<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/sotocja.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.</description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/sotocja</link>
        <title>Sotočja</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/298/logo_1.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Pol stoletja po uveljavitvi zakona o narodnih skupnostih, ki naj bi ščitil avtohtone manjšine v Avstriji, več kot tretjina mladih ne ve za njihov obstoj. To pomeni, da zakon ni ustrezen in je prenova nujna, poudarja doktor Daniel Wutti s Pedagoške visoke šole  Celovcu, ki je sodeloval pri raziskavi. Umetnik Zdravko Haderlap pove več o Transformatorju, dvojezičnem prostoru spomina, ki so ga odprli v Železni Kapli in je namenjen različnim razstavam, kulturnim dogodkom in razpravam. Predstavljamo Sklad Mitja Čuk z Opčin pri Trstu, ki zelo uspešno skrbi za vključevanje in pomoč otokom, mladim in odraslim s težavami. Pridružimo se Bibliobusu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki že 25 let vozi knjige med bralce v Porabju. Slikarka z Reke Željka Podobnik pa spregovori o vtisih z letošnje 35. likovne kolonije za Slovence po svetu na Mostu na Soči, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica.  &lt;p&gt;Foto (fb SIM):Željka Podobnik s svojo umetnino - Atelje Most&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="112025856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/08/ManjinRA_SLO_LJT_9822980_20695804.mp3"></enclosure>
        <guid>175227715</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3500</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pol stoletja po uveljavitvi zakona o narodnih skupnostih, ki naj bi ščitil avtohtone manjšine v Avstriji, več kot tretjina mladih ne ve za njihov obstoj. To pomeni, da zakon ni ustrezen in je prenova nujna, poudarja doktor Daniel Wutti s Pedagoške visoke šole  Celovcu, ki je sodeloval pri raziskavi. Umetnik Zdravko Haderlap pove več o Transformatorju, dvojezičnem prostoru spomina, ki so ga odprli v Železni Kapli in je namenjen različnim razstavam, kulturnim dogodkom in razpravam. Predstavljamo Sklad Mitja Čuk z Opčin pri Trstu, ki zelo uspešno skrbi za vključevanje in pomoč otokom, mladim in odraslim s težavami. Pridružimo se Bibliobusu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki že 25 let vozi knjige med bralce v Porabju. Slikarka z Reke Željka Podobnik pa spregovori o vtisih z letošnje 35. likovne kolonije za Slovence po svetu na Mostu na Soči, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica.  &lt;p&gt;Foto (fb SIM):Željka Podobnik s svojo umetnino - Atelje Most&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227715</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jun 2026 11:49:26 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Manjšinske teme so odgovornost celotne družbe&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec lanskega leta je vodenje Slovenskega stalnega gledališča Trst prevzela Nina Ukmar. Zaveda se, da je gledališče steber in institucija, ki presega zgolj gledališko dejavnost, hkrati pa si želi, da bi postal steber srečevanja in most med različnimi kulturami. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk je za vlogo v seriji Poklicani dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona. Dejavna je v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, kjer bo imela kar nekaj projektov tudi to poletje.  Martin Mlinar, ki uči slovenščino na gimnaziji v Monoštru, pa skuša dijakom približati jezik tudi skozi priložnosti, ki se jim ponujajo. Znanje slovenskega jezika je tudi velika poklicna prednost v Porabju, pa ne le tam, poudarja.&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;): Martin Mlinarič - novi učitelj sloven&amp;scaron;čine na gimnaziji Sv. Gotarda v Mono&amp;scaron;tru&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="109881600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/01/MostoviRA_SLO_LJT_9739914_20602288.mp3"></enclosure>
        <guid>175225978</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3433</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec lanskega leta je vodenje Slovenskega stalnega gledališča Trst prevzela Nina Ukmar. Zaveda se, da je gledališče steber in institucija, ki presega zgolj gledališko dejavnost, hkrati pa si želi, da bi postal steber srečevanja in most med različnimi kulturami. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk je za vlogo v seriji Poklicani dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona. Dejavna je v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, kjer bo imela kar nekaj projektov tudi to poletje.  Martin Mlinar, ki uči slovenščino na gimnaziji v Monoštru, pa skuša dijakom približati jezik tudi skozi priložnosti, ki se jim ponujajo. Znanje slovenskega jezika je tudi velika poklicna prednost v Porabju, pa ne le tam, poudarja.&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;): Martin Mlinarič - novi učitelj sloven&amp;scaron;čine na gimnaziji Sv. Gotarda v Mono&amp;scaron;tru&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225978</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jun 2026 11:18:23 +0000</pubDate>
        <title>Mostovi Slovencev v zamejstvu: od tržaškega odra do porabskih učilnic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. &lt;p&gt;Gledali smo jo lahko v serijah Tak&amp;scaron;no je življenje in V dvoje. Za igro v seriji &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/oddaja/poklicani/173251946&quot;&gt;Poklicani&lt;/a&gt; Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlej&amp;scaron;a zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledali&amp;scaron;če, radio, film in televizijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so &amp;scaron;e mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata &amp;scaron;e dva filma, v katerih igra.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledali&amp;scaron;ke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledali&amp;scaron;či v Sloveniji in s celov&amp;scaron;kim &lt;a href=&quot;https://teater-rampa.at/sl/&quot;&gt;Teatrom Rampa&lt;/a&gt;. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledali&amp;scaron;ča koro&amp;scaron;kih Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sake&amp;scaron;vili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdu&amp;scaron;uje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Voranc Vogel&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55815936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/02/IgralkaRA_SLO_LJT_9749638_20613180.mp3"></enclosure>
        <guid>175226199</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1744</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. &lt;p&gt;Gledali smo jo lahko v serijah Tak&amp;scaron;no je življenje in V dvoje. Za igro v seriji &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/oddaja/poklicani/173251946&quot;&gt;Poklicani&lt;/a&gt; Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlej&amp;scaron;a zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledali&amp;scaron;če, radio, film in televizijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so &amp;scaron;e mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata &amp;scaron;e dva filma, v katerih igra.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledali&amp;scaron;ke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledali&amp;scaron;či v Sloveniji in s celov&amp;scaron;kim &lt;a href=&quot;https://teater-rampa.at/sl/&quot;&gt;Teatrom Rampa&lt;/a&gt;. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledali&amp;scaron;ča koro&amp;scaron;kih Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sake&amp;scaron;vili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdu&amp;scaron;uje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Voranc Vogel&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226199</link>
        <pubDate> Thu, 28 May 2026 13:42:29 +0000</pubDate>
        <title>+ Igralka Lara Maria Vouk: Ko gledam iz Ljubljane, še bolj cenim bogastvo slovenskih društev na avstrijskem Koroškem </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja. &lt;p&gt;Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku &lt;a href=&quot;https://www.dsctrst.eu/&quot;&gt;Dru&amp;scaron;tva slovenskih čebelarjev&lt;/a&gt; Trst v Padričah&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="114921216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/25/DomaseRA_SLO_LJT_9657250_20510015.mp3"></enclosure>
        <guid>175224136</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3591</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja. &lt;p&gt;Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku &lt;a href=&quot;https://www.dsctrst.eu/&quot;&gt;Dru&amp;scaron;tva slovenskih čebelarjev&lt;/a&gt; Trst v Padričah&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224136</link>
        <pubDate> Mon, 25 May 2026 11:33:50 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji in življenje cveti...&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dosedanje ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naj bi do leta 2029 namenilo kar 10 milijonov evrov za krepitev gospodarske dejavnosti Slovencev v sosednjih državah. Gre za velik projekt in zanima nas, ali obstajajo realne možnosti za njegovo izpeljavo. S senatorko Demokratske stranke v rimskem parlamentu Tatjano Rojc se pogovarjamo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Kakšne spremembe bi bile nujne 25 let po njegovem sprejetju? V Celovcu preverjamo, kako je s kandidati za mesto ravnatelja na Slovenski gimnaziji. Gostimo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine na Hrvaškem Evo Ciglar. S Klaudijo Sedar se odpravimo po poti Prekmurcev in Porabcev čez ocean v Ameriko. Slišite pa lahko tudi pesem Pingulauka, zmagovalno skladbo 36. festivala beneške pesmi.
&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/kd.recan&quot;&gt;KD Rečan fb&lt;/a&gt;): Zmagovalci 36. festivala bene&amp;scaron;ke pesmi&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="112198656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/18/ivipRA_SLO_LJT_9575972_20418244.mp3"></enclosure>
        <guid>175222349</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3506</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dosedanje ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naj bi do leta 2029 namenilo kar 10 milijonov evrov za krepitev gospodarske dejavnosti Slovencev v sosednjih državah. Gre za velik projekt in zanima nas, ali obstajajo realne možnosti za njegovo izpeljavo. S senatorko Demokratske stranke v rimskem parlamentu Tatjano Rojc se pogovarjamo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Kakšne spremembe bi bile nujne 25 let po njegovem sprejetju? V Celovcu preverjamo, kako je s kandidati za mesto ravnatelja na Slovenski gimnaziji. Gostimo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine na Hrvaškem Evo Ciglar. S Klaudijo Sedar se odpravimo po poti Prekmurcev in Porabcev čez ocean v Ameriko. Slišite pa lahko tudi pesem Pingulauka, zmagovalno skladbo 36. festivala beneške pesmi.
&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/kd.recan&quot;&gt;KD Rečan fb&lt;/a&gt;): Zmagovalci 36. festivala bene&amp;scaron;ke pesmi&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222349</link>
        <pubDate> Mon, 18 May 2026 11:10:49 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Živi, pleši, mej se fajn! Spusti se v ritem an zapingulaj!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Mi smo tu! 50 let po potresu!&quot;, je bilo geslo skupnega projekta Prvega programa in Radia Trst A v Špetru. Nekaj poudarkov iz celodnevne predstavitve življenje Slovencev v Benečiji in Reziji slišite v tokratni oddaji. Ustavimo na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. Prihodnost te dvojezične šole je po skoraj 120 letih delovanja negotova. Nova učiteljica slovenščine na Hrvaškem Barbara Turk zelo predano poučuje na treh osnovnih šolah na Reki in okolici. Srčno delo pa ji otežujejo šolske oblasti, ki ji ne priznajo poklicnih kvalifikacij. Mlada porabska rojakinja Neomi Ileš se je z vsem srcem posvetila slaščičarstvu in s čebeljimi oblački navdušila na tekmovanju za najboljšo podjetniško idejo mladih. Kako pa je z njenimi načrti za prihodnost? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (Antje Gruden) - Mi smo tu! v terenskem studiu v &amp;Scaron;petru v muzeju SMO&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111401472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/11/OdBeneRA_SLO_LJT_9487497_20318577.mp3"></enclosure>
        <guid>175220593</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Mi smo tu! 50 let po potresu!&quot;, je bilo geslo skupnega projekta Prvega programa in Radia Trst A v Špetru. Nekaj poudarkov iz celodnevne predstavitve življenje Slovencev v Benečiji in Reziji slišite v tokratni oddaji. Ustavimo na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. Prihodnost te dvojezične šole je po skoraj 120 letih delovanja negotova. Nova učiteljica slovenščine na Hrvaškem Barbara Turk zelo predano poučuje na treh osnovnih šolah na Reki in okolici. Srčno delo pa ji otežujejo šolske oblasti, ki ji ne priznajo poklicnih kvalifikacij. Mlada porabska rojakinja Neomi Ileš se je z vsem srcem posvetila slaščičarstvu in s čebeljimi oblački navdušila na tekmovanju za najboljšo podjetniško idejo mladih. Kako pa je z njenimi načrti za prihodnost? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (Antje Gruden) - Mi smo tu! v terenskem studiu v &amp;Scaron;petru v muzeju SMO&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220593</link>
        <pubDate> Mon, 11 May 2026 11:10:31 +0000</pubDate>
        <title>Od Benečije, usode Višje šole v Šentpetru, predanega poučevanja slovenščine ne Reki do čebeljih oblačkov iz Porabja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tržaška Slovenka Danica Tul Smotlak je bila stara 8 let, ko je partizanska vojska osvobodila Trst. Spomini so živi še danes, tudi na to, kako je takoj po osvoboditvi vnovič zaživela kulturna dejavnost. 
Ustavimo se na Dunaju, kjer so pred kratkim ustanovili Slovensko šolsko društvo in tako naredili še en korak naprej pri zagotovitvi dvojezičnega pouka. Kaj sledi? 
Krovne politične organizacije koroških Slovencev se soočajo z izzivi pri vodenju, saj zanimanja ni. Nas pa med drugim zanima, ali bi lahko bila rešitev skupno zastopstvo. 
V Porabju se pridružimo predstavitvi čezmejnega projekta Gučimo, s katerim bi narečno kulturno dediščino Prekmurja in Porabja vključili v turistično ponudbo. Kako? Prisluhnite!</description>
        <enclosure length="107010816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/04/OdobujaRA_SLO_LJT_9408129_20228268.mp3"></enclosure>
        <guid>175218871</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3344</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tržaška Slovenka Danica Tul Smotlak je bila stara 8 let, ko je partizanska vojska osvobodila Trst. Spomini so živi še danes, tudi na to, kako je takoj po osvoboditvi vnovič zaživela kulturna dejavnost. 
Ustavimo se na Dunaju, kjer so pred kratkim ustanovili Slovensko šolsko društvo in tako naredili še en korak naprej pri zagotovitvi dvojezičnega pouka. Kaj sledi? 
Krovne politične organizacije koroških Slovencev se soočajo z izzivi pri vodenju, saj zanimanja ni. Nas pa med drugim zanima, ali bi lahko bila rešitev skupno zastopstvo. 
V Porabju se pridružimo predstavitvi čezmejnega projekta Gučimo, s katerim bi narečno kulturno dediščino Prekmurja in Porabja vključili v turistično ponudbo. Kako? Prisluhnite!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218871</link>
        <pubDate> Mon, 04 May 2026 11:40:37 +0000</pubDate>
        <title>Od obujanja spominov na osvoboditev do vključevanja narečja v turistično ponudbo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim!&lt;p&gt;Foto (Novice.at): Praprotnice premierno s Ču&amp;scaron;n pa&amp;scaron;jonom v &amp;Scaron;kofičah&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="107096832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/unpaRA_SLO_LJT_9286192_20088170.mp3"></enclosure>
        <guid>175216162</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3346</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim!&lt;p&gt;Foto (Novice.at): Praprotnice premierno s Ču&amp;scaron;n pa&amp;scaron;jonom v &amp;Scaron;kofičah&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216162</link>
        <pubDate> Mon, 27 Apr 2026 09:57:15 +0000</pubDate>
        <title>Čušn pašjon: skozi stoletje upora koroških Slovencev, ko psovki vzameš moč</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo,&quot; je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar ob svojem prvem obisku pri Slovencih na Hrvaškem. 
Slovenci na Madžarskem imajo v parlamentu novega zagovornika. To je postal porabski rojak Karel Holec, ki ima veliko izkušenj z delom za narodno skupnost in veliko načrtov za hitrejši razvoj. Kaj pa si obeta od nove madžarske vlade? 
Celovška Mohorjeva je skupaj s koroškim deželnim radiem pripravila Teden etnične raznolikosti in tako skušala nemško govoreče seznaniti s slovensko narodno skupnostjo. Zakaj je to pomembno, pojasnjuje direktor Karl Hren. 
Tržaški zgodovinar Štefan Čok pa spregovori o procesu za zločine v taborišču Rižarna, ki je potekal pred pol stoletja. Epilog ni bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto(Bo&amp;scaron;tjan Podlogar/UPRS): Skupinska slika ob srečanju predsednice države s predstavniki slovenskih dru&amp;scaron;tev na Hrva&amp;scaron;kem&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111577344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/DajepoRA_SLO_LJT_9255363_20053954.mp3"></enclosure>
        <guid>175215571</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3486</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo,&quot; je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar ob svojem prvem obisku pri Slovencih na Hrvaškem. 
Slovenci na Madžarskem imajo v parlamentu novega zagovornika. To je postal porabski rojak Karel Holec, ki ima veliko izkušenj z delom za narodno skupnost in veliko načrtov za hitrejši razvoj. Kaj pa si obeta od nove madžarske vlade? 
Celovška Mohorjeva je skupaj s koroškim deželnim radiem pripravila Teden etnične raznolikosti in tako skušala nemško govoreče seznaniti s slovensko narodno skupnostjo. Zakaj je to pomembno, pojasnjuje direktor Karl Hren. 
Tržaški zgodovinar Štefan Čok pa spregovori o procesu za zločine v taborišču Rižarna, ki je potekal pred pol stoletja. Epilog ni bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto(Bo&amp;scaron;tjan Podlogar/UPRS): Skupinska slika ob srečanju predsednice države s predstavniki slovenskih dru&amp;scaron;tev na Hrva&amp;scaron;kem&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215571</link>
        <pubDate> Mon, 20 Apr 2026 11:40:27 +0000</pubDate>
        <title>Da je politično delovanje pomembno, se zavedajo tudi Slovenci v sosednjih državah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Porabska rojakinja Erika Köles Kiss je bila prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu. Po treh mandatih zdaj funkcijo prepušča novemu zagovorniku. Kako je zadovoljna z doseženim in kako se je v dobrem desetletju spremenil položaj Slovencev na Madžarskem? 
Avstrijska Koroška je dobila novega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in zanima nas, kaj si od njega obetajo predstavniki treh krovnih političnih organizacij. 
Pridružimo se peterici mladih igralk iz Sel, članicam mladinske gledališke skupine, ki je s Pravljico po naše sklenila tokratne koroške kulturne dni v Ljubljani. 
Odpravimo se v Špeter, kjer že dve desetletji deluje Inštitut za slovensko kulturo. Naš gost je tudi Tomaž Simčič. Raziskal je več kot 250 letno delovanje slovenske skupnosti, ki se zbira v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Kaj to pomeni za slovensko manjšino na Tržaškem? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (Silva E&amp;ouml;ry): Erika K&amp;ouml;les Kiss in Karel Holec - dosedanja zagovornica in novi zagovornik Slovencev v madžarskem parlamentu&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="110723328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/13/OdBudimRA_SLO_LJT_9171097_19958951.mp3"></enclosure>
        <guid>175213794</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3460</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Porabska rojakinja Erika Köles Kiss je bila prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu. Po treh mandatih zdaj funkcijo prepušča novemu zagovorniku. Kako je zadovoljna z doseženim in kako se je v dobrem desetletju spremenil položaj Slovencev na Madžarskem? 
Avstrijska Koroška je dobila novega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in zanima nas, kaj si od njega obetajo predstavniki treh krovnih političnih organizacij. 
Pridružimo se peterici mladih igralk iz Sel, članicam mladinske gledališke skupine, ki je s Pravljico po naše sklenila tokratne koroške kulturne dni v Ljubljani. 
Odpravimo se v Špeter, kjer že dve desetletji deluje Inštitut za slovensko kulturo. Naš gost je tudi Tomaž Simčič. Raziskal je več kot 250 letno delovanje slovenske skupnosti, ki se zbira v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Kaj to pomeni za slovensko manjšino na Tržaškem? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (Silva E&amp;ouml;ry): Erika K&amp;ouml;les Kiss in Karel Holec - dosedanja zagovornica in novi zagovornik Slovencev v madžarskem parlamentu&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213794</link>
        <pubDate> Mon, 13 Apr 2026 12:15:17 +0000</pubDate>
        <title>Od Budimpešte prek Celovca in Ljubljane do Špetra in Trsta - zgodbe Slovencev iz zamejstva </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kot je že tradicija, na praznični velikonočni ponedeljek prisluhnemo reviji Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza vse od leta 1972. &quot;Ko glas žensk postane zgodba&quot; je bil naslov tokratnega koncerta, ki je potekal 8. marca. Z njim so se poklonili skladateljicam, pevkam, zborovodkinjam, instrumentalistkam in glasbenim pedagoginjam. Prek videoportretov smo spoznali njihova razmišljanja o vlogi glasbe in ženske, izvedeli več o njihovem poslanstvu ter prisluhnili njihovi ustvarjalnosti. V celovškem Domu glasbe so nastopili moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, mladinski pevski zbor Oisternig iz Zilje, kvartet Ave, vokalna skupina Tambula, skupina Akzent, zasedba Oktakord, Shifting Roots in Lara Rutar ter projektni zbor Mladina poje. Iz Italije, iz Devina, so prvič na koncert Koroška poje prišli Fantje izpod Grmade, komorni zbor Limbar pa iz Moravč. Prisluhnite jim!!&lt;p&gt;Foto(ORF):Zbor Mladina poje navdu&amp;scaron;il občinstvo na Koro&amp;scaron;ka poje&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="108496128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/KorokaRA_SLO_LJT_9051170_19825013.mp3"></enclosure>
        <guid>175211193</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3390</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kot je že tradicija, na praznični velikonočni ponedeljek prisluhnemo reviji Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza vse od leta 1972. &quot;Ko glas žensk postane zgodba&quot; je bil naslov tokratnega koncerta, ki je potekal 8. marca. Z njim so se poklonili skladateljicam, pevkam, zborovodkinjam, instrumentalistkam in glasbenim pedagoginjam. Prek videoportretov smo spoznali njihova razmišljanja o vlogi glasbe in ženske, izvedeli več o njihovem poslanstvu ter prisluhnili njihovi ustvarjalnosti. V celovškem Domu glasbe so nastopili moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, mladinski pevski zbor Oisternig iz Zilje, kvartet Ave, vokalna skupina Tambula, skupina Akzent, zasedba Oktakord, Shifting Roots in Lara Rutar ter projektni zbor Mladina poje. Iz Italije, iz Devina, so prvič na koncert Koroška poje prišli Fantje izpod Grmade, komorni zbor Limbar pa iz Moravč. Prisluhnite jim!!&lt;p&gt;Foto(ORF):Zbor Mladina poje navdu&amp;scaron;il občinstvo na Koro&amp;scaron;ka poje&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211193</link>
        <pubDate> Mon, 06 Apr 2026 10:13:37 +0000</pubDate>
        <title>Koroška poje 2026: Ko glas žensk postane zgodba</title>
      </item>
      <item>
        <description>Koroški Slovenci, ki si prizadevajo za učenje slovenščine od vrtca do univerze, bi radi poenotili standarde poučevanja jezika v zasebnih in javnih dvojezičnih vrtcih. To pa ni edini izziv, pojasnjuje predsednik Skupnosti dvo in večjezičnih vrtcev Roman Verdel. 

Pridružimo se Mladim Celovčanom, ki so z lutkovno predstavo Zopet doma gostovali na tokratnih koroških kulturnih dnevih v Ljubljani, in v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu na operni matineji prisluhnemo družini Ražem Locatelli. 

Ustavimo se v Porabju, kjer želijo ob pomoči regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije krepiti športno dejavnost med mladimi in jih ob tem spodbujati k uporabi slovenskega jezika. 

V Zagrebu pa preverjamo, kako uspešen je pri svojem delu mestni svet slovenske narodne manjšine. Izzivov ne manjka. &lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar) - Mladi Celovčani z Zopet doma v Mini teatru v Ljubljani&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="109098240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/OddvojeRA_SLO_LJT_8983914_19752400.mp3"></enclosure>
        <guid>175210362</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3409</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Koroški Slovenci, ki si prizadevajo za učenje slovenščine od vrtca do univerze, bi radi poenotili standarde poučevanja jezika v zasebnih in javnih dvojezičnih vrtcih. To pa ni edini izziv, pojasnjuje predsednik Skupnosti dvo in večjezičnih vrtcev Roman Verdel. 

Pridružimo se Mladim Celovčanom, ki so z lutkovno predstavo Zopet doma gostovali na tokratnih koroških kulturnih dnevih v Ljubljani, in v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu na operni matineji prisluhnemo družini Ražem Locatelli. 

Ustavimo se v Porabju, kjer želijo ob pomoči regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije krepiti športno dejavnost med mladimi in jih ob tem spodbujati k uporabi slovenskega jezika. 

V Zagrebu pa preverjamo, kako uspešen je pri svojem delu mestni svet slovenske narodne manjšine. Izzivov ne manjka. &lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar) - Mladi Celovčani z Zopet doma v Mini teatru v Ljubljani&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210362</link>
        <pubDate> Mon, 30 Mar 2026 12:59:16 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Osmislimo življenje, počistimo ta svet...&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Začetki delovanja slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek Borgija Sedej segajo v leto 1954, ko je bilo ustanovljeno Katoliško prosveto društvo, leta 1969 pa so mu dodali še imel goriškega nadškofa. Istega leta so začeli izdajati Števerjanski vestnik, dve leti pozneje pa so organizirali festival narodnozabavne glasbe, ki velja za drugi najstarejši tovrstni festival v Sloveniji. Ponosni so tudi na svojo dramsko družino, ki redno sodeluje na gledaliških festivalih  v matični državi, na otroško in mladinsko gledališko skupino ter na mešani in otroški pevski zbor, z bogato zgodovino. Ena osrednjih prireditev pa je zagotovo prav festival narodnozabavne glasbe, ki bo letos že 54. V priprave so vključeni vsi in iz leta v leto raste, pravijo člani društva. V čem je čar festivala? &lt;p&gt;Foto (S.K.P.D.&quot;Franči&amp;scaron;ek Borgija Sedej&quot;) - Kunstosi - zmagovalci 53. festivala&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41709312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/24/teverRA_SLO_LJT_8869181_19628988.mp3"></enclosure>
        <guid>175208821</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1303</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začetki delovanja slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek Borgija Sedej segajo v leto 1954, ko je bilo ustanovljeno Katoliško prosveto društvo, leta 1969 pa so mu dodali še imel goriškega nadškofa. Istega leta so začeli izdajati Števerjanski vestnik, dve leti pozneje pa so organizirali festival narodnozabavne glasbe, ki velja za drugi najstarejši tovrstni festival v Sloveniji. Ponosni so tudi na svojo dramsko družino, ki redno sodeluje na gledaliških festivalih  v matični državi, na otroško in mladinsko gledališko skupino ter na mešani in otroški pevski zbor, z bogato zgodovino. Ena osrednjih prireditev pa je zagotovo prav festival narodnozabavne glasbe, ki bo letos že 54. V priprave so vključeni vsi in iz leta v leto raste, pravijo člani društva. V čem je čar festivala? &lt;p&gt;Foto (S.K.P.D.&quot;Franči&amp;scaron;ek Borgija Sedej&quot;) - Kunstosi - zmagovalci 53. festivala&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208821</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 15:47:31 +0000</pubDate>
        <title>+ Števerjan: od Cankarja do festivala narodnozabavne glasbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenci, ki živijo na Dunaju, si že vrsto let prizadevajo za uvedbo dvojezičnega pouka oziroma slovensko šolo in zdaj obstajajo realne možnosti za uresničitev tega projekta pod okriljem šole Komensky. &quot;Tako daleč, kot smo zdaj, še nismo bili,&quot; pravi Herbert Seher iz Slovenskega inštituta na Dunaju. 
