lahko kaj hitro zgodi, da društvo zamre. Ljudje so prestrašeni in če z dejavnostmi ne nadaljujemo, ne bo dobro. Kot društvo, ki bo naslednje leto praznovalo 20-letnico delovanja, moramo skrbeti za kontinuiteto.«</p></blockquote> <p>Da je pandemija ustavila društveno življenje, opozarja tudi predsednica SKD Ajda iz Umaga <strong>Danica Bojković</strong>. Edino, kar jim je uspelo zagotoviti, je dopolnili pouk slovenskega jezika v društvu in na osnovni šoli. Zanimanje za dopolnili pouk je bilo veliko, zaradi »protikoronskih« ukrepov pa so lahko sprejeli omejeno število učencev. V začetni skupini jih je 8, v nadaljevalni pa 9. Podobno je tudi v Pulju.</p> <p>Pouk slovenščine kot izbirni predmet v okviru hrvaškega šolskega sistema (model C) letos poteka le na srednji šoli za uporabne umetnosti, v gimnaziji pa nič več, saj ni učiteljice, pojasnjuje Maja Tatković Biklić.</p> <blockquote><p>»Učenje jezika po modelu C financira hrvaško ministrstvo za izobraževanje, učitelj pa mora imeti hrvaško državljanstvo. Težava pa je, da študij slovenskega jezika na Hrvaškem ne obstaja, razen v Zagrebu v okviru južnoslovanskih jezikov.«</p></blockquote> <p>Slovenščino po modelu C v osnovnih šolah v Umagu in Buzetu ter v srednji šoli v Pulju poučuje <strong>Darja Čubrić</strong>. Spremenjene razmere in poučevanje jezika na daljavo dolgoročno ne bo prineslo želenih rezultatov, je prepričana.</p> <p>Skupine so zelo raznolike, učenci različnih razredov se ne smejo družiti, zato jih je treba, če pouk ne poteka na prostem, še dodatno razdeliti. Pouk slovenščine kot izbirni predmet je običajno zadnja ura na urniku, tako da so učenci že utrujeni, za učenje prek spleta pa je treba učence še dodatno motivirati. Spomladanske izkušnje niso bile dobre, opozarja:</p> <blockquote><p>»Po dveh tednih je bil drastičen upad. Ni zanimanja. Od učencev dobiš minimalne odgovore, če sploh kaj dobiš. Ker je to izbirni predmet, je pač vedno na koncu tudi pri zanimanju učencev zanj. Popolna ustavitev, lockdown, je nesmiselna. Z učenci moraš imeti neposreden stik vsaj vsaka dva tedna.«</p></blockquote> <p>Življenje pa gre naprej tudi slovenskih kulturnih društvih v Istri, kjer se začenjajo zdaj že tradicionalni Dnevi slovenske kulture. Letos bodo seveda prilagojeni razmeram in zaščitnim ukrepom.</p> <p>&nbsp;</p> <h2><strong>Spominski zid prispodoba za porabske Slovence</strong></h2> <p>Na pobudo predsednika Državne slovenske samouprave Karla Holca so v Števanovcih postavili spominski zid, na katerem so zapuščeni nagrobniki s tamkajšnjega pokopališča.</p> <p>Slavnostno odkritje spominskega zidu se je začelo z mašo, ki jo je vodil sombotelski škof Janos Szekely. Zbrane pa je nagovoril tudi v slovenskem jeziku.</p> <p>Če želiš vedeti, kako nek narod spoštuje svoje prednike in svojo preteklost, poglej njegova pokopališča, je <strong>Karel Holec</strong> v nagovoru zbranim citiral madžarskega politika Istvana Szechenyija in pred pozabo rešene nagrobnike povezal s porabskimi rojaki:</p> <blockquote><p>»12 kamnov, 12 človeških življenje, ki jih na žalost nikoli ne bomo mogli spoznati.  Zapuščene nagrobnike, obnovljene in postavljene na zid, smo obranili pred propadom. Naj bo tako tudi z nami, porabskimi Slovenci.  Obnavljajmo se, gradimo, postavimo nove temelje in zidove. Samo tako bomo lahko preživeli in obstali kot Slovenci, porabski Slovenci.«</p></blockquote> <p>Domači cerkveni zbor, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, pa je v okviru maše, ki je potekala tudi v slovenskem jeziku, proslavil 10-letnico svojega delovanja. Pobudo za njegov nastanek je dal porabski župnik Ferenc Merkli, ko se je števanovska župnija pripravljala na prenos maše na Radioteleviziji Slovenija. Prisluhnite reportaži Silve Eöry!</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 21 Sep 2020 19:00:00 +0000 Naše vse je upor Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite! <p>Od štiribarvnega semaforja do nantančno določene razdalje med šolskimi klopmi, maske ponekod obvezne drugod ne, zaprte meje onemogočajo delo na družinskih posestvih</p><p><p>Tako kot drugod so se tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se je pouk začel danes, 14. septembra, prilagodili "korona" realnosti. V novo šolsko leto vstopajo dobro pripravljeni, je prepričana vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri izobraževalni direkciji <strong>Sabina Sandrieser</strong>. Način pouka bo odvisen od semaforja:</p> <blockquote><p>»Čez poletje smo imeli veliko priprav. Naredili smo analizo pouka na daljavo, ki je potekal spomladi, kaj je bilo dobro, kaj manj posrečeno, in na tej osnovi smo pripravili organizacijsko in pedagoško podlago ter izdali navodila za učitelje in šole, da se lahko orientirajo.«</p></blockquote> <p>V navodilih je tudi semafor, ki velja za vse avstrijske šole, s štirimi lučmi, zeleno, rumeno, oranžno in rdečo. Vsaka barva ima jasna pravila, kako naj poteka pouk na šolah.</p> <blockquote><p>»Naša največja želja je, da ostanemo v zelenem, da lahko poteka pouk kolikor toliko normalno, da lahko učitelji delajo dobro in nadoknadijo to, kar je morda umanjkalo spomladi zaradi pouka na daljavo.«</p></blockquote> <p>Na Madžarskem se je pouk začel 1. septembra. Takrat je na gornjeseniško dvojezično osnovno šolo prišlo 59 učencev, med njimi 8 prvošolčkov. Začetka novega šolskega leta, pravi ravnateljica <strong>Ildiko Dončec Treibe</strong>r, so bili veseli učenci in učitelji, saj so bili zadnjič skupaj v šoli 13. marca.</p> <blockquote><p>»Da bi se novo šolsko leto začelo tako kot se je končalo lansko, na daljavo, ni bilo sprejemljivo.«</p></blockquote> <p>Pouk poteka ob poostrenih zaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom. Dobili so navodila pristojnih, vsaka šola pa lahko sama sprejme še dodatne ukrepe, pravi ravnateljica. Na šoli vsem učencem ob vstopu merijo temperaturo in razkužijo roke, ohranjajo distanco, pogosteje čistijo prostore, maske pa niso obvezne, saj imajo malo učencev in veliko prostora:</p> <blockquote><p>»Šolska vrata se bodo zaprla le, če bo na šoli kdo okužen. Da bi zaprli vse šole, do tega pa, upamo, ne bo prišlo.«</p></blockquote> <p>Učiteljica-asistentka <strong>Valentina Novak</strong> ob začetku novega šolskega leta ugotavlja, da se otroci v šolo vračajo prestrašeni. Prepričana pa je tudi, da se bodo kmalu spet navadili šolskega vsakdana. Pri spodbujanju k učenju slovenskega jezika bo v pomoč tudi nova učilnica, ki so jo opremili učencem prijazno, z udobnimi sedeži in privlačnimi šolskimi pripomočki.</p> <p>Poseben je tudi dolg porisan hodnik, ki vodi k učilnici. Pri tem je pomagala učiteljica z OŠ Kuzma Ingrid Pojbič. Veliko sta se pogovarjali in iskali rešitve, kaj bi bilo smotrno narisati, da bi bilo privlačno za oči, hkrati bi bile risbe poučne, pravi Valentina Novak:</p> <blockquote><p>»Kar nekaj truda smo vložili, da smo našli zamisli, ki bi lahko nagovarjale posameznega učenca.«</p></blockquote> <p>V Furlaniji - Julijski krajini z novim šolskim letom uradno začenjajo v sredo, 16. septembra, a se je pouk v nekaterih šolah začel že danes. Za šolske klopi so po skoraj polletnem premoru ponovno sedli tudi učenci šol s slovenskim učnim jezikom. Tudi letos jih je okoli 4500. Osip sicer opažajo predvsem v vrtcih, a so se letos bolj kot z vpisi ukvarjali s pravili, ki jih morajo upoštevati za omejitev širjenja korona virusa. Do metra natančno so izmerili prav vsako učilnico, pove <strong>Sonja Klanjšček</strong>, ravnateljica Večstopenjske šole v Doberdobu.</p> <p>Ko bodo učenci sedeli vsak za svojo mizo, na varni razdalji drug od drugega in učitelja, bodo vsi lahko sneli maske, sicer pa je ta obvezna. Tako kot redno razkuževanje rok in ohranjanje razdalje ob prihodu ter odhodu iz šole, na hodnikih in dvoriščih. Vse je bilo treba dobro premisliti, poudarja ravnateljica:</p> <blockquote><p>»Tukaj na naši prvostopenjski srednji šoli bomo uporabili tudi protipožarne stopnice za prvo nadstropje, tako, da skušamo, kar se da, gnečo preprečiti.«</p></blockquote> <p>Šole s slovenskim učnim jezikom so na nek način v prednosti, saj v večini primerov niso tako številčne kot so italijanske. Kljub manjšim oddelkom in podružnicam, pa šolski dnevni, predvsem pa odmori, ne bodo več več to kar so bili.</p> <blockquote><p>»Otroci, še najbolj najmanjši bodo težko razumeli, da se ne smejo pretesno družit. Prve tedne pouka bomo zato namenili prav temu, da bomo skupaj z njimi ozaveščali ta pravila, jih pisali na skupne plakate in se jih potem skušali kar se da držati.«</p></blockquote> <p>Šole s slovenskim učnim jezikom obiskuje vse več otrok iz mešanih ali italijansko govorečih družin. Zanje je sledenje pouku zaradi pomanjkanja stika s slovenskim jezikom še težje, opozarja ravnateljica dijaškega doma v Gorici <strong>Kristina Knez</strong>.</p> <blockquote><p>»Mislim, da je bila to za naše otroke še dodatna težava ker poleg vseh posledic, ki so bile takoj opazne tudi ko so se vrnili v naš dom - da so otroci bili tudi malo anksiozni, eni tudi agresivni po tem večmesečnem obdobju, ki so ga preživeli doma. Za nas še pomembnejši je primanjkljaj slovenskega jezikovnega okolja.«</p></blockquote> <p>Ukrepi za zajezitev širjenja okužb z novim korona virusom vplivajo tudi na čezmejno delovanje. Vodja etnološke zbirke Palčava šiša <strong>Marko Smole</strong> je te dni opozoril na težave, ki jih zaprta slovensko - hrvaška meja povzroča prebivalcem v Gorskem kotarju. V pismu ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleni Jaklitsch opozarja, da se vse od osamosvojitve obeh držav težave stopnjujejo, čeprav je območje doline reke Čabranke preživelo le po zaslugi čezmejnega sodelovanja.</p> <p>Vstop Hrvaške v EU teh ovir ni zmanjšal, zaradi migrantov so na meji zrasle visoke ograje z bodečo žico, ugotavlja naš sogovornik:</p> <blockquote><p>"Tudi to ograjo bi se dalo premostiti, če bi politiki, ljudje predvsem v občinskih vrhovih razumeli, da je razvoj tega območja možen zgolj s sodelovanjem."</p></blockquote> <p>Na terenu opaža, da ni zanimanja za čezmejne projekte ne na hrvaški ne na slovenski strani. Zdi se, pravi, kot da občine laže najdejo rešitve znotraj svoje države, kjer za svoje težave krivijo zaprte meje.</p> <blockquote><p>"Samo od prebivalcev in lokalnih iniciativ je odvisno, ali  bo ta meja kdaj odprta. Da mora biti odprta, nas uči zgodovina, saj so vsi ti kraji prosperirali le takrat, ko so bili povezani."</p></blockquote> <p>Negotove razmere pri prehajanju zaprte meje težave le še povečujejo in ljudje se s tega obmejnega območja izseljujejo. Probleme imajo tudi z urejanjem družinskih posestev, do katerih lastniki ne morejo.