Education (C) RTVSLO 2017 Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja. https://radioprvi.rtvslo.si/storz/ Storž https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2125127/logo_1.jpg Tokrat bo, vsaj za nekatere, naša gostja gospa, ki je več kot tri desetletja pred našimi radijskimi mikrofoni, pa tudi s TV-ekrana, nagovarjala številne poslušalce in gledalce. Številni ste se ob njeni pomoči prebujali zgodaj zjutraj ali bedeli pozno v noč. Gospo Menči Klančar, našo dolgoletno sodelavko, je obiskala in pred mikrofon povabila Karmen Štrancar Rajevec. 174902370 RTVSLO – Prvi 1057 clean Tokrat bo, vsaj za nekatere, naša gostja gospa, ki je več kot tri desetletja pred našimi radijskimi mikrofoni, pa tudi s TV-ekrana, nagovarjala številne poslušalce in gledalce. Številni ste se ob njeni pomoči prebujali zgodaj zjutraj ali bedeli pozno v noč. Gospo Menči Klančar, našo dolgoletno sodelavko, je obiskala in pred mikrofon povabila Karmen Štrancar Rajevec. Thu, 29 Sep 2022 08:47:37 +0000 "Prepričana sem, da je vse v našem umu." Naša tokratna gostja je univerzitetna diplomirana strojna inženirka in je kar 34 let v srednji tehniški šoli v Trbovljah poučevala strokovne predmete. Je tudi avtorica in soavtorica delovnih zvezkov za mehaniko, državna nagrajenka za življenjsko delo v srednjem šolstvu in soustanoviteljica S.O.S. šole. Izredno rada ima matematiko. Gostja Lucije Fatur je gospa Alenka Knez. 174900877 RTVSLO – Prvi 1494 clean Naša tokratna gostja je univerzitetna diplomirana strojna inženirka in je kar 34 let v srednji tehniški šoli v Trbovljah poučevala strokovne predmete. Je tudi avtorica in soavtorica delovnih zvezkov za mehaniko, državna nagrajenka za življenjsko delo v srednjem šolstvu in soustanoviteljica S.O.S. šole. Izredno rada ima matematiko. Gostja Lucije Fatur je gospa Alenka Knez. Thu, 22 Sep 2022 08:54:54 +0000 "Matematike na maramo po krivici." Gospod Leopold Rogelj ima zanimivo življenjsko zgodbo. Rojen na Uncu pri Rakeku se je izučil kar za tri poklice. Športnik po duši se je s to dejavnostjo ukvarjal vse življenje in tudi v Domu upokojencev Kranj, kjer zdaj živi, na nakaj športnih uric ni pozabil. Zadnje čase ga sicer pesti bolezen, a ostaja optimistično razpoložen. Z Lucijo Fatur sta začela pogovor o tem, kakšna je bila pot od Unca pri Rakeku do Kranja. 174899251 RTVSLO – Prvi 1089 clean Gospod Leopold Rogelj ima zanimivo življenjsko zgodbo. Rojen na Uncu pri Rakeku se je izučil kar za tri poklice. Športnik po duši se je s to dejavnostjo ukvarjal vse življenje in tudi v Domu upokojencev Kranj, kjer zdaj živi, na nakaj športnih uric ni pozabil. Zadnje čase ga sicer pesti bolezen, a ostaja optimistično razpoložen. Z Lucijo Fatur sta začela pogovor o tem, kakšna je bila pot od Unca pri Rakeku do Kranja. Thu, 15 Sep 2022 08:48:09 +0000 "21 dni smo videli samo nebo in morje" Gospa Ana Šimunovič je v Dom upokojencev Kranj prišla pred letom dni. Hitro se je vživela v vsakodnevne dejavnosti, s čim pa si še krajša čas, boste izvedeli v prihodnjih minutah. Luciji Fatur je najprej povedala, da je v dom prišla zaradi težav po padcu. 174897667 RTVSLO – Prvi 795 clean Gospa Ana Šimunovič je v Dom upokojencev Kranj prišla pred letom dni. Hitro se je vživela v vsakodnevne dejavnosti, s čim pa si še krajša čas, boste izvedeli v prihodnjih minutah. Luciji Fatur je najprej povedala, da je v dom prišla zaradi težav po padcu. Thu, 08 Sep 2022 08:43:15 +0000 "Preživela sem tri države" Na prvi šolski dan bomo v Storžu odprli še ena študijska vrata – vrata Univerze za tretje življenjsko obdobje. Trije gostje bodo predstavili novosti v novem študijskem letu, ki se sicer začne oktobra, podrobneje pa bomo spoznali dva programa – glasbeno umetnost in računalniško izobraževanje. Kako izbrati pravi program, do kdaj se lahko prijavite, kje vse po Sloveniji so lokacije Univerze za tretje življenjsko obdobje? 174896025 RTVSLO – Prvi 1306 clean Na prvi šolski dan bomo v Storžu odprli še ena študijska vrata – vrata Univerze za tretje življenjsko obdobje. Trije gostje bodo predstavili novosti v novem študijskem letu, ki se sicer začne oktobra, podrobneje pa bomo spoznali dva programa – glasbeno umetnost in računalniško izobraževanje. Kako izbrati pravi program, do kdaj se lahko prijavite, kje vse po Sloveniji so lokacije Univerze za tretje življenjsko obdobje? Thu, 01 Sep 2022 08:51:46 +0000 Novo študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje Gospod Dušan Hvala je svoja službena leta sicer začel prav v naši radijski hiši, kot violinist, vendar ga je kot arhitekta pot kasneje zanesla v povsem druge smeri. Da je povsod lepo, doma pa najlepše, se strinja, v pogovoru z Lucijo Fatur pa naniza še marsikateri utrinek iz svojega življenja. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174894558 RTVSLO – Prvi 1149 clean Gospod Dušan Hvala je svoja službena leta sicer začel prav v naši radijski hiši, kot violinist, vendar ga je kot arhitekta pot kasneje zanesla v povsem druge smeri. Da je povsod lepo, doma pa najlepše, se strinja, v pogovoru z Lucijo Fatur pa naniza še marsikateri utrinek iz svojega življenja. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 25 Aug 2022 08:49:09 +0000 Dušan Hvala: "Glasba mi obogati prav vsak dan." Tokratno oddajo ste oblikovali poslušalke in poslušalci. Druga polovica avgusta nam ne prinaša tako zelo vročih dni, kot smo jih bili deležni mesec dni prej, vendarle poletje še vztraja, hladimo se vsak po svoje. Kako ste to vroče poletje preživeli vi? Ste morda našli kakšen še posebej hladen kotiček? Kaj počnete poleti, se veselite jeseni? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174893246 RTVSLO – Prvi 1400 clean Tokratno oddajo ste oblikovali poslušalke in poslušalci. Druga polovica avgusta nam ne prinaša tako zelo vročih dni, kot smo jih bili deležni mesec dni prej, vendarle poletje še vztraja, hladimo se vsak po svoje. Kako ste to vroče poletje preživeli vi? Ste morda našli kakšen še posebej hladen kotiček? Kaj počnete poleti, se veselite jeseni? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 18 Aug 2022 08:53:20 +0000 Poletni pogovori Gospa Sonja Lah je poklic učiteljice opravljala z največjim veseljem in zavzetostjo. Pravi, da je vedno poiskala stik s starši, če se je kaj zapletlo. Šolstvo jo še vedno zanima in spremlja dogajanje in spremembe tudi zdaj, ko sedem let živi v Pegazovem domu v Rogaški Slatini. 174891984 RTVSLO – Prvi 885 clean Gospa Sonja Lah je poklic učiteljice opravljala z največjim veseljem in zavzetostjo. Pravi, da je vedno poiskala stik s starši, če se je kaj zapletlo. Šolstvo jo še vedno zanima in spremlja dogajanje in spremembe tudi zdaj, ko sedem let živi v Pegazovem domu v Rogaški Slatini. Thu, 11 Aug 2022 08:44:45 +0000 "Kot učiteljica sem vedno iskala stik s starši." Gospa Marija Bonča je v Pegazov dom, dom za starejše v Rogaški Slatini, prišla pred skoraj natanko štirimi leti, prvega avgusta. Z zanimanjem opazuje, kaj se v Rogaški Slatini dogaja s turizmom, saj je bila vse življenje tudi sama del tega, oddajala je sobe z zajtrkom. Gostom je posvetila ves svoj čas, a ker je delo opravljala s srcem, ni bilo težko. S terase Pegazovega doma lahko vidi svojo hišo, svoj dom. 174890667 RTVSLO – Prvi 574 clean Gospa Marija Bonča je v Pegazov dom, dom za starejše v Rogaški Slatini, prišla pred skoraj natanko štirimi leti, prvega avgusta. Z zanimanjem opazuje, kaj se v Rogaški Slatini dogaja s turizmom, saj je bila vse življenje tudi sama del tega, oddajala je sobe z zajtrkom. Gostom je posvetila ves svoj čas, a ker je delo opravljala s srcem, ni bilo težko. S terase Pegazovega doma lahko vidi svojo hišo, svoj dom. Thu, 04 Aug 2022 08:39:34 +0000 "Izredno rada sem skrbela za goste." "Ko ti stekleni prah zleze med prste, se ga nikoli več ne znebiš," slikovito opiše svojo ljubezen do stekla dolgoletni direktor Steklarne Rogaška, gospod Jože Pelko. V steklarni je preživel kar 37 let. Veliko spominov na tista leta nosi v sebi in rad pripoveduje o njih. Pove tudi, da smo steklene izdelke včasih bolj cenili. Zdaj prebiva v Pegazovem domu v Rogaški Slatini, ki je prvi dom starejših novejše generacije s konceptom gospodinjskih skupin. 174889371 RTVSLO – Prvi 1373 clean "Ko ti stekleni prah zleze med prste, se ga nikoli več ne znebiš," slikovito opiše svojo ljubezen do stekla dolgoletni direktor Steklarne Rogaška, gospod Jože Pelko. V steklarni je preživel kar 37 let. Veliko spominov na tista leta nosi v sebi in rad pripoveduje o njih. Pove tudi, da smo steklene izdelke včasih bolj cenili. Zdaj prebiva v Pegazovem domu v Rogaški Slatini, ki je prvi dom starejših novejše generacije s konceptom gospodinjskih skupin. Thu, 28 Jul 2022 08:52:53 +0000 "Včasih je bil v vsaki hiši vsaj en lep kos stekla v kredenci" V teh dneh je Celje v znamenju gasilcev. Knežje mesto namreč gosti tekmovalce Gasilske olimpijade, največjega gasilskega dogodka pri nas - združuje namreč kar 198 ekip iz skoraj 200 držav. Jože Berlec ima za sabo bogato gasilsko zgodovino. Tudi nazivov je v vseh letih nabral kar nekaj: bil je poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Kamnik, pa tamkajšnje gasilske zveze in regije Ljubljana 3, bil je podpredsednik Gasilske Zveze Slovenije in namestnik poveljnika GZS. Prav tako je bil predsednik Komisije za tehniko, s katero so izpeljali tipizacijo gasilske opreme - vozila morajo biti namreč natančno tipizirana. Bil je tudi pobudnik prvega gašenja s helikopterjem avgusta 1992. Danes upokojeni inženir strojništva pa je bil nekaj časa tudi predsednik Komisije za tekmovanja in so mu zato, kot pravi, tekmovanja še posebej blizu. Tokratna olimpijada je namreč zanj že deseta po vrsti. 174888041 RTVSLO – Prvi 1216 clean V teh dneh je Celje v znamenju gasilcev. Knežje mesto namreč gosti tekmovalce Gasilske olimpijade, največjega gasilskega dogodka pri nas - združuje namreč kar 198 ekip iz skoraj 200 držav. Jože Berlec ima za sabo bogato gasilsko zgodovino. Tudi nazivov je v vseh letih nabral kar nekaj: bil je poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Kamnik, pa tamkajšnje gasilske zveze in regije Ljubljana 3, bil je podpredsednik Gasilske Zveze Slovenije in namestnik poveljnika GZS. Prav tako je bil predsednik Komisije za tehniko, s katero so izpeljali tipizacijo gasilske opreme - vozila morajo biti namreč natančno tipizirana. Bil je tudi pobudnik prvega gašenja s helikopterjem avgusta 1992. Danes upokojeni inženir strojništva pa je bil nekaj časa tudi predsednik Komisije za tekmovanja in so mu zato, kot pravi, tekmovanja še posebej blizu. Tokratna olimpijada je namreč zanj že deseta po vrsti. Thu, 21 Jul 2022 08:50:16 +0000 "Ne razmišljaš. Greš. Tečeš." Dom ob Savinji v Celju ponuja prijetno bivanje starejšim in je, kot pravijo, Dom povezanih ljudi. To potrjuje tudi naš današnji sogovornik, gospod Franc Podgoršek. V Domu je našel družbo, pestro dogajanje, pa tudi mir, če ga potrebuje. Včasih pa tudi čas za spomine. 174886647 RTVSLO – Prvi 676 clean Dom ob Savinji v Celju ponuja prijetno bivanje starejšim in je, kot pravijo, Dom povezanih ljudi. To potrjuje tudi naš današnji sogovornik, gospod Franc Podgoršek. V Domu je našel družbo, pestro dogajanje, pa tudi mir, če ga potrebuje. Včasih pa tudi čas za spomine. Thu, 14 Jul 2022 08:41:16 +0000 "Tu pa tam pride spomin iz otroštva." Gospod Franjo Čevnik ima veliko spominov. Kako tudi ne, saj se mu leta nad 90 lepo dodajajo. Najbolj ga je zaznamovala druga svetovna vojna, z ljubeznijo pa se spominja družinskega življenja. Zdaj živi v Domu ob Savinji v Celju, ob koncu pogovora pa je ugotovil, česa vsega ni povedal - kako aktiven je bil v samostojni Sloveniji. A o tem ob drugi priložnosti. 