K ohranitvi slovenščine na avstrijskem Koroškem pomembno prispeva tudi tednik Nedelja, cerkveni list krške škofije, ki praznuje 100 let in velja za najstarejši tednik v slovenščini. 
&lt;p&gt;Da je za razvoj jezika pomembno narečje, je prepričana porabska Slovenka Valerija Časar. Novinarka Radia Mono&amp;scaron;ter je za svoje delo dobila priznanje Železne županije za zasluge na področju narodnosti. Odpravimo pa se tudi k rojakom na Gori&amp;scaron;kem, v &amp;Scaron;teverjan, kjer so ponosni na živahno kulturno dejavnost; od gledali&amp;scaron;ča, ki se predstavlja tudi v Sloveniji, do znanega &lt;a href=&quot;https://sedej.org/54-festival-steverjan-2026/&quot;&gt;festivala narodno-zabavne glasbe&lt;/a&gt;, ki bo letos potekal že 54..&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://sedej.org/&quot;&gt;S.K.P.D. &quot;F.B. Sedej&quot;&lt;/a&gt;) - Strumno in veselo - praznovanje 50-letnice otro&amp;scaron;kega zbora&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="110232576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/SlovenRA_SLO_LJT_8843145_19601091.mp3"></enclosure>
        <guid>175208527</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3444</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenci, ki živijo na Dunaju, si že vrsto let prizadevajo za uvedbo dvojezičnega pouka oziroma slovensko šolo in zdaj obstajajo realne možnosti za uresničitev tega projekta pod okriljem šole Komensky. &quot;Tako daleč, kot smo zdaj, še nismo bili,&quot; pravi Herbert Seher iz Slovenskega inštituta na Dunaju. 
K ohranitvi slovenščine na avstrijskem Koroškem pomembno prispeva tudi tednik Nedelja, cerkveni list krške škofije, ki praznuje 100 let in velja za najstarejši tednik v slovenščini. 
&lt;p&gt;Da je za razvoj jezika pomembno narečje, je prepričana porabska Slovenka Valerija Časar. Novinarka Radia Mono&amp;scaron;ter je za svoje delo dobila priznanje Železne županije za zasluge na področju narodnosti. Odpravimo pa se tudi k rojakom na Gori&amp;scaron;kem, v &amp;Scaron;teverjan, kjer so ponosni na živahno kulturno dejavnost; od gledali&amp;scaron;ča, ki se predstavlja tudi v Sloveniji, do znanega &lt;a href=&quot;https://sedej.org/54-festival-steverjan-2026/&quot;&gt;festivala narodno-zabavne glasbe&lt;/a&gt;, ki bo letos potekal že 54..&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://sedej.org/&quot;&gt;S.K.P.D. &quot;F.B. Sedej&quot;&lt;/a&gt;) - Strumno in veselo - praznovanje 50-letnice otro&amp;scaron;kega zbora&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208527</link>
        <pubDate> Mon, 23 Mar 2026 12:50:38 +0000</pubDate>
        <title>Slovenščina živi: od Dunaja prek Porabja do Števerjana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Maja bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je bil za tam živeče Slovence prelomen trenutek. Takrat so se namreč zavedeli, da se morajo tudi formalno organizirati. Potres je pomenil neke vrste preporod, se spominja beneška pesnica Marina Černetič, naša tokratna sogovornica.  O izzivih, s katerimi se soočajo koroški slovenski kmetovalci, pripoveduje predsednik Zadruge Market Pliberk Štefan Domej, član Skupnosti južnokoroških kmetov in kmetic, svetnik v koroški Kmetijski zbornici. Posvetimo se kamišibaju, s katerim so koroškimi Slovenci nadgradili svojo bogato gledališko dejavnost. Odpravimo pa se tudi v Monošter, kjer bodo letos začeli z obnovo restavracije in recepcije hotela Lipa, enega od središč porabskih Slovencev. Pridružite se nam!
&lt;p&gt;Foto(zajem zaslona): &lt;a href=&quot;https://lipahotel.hu/&quot;&gt;Hotel Lipa v Mono&amp;scaron;tru&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="112422912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/16/OdBeneRA_SLO_LJT_8754809_19501471.mp3"></enclosure>
        <guid>175206613</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3513</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Maja bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je bil za tam živeče Slovence prelomen trenutek. Takrat so se namreč zavedeli, da se morajo tudi formalno organizirati. Potres je pomenil neke vrste preporod, se spominja beneška pesnica Marina Černetič, naša tokratna sogovornica.  O izzivih, s katerimi se soočajo koroški slovenski kmetovalci, pripoveduje predsednik Zadruge Market Pliberk Štefan Domej, član Skupnosti južnokoroških kmetov in kmetic, svetnik v koroški Kmetijski zbornici. Posvetimo se kamišibaju, s katerim so koroškimi Slovenci nadgradili svojo bogato gledališko dejavnost. Odpravimo pa se tudi v Monošter, kjer bodo letos začeli z obnovo restavracije in recepcije hotela Lipa, enega od središč porabskih Slovencev. Pridružite se nam!
&lt;p&gt;Foto(zajem zaslona): &lt;a href=&quot;https://lipahotel.hu/&quot;&gt;Hotel Lipa v Mono&amp;scaron;tru&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206613</link>
        <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 12:47:28 +0000</pubDate>
        <title>Od Benečije prek Pliberka do Porabja: zgodbe o vztrajnosti Slovencev onstran meje</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Ko glas žensk postane zgodba« je bil naslov tokratnega koncerta Koroška poje, posvečenega ustvarjalkam v glasbi. Nekaj njihovih glasov in zgodb lahko slišite v tokratni oddaji. 
Pomemben glas je koroška Slovenka Olga Voglauer, že drugi mandat poslanka v avstrijskem državnem zboru. V prvem je bila poslanka strank vladne koalicije, zdaj je v opoziciji. Kako ji ustreza spremenjena vloga pa tudi, kakšen je odnos avstrijske vlade do manjšin? Ustavimo se na srednji šoli v Pliberku in preverimo, kako potekajo priprave na pilotno uvedbo dvojezičnega pouka. 
V Tržaškem knjižnem središču se pridružimo praznovanju prvega nacionalnega dneva branja. Odpravimo se tudi na Gornji Senik, kjer je nedavno obilno sneženje poškodovalo električno omrežje in povzročilo prebivalcem obilo težav. Nekateri so bili brez elektrike skoraj dva tedna. Kako so se znašli? Prisluhnite!</description>
        <enclosure length="110181888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/09/GlasoviRA_SLO_LJT_8668354_19402346.mp3"></enclosure>
        <guid>175204726</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3443</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Ko glas žensk postane zgodba« je bil naslov tokratnega koncerta Koroška poje, posvečenega ustvarjalkam v glasbi. Nekaj njihovih glasov in zgodb lahko slišite v tokratni oddaji. 
Pomemben glas je koroška Slovenka Olga Voglauer, že drugi mandat poslanka v avstrijskem državnem zboru. V prvem je bila poslanka strank vladne koalicije, zdaj je v opoziciji. Kako ji ustreza spremenjena vloga pa tudi, kakšen je odnos avstrijske vlade do manjšin? Ustavimo se na srednji šoli v Pliberku in preverimo, kako potekajo priprave na pilotno uvedbo dvojezičnega pouka. 
V Tržaškem knjižnem središču se pridružimo praznovanju prvega nacionalnega dneva branja. Odpravimo se tudi na Gornji Senik, kjer je nedavno obilno sneženje poškodovalo električno omrežje in povzročilo prebivalcem obilo težav. Nekateri so bili brez elektrike skoraj dva tedna. Kako so se znašli? Prisluhnite!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204726</link>
        <pubDate> Mon, 09 Mar 2026 13:31:03 +0000</pubDate>
        <title>Glasovi žensk in druge zgodbe iz zamejstva: od glasbe in literature do jezika in infrastrukture</title>
      </item>
      <item>
        <description>Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? 
Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? 
Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. 
Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (Bo&amp;scaron;tjan Podlogar/UPRS): Predsednica Slovenije Nata&amp;scaron;a Pric Musar na ogledu muzeja pri Per&amp;scaron;manu&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="112137216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/IzzivisRA_SLO_LJT_8578404_19298142.mp3"></enclosure>
        <guid>175202889</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3504</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? 
Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? 
Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. 
Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (Bo&amp;scaron;tjan Podlogar/UPRS): Predsednica Slovenije Nata&amp;scaron;a Pric Musar na ogledu muzeja pri Per&amp;scaron;manu&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202889</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 13:27:26 +0000</pubDate>
        <title>Izzivi Slovencev v zamejstvu: od demografskega upada do kadrovskih stisk</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po  Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koro&amp;scaron;kih kulturnih dnevov v Ljubljani in koro&amp;scaron;ka Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="110396928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/GospodarRA_SLO_LJT_8499992_19208570.mp3"></enclosure>
        <guid>175201019</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3449</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po  Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koro&amp;scaron;kih kulturnih dnevov v Ljubljani in koro&amp;scaron;ka Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201019</link>
        <pubDate> Mon, 23 Feb 2026 12:18:42 +0000</pubDate>
        <title>Gospodarski razvoj, mladi, kultura in negovanje dediščine: utrinki iz življenja Slovencev onstran meje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še enkrat se poklonimo tržaškemu rojaku Miroslavu Košuti, velikemu literatu, ki je pustil sledi ne le v zamejskem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Ustavimo se v Porabju in preverimo, kako je bilo na tradicionalnem Borovem gostüvanju. Povabimo na ogled zanimive razstave Divja 70. leta, ki pripoveduje o boju koroških Slovencev za svoje pravice in solidarnosti. Čestitamo Slovenskemu prosvetnemu društvu Šentjanž, ki letos praznuje 120. obletnico ustanovitve. Skrb za slovenski jezik je ena od ključnih nalog društva, pravi predsednica Nadja Keuschnig. Doktorica Barbara Riman, vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, pa spregovori o slovenskih društvih na Hrvaškem v prejšnjem stoletju in ob tem ugotavlja, da so današnji izzivi zelo podobni tistim pred 100 leti. Kakšni so? Prisluhnite!
&lt;p&gt;foto (Vida To&amp;scaron;): Borovo gost&amp;uuml;vanje že več kot 200 let pripravljajo v Porabju&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111774720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/IzpovediRA_SLO_LJT_8419644_19116902.mp3"></enclosure>
        <guid>175199139</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3492</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še enkrat se poklonimo tržaškemu rojaku Miroslavu Košuti, velikemu literatu, ki je pustil sledi ne le v zamejskem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Ustavimo se v Porabju in preverimo, kako je bilo na tradicionalnem Borovem gostüvanju. Povabimo na ogled zanimive razstave Divja 70. leta, ki pripoveduje o boju koroških Slovencev za svoje pravice in solidarnosti. Čestitamo Slovenskemu prosvetnemu društvu Šentjanž, ki letos praznuje 120. obletnico ustanovitve. Skrb za slovenski jezik je ena od ključnih nalog društva, pravi predsednica Nadja Keuschnig. Doktorica Barbara Riman, vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, pa spregovori o slovenskih društvih na Hrvaškem v prejšnjem stoletju in ob tem ugotavlja, da so današnji izzivi zelo podobni tistim pred 100 leti. Kakšni so? Prisluhnite!
&lt;p&gt;foto (Vida To&amp;scaron;): Borovo gost&amp;uuml;vanje že več kot 200 let pripravljajo v Porabju&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199139</link>
        <pubDate> Mon, 16 Feb 2026 12:56:03 +0000</pubDate>
        <title>Izpovedi, ki nas vedno znova navdihujejo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (veleposlani&amp;scaron;tvo Republike Slovenije v Budimpesti Fb): Alojz Hanžek, dobitnik priznanja madžarske vlade, s predstavniki krovnih organizacij porabskih Slovencev in Republike Slovenije&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="106501632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/09/ZavedatRA_SLO_LJT_8331916_19019436.mp3"></enclosure>
        <guid>175197120</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3328</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (veleposlani&amp;scaron;tvo Republike Slovenije v Budimpesti Fb): Alojz Hanžek, dobitnik priznanja madžarske vlade, s predstavniki krovnih organizacij porabskih Slovencev in Republike Slovenije&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197120</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 13:57:46 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Zavedati se moramo, da se prihodnost ne zgodi sama od sebe&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. &lt;p&gt;Helmut Hartman je k sodelovanju na radiu povabil tudi Marjana Velika, takrat &amp;scaron;e dijaka Slovenske gimnazije v Celovcu. Potem, ko je bil glavni urednik &lt;a href=&quot;https://volksgruppen.orf.at/slovenci/&quot;&gt;slovenskega programa ORF&lt;/a&gt; zadnjih 24 let in 21 let odgovorni urednik televizijske oddaje &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/doberdankoroska/40&quot;&gt;Dober dan, Koro&amp;scaron;ka&lt;/a&gt; je zdaj tik pred upokojitvijo. Kot več drugih dejavnih koro&amp;scaron;kih Slovencev je multifunkcionar, zato mu dela ne bo zmanjkalo. &lt;br /&gt;Od leta 1992 je predsednik &lt;a href=&quot;https://www.ssz.at/home/sl&quot;&gt;Slovenske &amp;scaron;portne zveze iz Celovca&lt;/a&gt;, kar pomeni, da je na čelu krovne organizacije dlje kot je bil Marjan &amp;Scaron;turm, se po&amp;scaron;ali. Pri depolitizaciji &amp;scaron;portne organizacije mu je pomagal Bernard Sadovnik, takrat tajnik &amp;scaron;portne zveze, ki danes povezuje več kot 35 dru&amp;scaron;tev in klubov. Kako pa je Marijan Velik zadovoljen z odnosom pristojnih do slovenskega programa ORF in kak&amp;scaron;no prihodnost mu napoveduje? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Reichman&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="114307584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/04/MarijaRA_SLO_LJT_8273662_18953412.mp3"></enclosure>
        <guid>175195698</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3572</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. &lt;p&gt;Helmut Hartman je k sodelovanju na radiu povabil tudi Marjana Velika, takrat &amp;scaron;e dijaka Slovenske gimnazije v Celovcu. Potem, ko je bil glavni urednik &lt;a href=&quot;https://volksgruppen.orf.at/slovenci/&quot;&gt;slovenskega programa ORF&lt;/a&gt; zadnjih 24 let in 21 let odgovorni urednik televizijske oddaje &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/doberdankoroska/40&quot;&gt;Dober dan, Koro&amp;scaron;ka&lt;/a&gt; je zdaj tik pred upokojitvijo. Kot več drugih dejavnih koro&amp;scaron;kih Slovencev je multifunkcionar, zato mu dela ne bo zmanjkalo. &lt;br /&gt;Od leta 1992 je predsednik &lt;a href=&quot;https://www.ssz.at/home/sl&quot;&gt;Slovenske &amp;scaron;portne zveze iz Celovca&lt;/a&gt;, kar pomeni, da je na čelu krovne organizacije dlje kot je bil Marjan &amp;Scaron;turm, se po&amp;scaron;ali. Pri depolitizaciji &amp;scaron;portne organizacije mu je pomagal Bernard Sadovnik, takrat tajnik &amp;scaron;portne zveze, ki danes povezuje več kot 35 dru&amp;scaron;tev in klubov. Kako pa je Marijan Velik zadovoljen z odnosom pristojnih do slovenskega programa ORF in kak&amp;scaron;no prihodnost mu napoveduje? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Reichman&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195698</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 11:01:04 +0000</pubDate>
        <title>+ Marijan Velik: Nikoli ne veš, kaj bi bilo, če bi se namesto za radio odločil za poklicno igranje nogometa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? 
Gostimo Tischlerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. 
Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. 
Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Kakašne so rešitve? Prisluhnite!</description>
        <enclosure length="111510528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/02/OdMilanRA_SLO_LJT_8251890_18928247.mp3"></enclosure>
        <guid>175195205</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3484</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? 
Gostimo Tischlerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. 
Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. 
Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Kakašne so rešitve? Prisluhnite!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195205</link>
        <pubDate> Mon, 02 Feb 2026 13:16:18 +0000</pubDate>
        <title>Od Milana prek Celovca in Monoštra do Zagreba - priložnosti in izzivov ne manjka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji.  Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.novice.at/politika/zupanske-volitve-v-pliberku-kaj-pa-slovenscina/&quot;&gt;Novice.at)&lt;/a&gt;:&amp;nbsp;Kandidati za župana občine Pliberk - Daniel Wriessnig (&amp;Ouml;VP), Dominik Stuck (SP&amp;Ouml;) in Marko Trampusch (Enotna lista)&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111630336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/19/OdohranRA_SLO_LJT_8094860_18750354.mp3"></enclosure>
        <guid>175191537</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3488</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji.  Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.novice.at/politika/zupanske-volitve-v-pliberku-kaj-pa-slovenscina/&quot;&gt;Novice.at)&lt;/a&gt;:&amp;nbsp;Kandidati za župana občine Pliberk - Daniel Wriessnig (&amp;Ouml;VP), Dominik Stuck (SP&amp;Ouml;) in Marko Trampusch (Enotna lista)&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191537</link>
        <pubDate> Mon, 19 Jan 2026 12:42:14 +0000</pubDate>
        <title>Od ohranjanja identitete, naložb v razvoj do sodelovanja in sožitja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? 
Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? 
Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (USZS): Dan emigranta in praznovanje 50 letnice Bene&amp;scaron;kega gledali&amp;scaron;ča&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111178752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/12/MoramoRA_SLO_LJT_8023591_18668558.mp3"></enclosure>
        <guid>175189715</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3474</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? 
Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? 
Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (USZS): Dan emigranta in praznovanje 50 letnice Bene&amp;scaron;kega gledali&amp;scaron;ča&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189715</link>
        <pubDate> Mon, 12 Jan 2026 12:42:55 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Moramo sodelovati, ne glede na različna stališča&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tržaška rojakinja Andrejka Možina in koroški Slovenec Tonč Feinig sta zelo dejavna glasbenika s številnimi projekti. Konec lanskega leta sta se predstavila tudi s koncertoma na Radiu Slovenija. 

&lt;p&gt;Jazz pianist, skladatelj in pevec Tonč Feinig je s svojo skupino gostoval v &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=e7XJ3DgDMD8&quot;&gt;Studiu Hendrix na Radiu Koper&lt;/a&gt; in svoj nastop naslovil Med jazzom, pesmijo in svobodo trenutka. &lt;br /&gt;Violončelistka, skladateljica in vokalistka Andrejka Možina pa je s triom Violoncelli Itineranti nastopila v studiu 13 v oddaji &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/prva-vrsta/173250920/175175496&quot;&gt;Prva vrsta&lt;/a&gt; in predstavila nagrajeno knjigozvočnico Besede ne ubogajo več, s katero se je poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=soto%C4%8Dja&quot;&gt;Tonč Feinig &amp;amp; The Band v Hendrixu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="109187328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/05/AndrejkaRA_SLO_LJT_7950689_18586405.mp3"></enclosure>
        <guid>175187975</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3412</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tržaška rojakinja Andrejka Možina in koroški Slovenec Tonč Feinig sta zelo dejavna glasbenika s številnimi projekti. Konec lanskega leta sta se predstavila tudi s koncertoma na Radiu Slovenija. 

&lt;p&gt;Jazz pianist, skladatelj in pevec Tonč Feinig je s svojo skupino gostoval v &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=e7XJ3DgDMD8&quot;&gt;Studiu Hendrix na Radiu Koper&lt;/a&gt; in svoj nastop naslovil Med jazzom, pesmijo in svobodo trenutka. &lt;br /&gt;Violončelistka, skladateljica in vokalistka Andrejka Možina pa je s triom Violoncelli Itineranti nastopila v studiu 13 v oddaji &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/prva-vrsta/173250920/175175496&quot;&gt;Prva vrsta&lt;/a&gt; in predstavila nagrajeno knjigozvočnico Besede ne ubogajo več, s katero se je poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=soto%C4%8Dja&quot;&gt;Tonč Feinig &amp;amp; The Band v Hendrixu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187975</link>
        <pubDate> Mon, 05 Jan 2026 12:14:21 +0000</pubDate>
        <title>Andrejka Možina in Tonč Feinig - od jazza, priredb slovenskih ljudskih pesmi do uglasbene poezije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. 
Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. 
Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva!

&lt;p&gt;foto (Mateja železnikar) - Prvih 25 skupine Bali&amp;scaron;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="109035264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/VrhunciRA_SLO_LJT_7856864_18480891.mp3"></enclosure>
        <guid>175184900</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3407</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. 
Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. 
Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva!

&lt;p&gt;foto (Mateja železnikar) - Prvih 25 skupine Bali&amp;scaron;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184900</link>
        <pubDate> Mon, 29 Dec 2025 13:31:21 +0000</pubDate>
        <title>Vrhunci 2025 - koncertna praznovanja zamejskih rock skupin Blek Panters in Bališ</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. O delovanju Inštituta pripoveduje direktorica Martina Piko Rustia. &lt;p&gt;Gori&amp;scaron;ki plesalec Alex Devetak, ki je med drugim navdu&amp;scaron;il na odprtju evropske prestolnice kulture in koncertih skupine Blek Panters ter nastopil v njihovem &lt;a href=&quot;https://www.google.com/search?q=%C5%A0A+%C5%A0A+%C5%A0A+youtube&amp;amp;rlz=1C1GCEB_enSI802SI802&amp;amp;oq=%C5%A0A+%C5%A0A+%C5%A0A+youtube&amp;amp;gs_lcrp=EgZjaHJvbWUyBggAEEUYOTIICAEQABgWGB4yCggCEAAYgAQYogQyCggDEAAYogQYiQUyBwgEEAAY7wUyBwgFEAAY7wXSAQk3Njc0ajBqMTWoAgiwAgHxBVYOONSb2TXp&amp;amp;sourceid=chrome&amp;amp;ie=UTF-8#fpstate=ive&amp;amp;vld=cid:a500137c,vid:ktpUk6_lcXM,st:0&quot;&gt;videu &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A&lt;/a&gt;, v Ljubljani &amp;scaron;tudira oblikovanje tekstilij. Zakaj Slovenija, ko pa je Italija sredi&amp;scaron;če visoke mode?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Ljubljani je &amp;scaron;tudiral tudi Du&amp;scaron;an Mukič, novinar in literat, ki je s svojimi najnovej&amp;scaron;imi soneti postavil spomenik porabskim slovenskim vasem in vnovič zmagal na natečaju Porabske litere.&amp;nbsp;V Slovenskem domu Zagreb pa si ogledamo razstavo del, nastalih na kreativnih delavnicah. Od kod ideje? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=soto%C4%8Dja&quot;&gt;zajem zaslona&lt;/a&gt;): &lt;a href=&quot;https://www.ethno.at/home/sl&quot;&gt;Slovenski narodopisni in&amp;scaron;titut Urban Jarnik&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="110857728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/22/UstvarjRA_SLO_LJT_7843590_18466410.mp3"></enclosure>
        <guid>175184592</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3464</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. O delovanju Inštituta pripoveduje direktorica Martina Piko Rustia. &lt;p&gt;Gori&amp;scaron;ki plesalec Alex Devetak, ki je med drugim navdu&amp;scaron;il na odprtju evropske prestolnice kulture in koncertih skupine Blek Panters ter nastopil v njihovem &lt;a href=&quot;https://www.google.com/search?q=%C5%A0A+%C5%A0A+%C5%A0A+youtube&amp;amp;rlz=1C1GCEB_enSI802SI802&amp;amp;oq=%C5%A0A+%C5%A0A+%C5%A0A+youtube&amp;amp;gs_lcrp=EgZjaHJvbWUyBggAEEUYOTIICAEQABgWGB4yCggCEAAYgAQYogQyCggDEAAYogQYiQUyBwgEEAAY7wUyBwgFEAAY7wXSAQk3Njc0ajBqMTWoAgiwAgHxBVYOONSb2TXp&amp;amp;sourceid=chrome&amp;amp;ie=UTF-8#fpstate=ive&amp;amp;vld=cid:a500137c,vid:ktpUk6_lcXM,st:0&quot;&gt;videu &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A&lt;/a&gt;, v Ljubljani &amp;scaron;tudira oblikovanje tekstilij. Zakaj Slovenija, ko pa je Italija sredi&amp;scaron;če visoke mode?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Ljubljani je &amp;scaron;tudiral tudi Du&amp;scaron;an Mukič, novinar in literat, ki je s svojimi najnovej&amp;scaron;imi soneti postavil spomenik porabskim slovenskim vasem in vnovič zmagal na natečaju Porabske litere.&amp;nbsp;V Slovenskem domu Zagreb pa si ogledamo razstavo del, nastalih na kreativnih delavnicah. Od kod ideje? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=soto%C4%8Dja&quot;&gt;zajem zaslona&lt;/a&gt;): &lt;a href=&quot;https://www.ethno.at/home/sl&quot;&gt;Slovenski narodopisni in&amp;scaron;titut Urban Jarnik&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184592</link>
        <pubDate> Mon, 22 Dec 2025 13:27:33 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Ustvarjalnih idej ne manjka, pomembna pa je tudi dobra družba&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. 
Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod  je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto.
 Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. 
Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji. &lt;p&gt;Foto (Koro&amp;scaron;ka galerija likovnih umetnosti): &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=soto%C4%8Dja&quot;&gt;Valentin Oman - In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="113356800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/15/OdnujneRA_SLO_LJT_7773754_18388210.mp3"></enclosure>
        <guid>175182658</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3542</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. 
Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod  je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto.
 Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. 
Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji. &lt;p&gt;Foto (Koro&amp;scaron;ka galerija likovnih umetnosti): &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=soto%C4%8Dja&quot;&gt;Valentin Oman - In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182658</link>
        <pubDate> Mon, 15 Dec 2025 13:16:12 +0000</pubDate>
        <title>Od nujne reforme dvojezičnega sodstva in ustvarjanja proti pozabi do Porabskih liter in pohoda po Vertikali</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto: Lucija Tavčar na terenu v Bardu&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="52429824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/08/PLUSLucRA_SLO_LJT_7692997_18297579.mp3"></enclosure>
        <guid>175180751</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1638</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto: Lucija Tavčar na terenu v Bardu&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180751</link>
        <pubDate> Mon, 08 Dec 2025 13:25:06 +0000</pubDate>
        <title>+ Lucija Tavčar: V zamejstvu je veliko potencijala, mladi pa do neke mere zavračamo uveljavljene strukture in kalupe   </title>
      </item>
      <item>
        <description>Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;): &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=soto%C4%8Dja&quot;&gt;etnologinja Jelka P&amp;scaron;ajd, Murkova nagrajenka, raziskovalno tesno posvezana s porabskimi Slovenci&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="110456832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/08/OdmladiRA_SLO_LJT_7692310_18296812.mp3"></enclosure>
        <guid>175180750</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3451</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;): &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=soto%C4%8Dja&quot;&gt;etnologinja Jelka P&amp;scaron;ajd, Murkova nagrajenka, raziskovalno tesno posvezana s porabskimi Slovenci&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180750</link>
        <pubDate> Mon, 08 Dec 2025 13:12:26 +0000</pubDate>
        <title>Od mladih in njihovih perspektiv do prevajanja in etnoloških raziskovanj v zamejstvu. Kaj pa se dogaja s celovško Posojilnico bank?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.&lt;p&gt;Gostimo Nives Cossutta, trža&amp;scaron;ko rojakinjo, ki je prevzela vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ta krovna organizacija Slovencev v Italiji je pred pomembnimi izzivi in tega se zaveda tudi nova predsednica. Kako pa si predstavlja sodelovanje z drugo krovno organizacijo Svetom slovenskih organizacij?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja za&amp;scaron;čitnega zakona za Slovence v Italiji. Pri njegovi pripravi je sodeloval tudi nekdanji senator Stojan Spetič, politik in novinar. Zanima nas, kako se danes spominja časov priprave zakona, zelo pomembnega za rojake v Furlaniji &amp;ndash; Julijski krajini.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Z urednico trža&amp;scaron;ke založbe Mladika Nadio Roncelli potegnemo črto pod več kot 20 let sodelovanja na slovenskem knjižnem sejmu in predstavimo nov projekt režiserja Mihe Dolin&amp;scaron;ka &lt;a href=&quot;https://www.iskrica.tv/&quot;&gt;X Smrklja&lt;/a&gt;. Namenjen je mladim koro&amp;scaron;kim Slovencem in krepitvi uporabe slovenskega jezika tudi na spletnih platformah. Zanimanje mladih za sodelovanje v njem pa je, kot lahko sli&amp;scaron;ite, navdihujoče.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=soto%C4%8Dja&quot;&gt;Foto: oddaja X Smrklja&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111379200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/01/PreiveRA_SLO_LJT_7618695_18213587.mp3"></enclosure>
        <guid>175178965</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3480</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.&lt;p&gt;Gostimo Nives Cossutta, trža&amp;scaron;ko rojakinjo, ki je prevzela vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ta krovna organizacija Slovencev v Italiji je pred pomembnimi izzivi in tega se zaveda tudi nova predsednica. Kako pa si predstavlja sodelovanje z drugo krovno organizacijo Svetom slovenskih organizacij?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja za&amp;scaron;čitnega zakona za Slovence v Italiji. Pri njegovi pripravi je sodeloval tudi nekdanji senator Stojan Spetič, politik in novinar. Zanima nas, kako se danes spominja časov priprave zakona, zelo pomembnega za rojake v Furlaniji &amp;ndash; Julijski krajini.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Z urednico trža&amp;scaron;ke založbe Mladika Nadio Roncelli potegnemo črto pod več kot 20 let sodelovanja na slovenskem knjižnem sejmu in predstavimo nov projekt režiserja Mihe Dolin&amp;scaron;ka &lt;a href=&quot;https://www.iskrica.tv/&quot;&gt;X Smrklja&lt;/a&gt;. Namenjen je mladim koro&amp;scaron;kim Slovencem in krepitvi uporabe slovenskega jezika tudi na spletnih platformah. Zanimanje mladih za sodelovanje v njem pa je, kot lahko sli&amp;scaron;ite, navdihujoče.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=soto%C4%8Dja&quot;&gt;Foto: oddaja X Smrklja&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178965</link>
        <pubDate> Mon, 01 Dec 2025 12:41:14 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Preživeli smo stoletja in bomo tudi v prihodnje. Ne le preživeli, tudi živeli!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so  konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;) - Zbornik ob 35 letnici Zveze Slovencev na Madžarskem&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111396864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/24/ProtiasRA_SLO_LJT_7546434_18131991.mp3"></enclosure>
        <guid>175177098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so  konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;) - Zbornik ob 35 letnici Zveze Slovencev na Madžarskem&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177098</link>
        <pubDate> Mon, 24 Nov 2025 12:39:11 +0000</pubDate>
        <title>Z dvojezičnim izobraževanjem in literaturo v slovenskem jeziku proti asimilaciji </title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenščina od vrtca do univerze je eden od ciljev koroških Slovencev. Pri tem lahko pomembno vlogo igra tudi študij slovenščine na celovški univerzi, ki v okviru Inštituta za slavistiko poteka že pol stoletja. Za razvoj jezika so pomembni tudi ekonomski dejavniki in kot ugotavlja doktor Klemen Lah, lektor za slovenščino na Reki in v Zadru, bi veljalo že obstoječe dobre prakse nadgraditi z večjo promocijo slovenske kulture na Hrvaškem. Krepitev gospodarskih temeljev pa je pomemben dejavnik za mlade rojake v sosednjih državah, so se strinjali udeleženci konference v Trstu, namenjene perspektivam mladih. Manjšina potrebuje ne le podjetnike, temveč tudi kadre, ki bodo skupnost vodili v prihodnje, pravi predsednik Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta Fabio Pahor. Nina Malalan pa je prepričana, da z dvo -  ali večjezičnostjo postaneš čustveno bolj občutljiv in prilagodljiv. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika so pomembni tudi mediji in tega se dobro zavedajo tudi v Porabju.&lt;p&gt;Foto (USZS): 3. letna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije posvečena mladim&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="110396928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/17/BitiprRA_SLO_LJT_7469965_18045466.mp3"></enclosure>
        <guid>175175226</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3449</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenščina od vrtca do univerze je eden od ciljev koroških Slovencev. Pri tem lahko pomembno vlogo igra tudi študij slovenščine na celovški univerzi, ki v okviru Inštituta za slavistiko poteka že pol stoletja. Za razvoj jezika so pomembni tudi ekonomski dejavniki in kot ugotavlja doktor Klemen Lah, lektor za slovenščino na Reki in v Zadru, bi veljalo že obstoječe dobre prakse nadgraditi z večjo promocijo slovenske kulture na Hrvaškem. Krepitev gospodarskih temeljev pa je pomemben dejavnik za mlade rojake v sosednjih državah, so se strinjali udeleženci konference v Trstu, namenjene perspektivam mladih. Manjšina potrebuje ne le podjetnike, temveč tudi kadre, ki bodo skupnost vodili v prihodnje, pravi predsednik Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta Fabio Pahor. Nina Malalan pa je prepričana, da z dvo -  ali večjezičnostjo postaneš čustveno bolj občutljiv in prilagodljiv. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika so pomembni tudi mediji in tega se dobro zavedajo tudi v Porabju.&lt;p&gt;Foto (USZS): 3. letna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije posvečena mladim&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175226</link>
        <pubDate> Mon, 17 Nov 2025 12:28:38 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Biti pripadnik manjšine je lahko velika prednost in to ne le zaradi dvo- in večjezičnosti&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (USZS): praznovanje 35 letnice Zveze Slovencev na Madžarskem&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111283968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/10/OdteavRA_SLO_LJT_7398619_17962108.mp3"></enclosure>
        <guid>175173454</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3477</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (USZS): praznovanje 35 letnice Zveze Slovencev na Madžarskem&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173454</link>
        <pubDate> Mon, 10 Nov 2025 13:17:01 +0000</pubDate>
        <title>Od težav z nepremičninami do pomembnih jubilejev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z  literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (RTV SLO): Pravice manj&amp;scaron;ine so več kot vidna dvojezičnost&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="109412352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/03/NegreRA_SLO_LJT_7326473_17879082.mp3"></enclosure>
        <guid>175171664</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3419</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z  literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (RTV SLO): Pravice manj&amp;scaron;ine so več kot vidna dvojezičnost&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171664</link>
        <pubDate> Mon, 03 Nov 2025 13:03:54 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Ne gre le za naše korenine, jezik in kulturo, temveč za človekove pravice vseh&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo. &lt;p&gt;V &amp;Scaron;entjakobu v Rožu si ogledamo farso &lt;a href=&quot;https://roz.si/news/roz/wunderland-eine-farce-cudezna-dezela-farsa/&quot;&gt;Čudežna dežela&lt;/a&gt;, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij in prepričanj o večvrednosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostimo trža&amp;scaron;ko rojakinjo Petro Grassi, eno najuspe&amp;scaron;nej&amp;scaron;ih dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;S porabskim Slovencem Martinom Ropo&amp;scaron;om, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Predstava Čudežna dežela/Wunderland spodbudi k razmileku, kak&amp;scaron;en svet sooblikujemo&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="108712704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/27/OdnasilRA_SLO_LJT_7259333_17800872.mp3"></enclosure>
        <guid>175170007</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3397</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo. &lt;p&gt;V &amp;Scaron;entjakobu v Rožu si ogledamo farso &lt;a href=&quot;https://roz.si/news/roz/wunderland-eine-farce-cudezna-dezela-farsa/&quot;&gt;Čudežna dežela&lt;/a&gt;, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij in prepričanj o večvrednosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostimo trža&amp;scaron;ko rojakinjo Petro Grassi, eno najuspe&amp;scaron;nej&amp;scaron;ih dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;S porabskim Slovencem Martinom Ropo&amp;scaron;om, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Predstava Čudežna dežela/Wunderland spodbudi k razmileku, kak&amp;scaron;en svet sooblikujemo&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170007</link>
        <pubDate> Mon, 27 Oct 2025 13:58:52 +0000</pubDate>
        <title>Od nasilja in nevarnih ideologij, ki vedno znova prevladajo, do ponosa zaradi priznanj </title>
      </item>
      <item>
        <description>Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? Prisluhnite&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;) - projekt Ko zorijo jabolka - povezovanje otrok in vzgojiteljic ter krepitev slovenskega jezika&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111565056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/20/PovezovaRA_SLO_LJT_7186465_17716639.mp3"></enclosure>
        <guid>175168167</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3486</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? Prisluhnite&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;) - projekt Ko zorijo jabolka - povezovanje otrok in vzgojiteljic ter krepitev slovenskega jezika&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168167</link>
        <pubDate> Mon, 20 Oct 2025 12:05:02 +0000</pubDate>
        <title>Povezovanje, kreativno ustvarjanje in kulturna rast so temelji za uspešno delovanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija in Madžarska bosta v skupni sklad za gospodarski razvoj narodnih skupnosti v Prekmurju in Porabju namenili vsaka še po dva milijona evrov, so sporočili pristojni na 6. Monoštrskem forumu. Kaj bodo s tem denarjem naredili porabski Slovenci? Ob obeleževanju 105. obletnice koroškega plebiscita se ni bilo mogoče izogniti policijski raciji pri Peršmanu. Mladi koroški Slovenci, ki so pripravili protest, poleg uresničitve določb 7. člena avstrijske državne pogodbe zahtevajo tudi opravičilo. Ustavimo se v Gorici na tradicionalnem čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki je letos potekal  v okviru evropske prestolnice kulture. V Prezidu pa se pridružimo rojakom na 20. vseslovenskem srečanju. Priložnosti za razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem ne manjka, več pozornosti pa je treba nameniti otrokom. Le ti so namreč zagotovilo za obstoj narodne skupnosti&lt;p&gt;Foto (fb SKD Snežnik Lovran): 20. vseslovensko srečanje v Prezidu&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="105940224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/13/SSlovenRA_SLO_LJT_7117562_17637747.mp3"></enclosure>
        <guid>175166356</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3310</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija in Madžarska bosta v skupni sklad za gospodarski razvoj narodnih skupnosti v Prekmurju in Porabju namenili vsaka še po dva milijona evrov, so sporočili pristojni na 6. Monoštrskem forumu. Kaj bodo s tem denarjem naredili porabski Slovenci? Ob obeleževanju 105. obletnice koroškega plebiscita se ni bilo mogoče izogniti policijski raciji pri Peršmanu. Mladi koroški Slovenci, ki so pripravili protest, poleg uresničitve določb 7. člena avstrijske državne pogodbe zahtevajo tudi opravičilo. Ustavimo se v Gorici na tradicionalnem čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki je letos potekal  v okviru evropske prestolnice kulture. V Prezidu pa se pridružimo rojakom na 20. vseslovenskem srečanju. Priložnosti za razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem ne manjka, več pozornosti pa je treba nameniti otrokom. Le ti so namreč zagotovilo za obstoj narodne skupnosti&lt;p&gt;Foto (fb SKD Snežnik Lovran): 20. vseslovensko srečanje v Prezidu&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166356</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 11:39:44 +0000</pubDate>
        <title>S Slovenci iz sosednjih držav od Monoštra prek Celovca in Gorice do Prezida</title>
      </item>
      <item>
        <description>Stranka Slovenska skupnost pod geslom »S ponosom naprej« praznuje 50 – letnico delovanja. Kot pojasnjuje predsednik Damijan Terpin, niso stranka opozicije, temveč stranka, ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Kaj to pomeni? &lt;p&gt;Ustavimo se v Zagrebu, kjer so na gimnaziji Lucijana Vranjanina dobili novo profesorico sloven&amp;scaron;čine. Vnovič se je pokazalo, da ustrezna usposobljenost za poučevanje jezika ostaja velik izziv.&amp;nbsp;Spomnimo se &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175163667&quot;&gt;pomembne vloge Jo&amp;scaron;ka Tischlerja&lt;/a&gt;, ustanovitelja slovenske gimnazije v Celovcu. Povabimo vas na prireditve, ki jih na avstrijskem Koro&amp;scaron;kem skupaj s krovnima slovenskima kulturnima zvezama pripravlja Urad za slovensko narodno skupnost in potekajo pod imenom K&lt;a href=&quot;https://www.ktn.gv.at/SI/Verwaltung/Amt-der-Kaerntner-Landesregierung/Abteilung-1/Volksgruppen%5fMenschenrechte/Volksgruppenb%c3%bcro/Kulturtandem%20-%20Kulturni%20tandem&quot;&gt;ulturni tandem&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;Skupaj z gornjeseni&amp;scaron;ko folklorno skupino pa praznujemo 40-letnico njihovega delovanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;): 40 letnica Folklorne skupine Gornji Senik&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111826944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/06/OdpreseRA_SLO_LJT_7048606_17559703.mp3"></enclosure>
        <guid>175164575</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3494</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Stranka Slovenska skupnost pod geslom »S ponosom naprej« praznuje 50 – letnico delovanja. Kot pojasnjuje predsednik Damijan Terpin, niso stranka opozicije, temveč stranka, ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Kaj to pomeni? &lt;p&gt;Ustavimo se v Zagrebu, kjer so na gimnaziji Lucijana Vranjanina dobili novo profesorico sloven&amp;scaron;čine. Vnovič se je pokazalo, da ustrezna usposobljenost za poučevanje jezika ostaja velik izziv.&amp;nbsp;Spomnimo se &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175163667&quot;&gt;pomembne vloge Jo&amp;scaron;ka Tischlerja&lt;/a&gt;, ustanovitelja slovenske gimnazije v Celovcu. Povabimo vas na prireditve, ki jih na avstrijskem Koro&amp;scaron;kem skupaj s krovnima slovenskima kulturnima zvezama pripravlja Urad za slovensko narodno skupnost in potekajo pod imenom K&lt;a href=&quot;https://www.ktn.gv.at/SI/Verwaltung/Amt-der-Kaerntner-Landesregierung/Abteilung-1/Volksgruppen%5fMenschenrechte/Volksgruppenb%c3%bcro/Kulturtandem%20-%20Kulturni%20tandem&quot;&gt;ulturni tandem&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;Skupaj z gornjeseni&amp;scaron;ko folklorno skupino pa praznujemo 40-letnico njihovega delovanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;): 40 letnica Folklorne skupine Gornji Senik&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164575</link>
        <pubDate> Mon, 06 Oct 2025 11:42:16 +0000</pubDate>
        <title>Od preseganja ideoloških delitev do praznovanja pomembnih jubilejev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (OKS- Z&amp;Scaron;Z): odprtje prve zamejske regijske pisarne OKS v Trstu&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111757056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/29/SpremembRA_SLO_LJT_6976510_17477765.mp3"></enclosure>
        <guid>175162824</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3492</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (OKS- Z&amp;Scaron;Z): odprtje prve zamejske regijske pisarne OKS v Trstu&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162824</link>
        <pubDate> Mon, 29 Sep 2025 11:29:45 +0000</pubDate>
        <title>Spremembam znotraj slovenskih narodnih skupnosti se morajo prilagoditi tudi manjšinske politike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi v zamejstvu se tako kot v Sloveniji soočajo s kadrovskimi izzivi v šolstvu. Kako pa je z vpisi v dvojezične ljudske in srednje šole na avstrijskem Koroškem? Prisluhnemo zgodbam pregnanih koroških Slovencev na slovesnosti ob 80. obletnici njihove vrnitve. V Celovcu potegnemo črto pod prvi dve leti delovanja IKulta - Interkulturnega prireditvenega centra. V Trstu se pridružimo obiskovalcem Slofesta – festivala Slovencev v Italiji, v Monoštru pa rojakom na srečanju porabskih Slovencev. Kako pa je z mladimi? Se tudi oni udeležujejo teh srečanj? &lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.zskd.eu/&quot;&gt;slofest.zskd.eu&lt;/a&gt;): festival Slovencev v Italiji se je sklenil z nastopom slovenskih zborov in godb&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="110969856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/22/PreteklRA_SLO_LJT_6910782_17401527.mp3"></enclosure>
        <guid>175161079</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3467</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi v zamejstvu se tako kot v Sloveniji soočajo s kadrovskimi izzivi v šolstvu. Kako pa je z vpisi v dvojezične ljudske in srednje šole na avstrijskem Koroškem? Prisluhnemo zgodbam pregnanih koroških Slovencev na slovesnosti ob 80. obletnici njihove vrnitve. V Celovcu potegnemo črto pod prvi dve leti delovanja IKulta - Interkulturnega prireditvenega centra. V Trstu se pridružimo obiskovalcem Slofesta – festivala Slovencev v Italiji, v Monoštru pa rojakom na srečanju porabskih Slovencev. Kako pa je z mladimi? Se tudi oni udeležujejo teh srečanj? &lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.zskd.eu/&quot;&gt;slofest.zskd.eu&lt;/a&gt;): festival Slovencev v Italiji se je sklenil z nastopom slovenskih zborov in godb&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161079</link>
        <pubDate> Mon, 22 Sep 2025 11:52:16 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Preteklost je zapisana v naših kosteh&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odnos najvišjih političnih predstavnikov države do manjšin je pokazatelj razvoja demokracije, zato so pomembna tudi sporočila, ki jih ti dajejo ob svojih obiskih. Kaj je na srečanjih s predsednikoma Italije in Avstrije sporočala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar? &lt;p&gt;To ni političen song je naslov nove predstave &lt;a href=&quot;https://teater-rampa.at/sl/theater-teater-rampa/&quot;&gt;Teatra Rampa&lt;/a&gt; iz Celovca, ki jo je oblikovala ekipa mladih koro&amp;scaron;kih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Režiserka Julija Urban je v predstavo o korupciji in manipulaciji vključila sodobne tehnologije, brez katerih, se zdi, ne znamo več živeti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ustavimo se na Opčinah, kjer so potekali jubilejni 60. &amp;scaron;tudijski dnevi Draga, povabimo vas na &lt;a href=&quot;https://slofest.zskd.eu/&quot;&gt;Slofest &amp;ndash; festival Slovencev v Italiji&lt;/a&gt; - , ki bo potekal v sredi&amp;scaron;ču Trsta in se posvetimo izzivom, s katerimi se soočajo mladi zamejski kmetovalci.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): To ni političen song - nova predstava Teatra Rampa&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111333120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/15/KulturnaRA_SLO_LJT_6842463_17323234.mp3"></enclosure>
        <guid>175159320</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3479</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odnos najvišjih političnih predstavnikov države do manjšin je pokazatelj razvoja demokracije, zato so pomembna tudi sporočila, ki jih ti dajejo ob svojih obiskih. Kaj je na srečanjih s predsednikoma Italije in Avstrije sporočala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar? &lt;p&gt;To ni političen song je naslov nove predstave &lt;a href=&quot;https://teater-rampa.at/sl/theater-teater-rampa/&quot;&gt;Teatra Rampa&lt;/a&gt; iz Celovca, ki jo je oblikovala ekipa mladih koro&amp;scaron;kih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Režiserka Julija Urban je v predstavo o korupciji in manipulaciji vključila sodobne tehnologije, brez katerih, se zdi, ne znamo več živeti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ustavimo se na Opčinah, kjer so potekali jubilejni 60. &amp;scaron;tudijski dnevi Draga, povabimo vas na &lt;a href=&quot;https://slofest.zskd.eu/&quot;&gt;Slofest &amp;ndash; festival Slovencev v Italiji&lt;/a&gt; - , ki bo potekal v sredi&amp;scaron;ču Trsta in se posvetimo izzivom, s katerimi se soočajo mladi zamejski kmetovalci.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): To ni političen song - nova predstava Teatra Rampa&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159320</link>
        <pubDate> Mon, 15 Sep 2025 12:28:32 +0000</pubDate>
        <title>Kulturna ustvarjalnost Slovencev v zamejstvu je politična in znak upora</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ustavimo se v Bazovici pri Trstu, kjer je ob 95. obletnici usmrtitve četverice antifašistov in 80. obletnici konca druge svetovne vojne potekala sklepna spominska slovesnost  v poklonom bazoviškim junakom. V spomin na upor in poklon koroškim partizanom se je pred Peršmanovim muzejem na avstrijskem Koroškem tudi letos sklenil pohod po poteh upora Lenarta, Johana, Gašperja in Jelke. Kako pa je s preiskavo policijske racije? O tem s predsednikom  Zveze koroških partizanov Milanom Wuttejem. V Porabju se pridružimo etnologom, ki so na strokovnem srečanju predstavili zbornik o vleki ploha in borovem gostüvanju, ter potegnemo črto pod prvo sejo Zamejske kulturne koordinacije.
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Per&amp;scaron;manov spominski dom vabi!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111028224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/09/BojproRA_SLO_LJT_6778725_17249627.mp3"></enclosure>
        <guid>175157806</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3469</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ustavimo se v Bazovici pri Trstu, kjer je ob 95. obletnici usmrtitve četverice antifašistov in 80. obletnici konca druge svetovne vojne potekala sklepna spominska slovesnost  v poklonom bazoviškim junakom. V spomin na upor in poklon koroškim partizanom se je pred Peršmanovim muzejem na avstrijskem Koroškem tudi letos sklenil pohod po poteh upora Lenarta, Johana, Gašperja in Jelke. Kako pa je s preiskavo policijske racije? O tem s predsednikom  Zveze koroških partizanov Milanom Wuttejem. V Porabju se pridružimo etnologom, ki so na strokovnem srečanju predstavili zbornik o vleki ploha in borovem gostüvanju, ter potegnemo črto pod prvo sejo Zamejske kulturne koordinacije.