</p> <p>Ker so avgusta epidemiološke razmere na Hrvaškem preprečile skupno predstavitev knjige Pilok Bojana Pajniča, so jo 12. septembra predstavili še na slovenski strani, v občini Osilnica. Gre za prvo knjigo v pleško-osilniških govorih, ki so jo objavili po zaslugu čezmejnega sodelovanja več prostovoljk in prostovoljcev prav v času "korona" zapor.</p> <p>Govori ob zgornji Kolpi in Čabranki so od leta 2015 vpisani v register nesnovne dediščine tako Slovenije kot  Hrvaške, za kar so se domačini z obeh strani meje in Marko Smole trudili vse od leta 2010.</p> <p>Več o knjigi in težavah zaradi zaprte meje v oddaji. Prisluhnite!</p></p> 174717901 RTVSLO – Prvi 3583 clean Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite! <p>Od štiribarvnega semaforja do nantančno določene razdalje med šolskimi klopmi, maske ponekod obvezne drugod ne, zaprte meje onemogočajo delo na družinskih posestvih</p><p><p>Tako kot drugod so se tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se je pouk začel danes, 14. septembra, prilagodili "korona" realnosti. V novo šolsko leto vstopajo dobro pripravljeni, je prepričana vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri izobraževalni direkciji <strong>Sabina Sandrieser</strong>. Način pouka bo odvisen od semaforja:</p> <blockquote><p>»Čez poletje smo imeli veliko priprav. Naredili smo analizo pouka na daljavo, ki je potekal spomladi, kaj je bilo dobro, kaj manj posrečeno, in na tej osnovi smo pripravili organizacijsko in pedagoško podlago ter izdali navodila za učitelje in šole, da se lahko orientirajo.«</p></blockquote> <p>V navodilih je tudi semafor, ki velja za vse avstrijske šole, s štirimi lučmi, zeleno, rumeno, oranžno in rdečo. Vsaka barva ima jasna pravila, kako naj poteka pouk na šolah.</p> <blockquote><p>»Naša največja želja je, da ostanemo v zelenem, da lahko poteka pouk kolikor toliko normalno, da lahko učitelji delajo dobro in nadoknadijo to, kar je morda umanjkalo spomladi zaradi pouka na daljavo.«</p></blockquote> <p>Na Madžarskem se je pouk začel 1. septembra. Takrat je na gornjeseniško dvojezično osnovno šolo prišlo 59 učencev, med njimi 8 prvošolčkov. Začetka novega šolskega leta, pravi ravnateljica <strong>Ildiko Dončec Treibe</strong>r, so bili veseli učenci in učitelji, saj so bili zadnjič skupaj v šoli 13. marca.</p> <blockquote><p>»Da bi se novo šolsko leto začelo tako kot se je končalo lansko, na daljavo, ni bilo sprejemljivo.«</p></blockquote> <p>Pouk poteka ob poostrenih zaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom. Dobili so navodila pristojnih, vsaka šola pa lahko sama sprejme še dodatne ukrepe, pravi ravnateljica. Na šoli vsem učencem ob vstopu merijo temperaturo in razkužijo roke, ohranjajo distanco, pogosteje čistijo prostore, maske pa niso obvezne, saj imajo malo učencev in veliko prostora:</p> <blockquote><p>»Šolska vrata se bodo zaprla le, če bo na šoli kdo okužen. Da bi zaprli vse šole, do tega pa, upamo, ne bo prišlo.«</p></blockquote> <p>Učiteljica-asistentka <strong>Valentina Novak</strong> ob začetku novega šolskega leta ugotavlja, da se otroci v šolo vračajo prestrašeni. Prepričana pa je tudi, da se bodo kmalu spet navadili šolskega vsakdana. Pri spodbujanju k učenju slovenskega jezika bo v pomoč tudi nova učilnica, ki so jo opremili učencem prijazno, z udobnimi sedeži in privlačnimi šolskimi pripomočki.</p> <p>Poseben je tudi dolg porisan hodnik, ki vodi k učilnici. Pri tem je pomagala učiteljica z OŠ Kuzma Ingrid Pojbič. Veliko sta se pogovarjali in iskali rešitve, kaj bi bilo smotrno narisati, da bi bilo privlačno za oči, hkrati bi bile risbe poučne, pravi Valentina Novak:</p> <blockquote><p>»Kar nekaj truda smo vložili, da smo našli zamisli, ki bi lahko nagovarjale posameznega učenca.«</p></blockquote> <p>V Furlaniji - Julijski krajini z novim šolskim letom uradno začenjajo v sredo, 16. septembra, a se je pouk v nekaterih šolah začel že danes. Za šolske klopi so po skoraj polletnem premoru ponovno sedli tudi učenci šol s slovenskim učnim jezikom. Tudi letos jih je okoli 4500. Osip sicer opažajo predvsem v vrtcih, a so se letos bolj kot z vpisi ukvarjali s pravili, ki jih morajo upoštevati za omejitev širjenja korona virusa. Do metra natančno so izmerili prav vsako učilnico, pove <strong>Sonja Klanjšček</strong>, ravnateljica Večstopenjske šole v Doberdobu.</p> <p>Ko bodo učenci sedeli vsak za svojo mizo, na varni razdalji drug od drugega in učitelja, bodo vsi lahko sneli maske, sicer pa je ta obvezna. Tako kot redno razkuževanje rok in ohranjanje razdalje ob prihodu ter odhodu iz šole, na hodnikih in dvoriščih. Vse je bilo treba dobro premisliti, poudarja ravnateljica:</p> <blockquote><p>»Tukaj na naši prvostopenjski srednji šoli bomo uporabili tudi protipožarne stopnice za prvo nadstropje, tako, da skušamo, kar se da, gnečo preprečiti.«</p></blockquote> <p>Šole s slovenskim učnim jezikom so na nek način v prednosti, saj v večini primerov niso tako številčne kot so italijanske. Kljub manjšim oddelkom in podružnicam, pa šolski dnevni, predvsem pa odmori, ne bodo več več to kar so bili.</p> <blockquote><p>»Otroci, še najbolj najmanjši bodo težko razumeli, da se ne smejo pretesno družit. Prve tedne pouka bomo zato namenili prav temu, da bomo skupaj z njimi ozaveščali ta pravila, jih pisali na skupne plakate in se jih potem skušali kar se da držati.«</p></blockquote> <p>Šole s slovenskim učnim jezikom obiskuje vse več otrok iz mešanih ali italijansko govorečih družin. Zanje je sledenje pouku zaradi pomanjkanja stika s slovenskim jezikom še težje, opozarja ravnateljica dijaškega doma v Gorici <strong>Kristina Knez</strong>.</p> <blockquote><p>»Mislim, da je bila to za naše otroke še dodatna težava ker poleg vseh posledic, ki so bile takoj opazne tudi ko so se vrnili v naš dom - da so otroci bili tudi malo anksiozni, eni tudi agresivni po tem večmesečnem obdobju, ki so ga preživeli doma. Za nas še pomembnejši je primanjkljaj slovenskega jezikovnega okolja.«</p></blockquote> <p>Ukrepi za zajezitev širjenja okužb z novim korona virusom vplivajo tudi na čezmejno delovanje. Vodja etnološke zbirke Palčava šiša <strong>Marko Smole</strong> je te dni opozoril na težave, ki jih zaprta slovensko - hrvaška meja povzroča prebivalcem v Gorskem kotarju. V pismu ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleni Jaklitsch opozarja, da se vse od osamosvojitve obeh držav težave stopnjujejo, čeprav je območje doline reke Čabranke preživelo le po zaslugi čezmejnega sodelovanja.</p> <p>Vstop Hrvaške v EU teh ovir ni zmanjšal, zaradi migrantov so na meji zrasle visoke ograje z bodečo žico, ugotavlja naš sogovornik:</p> <blockquote><p>"Tudi to ograjo bi se dalo premostiti, če bi politiki, ljudje predvsem v občinskih vrhovih razumeli, da je razvoj tega območja možen zgolj s sodelovanjem."</p></blockquote> <p>Na terenu opaža, da ni zanimanja za čezmejne projekte ne na hrvaški ne na slovenski strani. Zdi se, pravi, kot da občine laže najdejo rešitve znotraj svoje države, kjer za svoje težave krivijo zaprte meje.</p> <blockquote><p>"Samo od prebivalcev in lokalnih iniciativ je odvisno, ali  bo ta meja kdaj odprta. Da mora biti odprta, nas uči zgodovina, saj so vsi ti kraji prosperirali le takrat, ko so bili povezani."</p></blockquote> <p>Negotove razmere pri prehajanju zaprte meje težave le še povečujejo in ljudje se s tega obmejnega območja izseljujejo. Probleme imajo tudi z urejanjem družinskih posestev, do katerih lastniki ne morejo.</p> <p>Ker so avgusta epidemiološke razmere na Hrvaškem preprečile skupno predstavitev knjige Pilok Bojana Pajniča, so jo 12. septembra predstavili še na slovenski strani, v občini Osilnica. Gre za prvo knjigo v pleško-osilniških govorih, ki so jo objavili po zaslugu čezmejnega sodelovanja več prostovoljk in prostovoljcev prav v času "korona" zapor.</p> <p>Govori ob zgornji Kolpi in Čabranki so od leta 2015 vpisani v register nesnovne dediščine tako Slovenije kot  Hrvaške, za kar so se domačini z obeh strani meje in Marko Smole trudili vse od leta 2010.</p> <p>Več o knjigi in težavah zaradi zaprte meje v oddaji. Prisluhnite!</p></p> Mon, 14 Sep 2020 19:00:00 +0000 Nova šolska (in druga) realnost Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost. <p>Kaj pa njihova rehabilitacija? Dr. Danijel Grafenauer o manjšinah pred 100 leti, srečanje zborov v Pavlovi hiši in pouk slovenščine v sosednjih državah v spremenjenih razmerah</p><p><p>Bazoviški junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim v teh dneh poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Na osrednji slovesnosti v Bazovici je kljub pandemiji koronavirusa ob epidemoloških ukrepih spomin na prve antifašiste v Evropi počastilo več sto ljudi ter vidni politični predstavniki iz obeh strani meje.</p> <p>Tragična usoda prvih antifašistov v Evropi nas danes povezuje, je v pozdravnem nagovoru poudarila Marija Bidovec, nečakinja Ferda Bidovca.</p> <blockquote><p>"Če smo danes zbrani na tem mestu, nas nekaj vačnega očitno združuje. Pri tem bi rada poudarila, da imate tisti, ki niste sorodniki, večje zasluge. Mi, ki smo prek očetov in mater imeli lik Ferda in drugih, mi nismo mogli pozabiti."</p></blockquote> <p>Potem ko sta se njihovem spominu 13. julija poklonila predsednika Italije in Slovenije in jih tako vsaj simbolno tudi politično rehabilitirala, se zdi, da je dozorel čas tudi za pravno rehabilitacijo četverice, ki uradno še vedno velja za teroriste. V to je prepričan tudi slavnostni govornik odvetnik Peter Močnik.</p> <blockquote><p>"Edina pravno možna pot je izničenje sodbe na predlog vojaških oblasti. Za to je pristojno vojaško sodišče in kasacijsko sodišče mora sodbo izničiti. Tako kot je bilo pri 2. tržaškem procesu bi morali narediti še za prvega."</p></blockquote> <p>Štirje bazoviški junaki so bili člani tajne organizacije Borba, ki je delovala zgolj 3 leta. Zgodovinsko ozadje njenega nastanka in življenjske zgodbe mladih upornikov pa lahko odslej spoznamo v knjigi, ki jo je ob 90-letnici  izdalo Založništvo tržaškega tiska. Številne dokumente, pričevanja in spomine je v slikovit priročnik spisal zgodovinar in predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor.</p> <p>Niz dogodkov v okviru obeleževanja 90-letnice usmrtitve četverice antifašistov se je začel 1. septembra, na dan ko se je pred 9 desetletji začel 1. bazoviški proces. V petek 4. septembra so se s krajšo slovesnostjo junakom poklonili v pred sedežem Univerze v Ljubljani, kjer je spominska plošča od leta 1931, ter v Kranju, kjer so prvim žrtvam fašizma spomenik postavili že leta 1930. Zbrane je tam nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor.<a> Vse govore na prireditvah si lahko preberete na spletni strani Primorskega dnevnika. </a></p> <p>Obeleževanje bo  sklenila predstava Slovenskega stalnega gledališča z naslovom Bidovec - Tomažič. Zgodba o tovarištvu na presečišču obletnic prvega in drugega tržaškega procesa, ki je delo mlade igralke in režiserke Patricije Jurinčič Finžgar, bo krstno izvedena 13. septembra v Bazovici.</p> <h2><strong>Koroški plebiscit in narodne skupnosti</strong></h2> <p>Vse bliže je tudi 10 oktober, ko bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem v času odločanja in kakšne so bile posledice, povezanes s statusom manjšin.  Po prvi svetovni vojni je namreč  okoli 400.000 Slovencev ostalo zunaj meja novonastale južnoslovanske države, ki pa je na svojem severnem in vzhodnem delu dobila tudi nemško in madžarsko manjšino.</p> <blockquote><p>"Koroški Slovenci so bili pred 1. svetovno vojno narodna skupnost, ki bi lahko ob drugačnem političnem razpletu odigrala vidnejšo vlogo v deželi, kot se je to zgodilo pozneje s postavljanjem meja, plebiscitom in poplebiscitnem dogajanju z, lahko bi rekli, načrtno germanizacijo."</p></blockquote> <p>Kako pa je bilo s statusom nemške in madžarske manjšine v Kraljevini SHS? Več o tem v tokratni oddaji.</p> <h2><strong>Srečanje zborov v Potrni</strong></h2> <p>Slovenci na avstrijskem Štajerskem so v Pavlovi hiši v Potrni 5.9. 2020 vendarle pripravili srečanje zborov, ki so ga sicer načrtovali že za junij, pa jim je izvedbo preprečila pandemija. Domačemu Pavlovem zboru so se pridružili mešani pevski zbor upokojencev iz Beltincev in ljudski ansambel glasbene šole Bad Radkersburg<i> -</i> Radkersburger Festtagsmusi.</p> <h2><strong>Meje se vnovič zapirajo</strong></h2> <p>S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. Dodatne težave in nekaj negotovosti jim je povzročilo zaprtje meje s Slovenijo in otežen neposereden dostop. Po pozivih so konec tedna odprli tudi mejni prehod Verica - Čepinci, prek katerga bodo lahko rojaki vstopali v Slovenijo vsak dan med 6.00 in 18.00 uro.</p> <h2><strong>Kreativnosti in inovativnosti ne manjka </strong></h2> <p>O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti se pogovarjamo s sekretarjem z ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, postavila na glavo njihov tradicionalni program dela, ki je predvsem podpora zamejskemu šolstvu. Kljub temu so razmeram prilagojeno, s predavanjem prek slovenskega programa Raia, izpeljali 55. seminar za učitelje na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji.  Hkrati pa je pandemija pri učiteljih, ki so se srečali tudi s poukom na daljavo, spodbudila kreativnost in inovativnost, zato v prihodnost gleda optimistično.</p> <blockquote><p>"Vsi smo se marsikaj naučili,osvojili nova znanja in se prilagodili novim načinom in metodam, hkrati pa smo se vsi zavedli, kako pomembna je šola in sam šolski prostor. Tega se često tudi starši in družba v celoti ne zaveda, kako je šola pomembna kot institucija. Ne gre namreč samo za podajanje znanja, gre za socializacijo, za odraščanje. Pogosto se nam zdijo zadeve samoumevne, dokler tega ne izgubimo ali ne pride do krize."</p></blockquote> <p>Prisluhnite!</p></p> 174716412 RTVSLO – Prvi 3453 clean Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost. <p>Kaj pa njihova rehabilitacija? Dr. Danijel Grafenauer o manjšinah pred 100 leti, srečanje zborov v Pavlovi hiši in pouk slovenščine v sosednjih državah v spremenjenih razmerah</p><p><p>Bazoviški junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim v teh dneh poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Na osrednji slovesnosti v Bazovici je kljub pandemiji koronavirusa ob epidemoloških ukrepih spomin na prve antifašiste v Evropi počastilo več sto ljudi ter vidni politični predstavniki iz obeh strani meje.</p> <p>Tragična usoda prvih antifašistov v Evropi nas danes povezuje, je v pozdravnem nagovoru poudarila Marija Bidovec, nečakinja Ferda Bidovca.</p> <blockquote><p>"Če smo danes zbrani na tem mestu, nas nekaj vačnega očitno združuje. Pri tem bi rada poudarila, da imate tisti, ki niste sorodniki, večje zasluge. Mi, ki smo prek očetov in mater imeli lik Ferda in drugih, mi nismo mogli pozabiti."</p></blockquote> <p>Potem ko sta se njihovem spominu 13. julija poklonila predsednika Italije in Slovenije in jih tako vsaj simbolno tudi politično rehabilitirala, se zdi, da je dozorel čas tudi za pravno rehabilitacijo četverice, ki uradno še vedno velja za teroriste. V to je prepričan tudi slavnostni govornik odvetnik Peter Močnik.</p> <blockquote><p>"Edina pravno možna pot je izničenje sodbe na predlog vojaških oblasti. Za to je pristojno vojaško sodišče in kasacijsko sodišče mora sodbo izničiti. Tako kot je bilo pri 2. tržaškem procesu bi morali narediti še za prvega."</p></blockquote> <p>Štirje bazoviški junaki so bili člani tajne organizacije Borba, ki je delovala zgolj 3 leta. Zgodovinsko ozadje njenega nastanka in življenjske zgodbe mladih upornikov pa lahko odslej spoznamo v knjigi, ki jo je ob 90-letnici  izdalo Založništvo tržaškega tiska. Številne dokumente, pričevanja in spomine je v slikovit priročnik spisal zgodovinar in predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor.</p> <p>Niz dogodkov v okviru obeleževanja 90-letnice usmrtitve četverice antifašistov se je začel 1. septembra, na dan ko se je pred 9 desetletji začel 1. bazoviški proces. V petek 4. septembra so se s krajšo slovesnostjo junakom poklonili v pred sedežem Univerze v Ljubljani, kjer je spominska plošča od leta 1931, ter v Kranju, kjer so prvim žrtvam fašizma spomenik postavili že leta 1930. Zbrane je tam nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor.<a> Vse govore na prireditvah si lahko preberete na spletni strani Primorskega dnevnika. </a></p> <p>Obeleževanje bo  sklenila predstava Slovenskega stalnega gledališča z naslovom Bidovec - Tomažič. Zgodba o tovarištvu na presečišču obletnic prvega in drugega tržaškega procesa, ki je delo mlade igralke in režiserke Patricije Jurinčič Finžgar, bo krstno izvedena 13. septembra v Bazovici.</p> <h2><strong>Koroški plebiscit in narodne skupnosti</strong></h2> <p>Vse bliže je tudi 10 oktober, ko bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem v času odločanja in kakšne so bile posledice, povezanes s statusom manjšin.  Po prvi svetovni vojni je namreč  okoli 400.000 Slovencev ostalo zunaj meja novonastale južnoslovanske države, ki pa je na svojem severnem in vzhodnem delu dobila tudi nemško in madžarsko manjšino.</p> <blockquote><p>"Koroški Slovenci so bili pred 1. svetovno vojno narodna skupnost, ki bi lahko ob drugačnem političnem razpletu odigrala vidnejšo vlogo v deželi, kot se je to zgodilo pozneje s postavljanjem meja, plebiscitom in poplebiscitnem dogajanju z, lahko bi rekli, načrtno germanizacijo."</p></blockquote> <p>Kako pa je bilo s statusom nemške in madžarske manjšine v Kraljevini SHS? Več o tem v tokratni oddaji.</p> <h2><strong>Srečanje zborov v Potrni</strong></h2> <p>Slovenci na avstrijskem Štajerskem so v Pavlovi hiši v Potrni 5.9. 2020 vendarle pripravili srečanje zborov, ki so ga sicer načrtovali že za junij, pa jim je izvedbo preprečila pandemija. Domačemu Pavlovem zboru so se pridružili mešani pevski zbor upokojencev iz Beltincev in ljudski ansambel glasbene šole Bad Radkersburg<i> -</i> Radkersburger Festtagsmusi.</p> <h2><strong>Meje se vnovič zapirajo</strong></h2> <p>S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. Dodatne težave in nekaj negotovosti jim je povzročilo zaprtje meje s Slovenijo in otežen neposereden dostop. Po pozivih so konec tedna odprli tudi mejni prehod Verica - Čepinci, prek katerga bodo lahko rojaki vstopali v Slovenijo vsak dan med 6.00 in 18.00 uro.</p> <h2><strong>Kreativnosti in inovativnosti ne manjka </strong></h2> <p>O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti se pogovarjamo s sekretarjem z ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, postavila na glavo njihov tradicionalni program dela, ki je predvsem podpora zamejskemu šolstvu. Kljub temu so razmeram prilagojeno, s predavanjem prek slovenskega programa Raia, izpeljali 55. seminar za učitelje na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji.  Hkrati pa je pandemija pri učiteljih, ki so se srečali tudi s poukom na daljavo, spodbudila kreativnost in inovativnost, zato v prihodnost gleda optimistično.</p> <blockquote><p>"Vsi smo se marsikaj naučili,osvojili nova znanja in se prilagodili novim načinom in metodam, hkrati pa smo se vsi zavedli, kako pomembna je šola in sam šolski prostor. Tega se često tudi starši in družba v celoti ne zaveda, kako je šola pomembna kot institucija. Ne gre namreč samo za podajanje znanja, gre za socializacijo, za odraščanje. Pogosto se nam zdijo zadeve samoumevne, dokler tega ne izgubimo ali ne pride do krize."</p></blockquote> <p>Prisluhnite!</p></p> Mon, 07 Sep 2020 19:00:00 +0000 Bazoviški junaki so simbol boja proti fašizmu Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!<p>Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem</p><p><p>Naša sogovornica trenutno raziskuje življenje tamkajšnjih Slovenk in vpliv Covida 19 na življenje Slovencev na Hrvaškem. Epidemija ni vplivala samo na delovanje društev, temveč tudi na intimo posameznikov, ki živijo na Hrvaškem in so povezani s Slovenijo. Gre za zelo osebne zgodbe ljudi, ki jih je treba zapisati.</p> <blockquote><p>»Posledice, ne samo korona virusa, ampak politike, za katero verjamem, da dela vse najboljše za svoje državljane, bodo jasne čez mesece, pol leta. Skrbi pa nas tudi, kakšno bo življenje jeseni, ne samo v društvih, tudi v zasebnih življenjih.«</p></blockquote> <p>Kakšna pa je slovenska narodna skupnost na Hrvaškem? Je mlada skupnost in hkrati stara.</p> <blockquote><p>»Slovenska manjšina je nevidna na Hrvaškem, ker se ne pritožujemo, ne 'jambramo' in zato na nas pozabijo. Smo mlada skupnost, ki se šele uči, kako biti manjšina.«</p></blockquote> <p>Slovenci na Hrvaškem so manjšina postali šele leta 1991 in delovanje je bilo  usmerjeno predvsem v ohranjanje slovenskega jezika prek kulture. V društvih so negovali zborovsko tradicijo, pripravljali recitacije in se družili.</p> <blockquote><p>»Sodobni časi nam nalagajo, da postanemo bolj prodorni in da pogledamo, kak lahko pomagamo sami sebi.«</p></blockquote> <p>Po podatkih iz popisa prebivalstva iz 2011 je povprečen Slovenec na Hrvaškem nadpovprečno izobražen, povprečna starost je 69 let, na Hrvaškem v celoti pa 41 let. Slovenk je skoraj dvakrat toliko kot Slovencev, število pripadnikov slovenske narodne skupnosti pa se zmanjšuje, kar lahko pripelje do izgube nekaterih manjšinskih pravic, kot na primer pravico so manjšinskega sveta. To bi se lahko na prihodnjih lokalnih volitvah zgodilo v mestu Split, kjer se število opredeljenih Slovencev hitro zmanjšuje, opozarja Barbara Riman.