174885225 RTVSLO – Prvi 1072 clean Gospod Franjo Čevnik ima veliko spominov. Kako tudi ne, saj se mu leta nad 90 lepo dodajajo. Najbolj ga je zaznamovala druga svetovna vojna, z ljubeznijo pa se spominja družinskega življenja. Zdaj živi v Domu ob Savinji v Celju, ob koncu pogovora pa je ugotovil, česa vsega ni povedal - kako aktiven je bil v samostojni Sloveniji. A o tem ob drugi priložnosti. Thu, 07 Jul 2022 08:47:52 +0000 "S svojim življenjem sem zelo zadovoljen!" "Kamen je pesem za večnost," pravi gospod Marjan Svete iz Podpeči. Je pravi pripovedovalec zgodovine tega kraja. Živo se tudi spominja otroških dni in iger, s katerimi so si otroci krajšali čas. Pozneje je njegovo pot zaznamoval kamen. A prva stvar, ki se je spomni iz otroštva, je zima pred sedemdesetimi leti, 1952/53. 174883814 RTVSLO – Prvi 1535 clean "Kamen je pesem za večnost," pravi gospod Marjan Svete iz Podpeči. Je pravi pripovedovalec zgodovine tega kraja. Živo se tudi spominja otroških dni in iger, s katerimi so si otroci krajšali čas. Pozneje je njegovo pot zaznamoval kamen. A prva stvar, ki se je spomni iz otroštva, je zima pred sedemdesetimi leti, 1952/53. Thu, 30 Jun 2022 08:55:35 +0000 "V kamnu lahko preberemo zgodovino Zemlje." V dneh, ko se končuje letošnje šolsko leto, veliko razredov na tako imenovanih obletnicah po številnih letih obuja spomine na dni, ki so jih skupaj preživeli v osnovni ali srednji šoli. Nekateri med njimi seštevajo že več desetletij od zaključka – mature. Lep jubilej so letos praznovale tudi "čečke", kakor so se poimenovale. Kdo so čečke in od kod prihajajo? 174882307 RTVSLO – Prvi 1071 clean V dneh, ko se končuje letošnje šolsko leto, veliko razredov na tako imenovanih obletnicah po številnih letih obuja spomine na dni, ki so jih skupaj preživeli v osnovni ali srednji šoli. Nekateri med njimi seštevajo že več desetletij od zaključka – mature. Lep jubilej so letos praznovale tudi "čečke", kakor so se poimenovale. Kdo so čečke in od kod prihajajo? Thu, 23 Jun 2022 08:47:51 +0000 "Čečke" – 60 let po maturi 16. junij velja za začetek organiziranega gorskega reševanja pri nas, ko so pred natanko 110-imi leti ustanovili prvo slovensko Rešilno postajo. Eden pogumnih reševalcev je bil v teh letih tudi Anton Sazonov - Tonač, ki se pri svojih prav pred kratkim dopolnjenih 85-ih letih z veseljem spominja marsikaterega doživetja s svojih alpinističnih poti. Da ne počiva tudi zdaj, boste izvedeli v pogovoru z Lucijo Fatur, začela pa sta v njegovi mladosti. <p>Anton Sazonov - Tonač z optimizmom spremlja mlado generacijo</p><p><p>16. junij velja za začetek organiziranega gorskega reševanja pri nas, ko so pred natanko 110-imi leti ustanovili prvo slovensko Rešilno postajo. Eden pogumnih reševalcev je bil v teh letih tudi Anton Sazonov - Tonač, ki se pri svojih prav pred kratkim dopolnjenih 85-ih letih z veseljem spominja marsikaterega doživetja s svojih alpinističnih poti. Tudi zdaj ne počiva.</p></p> 174880840 RTVSLO – Prvi 1700 clean 16. junij velja za začetek organiziranega gorskega reševanja pri nas, ko so pred natanko 110-imi leti ustanovili prvo slovensko Rešilno postajo. Eden pogumnih reševalcev je bil v teh letih tudi Anton Sazonov - Tonač, ki se pri svojih prav pred kratkim dopolnjenih 85-ih letih z veseljem spominja marsikaterega doživetja s svojih alpinističnih poti. Da ne počiva tudi zdaj, boste izvedeli v pogovoru z Lucijo Fatur, začela pa sta v njegovi mladosti. <p>Anton Sazonov - Tonač z optimizmom spremlja mlado generacijo</p><p><p>16. junij velja za začetek organiziranega gorskega reševanja pri nas, ko so pred natanko 110-imi leti ustanovili prvo slovensko Rešilno postajo. Eden pogumnih reševalcev je bil v teh letih tudi Anton Sazonov - Tonač, ki se pri svojih prav pred kratkim dopolnjenih 85-ih letih z veseljem spominja marsikaterega doživetja s svojih alpinističnih poti. Tudi zdaj ne počiva.</p></p> Thu, 16 Jun 2022 08:58:20 +0000 "Če bi živel tisoč let in vsak dan v hribe hodil, ne bi vseh obhodil." Nekateri si res znajo zapolniti življenje z dejavnostmi, v katerih uživajo. Po upokojitvi zanje nastopi trenutek, ko postanejo gospodarji svojega življenja. Lahko ga umirijo ali pa poživijo, kakor jim pač ustreza. Meta Skok je ena tistih, ki si je življenje brez dvoma poživila z različnimi dejavnostmi, za katere prej ni imela časa. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.<p>"Včasih sem bila bolj utrujena kot danes, ko sem starejša, saj delam samo tisto, kar me veseli."</p><p><p>Nekateri si res znajo zapolniti življenje z dejavnostmi, v katerih uživajo. Po upokojitvi zanje nastopi trenutek, ko postanejo gospodarji svojega življenja. Lahko ga umirijo ali pa poživijo, kakor jim pač ustreza. Meta Skok je ena tistih, ki si je življenje brez dvoma poživila z različnimi dejavnostmi, za katere prej ni imela časa. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.</p></p> 174879295 RTVSLO – Prvi 1205 clean Nekateri si res znajo zapolniti življenje z dejavnostmi, v katerih uživajo. Po upokojitvi zanje nastopi trenutek, ko postanejo gospodarji svojega življenja. Lahko ga umirijo ali pa poživijo, kakor jim pač ustreza. Meta Skok je ena tistih, ki si je življenje brez dvoma poživila z različnimi dejavnostmi, za katere prej ni imela časa. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.<p>"Včasih sem bila bolj utrujena kot danes, ko sem starejša, saj delam samo tisto, kar me veseli."</p><p><p>Nekateri si res znajo zapolniti življenje z dejavnostmi, v katerih uživajo. Po upokojitvi zanje nastopi trenutek, ko postanejo gospodarji svojega življenja. Lahko ga umirijo ali pa poživijo, kakor jim pač ustreza. Meta Skok je ena tistih, ki si je življenje brez dvoma poživila z različnimi dejavnostmi, za katere prej ni imela časa. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.</p></p> Thu, 09 Jun 2022 08:50:05 +0000 Možgani potrebujejo nove povezave in ni res, da se z leti umirjajo Prof. dr. Kazimir Drašlar je upokojeni biolog fiziolog. A veliko ljubezni goji tudi do taborništva, jamarstva in alpinizma. Vse življenje je ta svoja zanimanja povezal in živel prav vsakega od njih v lepoti tistega trenutka. Leta 1969 se je zaposlil na biološkem oddelku Biotehniške fakultete, kjer je leta 1987 postal predstojnik katedre za fiziologijo živali, med letoma 2009 in 2010 pa je bil tudi predstojnik oddelka. Z Lucijo Fatur sta se pogovarjala že pred petimi leti in zato najprej obudila obdobje tega časa.<p>Biolog, tabornik, jamar, alpinist</p><p><p>Prof. dr. Kazimir Drašlar je upokojeni biolog - fiziolog. A veliko ljubezni goji tudi do taborništva, jamarstva in alpinizma. Vse življenje je ta svoja zanimanja uspel povezati in živeti prav vsakega od njih v lepoti tistega trenutka. Leta 1969 se je zaposlil na biološkem oddelku Biotehniške fakultete, kjer je leta 1987 postal predstojnik katedre za fiziologijo živali, med letoma 2009 in 2010 pa je bil tudi predstojnik oddelka.</p></p> 174877392 RTVSLO – Prvi 1374 clean Prof. dr. Kazimir Drašlar je upokojeni biolog fiziolog. A veliko ljubezni goji tudi do taborništva, jamarstva in alpinizma. Vse življenje je ta svoja zanimanja povezal in živel prav vsakega od njih v lepoti tistega trenutka. Leta 1969 se je zaposlil na biološkem oddelku Biotehniške fakultete, kjer je leta 1987 postal predstojnik katedre za fiziologijo živali, med letoma 2009 in 2010 pa je bil tudi predstojnik oddelka. Z Lucijo Fatur sta se pogovarjala že pred petimi leti in zato najprej obudila obdobje tega časa.<p>Biolog, tabornik, jamar, alpinist</p><p><p>Prof. dr. Kazimir Drašlar je upokojeni biolog - fiziolog. A veliko ljubezni goji tudi do taborništva, jamarstva in alpinizma. Vse življenje je ta svoja zanimanja uspel povezati in živeti prav vsakega od njih v lepoti tistega trenutka. Leta 1969 se je zaposlil na biološkem oddelku Biotehniške fakultete, kjer je leta 1987 postal predstojnik katedre za fiziologijo živali, med letoma 2009 in 2010 pa je bil tudi predstojnik oddelka.</p></p> Thu, 02 Jun 2022 08:30:27 +0000 STORŽ: "Rad se selim od enega do drugega svojega zanimanja.", Biolog, tabornik, jamar, alpinist Upokojenke in upokojenci se ukvarjajo z mnogimi dejavnostmi - no, morda je dejavnost, o kateri bomo govorili danes, res bolj rezervirana za ženske. Izpod pridnih rok upokojenk Sekcije za ročna dela Društva upokojencev Šmartno - Tacen namreč nastajajo čudoviti izdelki. Pletenje, kvačkanje, vezenje jih združujejo, na ta način si podarijo čas, ko se ne samo družijo, ampak tudi kaj lepega ustvarijo. Luciji Fatur sta sekcijo predstavili gospa Pavla Tomšič in gospa Dragica Toplak Medved. <p>Sekcija za ročna dela Društva upokojencev Šmartno - Tacen predstavlja svojo dejavnost</p><p><p>Upokojenke in upokojenci se ukvarjajo z mnogimi dejavnostmi - no, morda je dejavnost, o kateri bomo govorili danes, res bolj rezervirana za ženske. Izpod pridnih rok upokojenk Sekcije za ročna dela Društva upokojencev Šmartno - Tacen namreč nastajajo čudoviti izdelki. Pletenje, kvačkanje, vezenje jih združujejo, na ta način si podarijo čas, ko se ne samo družijo, ampak tudi kaj lepega ustvarijo. Luciji Fatur sta sekcijo predstavili gospa Pavla Tomšič in gospa Dragica Toplak Medved.</p></p> 174875533 RTVSLO – Prvi 932 clean Upokojenke in upokojenci se ukvarjajo z mnogimi dejavnostmi - no, morda je dejavnost, o kateri bomo govorili danes, res bolj rezervirana za ženske. Izpod pridnih rok upokojenk Sekcije za ročna dela Društva upokojencev Šmartno - Tacen namreč nastajajo čudoviti izdelki. Pletenje, kvačkanje, vezenje jih združujejo, na ta način si podarijo čas, ko se ne samo družijo, ampak tudi kaj lepega ustvarijo. Luciji Fatur sta sekcijo predstavili gospa Pavla Tomšič in gospa Dragica Toplak Medved. <p>Sekcija za ročna dela Društva upokojencev Šmartno - Tacen predstavlja svojo dejavnost</p><p><p>Upokojenke in upokojenci se ukvarjajo z mnogimi dejavnostmi - no, morda je dejavnost, o kateri bomo govorili danes, res bolj rezervirana za ženske. Izpod pridnih rok upokojenk Sekcije za ročna dela Društva upokojencev Šmartno - Tacen namreč nastajajo čudoviti izdelki. Pletenje, kvačkanje, vezenje jih združujejo, na ta način si podarijo čas, ko se ne samo družijo, ampak tudi kaj lepega ustvarijo. Luciji Fatur sta sekcijo predstavili gospa Pavla Tomšič in gospa Dragica Toplak Medved.</p></p> Thu, 26 May 2022 08:45:32 +0000 "Rade pletemo, kvačkamo, vezemo - in se predvsem družimo." O letih, ki jih gospod Ciril Finc šteje že kar 91, pa o otroštvu, vojski, delu v mladinski delovni brigadi na progi Šamac–Sarajevo leta 1947, s katere še vedno hrani izkaznico in takratno fotografijo, o poklicu in družini ter seveda o življenju v Domu starejših občanov Grosuplje – bo tekel pogovor v tokratni oddaji. Cirila Finca je obiskala Lucija Fatur.<p>Gospod Ciril Finc rad pripoveduje zgodbe iz svojega življenja</p><p><p>O letih, ki jih gospod Ciril Finc šteje že kar 91, pa o otroštvu, vojski, delu v mladinski delovni brigadi na progi Šamac – Sarajevo leta 1947, s katere še vedno hrani izkaznico in takratno fotografijo, o poklicu ter družini, ter seveda o življenju v Domu starejših občanov Grosuplje – teče pogovor v tokratni oddaji.</p></p> 174873709 RTVSLO – Prvi 828 clean O letih, ki jih gospod Ciril Finc šteje že kar 91, pa o otroštvu, vojski, delu v mladinski delovni brigadi na progi Šamac–Sarajevo leta 1947, s katere še vedno hrani izkaznico in takratno fotografijo, o poklicu in družini ter seveda o življenju v Domu starejših občanov Grosuplje – bo tekel pogovor v tokratni oddaji. Cirila Finca je obiskala Lucija Fatur.