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Per&amp;scaron;manov spominski dom vabi!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157806</link>
        <pubDate> Mon, 08 Sep 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Boj proti fašizmu in nacizmu ni bil zaman!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kraška ohcet, največja etnološka prireditve Slovencev v Italiji, je presegla pričakovanja. Več kot 1200 svatov vseh generacij, oblečenih v narodne noše, je dokaz, kako pomembna je ta prireditev za celotno slovensko narodno skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Monoštru, kjer je potekal seminar za učitelje in vzgojitelje v narodnostno mešanem okolju, namenjen krepitvi slovenskega jezika in identitete.  Povabimo vas v Koroški muzej v Celovcu, na ogled razstave Hinschaun!Poglejmo, ki pripoveduje o obdobju nacističnega režima na avstrijskem Koroškem. Maja Haderlap, slovenska avtorica v središču jubilejne 40. Vilenice, pa spregovori o  svojem najnovejšem romanu Ženske v temi, v katerem razmišlja o vlogi ženske nekoč in danes, odhajanju ter iskanju identitete, smisla življenja in svobode.
&lt;p&gt;Foto (USZS): mladoporočenca 28. Kra&amp;scaron;ke ohceti&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="103956480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/01/OdnegovRA_SLO_LJT_6706409_17167102.mp3"></enclosure>
        <guid>175156083</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3248</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kraška ohcet, največja etnološka prireditve Slovencev v Italiji, je presegla pričakovanja. Več kot 1200 svatov vseh generacij, oblečenih v narodne noše, je dokaz, kako pomembna je ta prireditev za celotno slovensko narodno skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Monoštru, kjer je potekal seminar za učitelje in vzgojitelje v narodnostno mešanem okolju, namenjen krepitvi slovenskega jezika in identitete.  Povabimo vas v Koroški muzej v Celovcu, na ogled razstave Hinschaun!Poglejmo, ki pripoveduje o obdobju nacističnega režima na avstrijskem Koroškem. Maja Haderlap, slovenska avtorica v središču jubilejne 40. Vilenice, pa spregovori o  svojem najnovejšem romanu Ženske v temi, v katerem razmišlja o vlogi ženske nekoč in danes, odhajanju ter iskanju identitete, smisla življenja in svobode.
&lt;p&gt;Foto (USZS): mladoporočenca 28. Kra&amp;scaron;ke ohceti&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156083</link>
        <pubDate> Mon, 01 Sep 2025 11:52:33 +0000</pubDate>
        <title>Od negovanja tradicije in krepitve identitete do razkrivanja zamolčane zgodovine in preseganja delitev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Koroška slovenska rock zasedba Bališ je sredi junija v K in K centru v Šentjanžu v Rožu pripravila veliki koncert ob svoji 25 letnici in nas skupaj z Noreia String Quartetom, Tončem Feinigom in Helmutom Biblom popeljala skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od bluesa do rock'n rolla v obirskem narečju. V sklepnem delu praznovanja se v pesmih Živ' tvoj dan in Jutr bo moj pridruži še projektni mladinski pevski zbor. Kako zvenijo uspešnice zasedbe Bališ obogatene s spremljevalnimi glasovi Lare Rutar, Timne Katz in Lare Wulz ter zvesto publiko? Prisluhnite jim v drugem delu koncerta!&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.novice.at/kultura/glasba/rock-praznik-ob-25-letnici-skupine-balis-v-sentjanzu-spal-bomo-ce-smo-hin/&quot;&gt;Novice.at&lt;/a&gt;): vodja skupine Marko Bali&amp;scaron; v akciji&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="112291584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/22/RockskuRA_SLO_LJT_6385249_16792329.mp3"></enclosure>
        <guid>175147912</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3509</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Koroška slovenska rock zasedba Bališ je sredi junija v K in K centru v Šentjanžu v Rožu pripravila veliki koncert ob svoji 25 letnici in nas skupaj z Noreia String Quartetom, Tončem Feinigom in Helmutom Biblom popeljala skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od bluesa do rock'n rolla v obirskem narečju. V sklepnem delu praznovanja se v pesmih Živ' tvoj dan in Jutr bo moj pridruži še projektni mladinski pevski zbor. Kako zvenijo uspešnice zasedbe Bališ obogatene s spremljevalnimi glasovi Lare Rutar, Timne Katz in Lare Wulz ter zvesto publiko? Prisluhnite jim v drugem delu koncerta!&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.novice.at/kultura/glasba/rock-praznik-ob-25-letnici-skupine-balis-v-sentjanzu-spal-bomo-ce-smo-hin/&quot;&gt;Novice.at&lt;/a&gt;): vodja skupine Marko Bali&amp;scaron; v akciji&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147912</link>
        <pubDate> Mon, 28 Jul 2025 12:15:28 +0000</pubDate>
        <title>Rock skupina Bališ praznuje prvih 25 let - 2. del koncerta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca. 
&lt;p&gt;Pred letom dni so začeli tudi s pripravami na praznovanje jubileja, kar se je obrestovalo. Na &lt;a href=&quot;https://www.novice.at/kultura/glasba/rock-praznik-ob-25-letnici-skupine-balis-v-sentjanzu-spal-bomo-ce-smo-hin/&quot;&gt;koncertu&lt;/a&gt; pred K in K centrom v &amp;Scaron;entjanžu v Rožu so se skupini &lt;a href=&quot;https://balis.at/&quot;&gt;Bali&amp;scaron;&lt;/a&gt; pridružili gosti; &lt;a href=&quot;https://noreiastringquartet.com/&quot;&gt;Noreia Strig Quartet&lt;/a&gt;, pianist &lt;a href=&quot;https://www.feinig.org/&quot;&gt;Tonč Feinig&lt;/a&gt;, kitarista Helmut Bibl in projektni mladinski pevski zbor. Skupaj so nas popeljali skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od priredb znanih blues in rock skladb v obirskem narečju do uspe&amp;scaron;nic U nebese in Fajn se mej, s katerimi so navdu&amp;scaron;ili občinstvo, ki zna njihove pesmi na pamet. Prisluhnite prvemu delu koncerta!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="104580096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/21/RockskuRA_SLO_LJT_6380689_16787043.mp3"></enclosure>
        <guid>175147700</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3268</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca. 
&lt;p&gt;Pred letom dni so začeli tudi s pripravami na praznovanje jubileja, kar se je obrestovalo. Na &lt;a href=&quot;https://www.novice.at/kultura/glasba/rock-praznik-ob-25-letnici-skupine-balis-v-sentjanzu-spal-bomo-ce-smo-hin/&quot;&gt;koncertu&lt;/a&gt; pred K in K centrom v &amp;Scaron;entjanžu v Rožu so se skupini &lt;a href=&quot;https://balis.at/&quot;&gt;Bali&amp;scaron;&lt;/a&gt; pridružili gosti; &lt;a href=&quot;https://noreiastringquartet.com/&quot;&gt;Noreia Strig Quartet&lt;/a&gt;, pianist &lt;a href=&quot;https://www.feinig.org/&quot;&gt;Tonč Feinig&lt;/a&gt;, kitarista Helmut Bibl in projektni mladinski pevski zbor. Skupaj so nas popeljali skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od priredb znanih blues in rock skladb v obirskem narečju do uspe&amp;scaron;nic U nebese in Fajn se mej, s katerimi so navdu&amp;scaron;ili občinstvo, ki zna njihove pesmi na pamet. Prisluhnite prvemu delu koncerta!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147700</link>
        <pubDate> Thu, 17 Jul 2025 14:29:32 +0000</pubDate>
        <title>Rock skupina Bališ praznuje prvih 25 let - 1.del koncerta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Doberdobska rock skupina Blek Panters je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici aprila letos praznovala 30. rojstni dan. Serijo koncertov so naslovili po najnovejši pesmi ŠA ŠA ŠA in jo posvetili šakalom. Ti so se tako pridružili sipi, netopirju, kravi in krompirju, likom, ki jih opevajo v domačem narečju. Na odru v Gorici so skupaj desetčlansko zasedbo nastopili tudi  glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Tu je drugi del jubilejnega koncerta skupine Blek Panters. Prisluhnite! </description>
        <enclosure length="112371456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/10/KoncertRA_SLO_LJT_6004039_16356346.mp3"></enclosure>
        <guid>175138433</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3511</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Doberdobska rock skupina Blek Panters je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici aprila letos praznovala 30. rojstni dan. Serijo koncertov so naslovili po najnovejši pesmi ŠA ŠA ŠA in jo posvetili šakalom. Ti so se tako pridružili sipi, netopirju, kravi in krompirju, likom, ki jih opevajo v domačem narečju. Na odru v Gorici so skupaj desetčlansko zasedbo nastopili tudi  glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Tu je drugi del jubilejnega koncerta skupine Blek Panters. Prisluhnite! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138433</link>
        <pubDate> Mon, 14 Jul 2025 11:08:15 +0000</pubDate>
        <title>Koncert Blek Panters - ŠA ŠA ŠA - 2. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Doberdobska rock skupina Blek Panters je aprila letos praznovala 30. rojstni dan s tremi razprodanimi koncerti. V Kulturnem domu v Gorici so se jim na odru pridružili glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Skupina, ki poje v domačem narečju, je znana tudi po živalih in rastlinah, ki jih opevajo v svojih pesmih; od sipe, netopirja, krompirja do krave in najnovejših šakalov. Slednjim so posvetili serijo jubilejnih koncertov ob 30 letnici. Tu je prvi del koncerta skupine Blek Panters, poimenovan ŠA ŠA ŠA. Prisluhnite!</description>
        <enclosure length="111329280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/10/KoncertRA_SLO_LJT_6004033_16356341.mp3"></enclosure>
        <guid>175138430</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3479</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Doberdobska rock skupina Blek Panters je aprila letos praznovala 30. rojstni dan s tremi razprodanimi koncerti. V Kulturnem domu v Gorici so se jim na odru pridružili glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Skupina, ki poje v domačem narečju, je znana tudi po živalih in rastlinah, ki jih opevajo v svojih pesmih; od sipe, netopirja, krompirja do krave in najnovejših šakalov. Slednjim so posvetili serijo jubilejnih koncertov ob 30 letnici. Tu je prvi del koncerta skupine Blek Panters, poimenovan ŠA ŠA ŠA. Prisluhnite!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138430</link>
        <pubDate> Mon, 07 Jul 2025 10:47:03 +0000</pubDate>
        <title>Koncert Blek Panters - ŠA ŠA ŠA - 1. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena? &lt;p&gt;Spoznamo mlade rojake z avstrijske Koro&amp;scaron;ke, s Trža&amp;scaron;kega in iz Porabja, nagrajence Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela. Ustavimo se v državnem zboru, kjer je potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje in je s svojim razmi&amp;scaron;ljanjem o negovanju slovenske identitete navdu&amp;scaron;il &amp;scaron;e en up porabskih Slovencev Mate Labritz. Goran Gor&amp;scaron;e, ki je pred 15 let ustanovil danes zelo uspe&amp;scaron;no in uveljavljeno tolkalno zasedbo &lt;a href=&quot;https://sudarpercussion.com/&quot;&gt;Sudar Percussion&lt;/a&gt;, pa pripoveduje o praznovanju jubileja, povezovanju in tudi političnem delovanju Slovencev na Hrva&amp;scaron;kem. Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Rok Rakun): Na osrednji prireditvi Dobrodo&amp;scaron;li doma nastopil tudi Tonč Feinig kvartet&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="110259456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/23/PisanmoRA_SLO_LJT_6141742_16513650.mp3"></enclosure>
        <guid>175141609</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3445</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena? &lt;p&gt;Spoznamo mlade rojake z avstrijske Koro&amp;scaron;ke, s Trža&amp;scaron;kega in iz Porabja, nagrajence Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela. Ustavimo se v državnem zboru, kjer je potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje in je s svojim razmi&amp;scaron;ljanjem o negovanju slovenske identitete navdu&amp;scaron;il &amp;scaron;e en up porabskih Slovencev Mate Labritz. Goran Gor&amp;scaron;e, ki je pred 15 let ustanovil danes zelo uspe&amp;scaron;no in uveljavljeno tolkalno zasedbo &lt;a href=&quot;https://sudarpercussion.com/&quot;&gt;Sudar Percussion&lt;/a&gt;, pa pripoveduje o praznovanju jubileja, povezovanju in tudi političnem delovanju Slovencev na Hrva&amp;scaron;kem. Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Rok Rakun): Na osrednji prireditvi Dobrodo&amp;scaron;li doma nastopil tudi Tonč Feinig kvartet&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141609</link>
        <pubDate> Mon, 23 Jun 2025 11:32:51 +0000</pubDate>
        <title>Pisan mozaik slovenske zamejske ustvarjalnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. &lt;p&gt;Skupaj s koro&amp;scaron;ko slovensko rock skupino &lt;a href=&quot;https://balis.at/&quot;&gt;Bali&amp;scaron;&lt;/a&gt; praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Veliki koncert, na katerega so se pripravljali leti dni, je navdu&amp;scaron;il občinstvo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostimo doktorico Barbaro Riman, vodjo re&amp;scaron;ke enote In&amp;scaron;tituta za narodnostna vpra&amp;scaron;anja, ki ugotavlja, da je za raziskovanje manj&amp;scaron;ine pomembno delo na terenu.&amp;nbsp;Sara Kole&amp;scaron; Ribeiro pa predstavi čezmejni projekt Regio taste, namenjen ohranitvi kulinarične dedi&amp;scaron;čine obmejnega območja in povezovanju prekmurskih in porabskih osnovnih &amp;scaron;ol. Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Praznovanje skupine Bali&amp;scaron;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111562752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/16/JutriboRA_SLO_LJT_6070290_16431825.mp3"></enclosure>
        <guid>175139911</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3486</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. &lt;p&gt;Skupaj s koro&amp;scaron;ko slovensko rock skupino &lt;a href=&quot;https://balis.at/&quot;&gt;Bali&amp;scaron;&lt;/a&gt; praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Veliki koncert, na katerega so se pripravljali leti dni, je navdu&amp;scaron;il občinstvo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostimo doktorico Barbaro Riman, vodjo re&amp;scaron;ke enote In&amp;scaron;tituta za narodnostna vpra&amp;scaron;anja, ki ugotavlja, da je za raziskovanje manj&amp;scaron;ine pomembno delo na terenu.&amp;nbsp;Sara Kole&amp;scaron; Ribeiro pa predstavi čezmejni projekt Regio taste, namenjen ohranitvi kulinarične dedi&amp;scaron;čine obmejnega območja in povezovanju prekmurskih in porabskih osnovnih &amp;scaron;ol. Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Praznovanje skupine Bali&amp;scaron;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139911</link>
        <pubDate> Mon, 16 Jun 2025 11:38:50 +0000</pubDate>
        <title>Jutri bo njihov!</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.&lt;p&gt;Z direktorjem celov&amp;scaron;ke Mohorjeve Karlom Hrenom se pogovarjamo o dvojezični pred&amp;scaron;olski vzgoji na avstrijskem Koro&amp;scaron;kem. Zanimanje je, kar dokazuje tudi odprtje tretjega oddelka dvojezičnih jasli. Kako pa je s kadri?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Pliberku na vaji zmotimo rock skupino &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/people/Bali%C5%A1/100048472908132/&quot;&gt;Bali&amp;scaron;,&lt;/a&gt; ki se že več kot pol leta intenzivno pripravlja na koncert ob 25 letnici delovanja. Skupaj s člani zasedbe, ki so postali družina, se spominjamo začetkov pred več kot četrt stoletja.&amp;nbsp;Ustavimo se v Bri&amp;scaron;čikih na Trža&amp;scaron;kem in prisluhnemo ponovitvi koncerta Za mir bom govoril, ki je potekal v okviru programa &lt;a href=&quot;https://slovita.info/tag/kultura-osvoboditve-osvoboditev-kulture/&quot;&gt;Kultura osvoboditve &amp;ndash; Osvoboditev kulture&lt;/a&gt;. V &amp;Scaron;tevanovcih pa čestitamo domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, dobitniku priznanja madžarske vlade za izjemne dosežke na manj&amp;scaron;inskem področju.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (USZS): Vabilo na &lt;a href=&quot;https://slovenci.si/dobrodosli-doma/?_gl=1*uqxldj*_up*MQ..*_ga*MTc3MzI1MTEwMC4xNzQ5NDgwNTc0*_ga_2424C28TF0*czE3NDk0ODA1NzMkbzEkZzAkdDE3NDk0ODA1NzMkajYwJGwwJGgw&quot;&gt;Dobrodo&amp;scaron;li doma&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111505920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/09/VelikopRA_SLO_LJT_5995842_16347033.mp3"></enclosure>
        <guid>175138241</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3484</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.&lt;p&gt;Z direktorjem celov&amp;scaron;ke Mohorjeve Karlom Hrenom se pogovarjamo o dvojezični pred&amp;scaron;olski vzgoji na avstrijskem Koro&amp;scaron;kem. Zanimanje je, kar dokazuje tudi odprtje tretjega oddelka dvojezičnih jasli. Kako pa je s kadri?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Pliberku na vaji zmotimo rock skupino &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/people/Bali%C5%A1/100048472908132/&quot;&gt;Bali&amp;scaron;,&lt;/a&gt; ki se že več kot pol leta intenzivno pripravlja na koncert ob 25 letnici delovanja. Skupaj s člani zasedbe, ki so postali družina, se spominjamo začetkov pred več kot četrt stoletja.&amp;nbsp;Ustavimo se v Bri&amp;scaron;čikih na Trža&amp;scaron;kem in prisluhnemo ponovitvi koncerta Za mir bom govoril, ki je potekal v okviru programa &lt;a href=&quot;https://slovita.info/tag/kultura-osvoboditve-osvoboditev-kulture/&quot;&gt;Kultura osvoboditve &amp;ndash; Osvoboditev kulture&lt;/a&gt;. V &amp;Scaron;tevanovcih pa čestitamo domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, dobitniku priznanja madžarske vlade za izjemne dosežke na manj&amp;scaron;inskem področju.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (USZS): Vabilo na &lt;a href=&quot;https://slovenci.si/dobrodosli-doma/?_gl=1*uqxldj*_up*MQ..*_ga*MTc3MzI1MTEwMC4xNzQ5NDgwNTc0*_ga_2424C28TF0*czE3NDk0ODA1NzMkbzEkZzAkdDE3NDk0ODA1NzMkajYwJGwwJGgw&quot;&gt;Dobrodo&amp;scaron;li doma&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138241</link>
        <pubDate> Mon, 09 Jun 2025 11:42:05 +0000</pubDate>
        <title>Veliko priložnosti za druženje rojakov v zamejstvu in matični državi </title>
      </item>
      <item>
        <description>Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti. &lt;p&gt;Čestitamo &lt;a href=&quot;https://www.geopark-karawanken.at/sl&quot;&gt;Geoparku Karavanke&lt;/a&gt;, ki povezuje občine na obeh straneh Karavank in je za živo kulturno dedi&amp;scaron;čino in čezmejno sodelovanje dobil tokratno Kugyjevo nagrado.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V bene&amp;scaron;ki Sloveniji se poklonimo zadnjima &amp;raquo;čedermacema&amp;laquo;, ki sta se poslovila maja in sta s svojim delom pustila neizbrisen pečat. Ustavimo se v vasici Slivno v občini Devin Nabrežina, kjer so slovesno odkrili table z ledinskimi in hi&amp;scaron;nimi imeni. Spregovorimo o težavah, ki jim imajo nekateri jusi - agrarne skupnosti-, pomembne za Slovence v Italiji.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Mono&amp;scaron;tru se pridružimo praznovanju 20 letnice delovanja domačega komornega zbora in vas povabimo k obisku portala MMC RTV za Slovence zunaj meja države, zdaj poimenovanega &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/rojaki&quot;&gt;Rojaki&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;): Koncert ob 20 letnici komornega zbora Mono&amp;scaron;ter&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111795456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/02/OdkrenRA_SLO_LJT_5926768_16269788.mp3"></enclosure>
        <guid>175136494</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3493</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti. &lt;p&gt;Čestitamo &lt;a href=&quot;https://www.geopark-karawanken.at/sl&quot;&gt;Geoparku Karavanke&lt;/a&gt;, ki povezuje občine na obeh straneh Karavank in je za živo kulturno dedi&amp;scaron;čino in čezmejno sodelovanje dobil tokratno Kugyjevo nagrado.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V bene&amp;scaron;ki Sloveniji se poklonimo zadnjima &amp;raquo;čedermacema&amp;laquo;, ki sta se poslovila maja in sta s svojim delom pustila neizbrisen pečat. Ustavimo se v vasici Slivno v občini Devin Nabrežina, kjer so slovesno odkrili table z ledinskimi in hi&amp;scaron;nimi imeni. Spregovorimo o težavah, ki jim imajo nekateri jusi - agrarne skupnosti-, pomembne za Slovence v Italiji.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Mono&amp;scaron;tru se pridružimo praznovanju 20 letnice delovanja domačega komornega zbora in vas povabimo k obisku portala MMC RTV za Slovence zunaj meja države, zdaj poimenovanega &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/rojaki&quot;&gt;Rojaki&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;): Koncert ob 20 letnici komornega zbora Mono&amp;scaron;ter&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136494</link>
        <pubDate> Mon, 02 Jun 2025 11:24:43 +0000</pubDate>
        <title>Od krčenja podpor do ohranjanja dediščine </title>
      </item>
      <item>
        <description>V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?&lt;p&gt;V Slovenski gimnaziji v Celovcu se pridružimo praznovanju 50 letnice pouka v lastnih prostorih, pouka, ki je zelo pomemben za koro&amp;scaron;ke Slovence.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zveza slovenskih dru&amp;scaron;tev na Hrva&amp;scaron;kem je v Zagrebu dobila nove prostore. Kaj pomenijo ti prostori za delovanje Zveze in kaj za razvoj same narodne skupnosti?&amp;nbsp;V Mono&amp;scaron;tru pa preverjamo, kak&amp;scaron;na prihodnost se obeta slovenskim medijem na Madžarskem.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Matej Maček):&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Vizionar za celostno obdelavo vsebine -&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;Ana Grilc: Mrličožerec/Der Leichenfresser - Lutke Mladje Koro&amp;scaron;ke dija&amp;scaron;ke zveze, Celovec&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="96104448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/26/SkrbzaRA_SLO_LJT_5857376_16192187.mp3"></enclosure>
        <guid>175134784</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3003</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?&lt;p&gt;V Slovenski gimnaziji v Celovcu se pridružimo praznovanju 50 letnice pouka v lastnih prostorih, pouka, ki je zelo pomemben za koro&amp;scaron;ke Slovence.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zveza slovenskih dru&amp;scaron;tev na Hrva&amp;scaron;kem je v Zagrebu dobila nove prostore. Kaj pomenijo ti prostori za delovanje Zveze in kaj za razvoj same narodne skupnosti?&amp;nbsp;V Mono&amp;scaron;tru pa preverjamo, kak&amp;scaron;na prihodnost se obeta slovenskim medijem na Madžarskem.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Matej Maček):&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Vizionar za celostno obdelavo vsebine -&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;Ana Grilc: Mrličožerec/Der Leichenfresser - Lutke Mladje Koro&amp;scaron;ke dija&amp;scaron;ke zveze, Celovec&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134784</link>
        <pubDate> Mon, 26 May 2025 12:48:14 +0000</pubDate>
        <title>Skrb za krepitev slovenskega jezika; od javne uprave do šol, od kulture do medijev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu?  Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk. &lt;p&gt;V Pliberku prisluhnemo koncertu Za mir bom govoril. Kot opozarjajo organizatorji SPD Edinost, si je namreč treba vseskozi prizadevati za mir.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;O čezmejnem gospodarskem sodelovanju in izzivih na tem področju pa tudi italijanski birokraciji pripoveduje Borut Sardoč iz &lt;a href=&quot;https://www.sdgz.it/&quot;&gt;Slovenskega&amp;nbsp; deželnega gospodarskega združenja&lt;/a&gt; iz Trsta.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Porabju pa se pridružimo ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu, ki se je z delegacijo mudil na dvodnevnem obisku. Kaj vse je videl in zakaj so tak&amp;scaron;ni obiski pomembni za Slovence onstran meje? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (USZS): slovenska delegacija na obisku v Porabju&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111325440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/19/BitiSlRA_SLO_LJT_5788574_16114059.mp3"></enclosure>
        <guid>175132945</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3478</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu?  Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk. &lt;p&gt;V Pliberku prisluhnemo koncertu Za mir bom govoril. Kot opozarjajo organizatorji SPD Edinost, si je namreč treba vseskozi prizadevati za mir.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;O čezmejnem gospodarskem sodelovanju in izzivih na tem področju pa tudi italijanski birokraciji pripoveduje Borut Sardoč iz &lt;a href=&quot;https://www.sdgz.it/&quot;&gt;Slovenskega&amp;nbsp; deželnega gospodarskega združenja&lt;/a&gt; iz Trsta.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Porabju pa se pridružimo ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu, ki se je z delegacijo mudil na dvodnevnem obisku. Kaj vse je videl in zakaj so tak&amp;scaron;ni obiski pomembni za Slovence onstran meje? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (USZS): slovenska delegacija na obisku v Porabju&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132945</link>
        <pubDate> Mon, 19 May 2025 11:45:37 +0000</pubDate>
        <title>'Biti Slovenec v zamejstvu je lepo, čeprav včasih težko'</title>
      </item>
      <item>
        <description>70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe se vrstijo pozivi Avstriji, naj izpolni določbe 7. člena pogodbe in zagotovi ohranitev in krepitev slovenske narodne skupnosti, tudi z razširitvijo dvojezičnega pouka v urbanih središčih. &lt;p&gt;80 let po koncu 2. svetovne vojne, se koro&amp;scaron;ki Slovenci spominjajo tudi vrnitve rojakov, ki so jih odpeljali z domov leta 1942. Na pregon in posledice opozarjajo z različnimi projekti, tudi za najmlaj&amp;scaron;e. Projekt na dvojezični ljudski &amp;scaron;oli v Pliberku je postal vzorčni primer negovanja kulture spominjanja v Avstriji.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ustavimo se v Mono&amp;scaron;tru, kjer se je zamejska gospodarska koordinacija na svojem rednem letnem srečanju posvetila trajnostnemu turizmu, pomembnemu tudi za slovenski jezik in identiteto.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Grožnjanu se pridružimo praznovanju 60-letnice mesta umetnikov, ki izgublja stik z umetnostjo. Na gradu Svetega Justa pa spoznamo slovenske alpiniste, tesno povezane s Trstom.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(KS&amp;Scaron;&amp;Scaron;D): vabilo na četrtkove demonstracije na Dunaju&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111221760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/12/PazitiRA_SLO_LJT_5720555_16036057.mp3"></enclosure>