</p> <blockquote><p>»Če nimaš aktivnega jedra, ki deluje, ampak je vse delo prepuščeno enemu samemu človeku, je to zelo težko.«</p></blockquote> <p>Glede nove hrvaške vlade, v katero so vključene tudi narodne skupnosti, je predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem previdna.</p> <blockquote><p>»Upamo, da bodo premiki, ki smo jim priča, nekaj prinesli tudi narodnim skupnostim. Zavedam pa se, da če ne bomo sami kaj storili, pokazali zobe na nek način, če se ne bomo organizirali in določili naših prioritet, nam ta vlada sama od sebe ne bo pomagala.«</p></blockquote> <p>Včasih ni dobro biti Slovenec na Hrvaškem, ugotavlja Barbara Riman, ki je vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in predavateljica na reški Filozofski fakulteti.</p> <blockquote><p>»Nositi etiketo, da si vedno nekaj drugega, je včasih izjemno težko.«</p></blockquote> <p>Pogosto namreč lahko slišijo pripombe; tako mlada pa že Slovenka, vsi Slovenci so alkoholiki, ipd. in zato je včasih bolje skriti del slovenske identitete. Veliko vlogo pri tem imajo tudi mediji in politika:</p> <blockquote><p>»Prebivalstvo samo nima težav, težave imajo mediji in politika, opravičujem se medijem, toda način komunikacije vpliva na to, da včasih ni dobro biti Slovenec na Hrvaškem, kot to verjetno velja za Hrvata v Sloveniji.«</p></blockquote> <p>Raziskovalno delo, s katerim se ukvarja od diplome naprej, ji je pomagalo pri razumevanju težav slovenskih društev, ki se zelo razlikujejo, tako kot se razlikuje njihovo sprejemanje na lokalni ravni. Vodenje zveze je zato nekoliko lažje, hkrati pa je težko naslediti Darka Šonca, ki je zvezo vodil od nastanka in ogromno naredil za Slovence na Hrvaškem, pravi:</p> <blockquote><p>»Vsak dan se sprašujem, ali delam dobro ali ne.«</p></blockquote> <p>Pri vodenju zveze jo je presenetil entuzijazem in ljubezen do slovenskega jezika, kulture, do Slovenije in včasih jo žalosti, ko vidi, kako pripadniki idealizirajo matično državo in kako so lahko zelo razočarani.</p> <blockquote><p>»Lahko je govoriti človeku, da ima rad Slovenijo, če v njej živi. Če pa se človek vsak dan srečuje z malimi provokacijami, potem to začne motiti. Ko je človek za mejo, se mora vsak dan spraševati, kdo je. Ves čas mora ohranjati svojo identiteto, drugače bo hitro postal Hrvat.«</p></blockquote> <p>Zveza je pripravila strategijo, s katero med drugim želi okrepiti gospodarsko sodelovanje in pritegniti mlade. To so priporočila društvom, kako lahko v prihodnje razvijajo svoje delovanje. Hkrati pa želijo to strategijo posredovati slovenski in hrvaški politiki. Ugotovili so, da slovenski politiki zelo malo vedo o Slovencih na Hrvaškem, izjemno malo o tem vedo Slovenci v matični državi in zelo malo o tem vedo tudi sami Slovenci na Hrvaškem, pravi Barbara Riman.</p> <blockquote><p>»To je problem. Morali bi biti bolj glasni, bolj vidni. Toda učimo se še, saj smo mlada skupnost, ki pa lahko veliko naredi.«</p></blockquote> <p>Več o življenju Slovencev na Hrvaškem, tudi o pridnih in organiziranih Slovenkah, lahko slišite v tokratni oddaji.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174714863 RTVSLO – Prvi 3573 clean Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!<p>Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem</p><p><p>Naša sogovornica trenutno raziskuje življenje tamkajšnjih Slovenk in vpliv Covida 19 na življenje Slovencev na Hrvaškem. Epidemija ni vplivala samo na delovanje društev, temveč tudi na intimo posameznikov, ki živijo na Hrvaškem in so povezani s Slovenijo. Gre za zelo osebne zgodbe ljudi, ki jih je treba zapisati.</p> <blockquote><p>»Posledice, ne samo korona virusa, ampak politike, za katero verjamem, da dela vse najboljše za svoje državljane, bodo jasne čez mesece, pol leta. Skrbi pa nas tudi, kakšno bo življenje jeseni, ne samo v društvih, tudi v zasebnih življenjih.«</p></blockquote> <p>Kakšna pa je slovenska narodna skupnost na Hrvaškem? Je mlada skupnost in hkrati stara.</p> <blockquote><p>»Slovenska manjšina je nevidna na Hrvaškem, ker se ne pritožujemo, ne 'jambramo' in zato na nas pozabijo. Smo mlada skupnost, ki se šele uči, kako biti manjšina.«</p></blockquote> <p>Slovenci na Hrvaškem so manjšina postali šele leta 1991 in delovanje je bilo  usmerjeno predvsem v ohranjanje slovenskega jezika prek kulture. V društvih so negovali zborovsko tradicijo, pripravljali recitacije in se družili.</p> <blockquote><p>»Sodobni časi nam nalagajo, da postanemo bolj prodorni in da pogledamo, kak lahko pomagamo sami sebi.«</p></blockquote> <p>Po podatkih iz popisa prebivalstva iz 2011 je povprečen Slovenec na Hrvaškem nadpovprečno izobražen, povprečna starost je 69 let, na Hrvaškem v celoti pa 41 let. Slovenk je skoraj dvakrat toliko kot Slovencev, število pripadnikov slovenske narodne skupnosti pa se zmanjšuje, kar lahko pripelje do izgube nekaterih manjšinskih pravic, kot na primer pravico so manjšinskega sveta. To bi se lahko na prihodnjih lokalnih volitvah zgodilo v mestu Split, kjer se število opredeljenih Slovencev hitro zmanjšuje, opozarja Barbara Riman.</p> <blockquote><p>»Če nimaš aktivnega jedra, ki deluje, ampak je vse delo prepuščeno enemu samemu človeku, je to zelo težko.«</p></blockquote> <p>Glede nove hrvaške vlade, v katero so vključene tudi narodne skupnosti, je predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem previdna.</p> <blockquote><p>»Upamo, da bodo premiki, ki smo jim priča, nekaj prinesli tudi narodnim skupnostim. Zavedam pa se, da če ne bomo sami kaj storili, pokazali zobe na nek način, če se ne bomo organizirali in določili naših prioritet, nam ta vlada sama od sebe ne bo pomagala.«</p></blockquote> <p>Včasih ni dobro biti Slovenec na Hrvaškem, ugotavlja Barbara Riman, ki je vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in predavateljica na reški Filozofski fakulteti.</p> <blockquote><p>»Nositi etiketo, da si vedno nekaj drugega, je včasih izjemno težko.«</p></blockquote> <p>Pogosto namreč lahko slišijo pripombe; tako mlada pa že Slovenka, vsi Slovenci so alkoholiki, ipd. in zato je včasih bolje skriti del slovenske identitete. Veliko vlogo pri tem imajo tudi mediji in politika:</p> <blockquote><p>»Prebivalstvo samo nima težav, težave imajo mediji in politika, opravičujem se medijem, toda način komunikacije vpliva na to, da včasih ni dobro biti Slovenec na Hrvaškem, kot to verjetno velja za Hrvata v Sloveniji.«</p></blockquote> <p>Raziskovalno delo, s katerim se ukvarja od diplome naprej, ji je pomagalo pri razumevanju težav slovenskih društev, ki se zelo razlikujejo, tako kot se razlikuje njihovo sprejemanje na lokalni ravni. Vodenje zveze je zato nekoliko lažje, hkrati pa je težko naslediti Darka Šonca, ki je zvezo vodil od nastanka in ogromno naredil za Slovence na Hrvaškem, pravi:</p> <blockquote><p>»Vsak dan se sprašujem, ali delam dobro ali ne.«</p></blockquote> <p>Pri vodenju zveze jo je presenetil entuzijazem in ljubezen do slovenskega jezika, kulture, do Slovenije in včasih jo žalosti, ko vidi, kako pripadniki idealizirajo matično državo in kako so lahko zelo razočarani.</p> <blockquote><p>»Lahko je govoriti človeku, da ima rad Slovenijo, če v njej živi. Če pa se človek vsak dan srečuje z malimi provokacijami, potem to začne motiti. Ko je človek za mejo, se mora vsak dan spraševati, kdo je. Ves čas mora ohranjati svojo identiteto, drugače bo hitro postal Hrvat.«</p></blockquote> <p>Zveza je pripravila strategijo, s katero med drugim želi okrepiti gospodarsko sodelovanje in pritegniti mlade. To so priporočila društvom, kako lahko v prihodnje razvijajo svoje delovanje. Hkrati pa želijo to strategijo posredovati slovenski in hrvaški politiki. Ugotovili so, da slovenski politiki zelo malo vedo o Slovencih na Hrvaškem, izjemno malo o tem vedo Slovenci v matični državi in zelo malo o tem vedo tudi sami Slovenci na Hrvaškem, pravi Barbara Riman.</p> <blockquote><p>»To je problem. Morali bi biti bolj glasni, bolj vidni. Toda učimo se še, saj smo mlada skupnost, ki pa lahko veliko naredi.«</p></blockquote> <p>Več o življenju Slovencev na Hrvaškem, tudi o pridnih in organiziranih Slovenkah, lahko slišite v tokratni oddaji.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 31 Aug 2020 19:00:00 +0000 "Vsak dan se sprašujem, ali delam dobro ali ne." Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti. <p>Rudi Pavšič svoje življenje posveča skrbi za slovensko narodno skupnost v Italiji</p><p><p>Dolgoletni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), je aprila lani predal vodenje zveze Ksenji Dobrila in se vrnil k novinarstvu. Je predsednik Zadruge Novi Matajur, ki izdaja istoimenski tednik Slovencev Videmske pokrajine, in pomemben soustvarjalec njegovih vsebin.  Ostaja v središču dogajanja, svoje delo in življenje pa je opisal v knjigi z naslovom Izbral sem srednjo pot.</p> <p>Naslov mu je svetoval založnik Ace Mermolja, ki ga dobro pozna. Gre pa za zgodbo iz mladih let, pojasnjuje, ko je na svojih prvih volitvah, da se ne bi zameril očetu ali materi, ki sta imela vsak svojo izbiro, dal glas socialistom. Kar pa je tako ali tako bila njegova izbira. Srednja pot pa se je pokazala tudi pri njegovem manjšinskem delu.</p> <blockquote><p>»Rešitve sem vedno iskal skozi dialog, skozi neko določeno umirjenost, brez ekstremov. Vedno sem računal na zdrav razum, na zdravo pamet sogovornikov in če jo imajo, bomo težave rešili, bomo prišli skupaj. To je moje vodilo še danes.«</p></blockquote> <p>Reševanje Primorskega dnevnika, ki se je znašel v velikih finančnih težavah, ga je pred skoraj četrt stoletja pripeljalo do vodenja SKGZ. Časi takrat res niso bili rožnati za Slovence v Italiji, zgodil se je namreč gospodarski zlom.</p> <blockquote><p>»Predsednik sem postal, ker se nisem potegoval za to mesto … Znašel sem se sredi strašnega vrtinca.«</p></blockquote> <p>Primorski dnevnik so rešili s preoblikovanjem v zadrugo in zbrali denar za plačilo dolgov, rešili so tudi del gospodarstva in vrnili ugled SKGZ, ki ga je zveza izgubila s finančnim zlomom slovenskega gospodarstva, za katerega so krivili prav njo.</p> <p>Eden največji dosežkov Slovencev v Italiji v zadnjih 70 letih je, je prepričan Rudi Pavšič, sprejetje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji leta 2001. Tudi pri tem je dejavno sodeloval. Bilo je veliko sestankov, se spominja. Ker se nerad vozi z letali, sta s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Sergijem Pahorjem potovala z vlaki.