<p>Gospod Ciril Finc rad pripoveduje zgodbe iz svojega življenja</p><p><p>O letih, ki jih gospod Ciril Finc šteje že kar 91, pa o otroštvu, vojski, delu v mladinski delovni brigadi na progi Šamac – Sarajevo leta 1947, s katere še vedno hrani izkaznico in takratno fotografijo, o poklicu ter družini, ter seveda o življenju v Domu starejših občanov Grosuplje – teče pogovor v tokratni oddaji.</p></p> Thu, 19 May 2022 08:43:48 +0000 "Še vedno hranim izkaznico iz mladinske delovne brigade leta 1947" Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Ob mednarodnem dnevu medicinkih sester smo v studio povabili veliko zagovornico celostne obravnave starejših. Je prva doktorica znanosti na področju psihiatrične zdravstvene nege v Sloveniji. </p><p><p>Radojka Kobentar je medicinska sestra z veliko začetnico. Na svoji poklicni poti se je veliko posvečala starejšim: kako njihova premestiev v domove za starejše vpliva na njihovo psihično počutje, kako institucionalno varstvo starejših doživljajo svojci, kako obravnavati osebe z demenco v domovih, v katerih starejši preživljajo jesen življenja, kako se izognemo konfliktom s starejšimi in podobno. Je tudi velika prostovoljka in predavateljica predmeta “Zdravstvena nega starostnika” na Fakulteti za zdravstvo Angelce Boškin na Jesenicah. Z Radojko Kobentar smo spregovorili tudi o položaju medicinskih sester v Sloveniji ter ustreznem vrednotenju njihovega dela.</p></p> 174871849 RTVSLO – Prvi 1753 clean Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Ob mednarodnem dnevu medicinkih sester smo v studio povabili veliko zagovornico celostne obravnave starejših. Je prva doktorica znanosti na področju psihiatrične zdravstvene nege v Sloveniji. </p><p><p>Radojka Kobentar je medicinska sestra z veliko začetnico. Na svoji poklicni poti se je veliko posvečala starejšim: kako njihova premestiev v domove za starejše vpliva na njihovo psihično počutje, kako institucionalno varstvo starejših doživljajo svojci, kako obravnavati osebe z demenco v domovih, v katerih starejši preživljajo jesen življenja, kako se izognemo konfliktom s starejšimi in podobno. Je tudi velika prostovoljka in predavateljica predmeta “Zdravstvena nega starostnika” na Fakulteti za zdravstvo Angelce Boškin na Jesenicah. Z Radojko Kobentar smo spregovorili tudi o položaju medicinskih sester v Sloveniji ter ustreznem vrednotenju njihovega dela.</p></p> Thu, 12 May 2022 08:59:13 +0000 Storž Nevenka Dobljekar je bila z radiem povezana od osnovne šole do upokojitve. Delala je na radiu na Ptuju, v Mariboru in na nacionalnem radiu kot dopisnica iz Spodnjega Podravja. Z novinarstvom je povezana še zdaj, čeprav je že deset let upokojena. Še vedno piše, je članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije. Dejavna je bila pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, zdaj sodeluje pri Srebrni niti.<p>Nevenka Dobljekar je s srcem in dušo še vedno radijka</p><p><p>Nevenka Dobljekar je bila z radiem povezana od osnovne šole do upokojitve. Delala je na radiu na Ptuju, v Mariboru in na nacionalnem radiu kot dopisnica iz Spodnjega Podravja.  Z novinarstvom je povezana še sedaj, čeprav je že deset let upokojena. Še vedno piše za časopise in revije, je članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije. Aktivna je bila pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, zdaj sodeluje pri Srebrni niti.</p></p> 174869937 RTVSLO – Prvi 1430 clean Nevenka Dobljekar je bila z radiem povezana od osnovne šole do upokojitve. Delala je na radiu na Ptuju, v Mariboru in na nacionalnem radiu kot dopisnica iz Spodnjega Podravja. Z novinarstvom je povezana še zdaj, čeprav je že deset let upokojena. Še vedno piše, je članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije. Dejavna je bila pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, zdaj sodeluje pri Srebrni niti.<p>Nevenka Dobljekar je s srcem in dušo še vedno radijka</p><p><p>Nevenka Dobljekar je bila z radiem povezana od osnovne šole do upokojitve. Delala je na radiu na Ptuju, v Mariboru in na nacionalnem radiu kot dopisnica iz Spodnjega Podravja.  Z novinarstvom je povezana še sedaj, čeprav je že deset let upokojena. Še vedno piše za časopise in revije, je članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije. Aktivna je bila pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, zdaj sodeluje pri Srebrni niti.</p></p> Thu, 05 May 2022 08:53:50 +0000 Nevenka Dobljekar: "Pričakovala sem, da bom imela več prostega časa." Gospa Angelca Tekavčič pravi, da ji je pri njenih 92-ih letih zelo lepo. Skoraj tri leta živi v Domu starejših občanov Grosuplje, lepo si je uredila sobo, dneve pa si zapolni z dejavnostmi, ki jih ponujajo v Domu. Najde tudi čas za vse tisto, za kar ga prej ob skrbi za družino ni imela. V pogovoru z Lucijo Fatur je Angelca Tekavčič svojo pripoved začela v otroštvu. <p>Gospa Angelca Tekavčič si zapolni prav vsak dan posebej</p><p><p>Gospa Angelca Tekavčič pravi, da ji je pri njenih 92-ih letih zelo lepo. Skoraj tri leta živi v Domu starejših občanov Grosuplje, lepo si je uredila sobo, dneve pa si zapolni z dejavnostmi, ki jih ponujajo v Domu. Najde tudi čas za vse tisto, za kar ga prej ob skrbi za družino ni imela. Svojo pripoved začne v otroštvu.</p></p> 174868294 RTVSLO – Prvi 834 clean Gospa Angelca Tekavčič pravi, da ji je pri njenih 92-ih letih zelo lepo. Skoraj tri leta živi v Domu starejših občanov Grosuplje, lepo si je uredila sobo, dneve pa si zapolni z dejavnostmi, ki jih ponujajo v Domu. Najde tudi čas za vse tisto, za kar ga prej ob skrbi za družino ni imela. V pogovoru z Lucijo Fatur je Angelca Tekavčič svojo pripoved začela v otroštvu. <p>Gospa Angelca Tekavčič si zapolni prav vsak dan posebej</p><p><p>Gospa Angelca Tekavčič pravi, da ji je pri njenih 92-ih letih zelo lepo. Skoraj tri leta živi v Domu starejših občanov Grosuplje, lepo si je uredila sobo, dneve pa si zapolni z dejavnostmi, ki jih ponujajo v Domu. Najde tudi čas za vse tisto, za kar ga prej ob skrbi za družino ni imela. Svojo pripoved začne v otroštvu.</p></p> Thu, 28 Apr 2022 08:43:54 +0000 "Med nami je vse manj prijaznih besed." Potem ko se je Dušica Kunaver kot profesorica angleščine in ruščine upokojila, jo je prevzela njena stara ljubezen – ljudsko izročilo. Le-temu je zdaj povsem predana. Sicer pa je v vseh letih izdala skoraj sto petdeset knjig in pedagoških priročnikov ter napisala skoraj tisoč člankov za različne časopise in revije. Je tudi avtorica zbirke Pod lipo domačo, v kateri je doslej izšlo več kot dvajset knjig. Še vedno zelo dejavna Dušica Kunaver rada pripoveduje o svojem delu in spominih. Obiskala jo je Lucija Fatur. <p>Dušica Kunaver o ljubezni do jezikov in ljudskega izročila</p><p><p>Potem, ko se je kot profesorica angleščine in ruščine upokojila, je Dušico Kunaver prevzela njena stara ljubezen - ljudsko izročilo. Le-temu je zdaj povsem predana. Sicer pa je v vseh letih izdala skoraj 150 knjig in pedagoških priročnikov ter napisala skoraj tisoč člankov za različne časopise in revije. Je tudi avtorica zbirke Pod lipo domačo, v kateri je doslej izšlo več kot 20 knjig. Še vedno zelo aktivna Dušica Kunaver rada pripoveduje o svojem delu in spominih.</p></p> 174866530 RTVSLO – Prvi 1469 clean Potem ko se je Dušica Kunaver kot profesorica angleščine in ruščine upokojila, jo je prevzela njena stara ljubezen – ljudsko izročilo. Le-temu je zdaj povsem predana. Sicer pa je v vseh letih izdala skoraj sto petdeset knjig in pedagoških priročnikov ter napisala skoraj tisoč člankov za različne časopise in revije. Je tudi avtorica zbirke Pod lipo domačo, v kateri je doslej izšlo več kot dvajset knjig. Še vedno zelo dejavna Dušica Kunaver rada pripoveduje o svojem delu in spominih. Obiskala jo je Lucija Fatur. <p>Dušica Kunaver o ljubezni do jezikov in ljudskega izročila</p><p><p>Potem, ko se je kot profesorica angleščine in ruščine upokojila, je Dušico Kunaver prevzela njena stara ljubezen - ljudsko izročilo. Le-temu je zdaj povsem predana. Sicer pa je v vseh letih izdala skoraj 150 knjig in pedagoških priročnikov ter napisala skoraj tisoč člankov za različne časopise in revije. Je tudi avtorica zbirke Pod lipo domačo, v kateri je doslej izšlo več kot 20 knjig. Še vedno zelo aktivna Dušica Kunaver rada pripoveduje o svojem delu in spominih.</p></p> Thu, 21 Apr 2022 08:54:29 +0000 "Želim si, da bi preteklost ostala zapisana nekje v nas." Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>prim. Marija Vegelj Pirc - pionirka na področju psihoonkologije pri nas</p><p><p>Bila je prva pri nas, ki se je zavedala, da ob diagnozi "rak" ne zboli le telo, temveč tudi duša. In da tudi duša potrebuje pomoč. Kot študentka medicine je bila sicer štipendistka za pediatrijo, a primarijko Marijo Vegelj Pirc je pot kasneje zanesla na Onkološki inštitut, na mesto sobne zdravnice in potem do specialistke psihiatrije in psihoterapije. Pred 40-imi leti je bila pobudnica za ustanovitev Društva onkoloških bolnikov, saj se je zavedala, kako pomembno je, da si bolniki izmenjujejo izkušnje. Bila je njegova dolgoletna predsednica. Še vedno je aktivna, kaj vse počne, nam bo povedala v tokratni oddaji.</p></p> 174864744 RTVSLO – Prvi 1603 clean Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>prim. Marija Vegelj Pirc - pionirka na področju psihoonkologije pri nas</p><p><p>Bila je prva pri nas, ki se je zavedala, da ob diagnozi "rak" ne zboli le telo, temveč tudi duša. In da tudi duša potrebuje pomoč. Kot študentka medicine je bila sicer štipendistka za pediatrijo, a primarijko Marijo Vegelj Pirc je pot kasneje zanesla na Onkološki inštitut, na mesto sobne zdravnice in potem do specialistke psihiatrije in psihoterapije. Pred 40-imi leti je bila pobudnica za ustanovitev Društva onkoloških bolnikov, saj se je zavedala, kako pomembno je, da si bolniki izmenjujejo izkušnje. Bila je njegova dolgoletna predsednica. Še vedno je aktivna, kaj vse počne, nam bo povedala v tokratni oddaji.</p></p> Thu, 14 Apr 2022 08:56:43 +0000 Storž V naslednjih minutah bomo spoznali akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Je eden tistih srečnežev, ki so že zelo kmalu vedeli, s čim se bodo v življenju ukvarjali. Pot ga je peljala do prve samostojne razstave leta 1972, zdaj razstavlja širom po Sloveniji in v tujini. Pred kratkim je praznoval lep življenjski jubilej, pogovor pa sta z Lucijo Fatur začela pri njegovem priimku – Kovačič ali Kovačič? <p>Ob življenjskem jubileju akademskega slikarja Janeza Kovačiča</p><p><p>V naslednjih minutah bomo spoznali akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Je eden tistih srečnežev, ki so že zelo kmalu vedeli, s čim se bodo v življenju ukvarjali. Pot ga je peljala do prve samostojne razstave leta 1972, zdaj razstavlja širom Slovenije in v tujini. Pred kratkim je obeležil lep življenjski jubilej, pogovor pa sta z Lucijo Fatur začela o njegovem priimku - K<strong>o</strong>vačič ali Kov<strong>a</strong>čič?