        <guid>175131148</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3475</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe se vrstijo pozivi Avstriji, naj izpolni določbe 7. člena pogodbe in zagotovi ohranitev in krepitev slovenske narodne skupnosti, tudi z razširitvijo dvojezičnega pouka v urbanih središčih. &lt;p&gt;80 let po koncu 2. svetovne vojne, se koro&amp;scaron;ki Slovenci spominjajo tudi vrnitve rojakov, ki so jih odpeljali z domov leta 1942. Na pregon in posledice opozarjajo z različnimi projekti, tudi za najmlaj&amp;scaron;e. Projekt na dvojezični ljudski &amp;scaron;oli v Pliberku je postal vzorčni primer negovanja kulture spominjanja v Avstriji.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ustavimo se v Mono&amp;scaron;tru, kjer se je zamejska gospodarska koordinacija na svojem rednem letnem srečanju posvetila trajnostnemu turizmu, pomembnemu tudi za slovenski jezik in identiteto.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Grožnjanu se pridružimo praznovanju 60-letnice mesta umetnikov, ki izgublja stik z umetnostjo. Na gradu Svetega Justa pa spoznamo slovenske alpiniste, tesno povezane s Trstom.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(KS&amp;Scaron;&amp;Scaron;D): vabilo na četrtkove demonstracije na Dunaju&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131148</link>
        <pubDate> Mon, 12 May 2025 11:54:45 +0000</pubDate>
        <title>Za večjezičnost in raznolikost!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo. &lt;p&gt;Skupaj z Anico Kralj Malalan, upokojeno učiteljico, obujamo spomine na osvoboditev Trsta. Na Reki si ogledamo razstavo z naslovom Slovenci med prvimi protifa&amp;scaron;isti v Evropi, 1921-1941, ki jo je pripravilo dru&amp;scaron;tvo TIGR Primorske. V &lt;a href=&quot;https://www.kkcenter.at/home/sl&quot;&gt;K in K centru&lt;/a&gt; v &amp;Scaron;entjanžu v Rožu se pridružimo praznovanju 30 letnice delovanja, v Porabju pa čestitamo Marijani Kovacs, ki je za ohranjanje slovenske kulturne dedi&amp;scaron;čine prejela spominsko plaketo Avgusta Pavla.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pridružite se nam!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(Karl Vouk): Prve &amp;scaron;tiri stele Valentina Omana z dvojezičnimi kraji na avstrijskem Koro&amp;scaron;kem, postavljene pred celov&amp;scaron;kim Domom glasbe v okviru projekta &lt;a href=&quot;https://koer-kaernten.at/projekt/id-800&quot;&gt;800 +&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111392256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/28/ZaidejeRA_SLO_LJT_5600129_15895512.mp3"></enclosure>
        <guid>175127969</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo. &lt;p&gt;Skupaj z Anico Kralj Malalan, upokojeno učiteljico, obujamo spomine na osvoboditev Trsta. Na Reki si ogledamo razstavo z naslovom Slovenci med prvimi protifa&amp;scaron;isti v Evropi, 1921-1941, ki jo je pripravilo dru&amp;scaron;tvo TIGR Primorske. V &lt;a href=&quot;https://www.kkcenter.at/home/sl&quot;&gt;K in K centru&lt;/a&gt; v &amp;Scaron;entjanžu v Rožu se pridružimo praznovanju 30 letnice delovanja, v Porabju pa čestitamo Marijani Kovacs, ki je za ohranjanje slovenske kulturne dedi&amp;scaron;čine prejela spominsko plaketo Avgusta Pavla.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pridružite se nam!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(Karl Vouk): Prve &amp;scaron;tiri stele Valentina Omana z dvojezičnimi kraji na avstrijskem Koro&amp;scaron;kem, postavljene pred celov&amp;scaron;kim Domom glasbe v okviru projekta &lt;a href=&quot;https://koer-kaernten.at/projekt/id-800&quot;&gt;800 +&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127969</link>
        <pubDate> Mon, 28 Apr 2025 10:02:05 +0000</pubDate>
        <title>Za ideje o svobodi in miru se je treba vedno boriti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.novice.at/zabava/koroska-poje-in-plese/&quot;&gt;Novice.at&lt;/a&gt;): zduženi zbor Koro&amp;scaron;ka poje 2025&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="104355072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/15/KorokaRA_SLO_LJT_5470319_15748189.mp3"></enclosure>
        <guid>175124720</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3261</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.novice.at/zabava/koroska-poje-in-plese/&quot;&gt;Novice.at&lt;/a&gt;): zduženi zbor Koro&amp;scaron;ka poje 2025&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124720</link>
        <pubDate> Mon, 21 Apr 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Koroška poje 2025 - Življenja ples </title>
      </item>
      <item>
        <description>»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno. &lt;p&gt;&amp;raquo;Čas, spomini, ljudje: Boljunec po pripovedi va&amp;scaron;čanov o dogodkih 20. stoletja&amp;laquo;, je naslov najnovej&amp;scaron;ega dela Vojka Slavca, dejavnega trža&amp;scaron;kega Slovenca, ki nas spomni tudi na trža&amp;scaron;ko slovensko popevko.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Du&amp;scaron;an Mukič predstavlja prenovljeno spletno stran &lt;a href=&quot;https://porabje.com/sl/home/&quot;&gt;Porabje.com&lt;/a&gt;, ki nas vabi, da obi&amp;scaron;čemo ta skrajni severovzhodni del slovenskega kulturnega prostora.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dr. Barbara Riman spregovori o obsežni raziskavi, v kateri ugotavljajo, kdo so danes Slovenci na Hrva&amp;scaron;kem. Povabimo pa vas tudi na turnir v balinanju, ki ga pripravljajo članice slovenskega dru&amp;scaron;tva iz Lovrana.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111230208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/14/DemokraRA_SLO_LJT_5459999_15736443.mp3"></enclosure>
        <guid>175124505</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3475</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno. &lt;p&gt;&amp;raquo;Čas, spomini, ljudje: Boljunec po pripovedi va&amp;scaron;čanov o dogodkih 20. stoletja&amp;laquo;, je naslov najnovej&amp;scaron;ega dela Vojka Slavca, dejavnega trža&amp;scaron;kega Slovenca, ki nas spomni tudi na trža&amp;scaron;ko slovensko popevko.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Du&amp;scaron;an Mukič predstavlja prenovljeno spletno stran &lt;a href=&quot;https://porabje.com/sl/home/&quot;&gt;Porabje.com&lt;/a&gt;, ki nas vabi, da obi&amp;scaron;čemo ta skrajni severovzhodni del slovenskega kulturnega prostora.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dr. Barbara Riman spregovori o obsežni raziskavi, v kateri ugotavljajo, kdo so danes Slovenci na Hrva&amp;scaron;kem. Povabimo pa vas tudi na turnir v balinanju, ki ga pripravljajo članice slovenskega dru&amp;scaron;tva iz Lovrana.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124505</link>
        <pubDate> Mon, 14 Apr 2025 10:42:12 +0000</pubDate>
        <title>'Demokracija je bogastvo, ki ga je treba spoštovati in negovati'</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni? &lt;p&gt;Na Trža&amp;scaron;kem Krasu se pri pouku v naravi pridružimo učencem osnovne &amp;scaron;ole Trebče. Ustavimo se v Celovcu, kjer je potekalo prvo leto&amp;scaron;nje srečanje mreže MAJ, mreže, ki že 8 let tke vezi med mladimi zamejskimi rojaki. V Mono&amp;scaron;tru pa prelistamo najnovej&amp;scaron;o knjigo v zbirki Med Rabo in Muro. Zbirka zgodb z naslovom &amp;raquo;Težko je bilo, a smo zdržali - Žmetno je bilau, depa smo zdržali&amp;laquo; Jelke P&amp;scaron;ajd je, tako kot vsa dela v zbirki, v slovenskem knjižnem jeziku in porabskem narečju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A - koncert skupine Blek Panters v Gorici&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111646464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/07/OkoncerRA_SLO_LJT_5390458_15656395.mp3"></enclosure>
        <guid>175122755</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3488</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni? &lt;p&gt;Na Trža&amp;scaron;kem Krasu se pri pouku v naravi pridružimo učencem osnovne &amp;scaron;ole Trebče. Ustavimo se v Celovcu, kjer je potekalo prvo leto&amp;scaron;nje srečanje mreže MAJ, mreže, ki že 8 let tke vezi med mladimi zamejskimi rojaki. V Mono&amp;scaron;tru pa prelistamo najnovej&amp;scaron;o knjigo v zbirki Med Rabo in Muro. Zbirka zgodb z naslovom &amp;raquo;Težko je bilo, a smo zdržali - Žmetno je bilau, depa smo zdržali&amp;laquo; Jelke P&amp;scaron;ajd je, tako kot vsa dela v zbirki, v slovenskem knjižnem jeziku in porabskem narečju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A - koncert skupine Blek Panters v Gorici&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122755</link>
        <pubDate> Mon, 07 Apr 2025 11:05:57 +0000</pubDate>
        <title>O koncertu, ki poveže celo vas, in druge zgodbe iz zamejstva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi? &lt;p&gt;Doberdobska rock skupina &lt;a href=&quot;https://kulturnidom.it/wp/evento/blek-panters-sa-sa-sa/&quot;&gt;Blek Panters,&lt;/a&gt; znana po koncertnih spektaklih, praznuje 30 letnico. O pripravah na tri koncerte v Kulturnem domu v Gorici pripoveduje soustanovitelj skupine Peter Gergolet.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Z etnologinjo Jasno Simoneta in Silvo Perčič, ki že več desetletij raziskuje narodne no&amp;scaron;e, se pogovarjamo o bogastvu narodnih no&amp;scaron; na Trža&amp;scaron;kem in projektu Ženska du&amp;scaron;a v barvi in vezenini.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pridružimo pa se tudi gimnazijcem iz Mono&amp;scaron;tra, ki so obiskali vrstnike na Ljutomerski gimnaziji.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Nadja Doljak - slovenska narodna no&amp;scaron;a na Trža&amp;scaron;kem&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="109093632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/31/BoljkoRA_SLO_1PO121_15577393.mp3"></enclosure>
        <guid>175120984</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3409</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi? &lt;p&gt;Doberdobska rock skupina &lt;a href=&quot;https://kulturnidom.it/wp/evento/blek-panters-sa-sa-sa/&quot;&gt;Blek Panters,&lt;/a&gt; znana po koncertnih spektaklih, praznuje 30 letnico. O pripravah na tri koncerte v Kulturnem domu v Gorici pripoveduje soustanovitelj skupine Peter Gergolet.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Z etnologinjo Jasno Simoneta in Silvo Perčič, ki že več desetletij raziskuje narodne no&amp;scaron;e, se pogovarjamo o bogastvu narodnih no&amp;scaron; na Trža&amp;scaron;kem in projektu Ženska du&amp;scaron;a v barvi in vezenini.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pridružimo pa se tudi gimnazijcem iz Mono&amp;scaron;tra, ki so obiskali vrstnike na Ljutomerski gimnaziji.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Nadja Doljak - slovenska narodna no&amp;scaron;a na Trža&amp;scaron;kem&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120984</link>
        <pubDate> Mon, 31 Mar 2025 11:38:44 +0000</pubDate>
        <title>'Bolj kot številčnost je pomembno kakovostno delo manjšine in njena samozavest'</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika. &lt;p&gt;Bene&amp;scaron;ki slovenski arhitektki in umetnici Donatella Rutar in Vida Rucli spregovorita o spremembah, ki sta jim priča v Benečiji, muzeju SMO v &amp;Scaron;petru, vasici Topolove, evropski prestolnici kulture in kolektivu Robida, ki je napisal &lt;a href=&quot;https://www.go2025.eu/01.immagini/News/250205-programska-knjiga/Programska%20knjiga.pdf&quot;&gt;programsko knjigo EPK GO!2025&lt;/a&gt;.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Spoznavamo slovensko glasbeno dedi&amp;scaron;čino na Trža&amp;scaron;kem in čestitamo tedniku Porabje, ki svoje bralce informira že 34 let.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Prizor iz predstave Mali princ mladinske gledali&amp;scaron;ke skupine Bilka iz Bilčovsa&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Podrobnej&amp;scaron;i program Koro&amp;scaron;kih kulturnih dnevov v Ljubljani 2025 najdete &lt;a href=&quot;https://www.kkz.at/spored-kkd&quot;&gt;tu&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="112104192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/24/OdMalegRA_SLO_LJT_5251974_15496237.mp3"></enclosure>
        <guid>175119176</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3503</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika. &lt;p&gt;Bene&amp;scaron;ki slovenski arhitektki in umetnici Donatella Rutar in Vida Rucli spregovorita o spremembah, ki sta jim priča v Benečiji, muzeju SMO v &amp;Scaron;petru, vasici Topolove, evropski prestolnici kulture in kolektivu Robida, ki je napisal &lt;a href=&quot;https://www.go2025.eu/01.immagini/News/250205-programska-knjiga/Programska%20knjiga.pdf&quot;&gt;programsko knjigo EPK GO!2025&lt;/a&gt;.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Spoznavamo slovensko glasbeno dedi&amp;scaron;čino na Trža&amp;scaron;kem in čestitamo tedniku Porabje, ki svoje bralce informira že 34 let.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Prizor iz predstave Mali princ mladinske gledali&amp;scaron;ke skupine Bilka iz Bilčovsa&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Podrobnej&amp;scaron;i program Koro&amp;scaron;kih kulturnih dnevov v Ljubljani 2025 najdete &lt;a href=&quot;https://www.kkz.at/spored-kkd&quot;&gt;tu&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119176</link>
        <pubDate> Mon, 24 Mar 2025 12:52:00 +0000</pubDate>
        <title>'Iskati moramo s srcem'</title>
      </item>
      <item>
        <description>Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije  Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem. &lt;p&gt;Foto (Silva&amp;nbsp;E&amp;ouml;ry): Porabska jasa&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="106267392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/17/OdizzivRA_SLO_LJT_5182682_15417270.mp3"></enclosure>
        <guid>175117352</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3320</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije  Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem. &lt;p&gt;Foto (Silva&amp;nbsp;E&amp;ouml;ry): Porabska jasa&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117352</link>
        <pubDate> Mon, 17 Mar 2025 13:34:50 +0000</pubDate>
        <title>Od izzivov slovenskega šolstva v Italiji in na avstrijskem Koroškem do porabskih Slovencev in krepitve čezmejnih stikov </title>
      </item>
      <item>
        <description>»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto: &amp;Scaron;entjakob v Rožu - koncert ŽPZ Rož - Obrazi ljubezni&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="112069632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/10/IzCelovRA_SLO_LJT_5112950_15337140.mp3"></enclosure>
        <guid>175115476</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3502</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto: &amp;Scaron;entjakob v Rožu - koncert ŽPZ Rož - Obrazi ljubezni&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115476</link>
        <pubDate> Mon, 10 Mar 2025 14:24:21 +0000</pubDate>
        <title>Iz Celovca in Šentjakoba prek Rezije in Benečije do Reke in naprej v Hišo sožitja </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pustni voz Medjevas Štivan s Kraškimi levi je nesporni kralj letošnjih pustnih povork v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa so s 56. Kraškim pustom zadovoljni organizatorji in kaj pravijo obiskovalci?  &lt;p&gt;Med &amp;scaron;tudenti iz zamejstva in sveta, ki pridejo na &amp;scaron;tudij v Slovenijo, so naj&amp;scaron;tevilčnej&amp;scaron;i rojaki iz Italije. Med dobitniki &amp;scaron;tipendij jih je kar dve tretjini. Zakaj in s kak&amp;scaron;nimi izzivi se soočajo, pripovedujeta Jasna Tomsič in Rada Vižintin. Ob prihodu v Ljubljano jim je pomagal Klub zamejskih &amp;scaron;tudentov, kjer sta zdaj obe zelo dejavni. Klub je prednosti &amp;scaron;tudija v Sloveniji predstavil tudi mladim v re&amp;scaron;ki Bazovici. Zanima nas, kak&amp;scaron;no je zanimanje med dijaki na Hrva&amp;scaron;kem.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Preverimo, kak&amp;scaron;en je bil utrip v Celovcu na leto&amp;scaron;nji Tribuni &amp;ndash; festivalu gledali&amp;scaron;kih in lutkovnih skupin &amp;ndash;, in se ustavimo v Mono&amp;scaron;tru, kjer je potekala leto&amp;scaron;nja prva seja programskega odbora skupnega slovensko madžarskega sklada Muraba.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (KKZ fb): Mladi Celovčani SKD Celovec na Tribuni&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111250176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/03/MladimSRA_SLO_LJT_5036827_15250603.mp3"></enclosure>
        <guid>175113604</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3476</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pustni voz Medjevas Štivan s Kraškimi levi je nesporni kralj letošnjih pustnih povork v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa so s 56. Kraškim pustom zadovoljni organizatorji in kaj pravijo obiskovalci?  &lt;p&gt;Med &amp;scaron;tudenti iz zamejstva in sveta, ki pridejo na &amp;scaron;tudij v Slovenijo, so naj&amp;scaron;tevilčnej&amp;scaron;i rojaki iz Italije. Med dobitniki &amp;scaron;tipendij jih je kar dve tretjini. Zakaj in s kak&amp;scaron;nimi izzivi se soočajo, pripovedujeta Jasna Tomsič in Rada Vižintin. Ob prihodu v Ljubljano jim je pomagal Klub zamejskih &amp;scaron;tudentov, kjer sta zdaj obe zelo dejavni. Klub je prednosti &amp;scaron;tudija v Sloveniji predstavil tudi mladim v re&amp;scaron;ki Bazovici. Zanima nas, kak&amp;scaron;no je zanimanje med dijaki na Hrva&amp;scaron;kem.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Preverimo, kak&amp;scaron;en je bil utrip v Celovcu na leto&amp;scaron;nji Tribuni &amp;ndash; festivalu gledali&amp;scaron;kih in lutkovnih skupin &amp;ndash;, in se ustavimo v Mono&amp;scaron;tru, kjer je potekala leto&amp;scaron;nja prva seja programskega odbora skupnega slovensko madžarskega sklada Muraba.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (KKZ fb): Mladi Celovčani SKD Celovec na Tribuni&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113604</link>
        <pubDate> Mon, 03 Mar 2025 14:49:27 +0000</pubDate>
        <title>Mladim Slovencem v zamejstvu je treba čestitati za njihov trud</title>
      </item>
      <item>
        <description>Se Avstriji pet mesecev po volitvah vendarle obeta nova vlada, v kateri se bo ljudski in socialdemokratski stranki pridružil Neos? Kaj bi to lahko pomenilo za koroške Slovence? Odgovore iščemo s poslanko Zelenih v državnem zboru Olgo Voglauer. Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, kjer so morali zaradi pomanjkanja denarja in kadrovske podhranjenosti skrajšati delovni čas. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je z doseženim v svojem zadnjem – tretjem – mandatu zadovoljna. Med drugim so spodbudili gospodarski razvoj, pomemben za ohranitev same narodne skupnosti. Ustavimo se tudi pri Slovencih v Italiji, ki skrbno negujejo pustno tradicijo. Priprave na Kraški pust, eno največjih prireditev v Furlaniji – Julijski krajini, so se začele že pred meseci in so v sklepni fazi. Kaj jim pomeni pust in kaj vse pripravljajo? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (odbor KP Henrik &amp;Scaron;turman) - &lt;a href=&quot;https://www.kraskipust.org/pages/galerija.php?lng=si&amp;amp;date=2024&amp;amp;id=31#92&quot;&gt;55. Kra&amp;scaron;ki pust 2024&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111387648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/24/OdavstrRA_SLO_LJT_4965306_15167534.mp3"></enclosure>
        <guid>175111809</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3480</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Se Avstriji pet mesecev po volitvah vendarle obeta nova vlada, v kateri se bo ljudski in socialdemokratski stranki pridružil Neos? Kaj bi to lahko pomenilo za koroške Slovence? Odgovore iščemo s poslanko Zelenih v državnem zboru Olgo Voglauer. Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, kjer so morali zaradi pomanjkanja denarja in kadrovske podhranjenosti skrajšati delovni čas. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je z doseženim v svojem zadnjem – tretjem – mandatu zadovoljna. Med drugim so spodbudili gospodarski razvoj, pomemben za ohranitev same narodne skupnosti. Ustavimo se tudi pri Slovencih v Italiji, ki skrbno negujejo pustno tradicijo. Priprave na Kraški pust, eno največjih prireditev v Furlaniji – Julijski krajini, so se začele že pred meseci in so v sklepni fazi. Kaj jim pomeni pust in kaj vse pripravljajo? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (odbor KP Henrik &amp;Scaron;turman) - &lt;a href=&quot;https://www.kraskipust.org/pages/galerija.php?lng=si&amp;amp;date=2024&amp;amp;id=31#92&quot;&gt;55. Kra&amp;scaron;ki pust 2024&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111809</link>
        <pubDate> Mon, 24 Feb 2025 11:46:11 +0000</pubDate>
        <title>Od avstrijske politike in slovenske knjižnice v Celovcu do krepitve porabskih Slovencev in 56. Kraškega pusta </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako bo robove skupnega slovenskega kulturnega prostora krepilo  ministrstvo za kulturo? Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša akcijski načrt, ki naj bi ga vlada sprejela v kratkem, pojasnjuje državni sekretar Marko Rusjan. Skupaj s Slovenci v Italiji se poklonimo Francetu Prešernu. »Mestoma«  je bil naslov njihove osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Gorici. Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, pojasni, kako so s turističnimi projekti okrepili svoje gospodarstvo. Jožko Hudl iz Pliberka, zdaj predsednik Slovenskega društva upokojencev, pa spregovori tudi o Kulturnem domu, zelo pomembnem ne le za Pliberk, temveč za celotno Podjuno.&lt;p&gt;Foto (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu): &quot;Mestoma&quot; - osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="109645824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/17/RazlogovRA_SLO_LJT_4892648_15085395.mp3"></enclosure>
        <guid>175110027</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3426</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako bo robove skupnega slovenskega kulturnega prostora krepilo  ministrstvo za kulturo? Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša akcijski načrt, ki naj bi ga vlada sprejela v kratkem, pojasnjuje državni sekretar Marko Rusjan. Skupaj s Slovenci v Italiji se poklonimo Francetu Prešernu. »Mestoma«  je bil naslov njihove osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Gorici. Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, pojasni, kako so s turističnimi projekti okrepili svoje gospodarstvo. Jožko Hudl iz Pliberka, zdaj predsednik Slovenskega društva upokojencev, pa spregovori tudi o Kulturnem domu, zelo pomembnem ne le za Pliberk, temveč za celotno Podjuno.&lt;p&gt;Foto (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu): &quot;Mestoma&quot; - osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110027</link>
        <pubDate> Mon, 17 Feb 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Razlogov za samozavest v zamejstvu ne manjka. Kaj pa ministrstvo za kulturo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj danes pomeni skupni slovenski kulturni prostor, ki sega prek državne meje in kako okrepiti sodelovanje središča z obrobjem? Evropska prestolnica kulture je lahko dokaz in prikaz razvejane ustvarjalnosti zamejskih Slovencev in njihovih ustanov. Ena takšnih je Kinoatelje v Gorici, s svojimi projekti dejavno vpet v EPK GO!2025. Kaj pa Tanja Prušnik, koroška slovenska vizualna umetnica in arhitektka, ki živi in ustvarja na Dunaju, razstavlja po vsem svetu, tudi na domačem avstrijskem Koroškem in v Sloveniji? V Celovcu preverimo, kako je z vpisi na Slovensko gimnazijo in dvojezično Trgovsko akademijo, ki ju vse pogosteje obiskujejo dijaki iz Slovenije. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovač pa potegnemo črto pod program za spodbujanje gospodarske osnove porabskih Slovencev, ki se je končal z iztekom 2024. Kako uspešni so bili?&lt;p&gt;Foto (Luka Carlevaris):&amp;nbsp;Od postaje do postaje&amp;laquo; - prvi in največji vrhunec programa EPK&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111310080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/10/KulturaRA_SLO_LJT_4812896_14995310.mp3"></enclosure>
        <guid>175108181</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3478</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj danes pomeni skupni slovenski kulturni prostor, ki sega prek državne meje in kako okrepiti sodelovanje središča z obrobjem? Evropska prestolnica kulture je lahko dokaz in prikaz razvejane ustvarjalnosti zamejskih Slovencev in njihovih ustanov. Ena takšnih je Kinoatelje v Gorici, s svojimi projekti dejavno vpet v EPK GO!2025. Kaj pa Tanja Prušnik, koroška slovenska vizualna umetnica in arhitektka, ki živi in ustvarja na Dunaju, razstavlja po vsem svetu, tudi na domačem avstrijskem Koroškem in v Sloveniji? V Celovcu preverimo, kako je z vpisi na Slovensko gimnazijo in dvojezično Trgovsko akademijo, ki ju vse pogosteje obiskujejo dijaki iz Slovenije. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovač pa potegnemo črto pod program za spodbujanje gospodarske osnove porabskih Slovencev, ki se je končal z iztekom 2024. Kako uspešni so bili?&lt;p&gt;Foto (Luka Carlevaris):&amp;nbsp;Od postaje do postaje&amp;laquo; - prvi in največji vrhunec programa EPK&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108181</link>
        <pubDate> Mon, 10 Feb 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kultura in šolstvo se v zamejstvu vse bolj prepletata </title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenci iz Italije bodo dejavno vključeni v otvoritveno slovesnost evropske prestolnice kulture. Sodelovanje v povorki bo velika priložnost za vse njihove kulturne ustanove. Spodbudne novice o vključevanju prihajajo tudi iz ministrstva za kulturo, pravi Janko Malle, nekdanji dolgoletni vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Obiščemo Slovence na avstrijskem Štajerskem in se ustavimo v Porabju, kjer so se spomnili nekdanjega novinarja in pesnika Ernesta Ružiča. V reški Bazovici pa ujamemo kitarista Luko Verbanca. </description>
        <enclosure length="109501440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/03/MismoRA_SLO_LJT_4731195_14902955.mp3"></enclosure>
        <guid>175106372</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3421</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenci iz Italije bodo dejavno vključeni v otvoritveno slovesnost evropske prestolnice kulture. Sodelovanje v povorki bo velika priložnost za vse njihove kulturne ustanove. Spodbudne novice o vključevanju prihajajo tudi iz ministrstva za kulturo, pravi Janko Malle, nekdanji dolgoletni vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Obiščemo Slovence na avstrijskem Štajerskem in se ustavimo v Porabju, kjer so se spomnili nekdanjega novinarja in pesnika Ernesta Ružiča. V reški Bazovici pa ujamemo kitarista Luko Verbanca. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106372</link>
        <pubDate> Mon, 03 Feb 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>'Mi smo tu, čeprav včasih za koga to ni samoumevno'</title>
      </item>
      <item>
        <description>V sklepnem delu druženja s Slovenci v Gorici se vračamo v tamkajšnji Trgovski dom in se poklonimo Simonu Gregorčiču. Njegov doprsni kip stoji v bližnjem mestnem parku Ljudskem vrtu in zre v okna knjižnice Damirja Feigla v pritličju doma. 