</p> <blockquote><p>»Takrat sem spoznal vse italijanske vlake in njihove vozne rede. V Rimu sem bil najmanj 50-krat. Obiskala sva vse, ki so kakor koli lahko storili za sprejetje, od vlade, poslancev, senatorjev, predstavnikov Cerkve ...«</p></blockquote> <p>Obstajala je namreč velika možnost, da zakona zaradi iztekajočega se mandata in zavlačevanja nasprotnikov ne bi sprejeli.</p> <p>Po skoraj 20 letih je večina določb tega zakona, za katere je pristojen Rim, uresničenih. Nekatere nerešene zadeve so v pristojnosti krajevnih uprav, predvsem deželnih, ocenjuje naš sogovornik.</p> <p>Razmere so se izboljšale, tudi glede vidne dvojezičnosti, slovenščina ni več tako moteča, kot je bila. Dober obet je tudi obisk predsednikov obeh držav v Narodnem domu v Trstu in na Bazovici. Rudi Pavšič je podprl obisk, ki je dvignil veliko prahu.</p> <blockquote><p>»Lepo je kričati in nasprotovati, naslednji dan pa oditi domov. Mi živimo tu in radi bi živeli v miru, ne v napetosti od jutra do večera. Lahko razpravljamo, ali je bilo vse enakovredno, ampak odprta nam je pot, da se bomo lahko jutri mirneje lotili zgodovinskih tem.«</p></blockquote> <p>Časi se spreminjajo in mladi niso več tako navezani na zgodovino. Razvoj narodne skupnosti pa bo odvisen od Slovencev samih.</p> <blockquote><p>»Od nas bo odvisno, koliko bomo vztrajali, da bomo uveljavili svoj jezik v javnosti. Ko rečem nas, ne mislim le na Slovence v Italiji, ampak tudi v Sloveniji. Ko pridete v Italijo, namesto da greste v Tržič, greste v Monfalcone ali v Udine, ne pa v Videm. In to ni dobro.«</p></blockquote> <p>Mlade generacije se vse manj zavedajo obstoja narodne skupnosti v sosednjih državah, ki govori isti jezik, je do izobraževalnega sistema in odnosa matične države kritičen Rudi Pavšič.</p> <blockquote><p>»Zakaj govorimo o skupnem kulturnem prostoru, če ga ne udejanjimo, niti se ne trudimo zanj. To pomeni, da bo naša skupnost gravitirala v italijanski svet, kjer pa se bomo izgubili v 62 milijonih prebivalcev. Tu gre za zakone fizike. Če daš pol kozarca vina v 20 litrov vode, ne moreš trditi, da je to 'špric'.«</p></blockquote> <p>Kljub vsemu pa je naš gost optimist. Če ne bi bil optimist po naravi, ne bi bil dejaven v manjšini, pravi:</p> <blockquote><p>»Biti manjšinec je zahtevna zadeva. V primerjavi z vami, ki živite v Sloveniji, ko se zjutraj zbudite, ne razmišljate, kaj boste naredili, da boste ostali Slovenci, ker je to avtomatično. Jaz se moram vsako jutro dogovoriti, kaj bom naredil danes, da bom ostal Slovenec in ohranil našo kulturo.«</p></blockquote> <p>Rudi Pavšič je optimist tudi glede Narodnega doma v Trstu, narodne skupnosti in njene kulture. Če ni optimizma, skupnost ne more preživeti, pravi.</p> <blockquote><p>»Slovenci v Italiji smo preživeli 20 let fašizma in če ne bi bili optimistični in trdno prepričani, da imamo prav, nas ne bi bilo več.«</p></blockquote> <p>Še več razmišljanj Rudija Pavšiča lahko slišite v tokratni oddaji.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174710677 RTVSLO – Prvi 3588 clean Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti. <p>Rudi Pavšič svoje življenje posveča skrbi za slovensko narodno skupnost v Italiji</p><p><p>Dolgoletni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), je aprila lani predal vodenje zveze Ksenji Dobrila in se vrnil k novinarstvu. Je predsednik Zadruge Novi Matajur, ki izdaja istoimenski tednik Slovencev Videmske pokrajine, in pomemben soustvarjalec njegovih vsebin.  Ostaja v središču dogajanja, svoje delo in življenje pa je opisal v knjigi z naslovom Izbral sem srednjo pot.</p> <p>Naslov mu je svetoval založnik Ace Mermolja, ki ga dobro pozna. Gre pa za zgodbo iz mladih let, pojasnjuje, ko je na svojih prvih volitvah, da se ne bi zameril očetu ali materi, ki sta imela vsak svojo izbiro, dal glas socialistom. Kar pa je tako ali tako bila njegova izbira. Srednja pot pa se je pokazala tudi pri njegovem manjšinskem delu.</p> <blockquote><p>»Rešitve sem vedno iskal skozi dialog, skozi neko določeno umirjenost, brez ekstremov. Vedno sem računal na zdrav razum, na zdravo pamet sogovornikov in če jo imajo, bomo težave rešili, bomo prišli skupaj. To je moje vodilo še danes.«</p></blockquote> <p>Reševanje Primorskega dnevnika, ki se je znašel v velikih finančnih težavah, ga je pred skoraj četrt stoletja pripeljalo do vodenja SKGZ. Časi takrat res niso bili rožnati za Slovence v Italiji, zgodil se je namreč gospodarski zlom.</p> <blockquote><p>»Predsednik sem postal, ker se nisem potegoval za to mesto … Znašel sem se sredi strašnega vrtinca.«</p></blockquote> <p>Primorski dnevnik so rešili s preoblikovanjem v zadrugo in zbrali denar za plačilo dolgov, rešili so tudi del gospodarstva in vrnili ugled SKGZ, ki ga je zveza izgubila s finančnim zlomom slovenskega gospodarstva, za katerega so krivili prav njo.</p> <p>Eden največji dosežkov Slovencev v Italiji v zadnjih 70 letih je, je prepričan Rudi Pavšič, sprejetje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji leta 2001. Tudi pri tem je dejavno sodeloval. Bilo je veliko sestankov, se spominja. Ker se nerad vozi z letali, sta s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Sergijem Pahorjem potovala z vlaki.</p> <blockquote><p>»Takrat sem spoznal vse italijanske vlake in njihove vozne rede. V Rimu sem bil najmanj 50-krat. Obiskala sva vse, ki so kakor koli lahko storili za sprejetje, od vlade, poslancev, senatorjev, predstavnikov Cerkve ...«</p></blockquote> <p>Obstajala je namreč velika možnost, da zakona zaradi iztekajočega se mandata in zavlačevanja nasprotnikov ne bi sprejeli.</p> <p>Po skoraj 20 letih je večina določb tega zakona, za katere je pristojen Rim, uresničenih. Nekatere nerešene zadeve so v pristojnosti krajevnih uprav, predvsem deželnih, ocenjuje naš sogovornik.</p> <p>Razmere so se izboljšale, tudi glede vidne dvojezičnosti, slovenščina ni več tako moteča, kot je bila. Dober obet je tudi obisk predsednikov obeh držav v Narodnem domu v Trstu in na Bazovici. Rudi Pavšič je podprl obisk, ki je dvignil veliko prahu.</p> <blockquote><p>»Lepo je kričati in nasprotovati, naslednji dan pa oditi domov. Mi živimo tu in radi bi živeli v miru, ne v napetosti od jutra do večera. Lahko razpravljamo, ali je bilo vse enakovredno, ampak odprta nam je pot, da se bomo lahko jutri mirneje lotili zgodovinskih tem.«</p></blockquote> <p>Časi se spreminjajo in mladi niso več tako navezani na zgodovino. Razvoj narodne skupnosti pa bo odvisen od Slovencev samih.</p> <blockquote><p>»Od nas bo odvisno, koliko bomo vztrajali, da bomo uveljavili svoj jezik v javnosti. Ko rečem nas, ne mislim le na Slovence v Italiji, ampak tudi v Sloveniji. Ko pridete v Italijo, namesto da greste v Tržič, greste v Monfalcone ali v Udine, ne pa v Videm. In to ni dobro.«</p></blockquote> <p>Mlade generacije se vse manj zavedajo obstoja narodne skupnosti v sosednjih državah, ki govori isti jezik, je do izobraževalnega sistema in odnosa matične države kritičen Rudi Pavšič.</p> <blockquote><p>»Zakaj govorimo o skupnem kulturnem prostoru, če ga ne udejanjimo, niti se ne trudimo zanj. To pomeni, da bo naša skupnost gravitirala v italijanski svet, kjer pa se bomo izgubili v 62 milijonih prebivalcev. Tu gre za zakone fizike. Če daš pol kozarca vina v 20 litrov vode, ne moreš trditi, da je to 'špric'.«</p></blockquote> <p>Kljub vsemu pa je naš gost optimist. Če ne bi bil optimist po naravi, ne bi bil dejaven v manjšini, pravi:</p> <blockquote><p>»Biti manjšinec je zahtevna zadeva. V primerjavi z vami, ki živite v Sloveniji, ko se zjutraj zbudite, ne razmišljate, kaj boste naredili, da boste ostali Slovenci, ker je to avtomatično. Jaz se moram vsako jutro dogovoriti, kaj bom naredil danes, da bom ostal Slovenec in ohranil našo kulturo.«</p></blockquote> <p>Rudi Pavšič je optimist tudi glede Narodnega doma v Trstu, narodne skupnosti in njene kulture. Če ni optimizma, skupnost ne more preživeti, pravi.</p> <blockquote><p>»Slovenci v Italiji smo preživeli 20 let fašizma in če ne bi bili optimistični in trdno prepričani, da imamo prav, nas ne bi bilo več.«</p></blockquote> <p>Še več razmišljanj Rudija Pavšiča lahko slišite v tokratni oddaji.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 24 Aug 2020 19:00:00 +0000 »Vsako jutro se moram dogovoriti s sabo, kaj bom danes naredil, da bom ostal Slovenec« Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.<p>Dr. Katarina Hirnök Munda, višja znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ostaja povezana z rodnim Porabjem</p><p><p>Gostja je, kot pripoveduje v pogovoru s Silvo Eröy, odraščala v Sakalovcih, v vasi, ki je bila večinsko naseljena s Slovenci, poleg pripadnikov večinskega naroda pa so v njej živeli tudi Romi. Oče, ki se je prvotno pisal Herold, je bil pripadnik nemške manjšine, toda svoj priimek je spremenil v Hirnök, kar pomeni, da se je počutil Madžar. Po mamini strani, njen dekliški priimek je bil Čuk, so bili kar nekaj generacij pred tem Slovenci. In v katerem jeziku so se doma pogovarjali?</p> <blockquote><p>»Raba jezika v družini je bila mešana. Stara mama je obvezno uporabljala porabsko narečje, z očetom pa smo se pogovarjali madžarsko. Kot najmlajši od treh otrok mi porabsko narečje ni šlo najbolje od rok. Razumela sem ga, govorila pa nisem najbolje.«</p></blockquote> <p>In koliko je v mladosti vedela o tem, da so bile njena mama, teta in babica med tistimi porabskimi Slovenci, ki so bili v petdesetih letih prejšnjega stoletja deportirani v delovno taborišče na Hortobágy?</p> <blockquote><p>»Ta dogodek je zaznamoval našo družino. Zelo zaznamoval. Podrobnosti o tem sem izvedela šele veliko pozneje, poglobljeno pa med letoma 2009 in 2012, ko sem se na Inštitutu za narodnostna vprašanj ukvarjala s to problematiko v okviru temeljnega raziskovalnega projekta z naslovom Porabski Slovenci v »madžarskem Gulagu«.</p></blockquote> <p>Zgodnja izguba očeta je zaznamovala njeno otroštvo in spominja se, kako je pred spanjem o tem govorila njena mama.</p> <blockquote><p>»Vsi trije otroci in mama smo spali v eni sobi. In takrat je mama, preden smo zaspali, pripovedovala o tem. Toda kot otrok sem to, kar sem slišala, doživljala bolj kot znanstveno fantastiko, ne kot nekaj resničnega.«</p></blockquote> <p>Na Hortobágy je bilo v delovna taborišča odpeljanih 50 porabskih družin in trije posamezniki, vsega skupaj 218 ljudi. Ko so leta 1953 taborišča razpustili, so ljudem zabičali, da o tem ne smejo govoriti, saj jih lahko v nasprotnem primeru čaka podobna usoda. Zato vrsto let številni, tudi v Porabju, niso želeli govoriti o tem. Od leta 2015 pred Slovenskim domom v Monoštru stoji spomenik, posvečen slovenskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobágy:</p> <blockquote><p>»Po mojem je ta spomenik za Porabje in porabske Slovence zelo pomemben. Želim, da je nam vsem v opomin, da se podobne grozote ne bi več ponovile.