</p></p> 174862778 RTVSLO – Prvi 1221 clean V naslednjih minutah bomo spoznali akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Je eden tistih srečnežev, ki so že zelo kmalu vedeli, s čim se bodo v življenju ukvarjali. Pot ga je peljala do prve samostojne razstave leta 1972, zdaj razstavlja širom po Sloveniji in v tujini. Pred kratkim je praznoval lep življenjski jubilej, pogovor pa sta z Lucijo Fatur začela pri njegovem priimku – Kovačič ali Kovačič? <p>Ob življenjskem jubileju akademskega slikarja Janeza Kovačiča</p><p><p>V naslednjih minutah bomo spoznali akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Je eden tistih srečnežev, ki so že zelo kmalu vedeli, s čim se bodo v življenju ukvarjali. Pot ga je peljala do prve samostojne razstave leta 1972, zdaj razstavlja širom Slovenije in v tujini. Pred kratkim je obeležil lep življenjski jubilej, pogovor pa sta z Lucijo Fatur začela o njegovem priimku - K<strong>o</strong>vačič ali Kov<strong>a</strong>čič?</p></p> Thu, 07 Apr 2022 08:50:21 +0000 "Najbolj me prevzamejo obrazi starih ljudi." Na pogovor v tokratno oddajo prihaja prav posebna gospa. Ljubiteljica potovanj, odkrivanja sveta, morja. Milanka Lange Lipovec, sicer profesorica in prevajalka, je že pred leti strnila vtise s potovanja okoli sveta v knjigi. Odločitev za pot je popolnoma spremenila njeno življenje. Danes jo je pred mikrofon povabila Lucija Fatur. <p>Milanka Lange Lipovec: "Potrebno je imeti pogum in tvegati."</p><p><p>Na pogovor v tokratno oddajo prihaja prav posebna gospa. Ljubiteljica potovanj, odkrivanja sveta, morja. Milanka Lange Lipovec, sicer profesorica in prevajalka, je že pred leti vtise s potovanja okrog sveta strnila v knjigi, po tistem, ko je odločitev za pot popolnoma spremenila njeno življenje.</p></p> 174860924 RTVSLO – Prvi 1612 clean Na pogovor v tokratno oddajo prihaja prav posebna gospa. Ljubiteljica potovanj, odkrivanja sveta, morja. Milanka Lange Lipovec, sicer profesorica in prevajalka, je že pred leti strnila vtise s potovanja okoli sveta v knjigi. Odločitev za pot je popolnoma spremenila njeno življenje. Danes jo je pred mikrofon povabila Lucija Fatur. <p>Milanka Lange Lipovec: "Potrebno je imeti pogum in tvegati."</p><p><p>Na pogovor v tokratno oddajo prihaja prav posebna gospa. Ljubiteljica potovanj, odkrivanja sveta, morja. Milanka Lange Lipovec, sicer profesorica in prevajalka, je že pred leti vtise s potovanja okrog sveta strnila v knjigi, po tistem, ko je odločitev za pot popolnoma spremenila njeno življenje.</p></p> Thu, 31 Mar 2022 08:56:52 +0000 Morje in ljubezen Gospod Ugo Golja je upokojitev dočakal kot krupje. Ta, morda malo manj znan poklic je z veseljem opravljal, saj mu je po drugi strani dopuščal tudi nekoliko več svobode čez dan, kot bomo slišali. V Center starejših Pristan v Vipavi je prišel zaradi bolezni, s strokovno pomočjo si je dobro opomogel in zdaj ima še vedno precej želja in načrtov. Centra ne more prehvaliti, a tako zelo si želi pogleda na morje. V pogovoru večkrat omeni Klavdijo - socialna delavka je ena tistih, ki gospoda Uga opogumlja in mu pomaga, kolikor le lahko. Kaj vse je še počel v življenju - med drugim je kratek čas tudi poučeval - boste slišali v pogovoru z Lucijo Fatur. Najprej pa bomo izvedeli, od kod prihaja njegova družina. <p>Ugo Golja ima veliko spominov, pa tudi želja in načrtov</p><p><p>Gospod Ugo Golja je upokojitev dočakal kot krupje. Ta, morda malo manj znan poklic, je z veseljem opravljal, saj mu je po drugi strani dopuščal tudi nekoliko več svobode čez dan, kot bomo slišali. V Center starejših Pristan v Vipavi je prišel zaradi bolezni, s strokovno pomočjo si je dobro opomogel in zdaj ima še vedno precej želja in načrtov. Centra ne more prehvaliti, a tako zelo si želi pogleda na morje. V pogovoru večkrat omeni Klavdijo - socialna delavka je ena tistih, ki gospoda Uga opogumlja in mu pomaga, kolikor le lahko. V pogovoru najprej izvemo, od kod prihaja njegova družina.</p></p> 174859002 RTVSLO – Prvi 1423 clean Gospod Ugo Golja je upokojitev dočakal kot krupje. Ta, morda malo manj znan poklic je z veseljem opravljal, saj mu je po drugi strani dopuščal tudi nekoliko več svobode čez dan, kot bomo slišali. V Center starejših Pristan v Vipavi je prišel zaradi bolezni, s strokovno pomočjo si je dobro opomogel in zdaj ima še vedno precej želja in načrtov. Centra ne more prehvaliti, a tako zelo si želi pogleda na morje. V pogovoru večkrat omeni Klavdijo - socialna delavka je ena tistih, ki gospoda Uga opogumlja in mu pomaga, kolikor le lahko. Kaj vse je še počel v življenju - med drugim je kratek čas tudi poučeval - boste slišali v pogovoru z Lucijo Fatur. Najprej pa bomo izvedeli, od kod prihaja njegova družina. <p>Ugo Golja ima veliko spominov, pa tudi želja in načrtov</p><p><p>Gospod Ugo Golja je upokojitev dočakal kot krupje. Ta, morda malo manj znan poklic, je z veseljem opravljal, saj mu je po drugi strani dopuščal tudi nekoliko več svobode čez dan, kot bomo slišali. V Center starejših Pristan v Vipavi je prišel zaradi bolezni, s strokovno pomočjo si je dobro opomogel in zdaj ima še vedno precej želja in načrtov. Centra ne more prehvaliti, a tako zelo si želi pogleda na morje. V pogovoru večkrat omeni Klavdijo - socialna delavka je ena tistih, ki gospoda Uga opogumlja in mu pomaga, kolikor le lahko. V pogovoru najprej izvemo, od kod prihaja njegova družina.</p></p> Thu, 24 Mar 2022 09:53:43 +0000 "Smučal sem, kot da bi plesal." Lado Leskovar je svojo prvo glasbeno nagrado osvojil leta 1963 na Slovenski popevki na Bledu s pesmijo Malokdaj se srečava. 4 leta kasneje je s pesmijo Vse rože sveta zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju. Kot novinar in urednik je delal tudi na RTV Slovenija. Posnel je več kot 300 popevk in šansonov in igral v nekaterih slovenskih in tujih filmih ter gledaliških predstavah.<p>Ob 80-letnici našega pevca pripravljamo sobotni večerni koncert</p><p></p> 174857002 RTVSLO – Prvi 1617 clean Lado Leskovar je svojo prvo glasbeno nagrado osvojil leta 1963 na Slovenski popevki na Bledu s pesmijo Malokdaj se srečava. 4 leta kasneje je s pesmijo Vse rože sveta zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju. Kot novinar in urednik je delal tudi na RTV Slovenija. Posnel je več kot 300 popevk in šansonov in igral v nekaterih slovenskih in tujih filmih ter gledaliških predstavah.<p>Ob 80-letnici našega pevca pripravljamo sobotni večerni koncert</p><p></p> Thu, 17 Mar 2022 09:56:57 +0000 Lado Leskovar praznuje Ste starejši od 60 let in radi pišete? Potem bo natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije pravi izziv za vas. Kar nekaj tem se je na teh natečajih že zvrstilo, tokrat pa vas vabijo k spominom, kako ste se nekoč zabavali. Natečaj "Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali" se je začel 1. marca, vse do 1. septembra imate čas za sodelovanje. V pogovoru z Lucijo Fatur natečaj predstavlja vodja projekta Anja Frković Tršan. <p>Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije vabi k sodelovanju na natečaj</p><p><p>Ste starejši od 60 let in radi pišete? Potem bo natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije pravi izziv za vas. Kar nekaj tem se je na teh natečajih že zvrstilo, tokrat pa vas vabijo k spominom, kako ste se nekoč zabavali. Natečaj "Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali" se je začel 1. marca, vse do 1. septembra imate čas za sodelovanje. V pogovoru z Lucijo Fatur natečaj predstavlja vodja projekta Anja Frković Tršan.</p></p> 174855025 RTVSLO – Prvi 383 clean Ste starejši od 60 let in radi pišete? Potem bo natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije pravi izziv za vas. Kar nekaj tem se je na teh natečajih že zvrstilo, tokrat pa vas vabijo k spominom, kako ste se nekoč zabavali. Natečaj "Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali" se je začel 1. marca, vse do 1. septembra imate čas za sodelovanje. V pogovoru z Lucijo Fatur natečaj predstavlja vodja projekta Anja Frković Tršan. <p>Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije vabi k sodelovanju na natečaj</p><p><p>Ste starejši od 60 let in radi pišete? Potem bo natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije pravi izziv za vas. Kar nekaj tem se je na teh natečajih že zvrstilo, tokrat pa vas vabijo k spominom, kako ste se nekoč zabavali. Natečaj "Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali" se je začel 1. marca, vse do 1. septembra imate čas za sodelovanje. V pogovoru z Lucijo Fatur natečaj predstavlja vodja projekta Anja Frković Tršan.</p></p> Thu, 10 Mar 2022 09:36:23 +0000 Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana Zgodbe mojega kraja: Spomini na šolske dni smo v naši oddaji že spoznali, predstavili smo prve tri nagrajenke lanskega natečaja. Tokrat je z nami v studiu gospod Peter Bergant, ki se je s svojo zgodbo Kodeljevo moje mladosti uvrstil med deset najboljših. <p>Gospod Peter Bergant je z veseljem zapisal svoje spomine svoje mladosti</p><p><p>Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana Zgodbe mojega kraja: Spomini na šolske dni smo v naši oddaji že spoznali, predstavili smo prve tri nagrajenke lanskega natečaja. Tokrat je z nami v studiu gospod Peter Bergant, ki se je s svojo zgodbo Kodeljevo moje mladosti uvrstil med 10 najboljših.</p></p> 174853002 RTVSLO – Prvi 1562 clean Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana Zgodbe mojega kraja: Spomini na šolske dni smo v naši oddaji že spoznali, predstavili smo prve tri nagrajenke lanskega natečaja. Tokrat je z nami v studiu gospod Peter Bergant, ki se je s svojo zgodbo Kodeljevo moje mladosti uvrstil med deset najboljših. <p>Gospod Peter Bergant je z veseljem zapisal svoje spomine svoje mladosti</p><p><p>Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana Zgodbe mojega kraja: Spomini na šolske dni smo v naši oddaji že spoznali, predstavili smo prve tri nagrajenke lanskega natečaja. Tokrat je z nami v studiu gospod Peter Bergant, ki se je s svojo zgodbo Kodeljevo moje mladosti uvrstil med 10 najboljših.</p></p> Thu, 03 Mar 2022 09:56:02 +0000 Kodeljevo moje mladosti Gospoda Ernesta Kobolta smo v naši oddaji že spoznali. Kot upokojeni lektor in redaktor je velik ljubitelj slovenskega jezika. Povedal nam je, da se je hitro vključil v vsakodnevno življenje v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kako pa si zapolni dneve, je povedal Luciji Fatur. Dotaknila pa sta se še ene zanimive teme – prilagajanju sostanovalcem v domu. <p>Ernest Kobolt si veliko časa zapolni tudi z branjem</p><p><p>Gospoda Ernesta Kobolta smo v naši oddaji že spoznali. Kot upokojeni lektor in redaktor je velik ljubitelj slovenskega jezika. Povedal nam je, da se je hitro vključil v vsakodnevno življenje v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kako pa si zapolni dneve, je povedal v tokratni oddaji. Dotaknil pa se je še ene zanimive teme - prilagajanju do sostanovalcev v domu.</p></p> 174850994 RTVSLO – Prvi 753 clean Gospoda Ernesta Kobolta smo v naši oddaji že spoznali. Kot upokojeni lektor in redaktor je velik ljubitelj slovenskega jezika. Povedal nam je, da se je hitro vključil v vsakodnevno življenje v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kako pa si zapolni dneve, je povedal Luciji Fatur. Dotaknila pa sta se še ene zanimive teme – prilagajanju sostanovalcem v domu. <p>Ernest Kobolt si veliko časa zapolni tudi z branjem</p><p><p>Gospoda Ernesta Kobolta smo v naši oddaji že spoznali. Kot upokojeni lektor in redaktor je velik ljubitelj slovenskega jezika. Povedal nam je, da se je hitro vključil v vsakodnevno življenje v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kako pa si zapolni dneve, je povedal v tokratni oddaji. Dotaknil pa se je še ene zanimive teme - prilagajanju do sostanovalcev v domu.