Mojo srčno kri škropite je bil naslov literarno glasbenega večera iz cikla Ars teatralis, ki ga je 3. program našega Radia pripravil skupaj s Stalnim slovenskih gledališčem Trst in Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica aprila leta 2022 in tako povezal slovenski gledališki ustanovi z obeh strani meje. Skozi življenje in poezijo Simona Gregorčiča nas bodo v nadaljevanju vodili Jure Kopušar in Blaž Valič iz SNG Nova Gorica, Nikla Petruška Panizon iz SSG Trst ter Eva Longyka Marušič. Z glasbo jih spremlja harmonikar Aleksander Ipavec Ipo. Prisluhnite!
&lt;p&gt;Foto (ARS): Grafična podoba literarno glasbenega večera - Vesna Vidmar&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="107126016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/21/MojosrRA_SLO_LJT_4585496_14738593.mp3"></enclosure>
        <guid>175103066</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3347</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V sklepnem delu druženja s Slovenci v Gorici se vračamo v tamkajšnji Trgovski dom in se poklonimo Simonu Gregorčiču. Njegov doprsni kip stoji v bližnjem mestnem parku Ljudskem vrtu in zre v okna knjižnice Damirja Feigla v pritličju doma. 
Mojo srčno kri škropite je bil naslov literarno glasbenega večera iz cikla Ars teatralis, ki ga je 3. program našega Radia pripravil skupaj s Stalnim slovenskih gledališčem Trst in Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica aprila leta 2022 in tako povezal slovenski gledališki ustanovi z obeh strani meje. Skozi življenje in poezijo Simona Gregorčiča nas bodo v nadaljevanju vodili Jure Kopušar in Blaž Valič iz SNG Nova Gorica, Nikla Petruška Panizon iz SSG Trst ter Eva Longyka Marušič. Z glasbo jih spremlja harmonikar Aleksander Ipavec Ipo. Prisluhnite!
&lt;p&gt;Foto (ARS): Grafična podoba literarno glasbenega večera - Vesna Vidmar&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103066</link>
        <pubDate> Mon, 27 Jan 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Mojo srčno kri škropite - Ars teatralis iz Trgovskega doma v Gorici</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Avstriji se nadaljujejo pogajanja svobodnjaške in ljudske stranke o sestavi vlade. Kaj bi takšna vlada pomenila za položaj avtohtonih narodih skupnosti? Bi se lahko razmere poslabšale? O tem se pogovarjamo z ddr. Marianom Wakounigom, ki je lani prevzel vodenje Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju. Gostimo vsestransko dejavnega Borisa Pangerca iz Doline pri Trstu. Literat, upokojeni profesor, nekdanji župan, dolgoletni pevec in oljkar je pod naslovom Vmesni čas izdal zbirko kratkih zgodb, v katerih uporablja tudi narečne besede. Narečje je temelj za učenje jezika, je prepričan in ponosen na mlade v Dolini pri Trstu, ki ga negujejo. Vsestransko dejavna je tudi porabska Slovenka Ilona Bartakovič, dobitnica najvišjega madžarskega priznanja za izjemne dosežke na narodnostnem področju. Prejela ga je za dolgoletno delo pri ohranjanju slovenske kulture in jezika na Madžarskem. Upokojena vzgojiteljica še vedno skrbi za malčke v vrtcu, ukvarja se z manjšinsko politiko in poje. V Slovenskem domu Bazovica na Reki pa si ogledamo komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali, s katero je navdušila domača gledališka skupina. Zakaj? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (zajem zaslona): Slovenski dom Bazovica s &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/KPDBazovica/videos/9540769799306995/?locale=sl_SI&quot;&gt;kratkim filmom&lt;/a&gt; vabi na ogled predstave&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111553536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/20/OdpolitRA_SLO_LJT_4571084_14722080.mp3"></enclosure>
        <guid>175102791</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3486</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Avstriji se nadaljujejo pogajanja svobodnjaške in ljudske stranke o sestavi vlade. Kaj bi takšna vlada pomenila za položaj avtohtonih narodih skupnosti? Bi se lahko razmere poslabšale? O tem se pogovarjamo z ddr. Marianom Wakounigom, ki je lani prevzel vodenje Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju. Gostimo vsestransko dejavnega Borisa Pangerca iz Doline pri Trstu. Literat, upokojeni profesor, nekdanji župan, dolgoletni pevec in oljkar je pod naslovom Vmesni čas izdal zbirko kratkih zgodb, v katerih uporablja tudi narečne besede. Narečje je temelj za učenje jezika, je prepričan in ponosen na mlade v Dolini pri Trstu, ki ga negujejo. Vsestransko dejavna je tudi porabska Slovenka Ilona Bartakovič, dobitnica najvišjega madžarskega priznanja za izjemne dosežke na narodnostnem področju. Prejela ga je za dolgoletno delo pri ohranjanju slovenske kulture in jezika na Madžarskem. Upokojena vzgojiteljica še vedno skrbi za malčke v vrtcu, ukvarja se z manjšinsko politiko in poje. V Slovenskem domu Bazovica na Reki pa si ogledamo komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali, s katero je navdušila domača gledališka skupina. Zakaj? Prisluhnite!&lt;p&gt;Foto (zajem zaslona): Slovenski dom Bazovica s &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/KPDBazovica/videos/9540769799306995/?locale=sl_SI&quot;&gt;kratkim filmom&lt;/a&gt; vabi na ogled predstave&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102791</link>
        <pubDate> Mon, 20 Jan 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od političnih razmer v Avstriji do komedije Žalujoči ostali</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska prestolnica kulture GO!2025 računa tudi na Slovence iz sosednjih držav in sveta. Državna sekretarka Vesna Humar, ki je bila tesno vpeta v prve priprave in oblikovanje prijavne knjige, pojasnjuje, kakšno vlogo so v zasnovi imeli rojaki na drugi strani meje. Porabski Slovenci imajo smele načrte za razvoj turizma. Poleg Filovega mlina, edinega takšnega na Madžarskem, bi radi obnovili mlinarjevo hišo in naredili zanimivo turistično točko, napoveduje Karel Holec. V Lokvah v Gorskem kotarju se pridružimo članom enega najmlajših slovenskih društev na Hrvaškem in vas povabimo v Narodni muzej Slovenije, kjer je do začetka maja na ogled razstava o vsestransko dejavnem tržaškem Slovencu Josipu Pangercu.&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;) - Filov mlin na Gornjem Seniku&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="108630528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/13/OdEPKGRA_SLO_LJT_4490070_14630969.mp3"></enclosure>
        <guid>175101013</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3394</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska prestolnica kulture GO!2025 računa tudi na Slovence iz sosednjih držav in sveta. Državna sekretarka Vesna Humar, ki je bila tesno vpeta v prve priprave in oblikovanje prijavne knjige, pojasnjuje, kakšno vlogo so v zasnovi imeli rojaki na drugi strani meje. Porabski Slovenci imajo smele načrte za razvoj turizma. Poleg Filovega mlina, edinega takšnega na Madžarskem, bi radi obnovili mlinarjevo hišo in naredili zanimivo turistično točko, napoveduje Karel Holec. V Lokvah v Gorskem kotarju se pridružimo članom enega najmlajših slovenskih društev na Hrvaškem in vas povabimo v Narodni muzej Slovenije, kjer je do začetka maja na ogled razstava o vsestransko dejavnem tržaškem Slovencu Josipu Pangercu.&lt;p&gt;Foto (Vida To&amp;scaron;) - Filov mlin na Gornjem Seniku&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101013</link>
        <pubDate> Mon, 13 Jan 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od EPK GO!2025 do Filovega mlina na Gornjem Seniku, od Lokev do Josipa Pangerca iz Doline pri Trstu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko planinsko društvo Trst je 120. obletnico ustanovitve praznovalo tudi s projektom od Trsta do Triglava s kolesom in na smučeh. &lt;p&gt;O zgodovini in dana&amp;scaron;njem delovanju dru&amp;scaron;tva pripoveduje dolgoletna predsednica Marinka Pertot. O 120 kilometrov dolgem potovanju od Narodnega doma v Trstu do Triglava pa Veronika Skerlovaj in Jernej Bufon, dva od deseterice članov dru&amp;scaron;tva, ki jim je uspel ta podvig.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na veliko podvigov je lahko ponosen tudi Roman Verdel, vsestranski glasbenik in glasbeni pedagog, zborovodja in skladatelj, prvi ravnatelj Slovenske glasbene &amp;scaron;ole dežele Koro&amp;scaron;ke in profesor sloven&amp;scaron;čine. Čemu vse se bo predsednik Slovenskega prosvetnega dru&amp;scaron;tva Borovlje posvetil po upokojitvi? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(Neboj&amp;scaron;a Tejić/STA): Podelitev reda za zasluge predsednici Slovenskega planinskega dru&amp;scaron;tva Trst Marinki Pertot&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111116544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/23/OdTrstaRA_SLO_LJT_4316816_14438165.mp3"></enclosure>
        <guid>175096447</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3472</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko planinsko društvo Trst je 120. obletnico ustanovitve praznovalo tudi s projektom od Trsta do Triglava s kolesom in na smučeh. &lt;p&gt;O zgodovini in dana&amp;scaron;njem delovanju dru&amp;scaron;tva pripoveduje dolgoletna predsednica Marinka Pertot. O 120 kilometrov dolgem potovanju od Narodnega doma v Trstu do Triglava pa Veronika Skerlovaj in Jernej Bufon, dva od deseterice članov dru&amp;scaron;tva, ki jim je uspel ta podvig.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na veliko podvigov je lahko ponosen tudi Roman Verdel, vsestranski glasbenik in glasbeni pedagog, zborovodja in skladatelj, prvi ravnatelj Slovenske glasbene &amp;scaron;ole dežele Koro&amp;scaron;ke in profesor sloven&amp;scaron;čine. Čemu vse se bo predsednik Slovenskega prosvetnega dru&amp;scaron;tva Borovlje posvetil po upokojitvi? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(Neboj&amp;scaron;a Tejić/STA): Podelitev reda za zasluge predsednici Slovenskega planinskega dru&amp;scaron;tva Trst Marinki Pertot&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096447</link>
        <pubDate> Mon, 30 Dec 2024 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od Trsta prek Triglava do Borovelj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Forum za dialog, v katerem sodelujejo predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti, je pripravil vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali dvojezični pouk na avstrijskem Koroškem. Za kakšne ukrepe gre in ali obstajajo realne možnosti, da dejansko zaživijo v praksi, pojasnjuje Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev. Pridružimo se praznovanju 100. obletnice ustanovitve Tržaškega pomorskega kluba Sirena, enega najstarejših slovenskih športnih društev v Italiji. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolič Vupora je zadovoljna, saj je Zveza dobila nove prostore v Zagrebu. Izzivov pa jim tudi v prihodnjem letu ne bo manjkalo. »Težko je bilo, a smo zdržali«, je naslov najnovejše knjige, 27. po vrsti, ki je izšla v knjižni zbirki Med Rabo in Muro in so jo v knjižnem daru dobili porabski rojaki. Avtorica Jelka Pšajd, etnologinja iz Pomurskega muzeja, je v njej zbrala življenjske zgodbe različnih ljudi, tudi iz Porabja, kamor se bo, kot pravi, vedno vračala. Zakaj? Prisluhnite!
&lt;p&gt;Foto (USZS): Slovensko multimedialno okno - muzej SMO - uspe&amp;scaron;no deluje že 10 let&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="109342464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/23/epotrRA_SLO_LJT_4317793_14439177.mp3"></enclosure>
        <guid>175096482</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3416</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Forum za dialog, v katerem sodelujejo predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti, je pripravil vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali dvojezični pouk na avstrijskem Koroškem. Za kakšne ukrepe gre in ali obstajajo realne možnosti, da dejansko zaživijo v praksi, pojasnjuje Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev. Pridružimo se praznovanju 100. obletnice ustanovitve Tržaškega pomorskega kluba Sirena, enega najstarejših slovenskih športnih društev v Italiji. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolič Vupora je zadovoljna, saj je Zveza dobila nove prostore v Zagrebu. Izzivov pa jim tudi v prihodnjem letu ne bo manjkalo. »Težko je bilo, a smo zdržali«, je naslov najnovejše knjige, 27. po vrsti, ki je izšla v knjižni zbirki Med Rabo in Muro in so jo v knjižnem daru dobili porabski rojaki. Avtorica Jelka Pšajd, etnologinja iz Pomurskega muzeja, je v njej zbrala življenjske zgodbe različnih ljudi, tudi iz Porabja, kamor se bo, kot pravi, vedno vračala. Zakaj? Prisluhnite!
&lt;p&gt;Foto (USZS): Slovensko multimedialno okno - muzej SMO - uspe&amp;scaron;no deluje že 10 let&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096482</link>
        <pubDate> Mon, 23 Dec 2024 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>'Če potrkaš na vrata, se ta odprejo'</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skupaj z rojaki v Zagrebu praznujemo 95-letnico njihovega kulturno prosvetnega društva Slovenski dom. V celovškem Ikultu si ogledamo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, najnovejšo predstavo letos zelo uspešnega Teatra Rampa. Ustavimo se v Špetru, na dvojezični šoli dr. Pavla Petričiča, kjer so pred štirimi desetletji postavili temelje institucionalnega poučevanja slovenskega jezika v Videmski pokrajini. Novi predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pove nekaj več o ciljih. V Monoštru pa se pridružimo literatom, ki so sodelovali na letošnjem natečaju Porabske litere.&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Teater Rampa in cirkus Sake&amp;scaron;vili&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111542784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/16/DajeiRA_SLO_LJT_4242958_14355923.mp3"></enclosure>
        <guid>175094624</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3485</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skupaj z rojaki v Zagrebu praznujemo 95-letnico njihovega kulturno prosvetnega društva Slovenski dom. V celovškem Ikultu si ogledamo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, najnovejšo predstavo letos zelo uspešnega Teatra Rampa. Ustavimo se v Špetru, na dvojezični šoli dr. Pavla Petričiča, kjer so pred štirimi desetletji postavili temelje institucionalnega poučevanja slovenskega jezika v Videmski pokrajini. Novi predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pove nekaj več o ciljih. V Monoštru pa se pridružimo literatom, ki so sodelovali na letošnjem natečaju Porabske litere.&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Teater Rampa in cirkus Sake&amp;scaron;vili&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094624</link>
        <pubDate> Mon, 16 Dec 2024 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>'Daješ in sproti dobivaš nazaj'</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenci v sosednjih državah so ob podpori matične države ustanovili tretjo koordinacijo. Po Agraslomaku in Zamejski gospodarski koordinaciji so zdaj dobili še športno združenje. ZAŠKO povezuje slovenske zamejske športne zveze, ki imajo dolgo tradicijo v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, s Porabjem in Hrvaško, kjer tovrstnih povezav še ni. Zakaj je pomembna zamejska športna koordinacija in kaj konkretno prinaša? &lt;p&gt;Bibi in Bobo sta glavna junaka slovensko nem&amp;scaron;ke knjige za otroke. Mala bobra nas opozarjata na pomen sprejemanja drugih in drugačnih, na sožitje in sobivanje, pravi avtorica, koro&amp;scaron;ka slovenska literatka in prevajalka Ivana Kampu&amp;scaron;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Doktor Klemen Lah, vodja lektorata za sloven&amp;scaron;čino na re&amp;scaron;ki Filozofski fakulteti, predstavi novosti, ki so jih pripravili za &amp;scaron;tudente slovenskega jezika. Pridružimo pa se tudi porabskim malčkom, ki so uspe&amp;scaron;no priklicali Miklavža.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(MGT&amp;Scaron;): Podpisniki ustanovitve Zamejske &amp;scaron;portne koordinacije&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="107565312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/09/OdportRA_SLO_LJT_4165219_14269238.mp3"></enclosure>
        <guid>175092806</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3361</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenci v sosednjih državah so ob podpori matične države ustanovili tretjo koordinacijo. Po Agraslomaku in Zamejski gospodarski koordinaciji so zdaj dobili še športno združenje. ZAŠKO povezuje slovenske zamejske športne zveze, ki imajo dolgo tradicijo v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, s Porabjem in Hrvaško, kjer tovrstnih povezav še ni. Zakaj je pomembna zamejska športna koordinacija in kaj konkretno prinaša? &lt;p&gt;Bibi in Bobo sta glavna junaka slovensko nem&amp;scaron;ke knjige za otroke. Mala bobra nas opozarjata na pomen sprejemanja drugih in drugačnih, na sožitje in sobivanje, pravi avtorica, koro&amp;scaron;ka slovenska literatka in prevajalka Ivana Kampu&amp;scaron;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Doktor Klemen Lah, vodja lektorata za sloven&amp;scaron;čino na re&amp;scaron;ki Filozofski fakulteti, predstavi novosti, ki so jih pripravili za &amp;scaron;tudente slovenskega jezika. Pridružimo pa se tudi porabskim malčkom, ki so uspe&amp;scaron;no priklicali Miklavža.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(MGT&amp;Scaron;): Podpisniki ustanovitve Zamejske &amp;scaron;portne koordinacije&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092806</link>
        <pubDate> Mon, 09 Dec 2024 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od športnega povezovanja do obdarovanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Razlogi za obstoj Slovenske kulturno - gospodarske zveze ostajajo isti, kot so bili pred 70 leti ob njeni ustanovitvi. Tako o delovanju ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji razmišlja predsednica Ksenija Dobrila. Kaj pa je največji izziv organizacije, ki jo vodi od 2019? &lt;p&gt;Literarna ustvarjalnost je dober pokazatelj vitalnosti narodne skupnosti in zanima nas, kako so s predstavitvijo na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani zadovoljni slovenski zamejski založniki.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostimo prekmurskega literata, prevajalca in pedagoga &amp;Scaron;tefana Kardo&amp;scaron;a, ki že nekaj mesecev pomaga pri pouku slovenskega jezika v Porabju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ustavimo pa se tudi v Grožnjanu, ki se pona&amp;scaron;a z nazivom mesto umetnikov. Pa si ta naziv sploh &amp;scaron;e zasluži?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Slovenske pesnice iz Italije na knjižem sejmu v Ljubljani ob spremljavi violončelistke Andrejke Možina&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="111331584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/02/VsekaRA_SLO_LJT_4091051_14185313.mp3"></enclosure>
        <guid>175091032</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3479</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Razlogi za obstoj Slovenske kulturno - gospodarske zveze ostajajo isti, kot so bili pred 70 leti ob njeni ustanovitvi. Tako o delovanju ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji razmišlja predsednica Ksenija Dobrila. Kaj pa je največji izziv organizacije, ki jo vodi od 2019? &lt;p&gt;Literarna ustvarjalnost je dober pokazatelj vitalnosti narodne skupnosti in zanima nas, kako so s predstavitvijo na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani zadovoljni slovenski zamejski založniki.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostimo prekmurskega literata, prevajalca in pedagoga &amp;Scaron;tefana Kardo&amp;scaron;a, ki že nekaj mesecev pomaga pri pouku slovenskega jezika v Porabju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ustavimo pa se tudi v Grožnjanu, ki se pona&amp;scaron;a z nazivom mesto umetnikov. Pa si ta naziv sploh &amp;scaron;e zasluži?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Slovenske pesnice iz Italije na knjižem sejmu v Ljubljani ob spremljavi violončelistke Andrejke Možina&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091032</link>
        <pubDate> Mon, 02 Dec 2024 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Vse, kar delamo, delamo zato, da se jezik ohrani&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Znani študentski dom Korotan ostaja simbol slovenstva na Dunaju, zagotavlja pristojni minister Matej Arčon. Poleg obnove doma, za katero je SDH namenil 1,9 milijona evrov, bo pomembno, kaj se bo v njem v prihodnje dogajalo, opozarja minister. 

&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.agora.at/sendungen-oddaje/detail/which/agora-obzorja/agora-obzorja&quot;&gt;Lipu&amp;scaron;evo mladje 1960 &amp;ndash; 1981&lt;/a&gt; je bil naslov znanstvenega simpozija, ki je prav tako potekal na Dunaju. Različni razpravljavci so osvetli vlogo te več kot zgolj literarne revije, zelo pomembne za koro&amp;scaron;ke Slovence, in Florjana Lipu&amp;scaron;a, soustanovitelja in dolgoletnega urednika.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zavijemo v Rezijo, ki je za obiskovalce zanimiva v vseh letnih časih. Ustavimo se v Muzeju rezijanskih ljudi, kjer je na ogled razstava o rezijanskih mizarjih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prek Ljubljane, kjer je na &amp;scaron;tudijski izmenjavi zelo dejaven trža&amp;scaron;ki Slovenec Gabriel Milič, odpotujemo &amp;scaron;e v Mono&amp;scaron;ter. V tamkaj&amp;scaron;njem Slovenskem domu Lipa so na ogled postavili dela že &lt;a href=&quot;https://www.zveza.hu/sl/galerija/otvoritev_razstave_23_mednarodne_likovne_kolonije/&quot;&gt;23. likovne kolonije&lt;/a&gt;, ki je poleti v Porabju združila zelo različne umetnike iz &amp;scaron;tirih držav. Kako pa kaže galeriji v Mono&amp;scaron;tru?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Silva&amp;nbsp;E&amp;ouml;ry): utrinki z razstave v Mono&amp;scaron;tru&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55646592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/25/ZDunajaRA_SLO_LJT_4021902_14106618.mp3"></enclosure>
        <guid>175089297</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3477</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Znani študentski dom Korotan ostaja simbol slovenstva na Dunaju, zagotavlja pristojni minister Matej Arčon. Poleg obnove doma, za katero je SDH namenil 1,9 milijona evrov, bo pomembno, kaj se bo v njem v prihodnje dogajalo, opozarja minister. 