«</p></blockquote> <p>Katarina Hirnök Munda opozarja, da kar nekaj raziskav, ki so jih v preteklih letih opravili v okviru Inštituta za narodnostna vprašanja, kaže, da se slovenski jezik v Porabju vse bolj izgublja:</p> <blockquote><p>»Znanstvena ugotovitev je, da je vitalnost zelo nizka in je slovenščina ogrožena. Če hočemo, da se bo jezik ohranil oziroma okrepil, bo treba ustvariti mehanizme, s katerimi bomo ozaveščali starše, družino, ki je tista celica, v kateri se odnos otroka do jezikov vzpostavi. Poleg tega je treba dvigniti kakovost dvojezičnega šolstva, pridobiti mlade, jih ozavestiti, da je jezik zelo pomemben, mogoče najpomembnejši element identitete. Skratka, slika ni rožnata, ampak še zmeraj je čas za revitalizacijo.«</p></blockquote> <p>V Sloveniji smo lani praznovali 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. In kako na ta praznik gledajo porabski Slovenci?</p> <p>Po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe se je življenje v Porabju spremenilo, ugotavlja dr. Katarina Hirnök Munda. Lani je med drugim sodelovala na simpoziju z naslovom Mi vsi živeti ščemo, ki ga je v Ljubljani skupaj s partnerji pripravila SAZU:</p> <blockquote><p>»Ta razmejitev je vplivala na vse. Zgodila se je razmejitev javne in tudi cerkvene uprave, spremenile so se trgovske poti, in kar je zelo pomembno, tudi sorodstvene vezi, saj je bilo porok vse manj.  Skratka, življenje je bilo obrnjeno na glavo.«</p></blockquote> <p>Pred leti je sodelovala tudi v slovensko-madžarskem raziskovalnem projektu z naslovom Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Ko sta z dr. Ingrid Slavec Gradišnik, predstojnico Inštituta za slovensko narodopisje, delali terensko raziskavo, sta izvedeli marsikaj zanimivega:</p> <blockquote><p>»Neki gospod je pripovedoval, kako so vaščani iz njihove vasi hodili v cerkev na Gornji Senik, potem pa kar naenkrat, skoraj z danes na jutri, niso več smeli hoditi tja. Na Gornjem Seniku so imeli ti verniki  neki status, imeli so svoj sedež. Nenadoma so se morali preusmeriti v Gornje Petrovce. Skratka, tako na eni kot drugi strani so nove razmere vplivale na življenje ljudi.«</p></blockquote> <p>Katarina Hirnök Munda opaža, da na Madžarskem Trianon številni doživljajo kot tragedijo. In ta travma je prisotna še danes, tudi pri aktualnih oblastnikih. V samem Porabju pa po njenem mnenju ljudje vse skupaj jemljejo zdravorazumsko:</p> <blockquote><p>»To se je pač zgodilo in zgodovine ne moremo spremeniti. Kljub vsemu pa lahko ugotavljamo, da smo tudi po več kot stotih letih ločenosti porabski Slovenci še vedno tukaj. To pomeni, da smo trdoživi. Čeprav nas je številčno manj in je manj govorcev maternega jezika, smo še vedno tukaj.«</p></blockquote> <p>Pomembno pa je, dodaja, da ljudje vzdržujejo stike z nekdanjim skupnim prostorom, torej s Prekmurjem in celotno Slovenijo, hkrati pa je treba storiti vse, da bi se narodna skupnost ohranila in tudi razvijala.</p></p> 174712388 RTVSLO – Prvi 3446 clean Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.<p>Dr. Katarina Hirnök Munda, višja znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ostaja povezana z rodnim Porabjem</p><p><p>Gostja je, kot pripoveduje v pogovoru s Silvo Eröy, odraščala v Sakalovcih, v vasi, ki je bila večinsko naseljena s Slovenci, poleg pripadnikov večinskega naroda pa so v njej živeli tudi Romi. Oče, ki se je prvotno pisal Herold, je bil pripadnik nemške manjšine, toda svoj priimek je spremenil v Hirnök, kar pomeni, da se je počutil Madžar. Po mamini strani, njen dekliški priimek je bil Čuk, so bili kar nekaj generacij pred tem Slovenci. In v katerem jeziku so se doma pogovarjali?</p> <blockquote><p>»Raba jezika v družini je bila mešana. Stara mama je obvezno uporabljala porabsko narečje, z očetom pa smo se pogovarjali madžarsko. Kot najmlajši od treh otrok mi porabsko narečje ni šlo najbolje od rok. Razumela sem ga, govorila pa nisem najbolje.«</p></blockquote> <p>In koliko je v mladosti vedela o tem, da so bile njena mama, teta in babica med tistimi porabskimi Slovenci, ki so bili v petdesetih letih prejšnjega stoletja deportirani v delovno taborišče na Hortobágy?</p> <blockquote><p>»Ta dogodek je zaznamoval našo družino. Zelo zaznamoval. Podrobnosti o tem sem izvedela šele veliko pozneje, poglobljeno pa med letoma 2009 in 2012, ko sem se na Inštitutu za narodnostna vprašanj ukvarjala s to problematiko v okviru temeljnega raziskovalnega projekta z naslovom Porabski Slovenci v »madžarskem Gulagu«.</p></blockquote> <p>Zgodnja izguba očeta je zaznamovala njeno otroštvo in spominja se, kako je pred spanjem o tem govorila njena mama.</p> <blockquote><p>»Vsi trije otroci in mama smo spali v eni sobi. In takrat je mama, preden smo zaspali, pripovedovala o tem. Toda kot otrok sem to, kar sem slišala, doživljala bolj kot znanstveno fantastiko, ne kot nekaj resničnega.«</p></blockquote> <p>Na Hortobágy je bilo v delovna taborišča odpeljanih 50 porabskih družin in trije posamezniki, vsega skupaj 218 ljudi. Ko so leta 1953 taborišča razpustili, so ljudem zabičali, da o tem ne smejo govoriti, saj jih lahko v nasprotnem primeru čaka podobna usoda. Zato vrsto let številni, tudi v Porabju, niso želeli govoriti o tem. Od leta 2015 pred Slovenskim domom v Monoštru stoji spomenik, posvečen slovenskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobágy:</p> <blockquote><p>»Po mojem je ta spomenik za Porabje in porabske Slovence zelo pomemben. Želim, da je nam vsem v opomin, da se podobne grozote ne bi več ponovile.«</p></blockquote> <p>Katarina Hirnök Munda opozarja, da kar nekaj raziskav, ki so jih v preteklih letih opravili v okviru Inštituta za narodnostna vprašanja, kaže, da se slovenski jezik v Porabju vse bolj izgublja:</p> <blockquote><p>»Znanstvena ugotovitev je, da je vitalnost zelo nizka in je slovenščina ogrožena. Če hočemo, da se bo jezik ohranil oziroma okrepil, bo treba ustvariti mehanizme, s katerimi bomo ozaveščali starše, družino, ki je tista celica, v kateri se odnos otroka do jezikov vzpostavi. Poleg tega je treba dvigniti kakovost dvojezičnega šolstva, pridobiti mlade, jih ozavestiti, da je jezik zelo pomemben, mogoče najpomembnejši element identitete. Skratka, slika ni rožnata, ampak še zmeraj je čas za revitalizacijo.«</p></blockquote> <p>V Sloveniji smo lani praznovali 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. In kako na ta praznik gledajo porabski Slovenci?</p> <p>Po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe se je življenje v Porabju spremenilo, ugotavlja dr. Katarina Hirnök Munda. Lani je med drugim sodelovala na simpoziju z naslovom Mi vsi živeti ščemo, ki ga je v Ljubljani skupaj s partnerji pripravila SAZU:</p> <blockquote><p>»Ta razmejitev je vplivala na vse. Zgodila se je razmejitev javne in tudi cerkvene uprave, spremenile so se trgovske poti, in kar je zelo pomembno, tudi sorodstvene vezi, saj je bilo porok vse manj.  Skratka, življenje je bilo obrnjeno na glavo.«</p></blockquote> <p>Pred leti je sodelovala tudi v slovensko-madžarskem raziskovalnem projektu z naslovom Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Ko sta z dr. Ingrid Slavec Gradišnik, predstojnico Inštituta za slovensko narodopisje, delali terensko raziskavo, sta izvedeli marsikaj zanimivega:</p> <blockquote><p>»Neki gospod je pripovedoval, kako so vaščani iz njihove vasi hodili v cerkev na Gornji Senik, potem pa kar naenkrat, skoraj z danes na jutri, niso več smeli hoditi tja. Na Gornjem Seniku so imeli ti verniki  neki status, imeli so svoj sedež. Nenadoma so se morali preusmeriti v Gornje Petrovce. Skratka, tako na eni kot drugi strani so nove razmere vplivale na življenje ljudi.«</p></blockquote> <p>Katarina Hirnök Munda opaža, da na Madžarskem Trianon številni doživljajo kot tragedijo. In ta travma je prisotna še danes, tudi pri aktualnih oblastnikih. V samem Porabju pa po njenem mnenju ljudje vse skupaj jemljejo zdravorazumsko:</p> <blockquote><p>»To se je pač zgodilo in zgodovine ne moremo spremeniti. Kljub vsemu pa lahko ugotavljamo, da smo tudi po več kot stotih letih ločenosti porabski Slovenci še vedno tukaj. To pomeni, da smo trdoživi. Čeprav nas je številčno manj in je manj govorcev maternega jezika, smo še vedno tukaj.«</p></blockquote> <p>Pomembno pa je, dodaja, da ljudje vzdržujejo stike z nekdanjim skupnim prostorom, torej s Prekmurjem in celotno Slovenijo, hkrati pa je treba storiti vse, da bi se narodna skupnost ohranila in tudi razvijala.</p></p> Mon, 17 Aug 2020 07:04:00 +0000 Dr. Katarina Hirnök Munda, višja znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ostaja povezana z rodnim Porabjem Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji. <p>Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi glas, o nevarnem širjenju sovraštva, novi direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o svojih načrtih, Andrej Rahten o diplomaciji pred koroškim plebiscitom</p><p><p>Goriški tednik Novi glas, nastal leta 1996 z združitvijo tržaškega Novega lista in goriškega Katoliškega glasa, ima novo grafično podobo, vendar ne gre za korenite spremembe, pravi odgovorni urednik Jurij Paljk. Zaveda se, da so bralci konservativni in da bi jih velike spremembe odvrnile. Mladim se bodo skušali približati s spremenjenim spletnim portalom. Vse večja težava pa so sovražni komentarji pod spletnimi članki in na družabnih omrežjih, ki so nedostojni, pravi.</p> <blockquote><p>"Če mislite, da ste samo vi v Sloveniji zmerjanj in neupravičenih kritik, se je vse to prelilo tudi v našo skupnost v Italiji. In kar je še huje, tudi Italijani imajo to, česar si nisem predstavljal... Na spletni strani predsednika Mattarele, kaj vse mu niso izrekli takšni in drugačni skrajneži. Te stvari bo zakonodaja morala urediti slej ko prej."</p></blockquote> <p>Nemalo prahu je dvignil nedavni incident v deželnem svetu Furlanije- Julijske krajine, v katerega so vdrli pripadniki skrajno desničarske skupine Casa Paund in protestirali zaradi odnosa do prebežnikov, ki je, po njihovem, premalo strog.</p> <blockquote><p>"To je nedopustno, nedostojno in proti ustavi, zato je predsednik sveta Zanin ukrepal in prijavil sodstvu in organom pregona. Tega ne sme biti. Casa Paund je skrajno desničarsko gibanje, ki bi moralo biti v Italiji in vsaki demokratični državi prepovedano."</p></blockquote> <p>Jurij Paljk, ki ima dolgoletne izkušnje z migranti, pa ob vsem tem opozaraja, da ni nikakršnega razloga za strah pred njimi. O tem je, kot da bi vedel, kaj se bo zgodilo v deželnem svetu, pisal tudi v svojem uvodniku z naslovom <a>Emigranti ne smejo biti noben problem</a>.