</p></p> Thu, 24 Feb 2022 09:42:33 +0000 "Še vedno se učim različnosti med nami." Da je bivanje v domu starejših prijetno, pripoveduje tudi naša današnja sogovornica. Gospa Ljudmila Javornik je v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu tretje leto, če želi, si najde družbo, ali pa ob pogledu skozi okno obuja spomine, ki se jih je pri njenih letih nabralo že precej. Luciji Fatur je najprej povedala, da se je za odhod v dom odločila sama. <p>Gospa Ljudmila Javornik je šla pogumno čez vse življenjske ovire</p><p><p>Da je bivanje v domu starejših prijetno, pripoveduje tudi naša današnja sogovornica. Gospa Ljudmila Javornik je v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu tretje leto, če želi, si najde družbo, ali pa ob pogledu skozi okno obuja spomine, ki se jih je pri njenih letih nabralo že precej.</p></p> 174849035 RTVSLO – Prvi 594 clean Da je bivanje v domu starejših prijetno, pripoveduje tudi naša današnja sogovornica. Gospa Ljudmila Javornik je v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu tretje leto, če želi, si najde družbo, ali pa ob pogledu skozi okno obuja spomine, ki se jih je pri njenih letih nabralo že precej. Luciji Fatur je najprej povedala, da se je za odhod v dom odločila sama. <p>Gospa Ljudmila Javornik je šla pogumno čez vse življenjske ovire</p><p><p>Da je bivanje v domu starejših prijetno, pripoveduje tudi naša današnja sogovornica. Gospa Ljudmila Javornik je v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu tretje leto, če želi, si najde družbo, ali pa ob pogledu skozi okno obuja spomine, ki se jih je pri njenih letih nabralo že precej.</p></p> Thu, 17 Feb 2022 09:39:54 +0000 "Ne oziram se nazaj, grem samo naprej!" Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva do dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja ter rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Kako pomembno je kulturno udejstvovanje za starostnike in mlajše bolnike v domačem okolju?</p><p><p>V Centru Celostne Oskrbe so v lanskem letu izvajali projekt Dostop do kulturnih vsebin za starejše v domačem okolju, ob tem pa je potekala tudi raziskava, s katero so želeli preveriti pomembnost vključitve dostopa do kulturnih vsebin v dimačem okolju znotraj dolgotrajne oskrbe. Koliko je kulturno udejstvovanje pomembno, predvsem za starostnike in tudi nekatere mlajše bolnike, ki ves svoj prosti čas preživijo doma, in katere so tiste vsebine, ki najbolj pritegnejo? Projekt predstavljata Dejan Erniša in Maja Miloševič Čustič.</p></p> 174846924 RTVSLO – Prvi 1451 clean Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva do dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja ter rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Kako pomembno je kulturno udejstvovanje za starostnike in mlajše bolnike v domačem okolju?</p><p><p>V Centru Celostne Oskrbe so v lanskem letu izvajali projekt Dostop do kulturnih vsebin za starejše v domačem okolju, ob tem pa je potekala tudi raziskava, s katero so želeli preveriti pomembnost vključitve dostopa do kulturnih vsebin v dimačem okolju znotraj dolgotrajne oskrbe. Koliko je kulturno udejstvovanje pomembno, predvsem za starostnike in tudi nekatere mlajše bolnike, ki ves svoj prosti čas preživijo doma, in katere so tiste vsebine, ki najbolj pritegnejo? Projekt predstavljata Dejan Erniša in Maja Miloševič Čustič.</p></p> Thu, 10 Feb 2022 09:54:11 +0000 Dostop do kulturnih vsebin za starejše v domačem okolju Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Pogovor s poslušalkami in poslušalci o knjigah, ki jih priporočajo</p><p><p>Tokratno oddajo oblikujete poslušalke in poslušalci, pogovarjamo se o branju. Imate raje poezijo ali prozo? Je kakšen naslov, ki ste ga prebrali večkrat?</p></p> 174845003 RTVSLO – Prvi 1330 clean Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Pogovor s poslušalkami in poslušalci o knjigah, ki jih priporočajo</p><p><p>Tokratno oddajo oblikujete poslušalke in poslušalci, pogovarjamo se o branju. Imate raje poezijo ali prozo? Je kakšen naslov, ki ste ga prebrali večkrat?</p></p> Thu, 03 Feb 2022 09:52:10 +0000 Storž Gospo Mirjano Borčič so podobe filmskega platna osvojile za vse življenje. Danes, ko šteje dobrih 96 let, še vedno z žarom v očeh pripoveduje o srečanju s filmom, z umetniki, režiserji. Diplomirala je iz ruščine in srbohrvaščine, kot vodja filmske vzgoje pa je v Pionirskem domu vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala je otroško in mladinsko ustvarjalnost. Delovala je v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi po projekcijah filmov za seniorje v ljubljanskem Kinodvoru. Poleg številnih zapisov je pred osmimi leti objavila knjigo Odstiranje pogleda: Spomini, izkušnje, spoznanja. Gospa Mirjana Borčič je v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla le majhen drobec iz svojega bogatega filmskega življenja, leta pa je ne ovirajo, da ne bi bila še vedno dejavna. <p>Mirjana Borčič, pionirka filmske vzgoje pri nas: "V kino pridemo z vsem svojim preteklim življenjem."</p><p><p>Gospo Mirjano Borčič so podobe filmskega platna osvojile za vse življenje. Danes, ko šteje dobrih 96 let, še vedno z žarom v očeh pripoveduje o srečanju s filmom, z umetniki, režiserji. Diplomirala je iz ruščine in srbohrvaščine, kot vodja filmske vzgoje pa je v Pionirskem domu vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala je otroško in mladinsko ustvarjalnost. Delovala je v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi po projekcijah filmov za seniorje v ljubljanskem Kinodvoru. Poleg številnih zapisov je pred osmimi leti objavila knjigo Odstiranje pogleda: Spomini, izkušnje, spoznanja. Gospe Mirjani Borčič leta pa ne predstavljajo ovire, da ne bi bila še vedno aktivna.</p></p> 174843002 RTVSLO – Prvi 1139 clean Gospo Mirjano Borčič so podobe filmskega platna osvojile za vse življenje. Danes, ko šteje dobrih 96 let, še vedno z žarom v očeh pripoveduje o srečanju s filmom, z umetniki, režiserji. Diplomirala je iz ruščine in srbohrvaščine, kot vodja filmske vzgoje pa je v Pionirskem domu vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala je otroško in mladinsko ustvarjalnost. Delovala je v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi po projekcijah filmov za seniorje v ljubljanskem Kinodvoru. Poleg številnih zapisov je pred osmimi leti objavila knjigo Odstiranje pogleda: Spomini, izkušnje, spoznanja. Gospa Mirjana Borčič je v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla le majhen drobec iz svojega bogatega filmskega življenja, leta pa je ne ovirajo, da ne bi bila še vedno dejavna. <p>Mirjana Borčič, pionirka filmske vzgoje pri nas: "V kino pridemo z vsem svojim preteklim življenjem."</p><p><p>Gospo Mirjano Borčič so podobe filmskega platna osvojile za vse življenje. Danes, ko šteje dobrih 96 let, še vedno z žarom v očeh pripoveduje o srečanju s filmom, z umetniki, režiserji. Diplomirala je iz ruščine in srbohrvaščine, kot vodja filmske vzgoje pa je v Pionirskem domu vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala je otroško in mladinsko ustvarjalnost. Delovala je v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi po projekcijah filmov za seniorje v ljubljanskem Kinodvoru. Poleg številnih zapisov je pred osmimi leti objavila knjigo Odstiranje pogleda: Spomini, izkušnje, spoznanja. Gospe Mirjani Borčič leta pa ne predstavljajo ovire, da ne bi bila še vedno aktivna.</p></p> Thu, 27 Jan 2022 09:48:59 +0000 "Ta je tako prismuknjena, da bo ostala pri filmski vzgoji!" Gospoda Rajka Rekanoviča vsi kličejo kar Ramo. Ima pestro življenjsko zgodbo, ki jo je rad podelil z nami, prav tako kot rad podeli naokrog tudi svojo dobro voljo. Loti se veliko dejavnosti, saj je prav zato tudi prišel v Dom upokojencev Domžale, da mu ne bo dolgčas in da bo v družbi svoje generacije, kot je povedal Luciji Fatur v pogovoru prav ob koncu lanskega leta in dodal, da je v domu šele kratek čas. .<p>Gospod Rajko Rekanovič - Ramo o ovinkih in stranpoteh naših življenj</p><p><p>Gospoda Rajka Rekanoviča vsi kličejo kar Ramo. Ima pestro življenjsko zgodbo, ki jo je rad podelil z nami, prav tako kot rad podeli naokrog tudi svojo dobro voljo. Loti se mnogo dejavnosti, saj je prav zato tudi prišel v Dom upokojencev Domžale - da mu ne bo dolgčas in da bo v družbi svoje generacije in dodal, da je v domu šele kratek čas.</p></p> 174841034 RTVSLO – Prvi 1095 clean Gospoda Rajka Rekanoviča vsi kličejo kar Ramo. Ima pestro življenjsko zgodbo, ki jo je rad podelil z nami, prav tako kot rad podeli naokrog tudi svojo dobro voljo. Loti se veliko dejavnosti, saj je prav zato tudi prišel v Dom upokojencev Domžale, da mu ne bo dolgčas in da bo v družbi svoje generacije, kot je povedal Luciji Fatur v pogovoru prav ob koncu lanskega leta in dodal, da je v domu šele kratek čas. .<p>Gospod Rajko Rekanovič - Ramo o ovinkih in stranpoteh naših življenj</p><p><p>Gospoda Rajka Rekanoviča vsi kličejo kar Ramo. Ima pestro življenjsko zgodbo, ki jo je rad podelil z nami, prav tako kot rad podeli naokrog tudi svojo dobro voljo. Loti se mnogo dejavnosti, saj je prav zato tudi prišel v Dom upokojencev Domžale - da mu ne bo dolgčas in da bo v družbi svoje generacije in dodal, da je v domu šele kratek čas.</p></p> Thu, 20 Jan 2022 09:48:15 +0000 "Potrebujem družbo svoje generacije" Dom upokojencev Domžale je zadnja leta dom gospe Ivane Koželj. Čeprav jo vse življenje spremlja bolezen, ni bila nikoli črnogleda, ves čas je v prihodnost zrla z optimizmom in še danes je tako. V pogovoru z Lucijo Fatur je gospa Ivana Koželj najprej povedala, kako to, da je prav v tem domu v Domžalah.<p>Gospa Ivana Koželj: "Če bo zdravje, bo tudi veselje in radost!"</p><p><p>Dom upokojencev Domžale je zadnja leta dom gospe Ivane Koželj. Čeprav jo vse življenje spremlja bolezen, ni bila nikoli črnogleda, ves čas je v prihodnost zrla z optimizmom in še danes je tako. V pogovoru z Lucijo Fatur je gospa Ivana Koželj najprej povedala, kako to, da je prav v tem domu v Domžalah.</p></p> 174839066 RTVSLO – Prvi 670 clean Dom upokojencev Domžale je zadnja leta dom gospe Ivane Koželj. Čeprav jo vse življenje spremlja bolezen, ni bila nikoli črnogleda, ves čas je v prihodnost zrla z optimizmom in še danes je tako. V pogovoru z Lucijo Fatur je gospa Ivana Koželj najprej povedala, kako to, da je prav v tem domu v Domžalah.<p>Gospa Ivana Koželj: "Če bo zdravje, bo tudi veselje in radost!"</p><p><p>Dom upokojencev Domžale je zadnja leta dom gospe Ivane Koželj. Čeprav jo vse življenje spremlja bolezen, ni bila nikoli črnogleda, ves čas je v prihodnost zrla z optimizmom in še danes je tako. V pogovoru z Lucijo Fatur je gospa Ivana Koželj najprej povedala, kako to, da je prav v tem domu v Domžalah.</p></p> Thu, 13 Jan 2022 09:41:10 +0000 V Domu upokojencev srečala sošolko iz osnovne šole V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu nas vedno radi sprejmejo. Kako so preživeli zadnji dve leti, smo v pogovorih s stanovalci že slišali, kot povsod, je bilo tudi pri njih potrebne veliko energije, dobre volje in iznajdljivosti. Danes bo naš sogovornik gospod Adolf Čas. Pravi, da komaj ve za korono, zakaj, pa boste izvedeli v naslednjih minutah. <p>Adolf Čas: "Čeprav sem bolj samotar, se hitro vklopim v družbo."</p><p><p>V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu nas vedno radi sprejmejo. Kako so preživeli zadnji dve leti, smo v pogovorih s stanovalci že slišali, kot povsod, je bilo tudi pri njih potrebne veliko energije, dobre volje in iznajdljivosti. Danes je naš sogovornik gospod Adolf Čas. Pravi, da komaj ve za korono, zakaj, pa izveste v pogovoru.