&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.agora.at/sendungen-oddaje/detail/which/agora-obzorja/agora-obzorja&quot;&gt;Lipu&amp;scaron;evo mladje 1960 &amp;ndash; 1981&lt;/a&gt; je bil naslov znanstvenega simpozija, ki je prav tako potekal na Dunaju. Različni razpravljavci so osvetli vlogo te več kot zgolj literarne revije, zelo pomembne za koro&amp;scaron;ke Slovence, in Florjana Lipu&amp;scaron;a, soustanovitelja in dolgoletnega urednika.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zavijemo v Rezijo, ki je za obiskovalce zanimiva v vseh letnih časih. Ustavimo se v Muzeju rezijanskih ljudi, kjer je na ogled razstava o rezijanskih mizarjih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prek Ljubljane, kjer je na &amp;scaron;tudijski izmenjavi zelo dejaven trža&amp;scaron;ki Slovenec Gabriel Milič, odpotujemo &amp;scaron;e v Mono&amp;scaron;ter. V tamkaj&amp;scaron;njem Slovenskem domu Lipa so na ogled postavili dela že &lt;a href=&quot;https://www.zveza.hu/sl/galerija/otvoritev_razstave_23_mednarodne_likovne_kolonije/&quot;&gt;23. likovne kolonije&lt;/a&gt;, ki je poleti v Porabju združila zelo različne umetnike iz &amp;scaron;tirih držav. Kako pa kaže galeriji v Mono&amp;scaron;tru?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Silva&amp;nbsp;E&amp;ouml;ry): utrinki z razstave v Mono&amp;scaron;tru&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089297</link>
        <pubDate> Mon, 25 Nov 2024 13:58:05 +0000</pubDate>
        <title>Z Dunaja prek Rezije in Ljubljane v Monošter</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu je pod naslovom Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti slovesno obeležil pol stoletja svojega delovanja. &lt;p&gt;Nastavljati zrcalo narodni skupnosti in jo hkrati spodbujati k novim pristopom pri soočanju s spremembami, je vse prej kot lahko, priznava predsednica In&amp;scaron;tituta &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175055777&quot;&gt;dr. Sara Brezigar, ki smo jo junija gostili v oddaji Intervju.&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Koro&amp;scaron;ki Slovenci se spra&amp;scaron;ujejo, kak&amp;scaron;na bo njihova narodna skupnost leta 2034. Ena od ugotovitev z delavnice, ki so jo pripravili, je, da so lahko ponosni na svojo skupnost. Kot ugotavlja Veronika Ku&amp;scaron;ej, pobudnica razprave, ki je potekala pod vodstvom strokovnjaka za upravljanje s spremembami, se je treba včasih tudi čemu odreči. Kako pa naprej?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Skupaj s porabskimi osnovno&amp;scaron;olci z Gornjega Senika in &amp;Scaron;tevanovcev si privo&amp;scaron;čimo slovenski zajtrk. Učenci slovenskega pouka v podružnični osnovni &amp;scaron;oli Roč v hrva&amp;scaron;ki Istri pa med drugim pojasnijo, zakaj so se odločili za učenje sloven&amp;scaron;čine.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Silva&amp;nbsp;E&amp;ouml;ry): Slovenski zajtrk v porabskih dvojezićnih osnovnih &amp;scaron;olah&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="54746496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/18/OdzrcalRA_SLO_LJT_3950597_14025806.mp3"></enclosure>
        <guid>175087517</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3421</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu je pod naslovom Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti slovesno obeležil pol stoletja svojega delovanja. &lt;p&gt;Nastavljati zrcalo narodni skupnosti in jo hkrati spodbujati k novim pristopom pri soočanju s spremembami, je vse prej kot lahko, priznava predsednica In&amp;scaron;tituta &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175055777&quot;&gt;dr. Sara Brezigar, ki smo jo junija gostili v oddaji Intervju.&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Koro&amp;scaron;ki Slovenci se spra&amp;scaron;ujejo, kak&amp;scaron;na bo njihova narodna skupnost leta 2034. Ena od ugotovitev z delavnice, ki so jo pripravili, je, da so lahko ponosni na svojo skupnost. Kot ugotavlja Veronika Ku&amp;scaron;ej, pobudnica razprave, ki je potekala pod vodstvom strokovnjaka za upravljanje s spremembami, se je treba včasih tudi čemu odreči. Kako pa naprej?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Skupaj s porabskimi osnovno&amp;scaron;olci z Gornjega Senika in &amp;Scaron;tevanovcev si privo&amp;scaron;čimo slovenski zajtrk. Učenci slovenskega pouka v podružnični osnovni &amp;scaron;oli Roč v hrva&amp;scaron;ki Istri pa med drugim pojasnijo, zakaj so se odločili za učenje sloven&amp;scaron;čine.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Silva&amp;nbsp;E&amp;ouml;ry): Slovenski zajtrk v porabskih dvojezićnih osnovnih &amp;scaron;olah&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087517</link>
        <pubDate> Mon, 18 Nov 2024 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od zrcala sedanjosti do vizije prihodnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prosekar, avtohtono belo peneče se vino s tržaškega Krasa, je prešlo pod konzorcij Prosecco Doc. Kaj to pomeni za slovenske vinarje na Tržaškem, pojasnjuje predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. &lt;p&gt;V Porabju, v Andovcih, se pridružimo slovesnemu odprtju Apartmajev Triglav, za katere je denar dala madžarska vlada v okviru razvojnega programa slovenskega Porabja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Da bo treba zavihati rokave, se dobro zaveda mlada rojakinja iz Varaždina Lucija Vupora, predsednica novoustanovljenega gospodarskega združenja RAST.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Marjan Sturm, nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od treh krovnih političnih organizacij koro&amp;scaron;kih Slovencev, pa poudarja, da je za dialog je potreben pogum in tudi sprememba lastnih stali&amp;scaron;č. Revizijo svojega dela kot manj&amp;scaron;inski funkcionar je naredil v knjigi Identiteta brez sovražnika. Kako pa koro&amp;scaron;ki Heimatdienst danes gleda na koro&amp;scaron;ke Slovence? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(Silva E&amp;ouml;ry): Mali Triglav in v ozadju novi apartmaji Triglav&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="54985728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/11/PotrebenRA_SLO_LJT_3884828_13950695.mp3"></enclosure>
        <guid>175085748</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3436</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prosekar, avtohtono belo peneče se vino s tržaškega Krasa, je prešlo pod konzorcij Prosecco Doc. Kaj to pomeni za slovenske vinarje na Tržaškem, pojasnjuje predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. &lt;p&gt;V Porabju, v Andovcih, se pridružimo slovesnemu odprtju Apartmajev Triglav, za katere je denar dala madžarska vlada v okviru razvojnega programa slovenskega Porabja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Da bo treba zavihati rokave, se dobro zaveda mlada rojakinja iz Varaždina Lucija Vupora, predsednica novoustanovljenega gospodarskega združenja RAST.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Marjan Sturm, nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od treh krovnih političnih organizacij koro&amp;scaron;kih Slovencev, pa poudarja, da je za dialog je potreben pogum in tudi sprememba lastnih stali&amp;scaron;č. Revizijo svojega dela kot manj&amp;scaron;inski funkcionar je naredil v knjigi Identiteta brez sovražnika. Kako pa koro&amp;scaron;ki Heimatdienst danes gleda na koro&amp;scaron;ke Slovence? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(Silva E&amp;ouml;ry): Mali Triglav in v ozadju novi apartmaji Triglav&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085748</link>
        <pubDate> Mon, 11 Nov 2024 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od prosekarja in gospodarskega razvoja do Identitete brez sovražnika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji? &lt;p&gt;Ustavimo se v Bregani, kjer na tamkaj&amp;scaron;nji osnovni &amp;scaron;oli sloven&amp;scaron;čino poučuje Lidija Vučajnk &amp;Scaron;krobot. In to ne le učenke in učence, temveč tudi odrasle, saj je zanimanje res veliko. Zanimiva pa je tudi pot, po kateri je pri&amp;scaron;la do poučevanja. Zasluge za to ima profesorica dr. Tatjana Vučajnk, namestnica vodje In&amp;scaron;tituta za slavistiko na celov&amp;scaron;ki Univerzi. In&amp;scaron;titut, ki bo prihodnje leto praznoval 50 letnico, je pomemben tudi za koro&amp;scaron;ke Slovence. O slovenskem jeziku, družini in kmetijstvu pripoveduje vodja Kmečke izobraževalne skupnosti Marinka Mader Tschertou. V začetku leta je pod okriljem koro&amp;scaron;ke kmetijske zbornice prevzela svetovalno službo v slovenskem jeziku. Ena na&amp;scaron;ih sogovornic pa je tudi doktorska &amp;scaron;tudentka na ljubljanski Filozofski fakulteti Simona Kuntarič Zupanc. Raziskava na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo jo je pripeljala na Goričko in v Porabje. Zakaj? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Bilateralni pogovori zunanjih ministrov Tanje Fajon in Antonia Tajanija&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55607040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/04/DialogjRA_SLO_LJT_3816678_13871331.mp3"></enclosure>
        <guid>175084086</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3475</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji? &lt;p&gt;Ustavimo se v Bregani, kjer na tamkaj&amp;scaron;nji osnovni &amp;scaron;oli sloven&amp;scaron;čino poučuje Lidija Vučajnk &amp;Scaron;krobot. In to ne le učenke in učence, temveč tudi odrasle, saj je zanimanje res veliko. Zanimiva pa je tudi pot, po kateri je pri&amp;scaron;la do poučevanja. Zasluge za to ima profesorica dr. Tatjana Vučajnk, namestnica vodje In&amp;scaron;tituta za slavistiko na celov&amp;scaron;ki Univerzi. In&amp;scaron;titut, ki bo prihodnje leto praznoval 50 letnico, je pomemben tudi za koro&amp;scaron;ke Slovence. O slovenskem jeziku, družini in kmetijstvu pripoveduje vodja Kmečke izobraževalne skupnosti Marinka Mader Tschertou. V začetku leta je pod okriljem koro&amp;scaron;ke kmetijske zbornice prevzela svetovalno službo v slovenskem jeziku. Ena na&amp;scaron;ih sogovornic pa je tudi doktorska &amp;scaron;tudentka na ljubljanski Filozofski fakulteti Simona Kuntarič Zupanc. Raziskava na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo jo je pripeljala na Goričko in v Porabje. Zakaj? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Bilateralni pogovori zunanjih ministrov Tanje Fajon in Antonia Tajanija&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084086</link>
        <pubDate> Mon, 04 Nov 2024 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Dialog je vedno dobrodošel, treba pa bo počakati na konkretne rezultate</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države. &lt;p&gt;Da enostranske interpretacije zgodovine spodbujajo delitve, je prepričan tudi zgodovinar dr. Andrej Rahten. Njegovo delo z naslovom Po razpadu skupne države, ki obravnava obdobje po koncu prve svetovne vojne in razpadu habsbur&amp;scaron;ke monarhije, je zdaj na voljo tudi nem&amp;scaron;ko govorečim bralcem.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dialog in sodelovanje presegata meje in ru&amp;scaron;ita zidove. Tega se dobro zavedajo gospodarske organizacije v regiji Alpe Jadran, ki se vse povezujejo v novo mrežo. Da je gospodarski razvoj pomemben, dobro vedo tudi porabski Slovenci.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ena ključnih nalog Državne slovenske samouprave, ki jo bo &amp;scaron;e naprej vodil Karel Holec, pa je, kot pravi, okrepitev slovenske identitete. Kako to doseči? Prisluhnite!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55444608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/28/TakokoRA_SLO_LJT_3762982_13807639.mp3"></enclosure>
        <guid>175082713</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3465</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države. &lt;p&gt;Da enostranske interpretacije zgodovine spodbujajo delitve, je prepričan tudi zgodovinar dr. Andrej Rahten. Njegovo delo z naslovom Po razpadu skupne države, ki obravnava obdobje po koncu prve svetovne vojne in razpadu habsbur&amp;scaron;ke monarhije, je zdaj na voljo tudi nem&amp;scaron;ko govorečim bralcem.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dialog in sodelovanje presegata meje in ru&amp;scaron;ita zidove. Tega se dobro zavedajo gospodarske organizacije v regiji Alpe Jadran, ki se vse povezujejo v novo mrežo. Da je gospodarski razvoj pomemben, dobro vedo tudi porabski Slovenci.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ena ključnih nalog Državne slovenske samouprave, ki jo bo &amp;scaron;e naprej vodil Karel Holec, pa je, kot pravi, okrepitev slovenske identitete. Kako to doseči? Prisluhnite!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082713</link>
        <pubDate> Mon, 28 Oct 2024 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>'Poznati moramo tudi temne plati zgodovine, da se ne bi več dogajale'</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. 
&lt;p&gt;V literarno glasbenem večeru Ars Teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polan&amp;scaron;ka, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipu&amp;scaron;a in Verene Gotthardt, umetnice mlaj&amp;scaron;e generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipu&amp;scaron;, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. &lt;br /&gt;Pridružite se nam!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="53272704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/22/IzginotjRA_SLO_LJT_3707664_13744383.mp3"></enclosure>
        <guid>175081259</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3329</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. 
&lt;p&gt;V literarno glasbenem večeru Ars Teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polan&amp;scaron;ka, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipu&amp;scaron;a in Verene Gotthardt, umetnice mlaj&amp;scaron;e generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipu&amp;scaron;, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. &lt;br /&gt;Pridružite se nam!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081259</link>
        <pubDate> Mon, 21 Oct 2024 14:29:28 +0000</pubDate>
        <title>Izginotje izgnanstva – Ars teatralis v celovškem iKultu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!</description>
        <enclosure length="56286336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/14/OdalterRA_SLO_LJT_3628217_13652098.mp3"></enclosure>
        <guid>175079296</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3517</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079296</link>
        <pubDate> Mon, 14 Oct 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od alternativne proslave 10. oktobra do Slovenskega pozdrava Barkovljanki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo. 

&lt;p&gt;Slovenska zamejska gospodarska koordinacija se je v Zagrebu sestala na svoji prvi konferenci in zanima nas, kaj so se dogovorili njeni udeleženci, kak&amp;scaron;ne načrte so si zadali. Skupaj z Dru&amp;scaron;tvom slovenskih pisateljev v Avstriji praznujemo 50-letnico njihovega delovanja in se poklonimo ustanovitelju Valentinu Polan&amp;scaron;ku. Častna gostja leto&amp;scaron;njega Frankfurtskega knjižnega sejma je Italija. Kljub obljubam pa na sejmu tokrat ne bo slovenskih literatov iz Furlanije &amp;ndash; Julijske krajine. Kak&amp;scaron;ni so odzivi? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Bor Slana/STA): Minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmar - izmenjava zapisnikov 19. seje komisije&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="54623232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/07/VseboljRA_SLO_LJT_3555378_13570309.mp3"></enclosure>
        <guid>175077514</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3413</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo. 

&lt;p&gt;Slovenska zamejska gospodarska koordinacija se je v Zagrebu sestala na svoji prvi konferenci in zanima nas, kaj so se dogovorili njeni udeleženci, kak&amp;scaron;ne načrte so si zadali. Skupaj z Dru&amp;scaron;tvom slovenskih pisateljev v Avstriji praznujemo 50-letnico njihovega delovanja in se poklonimo ustanovitelju Valentinu Polan&amp;scaron;ku. Častna gostja leto&amp;scaron;njega Frankfurtskega knjižnega sejma je Italija. Kljub obljubam pa na sejmu tokrat ne bo slovenskih literatov iz Furlanije &amp;ndash; Julijske krajine. Kak&amp;scaron;ni so odzivi? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Bor Slana/STA): Minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmar - izmenjava zapisnikov 19. seje komisije&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077514</link>
        <pubDate> Mon, 07 Oct 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Gospodarsko sodelovanje je vse bolj živahno. Kako pa kaže literarnemu ustvarjanju? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament. &lt;p&gt;Novo predsednico Zveze slovenskih dru&amp;scaron;tev na Hrva&amp;scaron;kem, opozicijsko poslanko v saboru, Barbaro Antolić Vupora čaka veliko izzivov. Eden največjih pa bo, kot pravi, komunikacija s člani dru&amp;scaron;tev.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Trstu se je po skoraj letu dni sestal paritetni odbor in zanima nas, kaj so sklenili predstavniki Slovencev v Italiji. V Gorici preverimo, kak&amp;scaron;ni so bili leto&amp;scaron;nji Okusi ob meji in se v Celovcu srečamo z zelo dejavnimi dijakinjami Slovenske gimnazije, ki so soorganizirale tokratno Kontaktno lečo. Ustavimo se v Mono&amp;scaron;tru, kjer so mojstrice iz Poljanske doline predstavile umetnost klekljanja. To je bilo njihovo prvo srečanje s Porabci, nikakor pa ne zadnje, zagotavljajo. Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(Silva&amp;nbsp;E&amp;ouml;ry): Mojstrice klekljanja iz Poljanske doline na obisku v Porabju&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="56886144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/30/PrepriRA_SLO_LJT_3488553_13493993.mp3"></enclosure>
        <guid>175075883</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3555</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament. &lt;p&gt;Novo predsednico Zveze slovenskih dru&amp;scaron;tev na Hrva&amp;scaron;kem, opozicijsko poslanko v saboru, Barbaro Antolić Vupora čaka veliko izzivov. Eden največjih pa bo, kot pravi, komunikacija s člani dru&amp;scaron;tev.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V Trstu se je po skoraj letu dni sestal paritetni odbor in zanima nas, kaj so sklenili predstavniki Slovencev v Italiji. V Gorici preverimo, kak&amp;scaron;ni so bili leto&amp;scaron;nji Okusi ob meji in se v Celovcu srečamo z zelo dejavnimi dijakinjami Slovenske gimnazije, ki so soorganizirale tokratno Kontaktno lečo. Ustavimo se v Mono&amp;scaron;tru, kjer so mojstrice iz Poljanske doline predstavile umetnost klekljanja. To je bilo njihovo prvo srečanje s Porabci, nikakor pa ne zadnje, zagotavljajo. Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(Silva&amp;nbsp;E&amp;ouml;ry): Mojstrice klekljanja iz Poljanske doline na obisku v Porabju&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175075883</link>
        <pubDate> Mon, 30 Sep 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>'Za manjšinske pravice prepričljiva zmaga avstrijskih svobodnjakov nikakor ni dober signal'</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.&lt;p&gt;Kar tri četrtine sredstev je omenjeno ministrstvo lani namenilo razvoju Porabja. Erika Lang, ki si zdaj kruh služi v Avstriji, bo v &amp;Scaron;tevanovcih prav s pomočjo denarja iz Slovenije posodobila trgovinico z lokalnimi pridelki. Kaj pa delajo na Slovenski gospodarski zvezi v Celovcu? O tem se pogovarjamo z novim generalnim sekretarjem Romanom Roblekom, pravnikom, ki se je iz Berlina vrnil na domačo Koro&amp;scaron;ko. Prepričan je, da bi lahko dežela na področju gospodarstva in turizma bolje izkoristila večjezičnost.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostimo Petra Gergoleta, novinarja in zelo dejavnega glasbenika, ki s slovensko trža&amp;scaron;ko rock skupino Fiberglas pripravlja nov album. To pa ni njegov edini projekt. In kaj pričakuje od evropske prestolnice kulture?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.novice.at/kultura/glasba/koroska-dijaska-zveza-kdz-kontaktna-leca-se-seli/&quot;&gt;Novice.at&lt;/a&gt;): Nikolaj Voglauer in Dana Gregorič (Koro&amp;scaron;ka dija&amp;scaron;ka zveza) vabita na Kontaktno lečo 2024.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55779840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/23/ZakrepiRA_SLO_LJT_3422936_13417448.mp3"></enclosure>
        <guid>175074153</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3486</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.&lt;p&gt;Kar tri četrtine sredstev je omenjeno ministrstvo lani namenilo razvoju Porabja. Erika Lang, ki si zdaj kruh služi v Avstriji, bo v &amp;Scaron;tevanovcih prav s pomočjo denarja iz Slovenije posodobila trgovinico z lokalnimi pridelki. Kaj pa delajo na Slovenski gospodarski zvezi v Celovcu? O tem se pogovarjamo z novim generalnim sekretarjem Romanom Roblekom, pravnikom, ki se je iz Berlina vrnil na domačo Koro&amp;scaron;ko. Prepričan je, da bi lahko dežela na področju gospodarstva in turizma bolje izkoristila večjezičnost.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostimo Petra Gergoleta, novinarja in zelo dejavnega glasbenika, ki s slovensko trža&amp;scaron;ko rock skupino Fiberglas pripravlja nov album. To pa ni njegov edini projekt. In kaj pričakuje od evropske prestolnice kulture?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (&lt;a href=&quot;https://www.novice.at/kultura/glasba/koroska-dijaska-zveza-kdz-kontaktna-leca-se-seli/&quot;&gt;Novice.at&lt;/a&gt;): Nikolaj Voglauer in Dana Gregorič (Koro&amp;scaron;ka dija&amp;scaron;ka zveza) vabita na Kontaktno lečo 2024.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074153</link>
        <pubDate> Mon, 23 Sep 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Za krepitev zamejskega gospodarstva v prihodnjih štirih letih kar 10 milijonov evrov </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto  vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? 
Prisluhnite!
&lt;p&gt;Foto: &lt;a href=&quot;https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/09/vs-gorica-in-nizja-srednja-sola-trinko-pozitiven-zacetek-a-ne-brez-izzivov-1a9ea772-b188-41dc-974b-61a7d192674e.html?nxtep&quot;&gt;začetek pouka v nižji srednji &amp;scaron;oli Ivan Trinko v Gorici&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="54975744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/16/KadrovskRA_SLO_LJT_3355449_13340612.mp3"></enclosure>
        <guid>175072533</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3435</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto  vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? 
Prisluhnite!