</p> <blockquote><p>"V državi z 62 milijoni prebivalcev ne more biti 150 migrantov razlog za zapiranje meje. Ko desnici, posebej Salvinju, zmanjka argumentov za političen boj s sedanjo vlado, potegne na plan migrante. In to se zdaj dogaja. Ne gre za to, da reveži, ki prihajajo, ne prinesejo s sabo tudi problemov. Še noben revež, tudi naši predniki, ki so hodili po svetu, s sabo ni nosil zlata. Nosil je dobro voljo, da bo nekaj ustvaril, zato je tem ljudem treba pomagati, da se integrirajo, izobrazijo, spoznajo jezik in postanejo polnopravni člani naše demokratične države, katerekoli. Vsaka sovražnost mora biti normalnemu človeku tuja."</p></blockquote> <p>Daljši pogovor z Jurijem Paljkom, tudi o njegovih osebnih izkušnjah z migranti in dogajanju 13. julija, ki še vedno odmeva, lahko slišite v tokratni oddaji.</p> <p>Novi direktor Radia Monošter, ki je po 20 letih zamenjal Franceka Mukiča, je postal Attila Bartakovič. Z vodenjem medijev nima izkušenj, zato je razumljivo, da se je prvi dan počutil kot takrat, ko je prvič prestopil šolski prag, je zaupal Silvi Eöry. Korenitejših sprememb za zdaj ne načrtuje. Ima pa nekaj novih idej, išče mlajše sodelavce in rad bi privabil mlajše poslušalce.</p> <blockquote><p>"Okrepiti moramo reklamo za Radio Monošter, saj sem ugotovil, da ljudje sploh ne vedo, kje ga iskati, na kateri frekvenci. Da bi postal prepoznavnejši, načrtujem tudi objavo logotipa radia. Pozneje pa tudi posodobitev programa, ampak o tem se moram pogovoriti z lastniki, da vidim, do kod lahko grem."</p></blockquote> <p>Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. V delu z naslovom 'Po razpadu skupne države – Slovensko – avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita' med drugim piše tudi o tedanji vlogi slovenske diplomacije.</p> <blockquote><p>"Prvič so se Slovenci znašli v nekem kolektivnem diplomatskem prizadevanju, ko so morali pokazati svoje znanje. Kakšno pa je bilo mednarodno okolje? Je bilo Slovencem naklonjeno? Seveda ne. Slovenci so bili izrazito zapostavljeni."</p></blockquote> <p>Več o najnovejšem delu nekdanjega veleposlanika RS v Avstriji, zgodovinarja dr. Andreja Rahtena, sodelavca Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predavatelj na mariborski Filozofski fakulteti, ki ga je izdala pri Mohorjevi družbi v Celju - v sozaložništvu z Mohorjevo v Celovcu in Goriško Mohorjevo družbo, lahko slišite v tokratni oddaji.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174711003 RTVSLO – Prvi 3572 clean Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji. <p>Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi glas, o nevarnem širjenju sovraštva, novi direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o svojih načrtih, Andrej Rahten o diplomaciji pred koroškim plebiscitom</p><p><p>Goriški tednik Novi glas, nastal leta 1996 z združitvijo tržaškega Novega lista in goriškega Katoliškega glasa, ima novo grafično podobo, vendar ne gre za korenite spremembe, pravi odgovorni urednik Jurij Paljk. Zaveda se, da so bralci konservativni in da bi jih velike spremembe odvrnile. Mladim se bodo skušali približati s spremenjenim spletnim portalom. Vse večja težava pa so sovražni komentarji pod spletnimi članki in na družabnih omrežjih, ki so nedostojni, pravi.</p> <blockquote><p>"Če mislite, da ste samo vi v Sloveniji zmerjanj in neupravičenih kritik, se je vse to prelilo tudi v našo skupnost v Italiji. In kar je še huje, tudi Italijani imajo to, česar si nisem predstavljal... Na spletni strani predsednika Mattarele, kaj vse mu niso izrekli takšni in drugačni skrajneži. Te stvari bo zakonodaja morala urediti slej ko prej."</p></blockquote> <p>Nemalo prahu je dvignil nedavni incident v deželnem svetu Furlanije- Julijske krajine, v katerega so vdrli pripadniki skrajno desničarske skupine Casa Paund in protestirali zaradi odnosa do prebežnikov, ki je, po njihovem, premalo strog.</p> <blockquote><p>"To je nedopustno, nedostojno in proti ustavi, zato je predsednik sveta Zanin ukrepal in prijavil sodstvu in organom pregona. Tega ne sme biti. Casa Paund je skrajno desničarsko gibanje, ki bi moralo biti v Italiji in vsaki demokratični državi prepovedano."</p></blockquote> <p>Jurij Paljk, ki ima dolgoletne izkušnje z migranti, pa ob vsem tem opozaraja, da ni nikakršnega razloga za strah pred njimi. O tem je, kot da bi vedel, kaj se bo zgodilo v deželnem svetu, pisal tudi v svojem uvodniku z naslovom <a>Emigranti ne smejo biti noben problem</a>.</p> <blockquote><p>"V državi z 62 milijoni prebivalcev ne more biti 150 migrantov razlog za zapiranje meje. Ko desnici, posebej Salvinju, zmanjka argumentov za političen boj s sedanjo vlado, potegne na plan migrante. In to se zdaj dogaja. Ne gre za to, da reveži, ki prihajajo, ne prinesejo s sabo tudi problemov. Še noben revež, tudi naši predniki, ki so hodili po svetu, s sabo ni nosil zlata. Nosil je dobro voljo, da bo nekaj ustvaril, zato je tem ljudem treba pomagati, da se integrirajo, izobrazijo, spoznajo jezik in postanejo polnopravni člani naše demokratične države, katerekoli. Vsaka sovražnost mora biti normalnemu človeku tuja."</p></blockquote> <p>Daljši pogovor z Jurijem Paljkom, tudi o njegovih osebnih izkušnjah z migranti in dogajanju 13. julija, ki še vedno odmeva, lahko slišite v tokratni oddaji.</p> <p>Novi direktor Radia Monošter, ki je po 20 letih zamenjal Franceka Mukiča, je postal Attila Bartakovič. Z vodenjem medijev nima izkušenj, zato je razumljivo, da se je prvi dan počutil kot takrat, ko je prvič prestopil šolski prag, je zaupal Silvi Eöry. Korenitejših sprememb za zdaj ne načrtuje. Ima pa nekaj novih idej, išče mlajše sodelavce in rad bi privabil mlajše poslušalce.</p> <blockquote><p>"Okrepiti moramo reklamo za Radio Monošter, saj sem ugotovil, da ljudje sploh ne vedo, kje ga iskati, na kateri frekvenci. Da bi postal prepoznavnejši, načrtujem tudi objavo logotipa radia. Pozneje pa tudi posodobitev programa, ampak o tem se moram pogovoriti z lastniki, da vidim, do kod lahko grem."</p></blockquote> <p>Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. V delu z naslovom 'Po razpadu skupne države – Slovensko – avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita' med drugim piše tudi o tedanji vlogi slovenske diplomacije.</p> <blockquote><p>"Prvič so se Slovenci znašli v nekem kolektivnem diplomatskem prizadevanju, ko so morali pokazati svoje znanje. Kakšno pa je bilo mednarodno okolje? Je bilo Slovencem naklonjeno? Seveda ne. Slovenci so bili izrazito zapostavljeni."</p></blockquote> <p>Več o najnovejšem delu nekdanjega veleposlanika RS v Avstriji, zgodovinarja dr. Andreja Rahtena, sodelavca Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predavatelj na mariborski Filozofski fakulteti, ki ga je izdala pri Mohorjevi družbi v Celju - v sozaložništvu z Mohorjevo v Celovcu in Goriško Mohorjevo družbo, lahko slišite v tokratni oddaji.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 10 Aug 2020 19:00:00 +0000 Tarče sovražnega govora tudi rojaki v sosednjih državah Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter. <p>Dan jeze v Šentjakobu v Rožu, veselo je bilo na poletnem kampu na Bleščeči planini, predsednik UO Fundacije Narodni dom Trst Rado Race o korakih pred dejanskim prevzemom lastništva, Karel Holec o spremembah v Porabju</p><p><p><a>Dies irae – Dan jeze</a> – je režiserka <strong>Nika Sommeregger</strong> naslovila svojo dvojezično nemško - slovensko predstavo v okviru obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Prepričana je, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije.</p> <p>Krstna izvedba predstave je bila 31.7. v strugi Podroške Bistrice v Šentjakobu v Rožu, kjer naj bi do prihodnjega leta vseh 22 krajev dobilo dvojezične krajevne table. Razlogov za jezo tudi danes ne manjka, pravi režiserka:</p> <blockquote><p>"10. oktober je bil zame vedno dan jeze. Vedno znova je prišel. Vedno znova sem slišala, da so tisti, ki so praznovali 10. oktober, ki so se uprli temu slovanskemu napadu, so pravi, tisti, ki ga ne praznujejo, ne sodijo k nam. Že ko sem bila majhna, sem se spraševala, kaj je narobe, zakaj nisem tu doma, čeprav tu živim. Ta dan za nas ni bil praznik in povod, da greš na kresovanje, ali se ga napiješ. ... In  zato sem še danes jezna. Še vedno nismo prišli do stališča, da je Koroška dvojezična, da tu živijo ljudje, ki nekateri govorijo dva jezika... Še danes se moram zagovarjati, zakaj govorim slovensko v javnosti. Vedno znova sem v neki defenzivi in zato se moram braniti."</p></blockquote> <p>Režiserka se brani in upira tudi s predstavo Dan jeze, v kateri sta moči združila teater Iskra in KuKuKK. Nastopajo igralki Valentina Inzko in Sabine Krištof Kranzelbinder ter igralec Miha Krištof, mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel, glasbo je napisal Mathias Krispin Bucher. Kot pravi <strong>Valentina Inzko</strong>, so jo najbolj pretresla pisma taboriščnic iz Ravensbrücka:</p> <blockquote><p>"To je nekaj, kar si vedno znova poslušal, toda o tem nisi nikoli poglobljeno razmišljal ali podrobneje bral. Če veš, da gre res za koroške Slovenke, ki so to napisale, je resnično hudo."</p></blockquote> <p>Predstava Dies Irae - Dan jeze - bo po Šentjakobu v Rožu in Velikovcu gostovala še v Kamnu v Podjuni (13.8.), Selah (15.8.), Šmihelu pri Pliberku (22.8.) in v Celovcu 3. in 4.10.2020</p> <p>Na Bleščeči planini nad Rožem je konec tedna potekal poletni kamp za družine, ki se ga je skupaj s starši udeležilo 14 otrok. <strong>Barbara Rovšek</strong>, pobudnica kampa, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza (SPZ), je zadovoljna z odzivom:</p> <blockquote><p>"Kljub drugačnim pričakovanjem je bil odziv zelo dober in mislim, da bomo stran od vsega, v naravi preživeli super konec tedna."</p></blockquote> <p>Vnovič so se jim pridružili taborniki iz Slovenije in pripravili poseben program za otroke, ki so se tako še intenzivneje srečali s slovenskim jezikom. To pa je tudi eden od glavnih namenov tovrstnega druženja.</p> <blockquote><p>"Namen našega kampiranja je povezovanje s slovenščino v prijetnem, sproščenem okolju, kjer se otroci igrajo in tako prek igre utrjujejo svoje znanje slovenščine ali pa se z njo prvič intenzivneje srečajo."</p> </blockquote> <p>Tudi za teden jezika in športa, ki tradicionalno poteka v Šentjanžu, je veliko zanimanja. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom so morali, pravi poslovodja SPZ <strong>Mitja Rovšek</strong>, omejiti udeležbo. Sprejeli so 40 otrok, ki bodo v K in K centru dopoldne utrjevali slovenščino, popoldne pa imeli različne športne dejavnosti.