</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p></p> 174837226 RTVSLO – Prvi 713 clean V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu nas vedno radi sprejmejo. Kako so preživeli zadnji dve leti, smo v pogovorih s stanovalci že slišali, kot povsod, je bilo tudi pri njih potrebne veliko energije, dobre volje in iznajdljivosti. Danes bo naš sogovornik gospod Adolf Čas. Pravi, da komaj ve za korono, zakaj, pa boste izvedeli v naslednjih minutah. <p>Adolf Čas: "Čeprav sem bolj samotar, se hitro vklopim v družbo."</p><p><p>V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu nas vedno radi sprejmejo. Kako so preživeli zadnji dve leti, smo v pogovorih s stanovalci že slišali, kot povsod, je bilo tudi pri njih potrebne veliko energije, dobre volje in iznajdljivosti. Danes je naš sogovornik gospod Adolf Čas. Pravi, da komaj ve za korono, zakaj, pa izveste v pogovoru.</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p></p> Thu, 06 Jan 2022 09:41:53 +0000 "Hoja je življenje!" Sam pravi, da je njegova življenjska pot sestavljena iz dveh obdobij: mladostnega, v katerem je imel prednost nogomet, in drugega, poslovnega, zdaj že več kot petdeset let posvečenega vinu. Bil je prvi lastnik zasebnega podjetja na Slovenskem v Jugoslaviji, ki se ukvarja s pridelavo penine po klasični metodi. Uradno se je upokojil prvega dne novega tisočletja, a še vedno ostal dejaven. Toliko, da mu je pred kratkim s skupino sodelavcev prvič uspelo pridelati penino brez žvepla. Pred dnevi je praznoval enainosemdeseti rojstni dan. Magistra agronomije, enologa in vrhunskega vinarja Janeza Isteniča smo povabili v zadnjo letošnjo oddajo Storž. Z njim se bo pogovarjal Marko Rozman.<p>Janez Istenič je pred dnevi praznoval enainosemdeseti rojstni dan</p><p><p>Sam pravi, da je njegova življenjska pot sestavljena iz dveh obdobij: mladostnega, v katerem je imel prednost nogomet, in drugega, poslovnega, zdaj že več kot petdeset let posvečenega vinu. Bil je prvi lastnik zasebnega podjetja na Slovenskem v Jugoslaviji, ki se ukvarja s pridelavo penine po klasični metod. Uradno se je upokojil prvega dne novega tisočletja, a še vedno ostal dejaven. Toliko, da mu je pred kratkim s skupino sodelavcev prvič uspelo pridelati penino brez žvepla. Pred dnevi je praznoval enainosemdeseti rojstni dan. Magistra agronomije, enologa in vrhunskega vinarja Janeza Isteniča smo povabili v zadnjo letošnjo oddajo Storž.<br /> </p></p> 174835511 RTVSLO – Prvi 1235 clean Sam pravi, da je njegova življenjska pot sestavljena iz dveh obdobij: mladostnega, v katerem je imel prednost nogomet, in drugega, poslovnega, zdaj že več kot petdeset let posvečenega vinu. Bil je prvi lastnik zasebnega podjetja na Slovenskem v Jugoslaviji, ki se ukvarja s pridelavo penine po klasični metodi. Uradno se je upokojil prvega dne novega tisočletja, a še vedno ostal dejaven. Toliko, da mu je pred kratkim s skupino sodelavcev prvič uspelo pridelati penino brez žvepla. Pred dnevi je praznoval enainosemdeseti rojstni dan. Magistra agronomije, enologa in vrhunskega vinarja Janeza Isteniča smo povabili v zadnjo letošnjo oddajo Storž. Z njim se bo pogovarjal Marko Rozman.<p>Janez Istenič je pred dnevi praznoval enainosemdeseti rojstni dan</p><p><p>Sam pravi, da je njegova življenjska pot sestavljena iz dveh obdobij: mladostnega, v katerem je imel prednost nogomet, in drugega, poslovnega, zdaj že več kot petdeset let posvečenega vinu. Bil je prvi lastnik zasebnega podjetja na Slovenskem v Jugoslaviji, ki se ukvarja s pridelavo penine po klasični metod. Uradno se je upokojil prvega dne novega tisočletja, a še vedno ostal dejaven. Toliko, da mu je pred kratkim s skupino sodelavcev prvič uspelo pridelati penino brez žvepla. Pred dnevi je praznoval enainosemdeseti rojstni dan. Magistra agronomije, enologa in vrhunskega vinarja Janeza Isteniča smo povabili v zadnjo letošnjo oddajo Storž.<br /> </p></p> Thu, 30 Dec 2021 09:50:35 +0000 Od nogometnega vratarja do varuha penin Knjige, ročna dela in druženje so dejavnosti, ki gospe Kristini Ivančič zapolnjujejo dneve v Domu upokojencev Domžale. Pravi, da se človek nehote spominja preteklosti, a življenje gre naprej. Z Lucijo Fatur sta se pogovarjali tudi o mladosti, zaznamovani z boleznijo, pa o prijetnih službenih letih in o iztekajočem se letu. <p>Gospa Kristina Ivančič je v Dom upokojencev Domžale prišla pred enim letom</p><p><p>Knjige, ročna dela in druženje so dejavnosti, ki gospe Kristini Ivančič zapolnjujejo dneve v Domu upokojencev Domžale. Pravi, da se človek nehote spominja preteklosti, a življenje gre naprej. Z Lucijo Fatur sta se pogovarjali tudi o mladosti, zaznamovani z boleznijo, pa o prijetnih službenih letih in o iztekajočem se letu.</p></p> 174833746 RTVSLO – Prvi 584 clean Knjige, ročna dela in druženje so dejavnosti, ki gospe Kristini Ivančič zapolnjujejo dneve v Domu upokojencev Domžale. Pravi, da se človek nehote spominja preteklosti, a življenje gre naprej. Z Lucijo Fatur sta se pogovarjali tudi o mladosti, zaznamovani z boleznijo, pa o prijetnih službenih letih in o iztekajočem se letu. <p>Gospa Kristina Ivančič je v Dom upokojencev Domžale prišla pred enim letom</p><p><p>Knjige, ročna dela in druženje so dejavnosti, ki gospe Kristini Ivančič zapolnjujejo dneve v Domu upokojencev Domžale. Pravi, da se človek nehote spominja preteklosti, a življenje gre naprej. Z Lucijo Fatur sta se pogovarjali tudi o mladosti, zaznamovani z boleznijo, pa o prijetnih službenih letih in o iztekajočem se letu.</p></p> Thu, 23 Dec 2021 09:39:44 +0000 "Ko bi lahko, sem premalo uživala!" Gospa Olga Andjelkovič ima, kot prava upokojenka, zapolnjene prav vse dneve. S čim vse se ukvarja, boste izvedeli v naslednjih minutah, med drugim se lahko pohvali tudi z letošnjo tretjo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije z naslovom Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni. Zbirali so kratke, resnične zgodbe, natečaj je bil namenjen starejšim od 60 let. Lucija Fatur je gospo Olgo Andjelković obiskala prav na dan, ko je prvič to zimo močno snežilo. <p>Gospa Olga Andjelković se rada spominja potovanj</p><p><p>Gospa Olga Andjelkovič ima, kot prava upokojenka, zapolnjene prav vse dneve. S čim vse se ukvarja, boste izvedeli v pogovoru, med drugim se lahko pohvali tudi z letošnjo tretjo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednje slovenske regije z naslovom Zgodbe mojega kraja - Spomini na šolske dni. Zbirali so kratke, resnične zgodbe, natečaj je bil namenjen starejšim od 60 let.</p></p> 174831620 RTVSLO – Prvi 1279 clean Gospa Olga Andjelkovič ima, kot prava upokojenka, zapolnjene prav vse dneve. S čim vse se ukvarja, boste izvedeli v naslednjih minutah, med drugim se lahko pohvali tudi z letošnjo tretjo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije z naslovom Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni. Zbirali so kratke, resnične zgodbe, natečaj je bil namenjen starejšim od 60 let. Lucija Fatur je gospo Olgo Andjelković obiskala prav na dan, ko je prvič to zimo močno snežilo. <p>Gospa Olga Andjelković se rada spominja potovanj</p><p><p>Gospa Olga Andjelkovič ima, kot prava upokojenka, zapolnjene prav vse dneve. S čim vse se ukvarja, boste izvedeli v pogovoru, med drugim se lahko pohvali tudi z letošnjo tretjo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednje slovenske regije z naslovom Zgodbe mojega kraja - Spomini na šolske dni. Zbirali so kratke, resnične zgodbe, natečaj je bil namenjen starejšim od 60 let.</p></p> Thu, 16 Dec 2021 09:51:19 +0000 "Včasih živim od lepih spominov." Gospo Majo Gregorič smo v naši oddaji že spoznali, živi v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu. Vedno pripravljena na pogovor, predvsem pa optimistična, je prijetna sogovornica in tako sta tudi tokrat z Lucijo Fatur nekako zaokrožili leto, ki se izteka. <p>Maja Gregorič je vedno aktivna stanovalka</p><p><p>Gospo Majo Gregorič smo v naši oddaji že spoznali, živi v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu. Vedno pripravljena na pogovor, predvsem pa optimistična, je prijetna sogovornica. V pogovoru se spominja iztekajočega se leta.</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p></p> 174829554 RTVSLO – Prvi 1395 clean Gospo Majo Gregorič smo v naši oddaji že spoznali, živi v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu. Vedno pripravljena na pogovor, predvsem pa optimistična, je prijetna sogovornica in tako sta tudi tokrat z Lucijo Fatur nekako zaokrožili leto, ki se izteka. <p>Maja Gregorič je vedno aktivna stanovalka</p><p><p>Gospo Majo Gregorič smo v naši oddaji že spoznali, živi v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu. Vedno pripravljena na pogovor, predvsem pa optimistična, je prijetna sogovornica. V pogovoru se spominja iztekajočega se leta.</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p></p> Thu, 09 Dec 2021 09:53:15 +0000 "Čas ne sme le miniti, znati ga moramo zapolniti." "Zgodbe mojega kraja - spomini na šolske dni" je nosil naslov natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in vabil k sodelovanju starejše od 60 let. Zgodbe so zbirali čez poletje, najboljših deset pa nagradili. Prvonagrajenko smo v naši oddaji že spoznali, danes pa je Lucija Fatur v studio povabila gospo Tatjano Valetič, dobitnico druge nagrade. <p>Spomini na šolske dni</p><p><p>"Zgodbe mojega kraja - spomini na šolske dni" je nosil naslov natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in vabil k sodelovanju starejše od 60 let. Zgodbe so zbirali čez poletje, najboljših deset pa nagradili. Predstavljamo gospo Tatjano Valetič, dobitnico druge nagrade.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174827514 RTVSLO – Prvi 1720 clean "Zgodbe mojega kraja - spomini na šolske dni" je nosil naslov natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in vabil k sodelovanju starejše od 60 let. Zgodbe so zbirali čez poletje, najboljših deset pa nagradili. Prvonagrajenko smo v naši oddaji že spoznali, danes pa je Lucija Fatur v studio povabila gospo Tatjano Valetič, dobitnico druge nagrade. <p>Spomini na šolske dni</p><p><p>"Zgodbe mojega kraja - spomini na šolske dni" je nosil naslov natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in vabil k sodelovanju starejše od 60 let. Zgodbe so zbirali čez poletje, najboljših deset pa nagradili. Predstavljamo gospo Tatjano Valetič, dobitnico druge nagrade.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 02 Dec 2021 09:58:40 +0000 Športno igrišče na mestni tržnici Najprej je zapisovala veselo-žalostne zgodbe iz otroštva in mladosti, hudomušne prigode o ljudeh in krajih Poljanske doline, pregovore in modrosti. Zapisanega gradiva je bilo vse več in po treh letih je njena knjiga "na svitlo dana". Veseli se odzivov. Marica Mrak, 82-letna nekdanja učiteljica osnovnošolcev v Poljanski dolini, je polna energije, optimizma in znanja, ki ga vsak dan nadgrajuje in dopolnjuje z reševanjem križank in ugank, tudi na računalniku.<p>Marica Mrak, avtorica knjige Bo že kok, še zmeri je blo kok</p><p><p>Najprej je zapisovala veselo-žalostne zgodbe iz otroštva in mladosti, hudomušne prigode o ljudeh in krajih Poljanske doline, pregovore in modrosti. Zapisanega gradiva je bilo vse več in po treh letih je njena knjiga »na svitlo dana«. Veseli se odzivov. 82-letna nekdanja učiteljica osnovnošolcev v Poljanski dolini je polna energije, optimizma in znanja, ki ga vsak dan nadgrajuje in dopolnjuje z reševanjem križank in ugank, tudi na računalniku.</p> <blockquote><p>"Elektronsko igranje in iskanje novih, dolgih besed, je izziv."</p></blockquote> <p>Z veseljem se spominja potovanj po evropskih državah, o katerih ima poseben seznam. Marica Mrak je imela neustavljivo željo videti Drežnico in Pariz.