&lt;p&gt;Foto: &lt;a href=&quot;https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/09/vs-gorica-in-nizja-srednja-sola-trinko-pozitiven-zacetek-a-ne-brez-izzivov-1a9ea772-b188-41dc-974b-61a7d192674e.html?nxtep&quot;&gt;začetek pouka v nižji srednji &amp;scaron;oli Ivan Trinko v Gorici&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072533</link>
        <pubDate> Mon, 16 Sep 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kadrovski, demografski in drugi izzivi novega šolskega leta </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti? &lt;p&gt;V parku Golubinjak pri Delnicah se pridružimo več kot 300 rojakom z vse Hrva&amp;scaron;ke na njihovem Vseslovenskem srečanju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V novo &amp;scaron;olsko leto pospremimo učenke in učence dvojezične osnove &amp;scaron;ole v &amp;Scaron;tevanovcih in preverimo, kak&amp;scaron;no je zanimanje med mladimi porabskimi rojaki za učenje sloven&amp;scaron;čine.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ob skoraj&amp;scaron;njem izteku mandata avstrijske vlade pa nas zanima, kako so z njeno manj&amp;scaron;insko politiko zadovoljni koro&amp;scaron;ki Slovenci. Velika pričakovanja se niso izpolnila, toda, kot pravi poslanka Zelenih Olga Voglauer, so tudi pričakovanja sestavni del politike.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Istog Žorž) - udeleženci vseslovenskega srečanja na Golubinjaku&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="56354688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/09/DanesbRA_SLO_LJT_3290996_13266064.mp3"></enclosure>
        <guid>175070919</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3522</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti? &lt;p&gt;V parku Golubinjak pri Delnicah se pridružimo več kot 300 rojakom z vse Hrva&amp;scaron;ke na njihovem Vseslovenskem srečanju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V novo &amp;scaron;olsko leto pospremimo učenke in učence dvojezične osnove &amp;scaron;ole v &amp;Scaron;tevanovcih in preverimo, kak&amp;scaron;no je zanimanje med mladimi porabskimi rojaki za učenje sloven&amp;scaron;čine.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ob skoraj&amp;scaron;njem izteku mandata avstrijske vlade pa nas zanima, kako so z njeno manj&amp;scaron;insko politiko zadovoljni koro&amp;scaron;ki Slovenci. Velika pričakovanja se niso izpolnila, toda, kot pravi poslanka Zelenih Olga Voglauer, so tudi pričakovanja sestavni del politike.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Istog Žorž) - udeleženci vseslovenskega srečanja na Golubinjaku&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175070919</link>
        <pubDate> Mon, 09 Sep 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>'Danes biti uporen pomeni boriti se za mir'</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para. &lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://balis.at/&quot;&gt;Bali&amp;scaron;&lt;/a&gt; so si nadeli po imetju, ki so ga hlapci in dekle prena&amp;scaron;ali od delodajalca do delodajalca. Ni bilo veliko, toda s sabo so nosili tudi pesni&amp;scaron;ko in glasbeno nadarjenost in s to tradicijo nadaljuje rock skupina Bali&amp;scaron;, ponosna na besedila v obirskem narečju. Svojo prvo vajo je skupina imela 1. aprila 2000 in prihodnje leto na ta dan, četrt stoletja pozneje, načrtujejo tudi izdajo novega albuma. Konec junija ga je napovedala s singlom Rock me Amadeus. Kako se je skozi leta razvijala in spreminjala skupina Bali&amp;scaron;? Prisluhnite!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="56702976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/01/KorokaRA_SLO_LJT_2959861_12885439.mp3"></enclosure>
        <guid>175063154</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3543</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para. &lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://balis.at/&quot;&gt;Bali&amp;scaron;&lt;/a&gt; so si nadeli po imetju, ki so ga hlapci in dekle prena&amp;scaron;ali od delodajalca do delodajalca. Ni bilo veliko, toda s sabo so nosili tudi pesni&amp;scaron;ko in glasbeno nadarjenost in s to tradicijo nadaljuje rock skupina Bali&amp;scaron;, ponosna na besedila v obirskem narečju. Svojo prvo vajo je skupina imela 1. aprila 2000 in prihodnje leto na ta dan, četrt stoletja pozneje, načrtujejo tudi izdajo novega albuma. Konec junija ga je napovedala s singlom Rock me Amadeus. Kako se je skozi leta razvijala in spreminjala skupina Bali&amp;scaron;? Prisluhnite!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175063154</link>
        <pubDate> Mon, 12 Aug 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Koroška slovenska rock skupina Bališ - prvih 25 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. &quot;Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov,&quot; pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple. &lt;p&gt;Ustavimo se na plaži v Sesljanu, kjer mladinski oddelek &lt;a href=&quot;https://www.knjiznica.it/mladi-bralci/otroci/pravljice-pod-sencnikom/&quot;&gt;Narodne in &amp;scaron;tudijske knjižnice&lt;/a&gt; iz Trsta pripravlja pravljične urice v slovenskem jeziku.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na Reki preverjamo, kak&amp;scaron;no je zanimanje za malo planinsko &amp;scaron;olo, s katero bi radi v dru&amp;scaron;tvo Bazovica privabili najmlaj&amp;scaron;e planince.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ibolya Dončec Merkli, dolgoletna profesorica slovenskega jezika in književnosti ter televizijska novinarka, ki je za svoje delo pri razvoju materin&amp;scaron;čine dobila pomembno madžarsko priznanje, pa pove več o svojem življenju, tesno povezanem tudi s slovenskim jezikom.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (zajem zaslona):&amp;nbsp;Narodna in &amp;scaron;tudijska knjižnica Trst&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55612800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/29/BrezvetRA_SLO_LJT_2934291_12854042.mp3"></enclosure>
        <guid>175062523</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3475</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. &quot;Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov,&quot; pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple. &lt;p&gt;Ustavimo se na plaži v Sesljanu, kjer mladinski oddelek &lt;a href=&quot;https://www.knjiznica.it/mladi-bralci/otroci/pravljice-pod-sencnikom/&quot;&gt;Narodne in &amp;scaron;tudijske knjižnice&lt;/a&gt; iz Trsta pripravlja pravljične urice v slovenskem jeziku.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na Reki preverjamo, kak&amp;scaron;no je zanimanje za malo planinsko &amp;scaron;olo, s katero bi radi v dru&amp;scaron;tvo Bazovica privabili najmlaj&amp;scaron;e planince.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ibolya Dončec Merkli, dolgoletna profesorica slovenskega jezika in književnosti ter televizijska novinarka, ki je za svoje delo pri razvoju materin&amp;scaron;čine dobila pomembno madžarsko priznanje, pa pove več o svojem življenju, tesno povezanem tudi s slovenskim jezikom.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (zajem zaslona):&amp;nbsp;Narodna in &amp;scaron;tudijska knjižnica Trst&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175062523</link>
        <pubDate> Mon, 29 Jul 2024 10:57:39 +0000</pubDate>
        <title>Brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda...</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.  &lt;p&gt;Marko Bali&amp;scaron;, ustanovitelj koro&amp;scaron;ke slovenske &lt;a href=&quot;https://balis.at/&quot;&gt;rock zasedbe Bali&amp;scaron;&lt;/a&gt;, pripoveduje o začetkih delovanja te skupine, vse bolj znane tudi v Sloveniji, in o &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=yKr_kOt58Rw&quot;&gt;Rock me Amadeus&lt;/a&gt;, najnovej&amp;scaron;em singlu, ki je uvod v praznovanje njihove 25-letnice prihodnje leto. Pridruži se nam nekdanji rokometa&amp;scaron;, zdaj zaposlen na evropski rokometni zvezi, porabski rojak Mate Kozma, ki govori kar sedem jezikov. Ustavimo pa se tudi na Reki, kjer je skoraj 50 najmlaj&amp;scaron;ih uživalo na otro&amp;scaron;kih delavnicah, poimenovanih Poletje v Bazovici.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (zajem zaslona): video Verene Repar - Rock me Amadeus - Bali&amp;scaron;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55569408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/22/DoklerpRA_SLO_LJT_2879084_12788793.mp3"></enclosure>
        <guid>175061118</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3473</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.  &lt;p&gt;Marko Bali&amp;scaron;, ustanovitelj koro&amp;scaron;ke slovenske &lt;a href=&quot;https://balis.at/&quot;&gt;rock zasedbe Bali&amp;scaron;&lt;/a&gt;, pripoveduje o začetkih delovanja te skupine, vse bolj znane tudi v Sloveniji, in o &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=yKr_kOt58Rw&quot;&gt;Rock me Amadeus&lt;/a&gt;, najnovej&amp;scaron;em singlu, ki je uvod v praznovanje njihove 25-letnice prihodnje leto. Pridruži se nam nekdanji rokometa&amp;scaron;, zdaj zaposlen na evropski rokometni zvezi, porabski rojak Mate Kozma, ki govori kar sedem jezikov. Ustavimo pa se tudi na Reki, kjer je skoraj 50 najmlaj&amp;scaron;ih uživalo na otro&amp;scaron;kih delavnicah, poimenovanih Poletje v Bazovici.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (zajem zaslona): video Verene Repar - Rock me Amadeus - Bali&amp;scaron;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061118</link>
        <pubDate> Mon, 22 Jul 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Dokler plešeš si še živ, izberi novo pesem in nov boš ples odkril</title>
      </item>
      <item>
        <description>Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?&lt;p&gt;Na avstrijskem Koro&amp;scaron;kem bo prihodnje leto v znamenju kulture spominjanja. Kaj to pomeni za koro&amp;scaron;ke Slovence, spra&amp;scaron;ujemo dr. Daniela Wuttija, ki poklicno in zasebno skrbi za &amp;scaron;irjenje vedenja o zgodovini koro&amp;scaron;kih Slovencev in njihovem boju. Pridružimo se porabskim malčkom, ki so se zabavali s svojimi vrstniki v Murski Soboti, in udeležencem Mladinske poletne &amp;scaron;ole slovenskega jezika v Ljubljani. Skoraj 120 mladih rojakov z vsega sveta se je dva tedna intenzivno učilo slovenski jezik. Kaj pa je najpogostej&amp;scaron;i razlog za prijavo na to &amp;scaron;olo?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Razstava dr. Daniela Wuttija na domačem vrtu v Borovljah&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55650816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/15/VsevkljRA_SLO_LJT_2828053_12729503.mp3"></enclosure>
        <guid>175059816</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3478</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?&lt;p&gt;Na avstrijskem Koro&amp;scaron;kem bo prihodnje leto v znamenju kulture spominjanja. Kaj to pomeni za koro&amp;scaron;ke Slovence, spra&amp;scaron;ujemo dr. Daniela Wuttija, ki poklicno in zasebno skrbi za &amp;scaron;irjenje vedenja o zgodovini koro&amp;scaron;kih Slovencev in njihovem boju. Pridružimo se porabskim malčkom, ki so se zabavali s svojimi vrstniki v Murski Soboti, in udeležencem Mladinske poletne &amp;scaron;ole slovenskega jezika v Ljubljani. Skoraj 120 mladih rojakov z vsega sveta se je dva tedna intenzivno učilo slovenski jezik. Kaj pa je najpogostej&amp;scaron;i razlog za prijavo na to &amp;scaron;olo?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Razstava dr. Daniela Wuttija na domačem vrtu v Borovljah&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059816</link>
        <pubDate> Mon, 15 Jul 2024 11:55:09 +0000</pubDate>
        <title>Vse vključujoča kultura spominjanja ni možna brez pravih kontekstov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška. &lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://slovita.info/&quot;&gt;Slovita.info&lt;/a&gt; je nov portal Slovencev v Italiji in del njihov celovite posodobljene predstavitve, v kateri je tudi srce, ki raste v cvet, njihov nov prepoznavni znak. Kaj ponazarja, spra&amp;scaron;ujemo vodjo projekta Andreja Pisanija. Povabimo vas na obisk Benečije, predstavljene na novem portalu &lt;a href=&quot;https://benecija.eu/&quot;&gt;benecija.eu&lt;/a&gt;, in gostimo Doro Doszpot, mlado porabsko Slovenko, eno redkih, ki se je odločila za &amp;scaron;tudij v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (zajem zaslona): nov portal Slovencev v Italiji&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="53734656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/08/SpremembRA_SLO_LJT_2773406_12665887.mp3"></enclosure>
        <guid>175058452</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3358</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška. &lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://slovita.info/&quot;&gt;Slovita.info&lt;/a&gt; je nov portal Slovencev v Italiji in del njihov celovite posodobljene predstavitve, v kateri je tudi srce, ki raste v cvet, njihov nov prepoznavni znak. Kaj ponazarja, spra&amp;scaron;ujemo vodjo projekta Andreja Pisanija. Povabimo vas na obisk Benečije, predstavljene na novem portalu &lt;a href=&quot;https://benecija.eu/&quot;&gt;benecija.eu&lt;/a&gt;, in gostimo Doro Doszpot, mlado porabsko Slovenko, eno redkih, ki se je odločila za &amp;scaron;tudij v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (zajem zaslona): nov portal Slovencev v Italiji&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058452</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jul 2024 11:21:13 +0000</pubDate>
        <title>Spremembe so edina stalnica in to velja tudi za slovensko manjšino</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu. &lt;p&gt;Ustavimo se na srečanju &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=l-3lhKU1y3M&quot;&gt;Dobrodo&amp;scaron;li doma&lt;/a&gt;, ki se je končalo v Celju z nastopom 250 Slovencev, ki živijo zunaj matične države.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na avstrijskem Koro&amp;scaron;kem je bil konec tedna tudi v znamenju praznovanja upora proti fa&amp;scaron;izmu in nacizmu. Na &lt;a href=&quot;https://www.persman.at/&quot;&gt;Per&amp;scaron;manovi domačiji&lt;/a&gt; v dolini Lepene je potekala osrednja slovesnost v spomin na krvave dogodke ob koncu 2. svetovne vojne. V sredi&amp;scaron;ču Celovca pa so se na praznovanju upora med drugim predstavili koro&amp;scaron;ki slovenski &amp;scaron;tudentski klubi. Gostimo porabskega rojaka mlaj&amp;scaron;e generacije Szabolcsa Andrejka, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah prepričljivo izvoljen za župana Gornjega Senika, največje porabske vasi, in obi&amp;scaron;čemo &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/p/Goranska-kiparska-radionica-Lokve-100064316787188/&quot;&gt;Goransko kiparsko delavnico&lt;/a&gt;, eno najstarej&amp;scaron;ih likovnih kolonij na prostem na Hrva&amp;scaron;kem.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): v Celju se je na Dobrodo&amp;scaron;li doma predstavil tudi me&amp;scaron;ani pevski zbor Encijan SKD Istra iz Pulja&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57320832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/01/BrezmlaRA_SLO_LJT_2715876_12599869.mp3"></enclosure>
        <guid>175056914</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3582</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu. &lt;p&gt;Ustavimo se na srečanju &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=l-3lhKU1y3M&quot;&gt;Dobrodo&amp;scaron;li doma&lt;/a&gt;, ki se je končalo v Celju z nastopom 250 Slovencev, ki živijo zunaj matične države.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Na avstrijskem Koro&amp;scaron;kem je bil konec tedna tudi v znamenju praznovanja upora proti fa&amp;scaron;izmu in nacizmu. Na &lt;a href=&quot;https://www.persman.at/&quot;&gt;Per&amp;scaron;manovi domačiji&lt;/a&gt; v dolini Lepene je potekala osrednja slovesnost v spomin na krvave dogodke ob koncu 2. svetovne vojne. V sredi&amp;scaron;ču Celovca pa so se na praznovanju upora med drugim predstavili koro&amp;scaron;ki slovenski &amp;scaron;tudentski klubi. Gostimo porabskega rojaka mlaj&amp;scaron;e generacije Szabolcsa Andrejka, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah prepričljivo izvoljen za župana Gornjega Senika, največje porabske vasi, in obi&amp;scaron;čemo &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/p/Goranska-kiparska-radionica-Lokve-100064316787188/&quot;&gt;Goransko kiparsko delavnico&lt;/a&gt;, eno najstarej&amp;scaron;ih likovnih kolonij na prostem na Hrva&amp;scaron;kem.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): v Celju se je na Dobrodo&amp;scaron;li doma predstavil tudi me&amp;scaron;ani pevski zbor Encijan SKD Istra iz Pulja&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175056914</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jul 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Brez mladih ni prihodnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske. &lt;p&gt;Kaj pa se je dogajalo na tradicionalnem srečanju mladih zamejskih &amp;scaron;portnikov, ki ga je Olimpijski komite Slovenije tokrat pripravil v Podčetrtku, in kako potekajo sklepne priprave na Evropeado - evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti? O tem več generalni sekretar Slovenske &amp;scaron;portne zveze iz Celovca Marko Loibnegger. Ustavimo se v Librarni, novi knjigarni na Opčinah pri Trstu, kjer so Slovenci dobili &amp;scaron;e eno knjižno sredi&amp;scaron;če, in vas povabimo na Dobrodo&amp;scaron;li doma. Vrhunec tega tradicionalnega druženja Slovencev iz sosednjih držav in sveta v matični državi bo v soboto v Celju, pred tem pa se bodo rojaki srečali tudi v državnem zboru na 20. Vseslovenskem srečanju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(USZS): srečanje mladih slovenskih &amp;scaron;portnikov iz sosednjih držav v Podčetrtku&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57050880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/24/OdPorabRA_SLO_LJT_2659072_12534318.mp3"></enclosure>
        <guid>175055415</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3565</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske. &lt;p&gt;Kaj pa se je dogajalo na tradicionalnem srečanju mladih zamejskih &amp;scaron;portnikov, ki ga je Olimpijski komite Slovenije tokrat pripravil v Podčetrtku, in kako potekajo sklepne priprave na Evropeado - evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti? O tem več generalni sekretar Slovenske &amp;scaron;portne zveze iz Celovca Marko Loibnegger. Ustavimo se v Librarni, novi knjigarni na Opčinah pri Trstu, kjer so Slovenci dobili &amp;scaron;e eno knjižno sredi&amp;scaron;če, in vas povabimo na Dobrodo&amp;scaron;li doma. Vrhunec tega tradicionalnega druženja Slovencev iz sosednjih držav in sveta v matični državi bo v soboto v Celju, pred tem pa se bodo rojaki srečali tudi v državnem zboru na 20. Vseslovenskem srečanju.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(USZS): srečanje mladih slovenskih &amp;scaron;portnikov iz sosednjih držav v Podčetrtku&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055415</link>
        <pubDate> Mon, 24 Jun 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od Porabskega dneva do Dobrodošli doma - druženje, pogovor in zabava</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega. &lt;p&gt;Konec lanskega in v začetku leto&amp;scaron;njega leta sta izdala nova albuma. Osmim slovenskim pesnicam v Italiji se je z albumom z naslovom &lt;a href=&quot;https://www.andrejkamozina.com/&quot;&gt;Besede ne ubogajo&lt;/a&gt; več poklonila Andrejka Možina in njen trio Violoncelli Itineranti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sveže priredbe znanih koro&amp;scaron;kih, slovenskih in avstrijskih pesmi na albumu &lt;a href=&quot;https://www.feinig.org/2023/11/21/songs-from-home-tonc-feinigs-10-solo-album/&quot;&gt;Songs from home - Pesmi domovine&lt;/a&gt; - pa so rezultat dveletnega dela Tonča Feiniga, ki je k sodelovanju povabil znane slovenske in avstrijske glasbenike.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kaj se zgodi, ko se Pesmi domovine povežejo z Besede ne ubogajo več?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (zajem zaslona): &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=WehP78_lGQY&quot;&gt;Andrejka Možin z Violonceli Itineranti na festivalu slovenskega &amp;scaron;ansona&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57355392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/01/KosepoRA_SLO_LJT_2959850_12885428.mp3"></enclosure>
        <guid>175063153</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3584</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega. &lt;p&gt;Konec lanskega in v začetku leto&amp;scaron;njega leta sta izdala nova albuma. Osmim slovenskim pesnicam v Italiji se je z albumom z naslovom &lt;a href=&quot;https://www.andrejkamozina.com/&quot;&gt;Besede ne ubogajo&lt;/a&gt; več poklonila Andrejka Možina in njen trio Violoncelli Itineranti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Sveže priredbe znanih koro&amp;scaron;kih, slovenskih in avstrijskih pesmi na albumu &lt;a href=&quot;https://www.feinig.org/2023/11/21/songs-from-home-tonc-feinigs-10-solo-album/&quot;&gt;Songs from home - Pesmi domovine&lt;/a&gt; - pa so rezultat dveletnega dela Tonča Feiniga, ki je k sodelovanju povabil znane slovenske in avstrijske glasbenike.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kaj se zgodi, ko se Pesmi domovine povežejo z Besede ne ubogajo več?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (zajem zaslona): &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=WehP78_lGQY&quot;&gt;Andrejka Možin z Violonceli Itineranti na festivalu slovenskega &amp;scaron;ansona&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175063153</link>
        <pubDate> Mon, 17 Jun 2024 11:22:41 +0000</pubDate>
        <title>Ko se povežejo Pesmi domovine in Besede ne ubogajo več</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji  - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.&lt;p&gt;Na Madžarskem bodo poleg evropskih in lokalnih volitev potekale tudi manj&amp;scaron;inske volitve. S kak&amp;scaron;nimi izzivi se pri tem srečujejo Slovenci, pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec. Gostimo Armina Hodžića, poslanca, ki bo v hrva&amp;scaron;kem saboru zastopal tudi slovensko manj&amp;scaron;ino, in podpredsednika Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janka Malleja. V javnem pismu poziva pristojna slovensko ministrstvo in urad, naj namenita kulturi koro&amp;scaron;kih Slovencev nekoliko več politične, moralne in finančne pozornosti. Kak&amp;scaron;en je odziv na ta poziv?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Novice.at): &lt;a href=&quot;https://www.novice.at/kultura/oder/dve-predstavi-mlajse-gledaliske-sole-kpd-planina-sele-sapralot-ta-lesnik/&quot;&gt;Saprami&amp;scaron;ka in Zrcalce&lt;/a&gt; - predstavi mlaj&amp;scaron;e gledali&amp;scaron;ke &amp;scaron;ole &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/p/KPD-Planina-Sele-100063490242721/&quot;&gt;KPD Planina Sele&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57504384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/03/OstajajoRA_SLO_LJT_2489209_12339011.mp3"></enclosure>
        <guid>175050406</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3594</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji  - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.&lt;p&gt;Na Madžarskem bodo poleg evropskih in lokalnih volitev potekale tudi manj&amp;scaron;inske volitve. S kak&amp;scaron;nimi izzivi se pri tem srečujejo Slovenci, pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec. Gostimo Armina Hodžića, poslanca, ki bo v hrva&amp;scaron;kem saboru zastopal tudi slovensko manj&amp;scaron;ino, in podpredsednika Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janka Malleja. V javnem pismu poziva pristojna slovensko ministrstvo in urad, naj namenita kulturi koro&amp;scaron;kih Slovencev nekoliko več politične, moralne in finančne pozornosti. Kak&amp;scaron;en je odziv na ta poziv?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Novice.at): &lt;a href=&quot;https://www.novice.at/kultura/oder/dve-predstavi-mlajse-gledaliske-sole-kpd-planina-sele-sapralot-ta-lesnik/&quot;&gt;Saprami&amp;scaron;ka in Zrcalce&lt;/a&gt; - predstavi mlaj&amp;scaron;e gledali&amp;scaron;ke &amp;scaron;ole &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/p/KPD-Planina-Sele-100063490242721/&quot;&gt;KPD Planina Sele&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050406</link>
        <pubDate> Mon, 03 Jun 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. &lt;p&gt;Rezultate najnovej&amp;scaron;e raziskave so predstavili ob začetku praznovanja 50-letnice SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega in&amp;scaron;tituta iz Trsta. Pod naslovom Opus 50 &amp;ndash; solo Podjuna so s slavnostnim koncertom praznovali 50-letnico me&amp;scaron;anega pevskega Podjuna iz Pliberka. Tako kot SLORI je tudi zbor Podjuna nastal kot odziv na težke čase, ki jih je preživljala slovenska narodna skupnost. Glasbenik in pedagog Miha Vavti spregovori o uspehih Slovenske glasbene &amp;scaron;ole dežele Koro&amp;scaron;ke in post pandemskim spremembah, ki jih opaža pri učencih. V Mono&amp;scaron;tru pa se pridružimo raziskovalcem ZRC SAZU, ki so z monografijo Zemljepisna imena slovenskega Porabja poskrbeli, da ledinska imena tega območja ne bodo pozabljena.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): koncert ob 50 letnici MePZ Podjuna v Kulturnem domu v Pliberku&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57440640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/27/KakopreRA_SLO_LJT_2434358_12274094.mp3"></enclosure>
        <guid>175048788</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3590</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. &lt;p&gt;Rezultate najnovej&amp;scaron;e raziskave so predstavili ob začetku praznovanja 50-letnice SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega in&amp;scaron;tituta iz Trsta. Pod naslovom Opus 50 &amp;ndash; solo Podjuna so s slavnostnim koncertom praznovali 50-letnico me&amp;scaron;anega pevskega Podjuna iz Pliberka. Tako kot SLORI je tudi zbor Podjuna nastal kot odziv na težke čase, ki jih je preživljala slovenska narodna skupnost. Glasbenik in pedagog Miha Vavti spregovori o uspehih Slovenske glasbene &amp;scaron;ole dežele Koro&amp;scaron;ke in post pandemskim spremembah, ki jih opaža pri učencih. V Mono&amp;scaron;tru pa se pridružimo raziskovalcem ZRC SAZU, ki so z monografijo Zemljepisna imena slovenskega Porabja poskrbeli, da ledinska imena tega območja ne bodo pozabljena.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): koncert ob 50 letnici MePZ Podjuna v Kulturnem domu v Pliberku&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175048788</link>
        <pubDate> Mon, 27 May 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave? &lt;p&gt;Preverjamo, kako daleč so dela na slovenski turistično izobraževalni kmetiji v Gorskem kotarju, vredni več kot milijon evrov. Gostimo ravnateljico dvojezične osnovne &amp;scaron;ole v &amp;Scaron;tevanovcih Agico Holec, dejavno porabsko Slovenko, ki je za svoje delo dobila spominsko plaketo Avgusta Pavla, in prisluhnemo novi rezijanski pravljici. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Napisala jih je Catia Quaglia, lektorirala pa &amp;scaron;e ena dejavna rojakinja Luigia Negro. In kako je danes z rezijanskim narečjem, koliko ljudi ga &amp;scaron;e govori?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): razstava ilustracij Ur&amp;scaron;e Volov&amp;scaron;ek iz slikanice Ta Ladinina lisica na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="53998080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/20/OdpozivRA_SLO_LJT_2380431_12210758.mp3"></enclosure>
        <guid>175047103</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3374</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave? &lt;p&gt;Preverjamo, kako daleč so dela na slovenski turistično izobraževalni kmetiji v Gorskem kotarju, vredni več kot milijon evrov. Gostimo ravnateljico dvojezične osnovne &amp;scaron;ole v &amp;Scaron;tevanovcih Agico Holec, dejavno porabsko Slovenko, ki je za svoje delo dobila spominsko plaketo Avgusta Pavla, in prisluhnemo novi rezijanski pravljici. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Napisala jih je Catia Quaglia, lektorirala pa &amp;scaron;e ena dejavna rojakinja Luigia Negro. In kako je danes z rezijanskim narečjem, koliko ljudi ga &amp;scaron;e govori?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): razstava ilustracij Ur&amp;scaron;e Volov&amp;scaron;ek iz slikanice Ta Ladinina lisica na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047103</link>
        <pubDate> Mon, 20 May 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju? &lt;p&gt;Ustavimo se na Trgu Evrope, ki so ga odprli tik ob carinarnici v avstrijski Radgoni in bo, tako kot Most prijateljstva, &amp;scaron;e bolj povezal obe Radgoni. &lt;a href=&quot;https://www.ztt-est.it/sl/knjige/gorica-nova-gorica-povezani-mesti&quot;&gt;Gorica in Nova Gorica, povezani mesti,&lt;/a&gt; pa je naslov novega vodnika po obeh Goricah. Avtor Andrea Bellavite je prepričan, da mora biti evropska prestolnica kulture tudi prestolnica sprejemanja in sobivanja. V Dolini pri Trstu preverjamo, kak&amp;scaron;no je vzdu&amp;scaron;je na tokratni &lt;a href=&quot;https://www.majenca.com/&quot;&gt;Majenci&lt;/a&gt;. Kaj pa so Okamenki? Tako je svojo razstavo likovnih del v Slovenskem domu Lipa v Mono&amp;scaron;tru naslovila Tatjana Mijatović. In kaj razstavlja? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(Silva E&amp;ouml;ry): Tatjana Mijatović in njeni Okamenki v Slovenskem domu v Mono&amp;scaron;tru&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="57504384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/13/TrebajeRA_SLO_LJT_2329074_12149269.mp3"></enclosure>
        <guid>175045401</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3594</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju? &lt;p&gt;Ustavimo se na Trgu Evrope, ki so ga odprli tik ob carinarnici v avstrijski Radgoni in bo, tako kot Most prijateljstva, &amp;scaron;e bolj povezal obe Radgoni. &lt;a href=&quot;https://www.ztt-est.it/sl/knjige/gorica-nova-gorica-povezani-mesti&quot;&gt;Gorica in Nova Gorica, povezani mesti,&lt;/a&gt; pa je naslov novega vodnika po obeh Goricah. Avtor Andrea Bellavite je prepričan, da mora biti evropska prestolnica kulture tudi prestolnica sprejemanja in sobivanja. V Dolini pri Trstu preverjamo, kak&amp;scaron;no je vzdu&amp;scaron;je na tokratni &lt;a href=&quot;https://www.majenca.com/&quot;&gt;Majenci&lt;/a&gt;. Kaj pa so Okamenki? Tako je svojo razstavo likovnih del v Slovenskem domu Lipa v Mono&amp;scaron;tru naslovila Tatjana Mijatović. In kaj razstavlja? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto(Silva E&amp;ouml;ry): Tatjana Mijatović in njeni Okamenki v Slovenskem domu v Mono&amp;scaron;tru&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175045401</link>
        <pubDate> Mon, 13 May 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Treba je graditi mostove, ne pa zidov</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/298/logo_1.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Mon, 08 Jun 2026 11:49:26 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/sotocja</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Mon, 08 Jun 2026 11:49:26 +0000</pubDate>
      <title>Sotočja</title>
    </channel>
  </rss>