</p> <p>KKZ pa je skupaj z Madinskim centrom Reberca tudi letos pripravila teden mladih umetnikov, ki so tokrat delali predvsem na prostem in se tako še bolje spoznali z naravo. <a>Reportažo o dogajanju na Reberci, ki so jo pripravili na slovenskem programu ORF, najdete tu</a>.</p> <p>Številna slovenska društva iz Trsta želijo imeti svoje prostore v Narodnem domu v Trstu. Toda pot, da dom dejansko dobi slovenska narodna skupnost, bo še dolga. Obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta ustanovili Fundacijo Narodni dom in vanjo prispevali vsaka po 50.00 evrov. V upravnem odboru so po trije predstavniki SKGZ in SSO, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in tržaški prefekt Valerio Valenti.</p> <p>Predsednik upravnega odbora <strong>Rado Race</strong> v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da bo prvi korak pridobitev pravnega statusa fundacije, nato sledu sprememba 19. člena zaščitnega zakona, s katero naj bi univerza brezplačno prenesla lastnino na Narodni dom, nato pa sledi še vrst drugih veržnih prenosov lastništva.</p> <blockquote><p>"Najtrši oreh bodo odnosi z lokalno politiko. Če so odnosi in pogledi na Narodni dom na ravni držav enaki,  ne smemo pozabiti, da je delala dobro diplomacija, da sta usklajeno delala oba predsednika držav, da je v konči fazi Italija to podpirala. Več težav vidim v lokalni potlitiki, ki se ne zna rešiti konzervativnega pogleda na različne narodnosti, ki živijo v Trstu. V tem vidim politično kulturni problem."  <u></u></p></blockquote> <p>Po mnenju Raceta bi moral biti Narodni dom v Trstu stičišče raznih narodov, ki prebivajo v Trstu in so bili v zadnjih desetletjih skriti. Kakšne pa so želje slovenskih društev iz Trsta? Krovni organizaciji sta že spomladi pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu naročili raziskavo. Pokazalo se je, da želje že zdaj presegajo kapacitete.</p> <p>Spremembe se dogajajo tudi pri porabskih Slovencih. Njihovo romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava v Julijskih Alpah pa je postalo že stalnica, pravi predsednik Državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec</strong>. Na samem vzponu na vrh so imeli res slabo vreme in nekateri so tretjič ostali pod njim.</p> <blockquote><p>"To moraš delati z veseljem, to je romanje in hočemo pokazati, da smo res zavedni Slovenci, zamejski Slovenci.  Sedmič smo organizirali to pot s ciljem, da pridemo na vrh in nekaj nas je, kljub slabemu vremenu vztrajalo vse do vrha."</p></blockquote> <p>Vztrajnost je pomembna tudi pri pripravi projektov. Gospodarski razvojni program slovenskega Porabja je dobil zeleno luč za zagon. V Števanovicih pa se nadaljuje projekt restavracije starih nagrobnikov, ki bodo naši mesto na posebni spominski steni. Spremembe pa so tudi pri vodenju Radia Monošter. Občni zbor je sklenil, da dolgoletnega direktorja Franceka Mukiča zamenja Atila Bartakovič.</p> <blockquote><p>"Radio uspešno deluje že 20 let, mi pa bi radi zdaj vključili mlajše poslušalce in posodobili program. Mladom moramo dati priložnost. "</p></blockquote> <p>Daljši pogovor s Karlom Holcem lahko slišite v tokratni oddaji!</p> </p> 174709820 RTVSLO – Prvi 3538 clean Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter. <p>Dan jeze v Šentjakobu v Rožu, veselo je bilo na poletnem kampu na Bleščeči planini, predsednik UO Fundacije Narodni dom Trst Rado Race o korakih pred dejanskim prevzemom lastništva, Karel Holec o spremembah v Porabju</p><p><p><a>Dies irae – Dan jeze</a> – je režiserka <strong>Nika Sommeregger</strong> naslovila svojo dvojezično nemško - slovensko predstavo v okviru obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Prepričana je, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije.</p> <p>Krstna izvedba predstave je bila 31.7. v strugi Podroške Bistrice v Šentjakobu v Rožu, kjer naj bi do prihodnjega leta vseh 22 krajev dobilo dvojezične krajevne table. Razlogov za jezo tudi danes ne manjka, pravi režiserka:</p> <blockquote><p>"10. oktober je bil zame vedno dan jeze. Vedno znova je prišel. Vedno znova sem slišala, da so tisti, ki so praznovali 10. oktober, ki so se uprli temu slovanskemu napadu, so pravi, tisti, ki ga ne praznujejo, ne sodijo k nam. Že ko sem bila majhna, sem se spraševala, kaj je narobe, zakaj nisem tu doma, čeprav tu živim. Ta dan za nas ni bil praznik in povod, da greš na kresovanje, ali se ga napiješ. ... In  zato sem še danes jezna. Še vedno nismo prišli do stališča, da je Koroška dvojezična, da tu živijo ljudje, ki nekateri govorijo dva jezika... Še danes se moram zagovarjati, zakaj govorim slovensko v javnosti. Vedno znova sem v neki defenzivi in zato se moram braniti."</p></blockquote> <p>Režiserka se brani in upira tudi s predstavo Dan jeze, v kateri sta moči združila teater Iskra in KuKuKK. Nastopajo igralki Valentina Inzko in Sabine Krištof Kranzelbinder ter igralec Miha Krištof, mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel, glasbo je napisal Mathias Krispin Bucher. Kot pravi <strong>Valentina Inzko</strong>, so jo najbolj pretresla pisma taboriščnic iz Ravensbrücka:</p> <blockquote><p>"To je nekaj, kar si vedno znova poslušal, toda o tem nisi nikoli poglobljeno razmišljal ali podrobneje bral. Če veš, da gre res za koroške Slovenke, ki so to napisale, je resnično hudo."</p></blockquote> <p>Predstava Dies Irae - Dan jeze - bo po Šentjakobu v Rožu in Velikovcu gostovala še v Kamnu v Podjuni (13.8.), Selah (15.8.), Šmihelu pri Pliberku (22.8.) in v Celovcu 3. in 4.10.2020</p> <p>Na Bleščeči planini nad Rožem je konec tedna potekal poletni kamp za družine, ki se ga je skupaj s starši udeležilo 14 otrok. <strong>Barbara Rovšek</strong>, pobudnica kampa, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza (SPZ), je zadovoljna z odzivom:</p> <blockquote><p>"Kljub drugačnim pričakovanjem je bil odziv zelo dober in mislim, da bomo stran od vsega, v naravi preživeli super konec tedna."</p></blockquote> <p>Vnovič so se jim pridružili taborniki iz Slovenije in pripravili poseben program za otroke, ki so se tako še intenzivneje srečali s slovenskim jezikom. To pa je tudi eden od glavnih namenov tovrstnega druženja.</p> <blockquote><p>"Namen našega kampiranja je povezovanje s slovenščino v prijetnem, sproščenem okolju, kjer se otroci igrajo in tako prek igre utrjujejo svoje znanje slovenščine ali pa se z njo prvič intenzivneje srečajo."</p> </blockquote> <p>Tudi za teden jezika in športa, ki tradicionalno poteka v Šentjanžu, je veliko zanimanja. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom so morali, pravi poslovodja SPZ <strong>Mitja Rovšek</strong>, omejiti udeležbo. Sprejeli so 40 otrok, ki bodo v K in K centru dopoldne utrjevali slovenščino, popoldne pa imeli različne športne dejavnosti.</p> <p>KKZ pa je skupaj z Madinskim centrom Reberca tudi letos pripravila teden mladih umetnikov, ki so tokrat delali predvsem na prostem in se tako še bolje spoznali z naravo. <a>Reportažo o dogajanju na Reberci, ki so jo pripravili na slovenskem programu ORF, najdete tu</a>.</p> <p>Številna slovenska društva iz Trsta želijo imeti svoje prostore v Narodnem domu v Trstu. Toda pot, da dom dejansko dobi slovenska narodna skupnost, bo še dolga. Obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta ustanovili Fundacijo Narodni dom in vanjo prispevali vsaka po 50.00 evrov. V upravnem odboru so po trije predstavniki SKGZ in SSO, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in tržaški prefekt Valerio Valenti.</p> <p>Predsednik upravnega odbora <strong>Rado Race</strong> v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da bo prvi korak pridobitev pravnega statusa fundacije, nato sledu sprememba 19. člena zaščitnega zakona, s katero naj bi univerza brezplačno prenesla lastnino na Narodni dom, nato pa sledi še vrst drugih veržnih prenosov lastništva.</p> <blockquote><p>"Najtrši oreh bodo odnosi z lokalno politiko. Če so odnosi in pogledi na Narodni dom na ravni držav enaki,  ne smemo pozabiti, da je delala dobro diplomacija, da sta usklajeno delala oba predsednika držav, da je v konči fazi Italija to podpirala. Več težav vidim v lokalni potlitiki, ki se ne zna rešiti konzervativnega pogleda na različne narodnosti, ki živijo v Trstu. V tem vidim politično kulturni problem."  <u></u></p></blockquote> <p>Po mnenju Raceta bi moral biti Narodni dom v Trstu stičišče raznih narodov, ki prebivajo v Trstu in so bili v zadnjih desetletjih skriti. Kakšne pa so želje slovenskih društev iz Trsta? Krovni organizaciji sta že spomladi pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu naročili raziskavo. Pokazalo se je, da želje že zdaj presegajo kapacitete.</p> <p>Spremembe se dogajajo tudi pri porabskih Slovencih. Njihovo romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava v Julijskih Alpah pa je postalo že stalnica, pravi predsednik Državne slovenske samouprave <strong>Karel Holec</strong>. Na samem vzponu na vrh so imeli res slabo vreme in nekateri so tretjič ostali pod njim.</p> <blockquote><p>"To moraš delati z veseljem, to je romanje in hočemo pokazati, da smo res zavedni Slovenci, zamejski Slovenci.  Sedmič smo organizirali to pot s ciljem, da pridemo na vrh in nekaj nas je, kljub slabemu vremenu vztrajalo vse do vrha."</p></blockquote> <p>Vztrajnost je pomembna tudi pri pripravi projektov. Gospodarski razvojni program slovenskega Porabja je dobil zeleno luč za zagon. V Števanovicih pa se nadaljuje projekt restavracije starih nagrobnikov, ki bodo naši mesto na posebni spominski steni. Spremembe pa so tudi pri vodenju Radia Monošter. Občni zbor je sklenil, da dolgoletnega direktorja Franceka Mukiča zamenja Atila Bartakovič.</p> <blockquote><p>"Radio uspešno deluje že 20 let, mi pa bi radi zdaj vključili mlajše poslušalce in posodobili program. Mladom moramo dati priložnost. "</p></blockquote> <p>Daljši pogovor s Karlom Holcem lahko slišite v tokratni oddaji!</p> </p> Mon, 03 Aug 2020 19:00:00 +0000 Dnevi jeze in dnevi veselja S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?<p>Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine </p><p><p>Poslanka opozicijske SDP v hrvaškem saboru <strong>Barbara Antolič Vupora</strong>, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, optimistično začenja svoje delo v parlamentu. Ena od njenih prednostnih nalog bo izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Ob razpravi o predlogu zakona o popotresni obnovi Zagreba bo opozorila tudi na težave v potresu poškodovanega Slovenskega doma, napoveduje:</p> <blockquote><p>"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati."</p>