</p> <blockquote><p>»Drežnico sem obiskala, Pariz bo pa počakal.«</p></blockquote></p> 174825436 RTVSLO – Prvi 1212 clean Najprej je zapisovala veselo-žalostne zgodbe iz otroštva in mladosti, hudomušne prigode o ljudeh in krajih Poljanske doline, pregovore in modrosti. Zapisanega gradiva je bilo vse več in po treh letih je njena knjiga "na svitlo dana". Veseli se odzivov. Marica Mrak, 82-letna nekdanja učiteljica osnovnošolcev v Poljanski dolini, je polna energije, optimizma in znanja, ki ga vsak dan nadgrajuje in dopolnjuje z reševanjem križank in ugank, tudi na računalniku.<p>Marica Mrak, avtorica knjige Bo že kok, še zmeri je blo kok</p><p><p>Najprej je zapisovala veselo-žalostne zgodbe iz otroštva in mladosti, hudomušne prigode o ljudeh in krajih Poljanske doline, pregovore in modrosti. Zapisanega gradiva je bilo vse več in po treh letih je njena knjiga »na svitlo dana«. Veseli se odzivov. 82-letna nekdanja učiteljica osnovnošolcev v Poljanski dolini je polna energije, optimizma in znanja, ki ga vsak dan nadgrajuje in dopolnjuje z reševanjem križank in ugank, tudi na računalniku.</p> <blockquote><p>"Elektronsko igranje in iskanje novih, dolgih besed, je izziv."</p></blockquote> <p>Z veseljem se spominja potovanj po evropskih državah, o katerih ima poseben seznam. Marica Mrak je imela neustavljivo željo videti Drežnico in Pariz.</p> <blockquote><p>»Drežnico sem obiskala, Pariz bo pa počakal.«</p></blockquote></p> Thu, 25 Nov 2021 09:50:12 +0000 Marica Mrak Našo današnjo sogovornico v oddaji Storž, gospo Frančiško Novak, kličejo Francka. Zadnji dve leti preživlja v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, dneve si zapolni za različnimi dejavnostmi, v spomin se ji prikradejo leta njenega življenja. Lucija Fatur in Francka Novak sta pogovor začeli pri najbolj aktualni temi zadnjih dveh let, pri covidu 19, za katerim je zbolela tudi gospa Francka. <p>Gospa Francka Novak se rada spominja preteklosti</p><p><p>Našo današnjo sogovornico v oddaji Storž, gospo Frančiško Novak, kličejo kar Francka. Zadnji dve leti preživlja v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, dneve si zapolni za različnimi dejavnostmi, v spomine se ji prikradejo tudi leta njenega življenja. Lucija Fatur in Francka Novak sta pogovor začeli pri najbolj aktualni temi zadnjih dveh let, pri Covidu - 19, za katerim je zbolela tudi gospa Francka.</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p> <p>&nbsp;</p></p> 174823464 RTVSLO – Prvi 633 clean Našo današnjo sogovornico v oddaji Storž, gospo Frančiško Novak, kličejo Francka. Zadnji dve leti preživlja v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, dneve si zapolni za različnimi dejavnostmi, v spomin se ji prikradejo leta njenega življenja. Lucija Fatur in Francka Novak sta pogovor začeli pri najbolj aktualni temi zadnjih dveh let, pri covidu 19, za katerim je zbolela tudi gospa Francka. <p>Gospa Francka Novak se rada spominja preteklosti</p><p><p>Našo današnjo sogovornico v oddaji Storž, gospo Frančiško Novak, kličejo kar Francka. Zadnji dve leti preživlja v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, dneve si zapolni za različnimi dejavnostmi, v spomine se ji prikradejo tudi leta njenega življenja. Lucija Fatur in Francka Novak sta pogovor začeli pri najbolj aktualni temi zadnjih dveh let, pri Covidu - 19, za katerim je zbolela tudi gospa Francka.</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 18 Nov 2021 09:40:33 +0000 "Do 92-ega leta sem živela povsem samostojno." V Sloveniji živi le nekaj oseb, ki se približujejo 110. letu starosti ali pa so ga že dopolnile. Med njimi je tudi Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah, ki je konec oktobra praznovala 109 let življenja. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra ter pra-pra nečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje, po hiši še vedno hodi brez bergel ali palice, no, ja, ima sicer slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta spomni blaga bolečina v kolenu. Gospo Julijano Zakrajšek je na njenem domu obiskal Marko Škrlj. <p>Pri 109 letih je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama</p><p><p>V Sloveniji živi le nekaj ljudi, ki se približujejo 110. letu starosti ali pa so ga že dopolnile. Med njimi je tudi Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah, ki je konec oktobra praznovala 109 let življenja. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra- ter prapranečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje, po hiši še vedno hodi brez bergel ali palice. Ima slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta spomni blaga bolečina v kolenu.</p> <blockquote><p>V spominih se nenehno vrača v mladost, ko je med drugim rada telovadila, kar je nedvomno pripomoglo k temu, da je še vedno čila in zdrava.</p></blockquote></p> 174821460 RTVSLO – Prvi 1031 clean V Sloveniji živi le nekaj oseb, ki se približujejo 110. letu starosti ali pa so ga že dopolnile. Med njimi je tudi Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah, ki je konec oktobra praznovala 109 let življenja. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra ter pra-pra nečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje, po hiši še vedno hodi brez bergel ali palice, no, ja, ima sicer slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta spomni blaga bolečina v kolenu. Gospo Julijano Zakrajšek je na njenem domu obiskal Marko Škrlj. <p>Pri 109 letih je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama</p><p><p>V Sloveniji živi le nekaj ljudi, ki se približujejo 110. letu starosti ali pa so ga že dopolnile. Med njimi je tudi Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah, ki je konec oktobra praznovala 109 let življenja. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra- ter prapranečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje, po hiši še vedno hodi brez bergel ali palice. Ima slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta spomni blaga bolečina v kolenu.</p> <blockquote><p>V spominih se nenehno vrača v mladost, ko je med drugim rada telovadila, kar je nedvomno pripomoglo k temu, da je še vedno čila in zdrava.</p></blockquote></p> Thu, 11 Nov 2021 09:47:11 +0000 Julijana Zakrajšek S projektom "Zapišimo spomine" želi Zavod Dobra pot okrepiti vključenost starejših v družbo ter z njihovimi zgodbami povezati mlajšo in starejšo generacijo. Namen projekta je tudi prenos znanja in izkušenj na mlajše ter ohranjanje ustnega izročila. Projekt predstavljata Nava Vardjan in Sitka Tepeh.<p>Začenja se vseslovenska akcija zapisovanja spominov starejših</p><p><p>S projektom "<a href="https://www.dobra-pot.si/huda-pobuda-zapisimo-spomine.html">Zapišimo spomine</a>" želi Zavod Dobra pot okrepiti vključenost starejših v družbo ter z njihovimi zgodbami povezati mlajšo in starejšo generacijo. Namen projekta je tudi prenos znanja in izkušenj na mlajše ter ohranjanje ustnega izročila. Projekt predstavljata Nava Vardjan in Sitka Tepeh.</p></p> 174819382 RTVSLO – Prvi 955 clean S projektom "Zapišimo spomine" želi Zavod Dobra pot okrepiti vključenost starejših v družbo ter z njihovimi zgodbami povezati mlajšo in starejšo generacijo. Namen projekta je tudi prenos znanja in izkušenj na mlajše ter ohranjanje ustnega izročila. Projekt predstavljata Nava Vardjan in Sitka Tepeh.<p>Začenja se vseslovenska akcija zapisovanja spominov starejših</p><p><p>S projektom "<a href="https://www.dobra-pot.si/huda-pobuda-zapisimo-spomine.html">Zapišimo spomine</a>" želi Zavod Dobra pot okrepiti vključenost starejših v družbo ter z njihovimi zgodbami povezati mlajšo in starejšo generacijo. Namen projekta je tudi prenos znanja in izkušenj na mlajše ter ohranjanje ustnega izročila. Projekt predstavljata Nava Vardjan in Sitka Tepeh.</p></p> Thu, 04 Nov 2021 09:30:00 +0000 Zbiranje spominov starejših za medgeneracijsko sodelovanje NULL<p>Nekdanji napovedovalec in voditelj Janez Dolinar zjutraj še vedno najprej prižge radio </p><p><p>Nekdanji radijski napovedovalec Janez Dolinar se rad spominja radijskih sodelavcev in intenzivnega napovedovalskega urnika na Radiu Slovenija, čeprav je minilo že petnajst let od njegove upokojitve zaradi bolezni. "Zdaj imam več časa zase, še vedno so jutra moja," pravi Janez Dolinar, ki je vodil jutranji program na Prvem programu Radia Slovenija, vodil skupino radijskih napovedovalcev, nastopal na TV Slovenija in vodil številne prireditve. Nazadnje Koncerte iz naših krajev.</p></p> 174817546 RTVSLO – Prvi 1823 clean NULL<p>Nekdanji napovedovalec in voditelj Janez Dolinar zjutraj še vedno najprej prižge radio </p><p><p>Nekdanji radijski napovedovalec Janez Dolinar se rad spominja radijskih sodelavcev in intenzivnega napovedovalskega urnika na Radiu Slovenija, čeprav je minilo že petnajst let od njegove upokojitve zaradi bolezni. "Zdaj imam več časa zase, še vedno so jutra moja," pravi Janez Dolinar, ki je vodil jutranji program na Prvem programu Radia Slovenija, vodil skupino radijskih napovedovalcev, nastopal na TV Slovenija in vodil številne prireditve. Nazadnje Koncerte iz naših krajev.</p></p> Thu, 28 Oct 2021 09:00:23 +0000 Janez Dolinar Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Monografija, razstava slik in kulnarična delavnica </p><p><p><em>Rade Mikačić: slikarstvo, med, testenine in čokolada</em> je naslov raziskovalnega projekta, ki ga predstavlja njegova hči dr. Marija Turnšek Mikačić. Njen oče je bil ljubiteljski slikar, ki se je v začetku prejšnjega stoletja preselil iz Splita v Slovenijo. Raziskovanja njegovega življenja in ustvarjanja so se lotili slušatelji študijskega krožka Spoznajmo svoje mesto in domovino na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.</p></p> 174815594 RTVSLO – Prvi 1332 clean Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Monografija, razstava slik in kulnarična delavnica </p><p><p><em>Rade Mikačić: slikarstvo, med, testenine in čokolada</em> je naslov raziskovalnega projekta, ki ga predstavlja njegova hči dr. Marija Turnšek Mikačić. Njen oče je bil ljubiteljski slikar, ki se je v začetku prejšnjega stoletja preselil iz Splita v Slovenijo. Raziskovanja njegovega življenja in ustvarjanja so se lotili slušatelji študijskega krožka Spoznajmo svoje mesto in domovino na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.</p></p> Thu, 21 Oct 2021 08:52:12 +0000 Storž Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni je natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, v katerem so lahko sodelovali starejši od 60 let. Od aprila do septembra so na natečaj prihajale kratke zgodbe, v katerih so avtorji obujali spomine na tiste dni pred mnogimi leti, ko so poleg znanja v šoli nabirali tudi lepe spomine iz mladih dni. Gostja tokratne oddaje je prvonagrajenka natečaja gospa Slavica Remškar. <p>Slavica Remškar je prejemnica prve nagrade za kratko zgodbo natečaja Mestne knjižnice Ljubljana</p><p><p>Zgodbe mojega kraja - Spomini na šolske dni je natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije, v katerem so lahko sodelovali starejši od 60 let. Od aprila do septembra so na natečaj prihajale kratke zgodbe, v katerih so avtorji obujali spomine na tiste dni pred mnogimi leti, ko so poleg znanja v šoli nabirali tudi lepe spomine iz mladih dni. Gostja tokratne oddaje je prvonagrajenka natečaja gospa Slavica Remškar, sicer dolgoletna urednica revij Ciciban in Cicido.</p></p> 174813599 RTVSLO – Prvi 1470 clean Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni je natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, v katerem so lahko sodelovali starejši od 60 let. Od aprila do septembra so na natečaj prihajale kratke zgodbe, v katerih so avtorji obujali spomine na tiste dni pred mnogimi leti, ko so poleg znanja v šoli nabirali tudi lepe spomine iz mladih dni. Gostja tokratne oddaje je prvonagrajenka natečaja gospa Slavica Remškar. <p>Slavica Remškar je prejemnica prve nagrade za kratko zgodbo natečaja Mestne knjižnice Ljubljana</p><p><p>Zgodbe mojega kraja - Spomini na šolske dni je natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije, v katerem so lahko sodelovali starejši od 60 let. Od aprila do septembra so na natečaj prihajale kratke zgodbe, v katerih so avtorji obujali spomine na tiste dni pred mnogimi leti, ko so poleg znanja v šoli nabirali tudi lepe spomine iz mladih dni. Gostja tokratne oddaje je prvonagrajenka natečaja gospa Slavica Remškar, sicer dolgoletna urednica revij Ciciban in Cicido.</p></p> Thu, 14 Oct 2021 08:54:30 +0000 Na moji desni je sever Gospoda Ernesta Kobolta že vse življenje spremljata ljubezen in pozornost do slovenskega jezika - zakaj, boste izvedeli v tokrani oddaji. Z bivanjem v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu je zadovoljen, z Lucijo Fatur pa sta pogovor seveda začela pri aktualnem dogajanju. <p>Ernest Kobolt si dejavno zapolni prav vsak dan</p><p><p>Gospoda Ernesta Kobolta že vse življenje spremljata ljubezen in pozornost do slovenskega jezika - zakaj, boste izvedeli v tokratni oddaji. Z bivanjem v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu je zadovoljen, pogovor pa se seveda začne pri aktualnem dogajanju.</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p></p> 174811553 RTVSLO – Prvi 754 clean Gospoda Ernesta Kobolta že vse življenje spremljata ljubezen in pozornost do slovenskega jezika - zakaj, boste izvedeli v tokrani oddaji. Z bivanjem v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu je zadovoljen, z Lucijo Fatur pa sta pogovor seveda začela pri aktualnem dogajanju. <p>Ernest Kobolt si dejavno zapolni prav vsak dan</p><p><p>Gospoda Ernesta Kobolta že vse življenje spremljata ljubezen in pozornost do slovenskega jezika - zakaj, boste izvedeli v tokratni oddaji. Z bivanjem v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu je zadovoljen, pogovor pa se seveda začne pri aktualnem dogajanju.</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p></p> Thu, 07 Oct 2021 08:42:34 +0000 "Tudi v starosti lahko bogato živimo." "Leto in pol, kot ga ne pomnijo, leto in pol težke preizkušnje", pravijo v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, ko jih je obiskala Lucija Fatur. "Prilagajali smo se iz obdobja v obdobje, spoznavali in se učili", pripovedujeta socialna delavka Sandra Pavše in fizioterapevtka Vesna Gologranc. <p>Čas, ko so stopili skupaj zaposleni, stanovalci in svojci</p><p><p>"Leto in pol, kot ga ne pomnijo, leto in pol težke preizkušnje", pravijo v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, ko jih je obiskala Lucija Fatur. "Prilagajali smo se iz obdobja v obdobje, spoznavali in se učili", pripovedujeta socialna delavka Sandra Pavše in fizioterapevtka Vesna Gologranc.</p> <p>&nbsp;</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p></p> 174809623 RTVSLO – Prvi 679 clean "Leto in pol, kot ga ne pomnijo, leto in pol težke preizkušnje", pravijo v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, ko jih je obiskala Lucija Fatur. "Prilagajali smo se iz obdobja v obdobje, spoznavali in se učili", pripovedujeta socialna delavka Sandra Pavše in fizioterapevtka Vesna Gologranc. <p>Čas, ko so stopili skupaj zaposleni, stanovalci in svojci</p><p><p>"Leto in pol, kot ga ne pomnijo, leto in pol težke preizkušnje", pravijo v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, ko jih je obiskala Lucija Fatur. "Prilagajali smo se iz obdobja v obdobje, spoznavali in se učili", pripovedujeta socialna delavka Sandra Pavše in fizioterapevtka Vesna Gologranc.</p> <p>&nbsp;</p> <p><em><strong>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament</strong></em></p></p> Thu, 30 Sep 2021 08:20:00 +0000 "Telovadili smo prek interne televizije." Preteklo leto, čas epidemije, je močno zaznamovalo tudi delovanje študijskih programov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Nekateri programi so se znašli na daljavo, pri nekaterih tega ni bilo moč izvesti. A kljub temu z optimizmom vabijo v novo študijsko leto in tudi k novim programom. Goste z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je v studio povabila Lucija Fatur. <p>Obiskovanje UTŽO lahko pomeni tudi lažji prehod v upokojitev</p><p><p>Preteklo leto, čas epidemije, je močno zaznamovalo tudi delovanje študijskih programov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Nekateri programi so se znašli na daljavo, pri nekaterih tega ni bilo možno izvesti. A kljub temu z optimizmom vabijo v novo študijsko leto in tudi k novim programom.</p></p> 174807662 RTVSLO – Prvi 1289 clean Preteklo leto, čas epidemije, je močno zaznamovalo tudi delovanje študijskih programov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Nekateri programi so se znašli na daljavo, pri nekaterih tega ni bilo moč izvesti. A kljub temu z optimizmom vabijo v novo študijsko leto in tudi k novim programom. Goste z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je v studio povabila Lucija Fatur. <p>Obiskovanje UTŽO lahko pomeni tudi lažji prehod v upokojitev</p><p><p>Preteklo leto, čas epidemije, je močno zaznamovalo tudi delovanje študijskih programov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Nekateri programi so se znašli na daljavo, pri nekaterih tega ni bilo možno izvesti. A kljub temu z optimizmom vabijo v novo študijsko leto in tudi k novim programom.</p></p> Thu, 23 Sep 2021 08:20:00 +0000 Novo študijsko leto na Univerzi za tretje življenjsko obdobje V terenskem studiu Prvega na Mednarodnem obrtnem sejmu se nam bo pridružil Miroslav Bahčič, eden redkih, ki se lahko pohvali, da je njegov poklic zlata vreden, in to dobesedno. Kot mladenič se je učil pri najboljših celjskih zlatarjih, se nato zaposlil v Zlatarni Celje in postal inštruktor. Bodoče zlatarje je poučeval najprej v zlatarni, pozneje pa na Srednji tehnični šoli Celje. Danes je upokojeni zlatarski mojster pomemben zbiratelj in raziskovalec zlatarske dejavnosti v Celju, tudi demonstrator v zlatarski delavnici Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje.<p>Miroslav Bahčič, zlatarski mojster v pokoju</p><p><p>V terenskem studiu Prvega na Mednarodnem obrtnem sejmu se nam bo pridružil Miroslav Bahčič, eden redkih, ki se lahko pohvali, da je njegov poklic zlata vreden, in to dobesedno. Kot mladenič se je učil pri najboljših celjskih zlatarjih, se nato zaposlil v Zlatarni Celje in postal inštruktor. Bodoče zlatarje je poučeval najprej v Zlatarni, pozneje pa na Srednji tehnični šoli Celje. Danes je upokojeni zlatarski mojster pomemben zbiratelj in raziskovalec zlatarske dejavnosti v Celju, tudi demonstrator v zlatarski delavnici Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje.</p></p> 174805806 RTVSLO – Prvi 1486 clean V terenskem studiu Prvega na Mednarodnem obrtnem sejmu se nam bo pridružil Miroslav Bahčič, eden redkih, ki se lahko pohvali, da je njegov poklic zlata vreden, in to dobesedno. Kot mladenič se je učil pri najboljših celjskih zlatarjih, se nato zaposlil v Zlatarni Celje in postal inštruktor. Bodoče zlatarje je poučeval najprej v zlatarni, pozneje pa na Srednji tehnični šoli Celje. Danes je upokojeni zlatarski mojster pomemben zbiratelj in raziskovalec zlatarske dejavnosti v Celju, tudi demonstrator v zlatarski delavnici Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje.<p>Miroslav Bahčič, zlatarski mojster v pokoju</p><p><p>V terenskem studiu Prvega na Mednarodnem obrtnem sejmu se nam bo pridružil Miroslav Bahčič, eden redkih, ki se lahko pohvali, da je njegov poklic zlata vreden, in to dobesedno. Kot mladenič se je učil pri najboljših celjskih zlatarjih, se nato zaposlil v Zlatarni Celje in postal inštruktor. Bodoče zlatarje je poučeval najprej v Zlatarni, pozneje pa na Srednji tehnični šoli Celje. Danes je upokojeni zlatarski mojster pomemben zbiratelj in raziskovalec zlatarske dejavnosti v Celju, tudi demonstrator v zlatarski delavnici Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje.</p></p> Thu, 16 Sep 2021 08:54:46 +0000 "To so bili čisto zares zlati časi!" "Staranje mi daje svobodo, da govorim resnico na glas, tisto svobodo, da sem to, kar sem," je v knjigi Moja zgodba – Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi zapisal dramski igralec Evgen Car. Nastopal je v mariborski Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem, gostoval je v drugih gledališčih in nastopal v filmih. Zaslovel je tudi z monodramo v prekmurščini Poredušov Janoš. Nedavno pa je kot pripovedovalec sodeloval v novi radijski igri, kriminalki Bratonski pil, ki smo jo premierno predvajali na Prvem programu 17. avgusta ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.<p>Dramski igralec Evgen Car se spominja svojih igralskih začetkov in monodrame Poredušov Janoš </p><p><p>"Staranje mi daje svobodo, da govorim resnico naglas, tisto svobodo, da sem to, kar sem," je v knjigi <em><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/05/7-stran-67/">Moja zgodba</a> – Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi</em> zapisal dramski igralec Evgen Car. Nastopal je v mariborski Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem, gostoval je v drugih gledališčih in nastopal v filmih. Zaslovel je tudi z monodramo v prekmurščini Poredušov Janoš. Nedavno pa je kot pripovedovalec sodeloval v novi radijski igri, kriminalki <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/08/radijska-igra-103/">Bratonski pil.</a></p></p> 174803987 RTVSLO – Prvi 1641 clean "Staranje mi daje svobodo, da govorim resnico na glas, tisto svobodo, da sem to, kar sem," je v knjigi Moja zgodba – Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi zapisal dramski igralec Evgen Car. Nastopal je v mariborski Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem, gostoval je v drugih gledališčih in nastopal v filmih. Zaslovel je tudi z monodramo v prekmurščini Poredušov Janoš. Nedavno pa je kot pripovedovalec sodeloval v novi radijski igri, kriminalki Bratonski pil, ki smo jo premierno predvajali na Prvem programu 17. avgusta ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.<p>Dramski igralec Evgen Car se spominja svojih igralskih začetkov in monodrame Poredušov Janoš </p><p><p>"Staranje mi daje svobodo, da govorim resnico naglas, tisto svobodo, da sem to, kar sem," je v knjigi <em><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/05/7-stran-67/">Moja zgodba</a> – Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi</em> zapisal dramski igralec Evgen Car. Nastopal je v mariborski Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem, gostoval je v drugih gledališčih in nastopal v filmih. Zaslovel je tudi z monodramo v prekmurščini Poredušov Janoš. Nedavno pa je kot pripovedovalec sodeloval v novi radijski igri, kriminalki <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/08/radijska-igra-103/">Bratonski pil.</a></p></p> Thu, 09 Sep 2021 08:57:21 +0000 Evgen Car Nekdanja osnovnošolska učiteljica 4. razreda s Ptuja Erika Šafránko je imela otroke/učence neizmerno rada. Enako kot svoj poklic. Težave v razredu je reševala sproti, zlepa, s pogovorom. Vse do upokojitve je na OŠ Ljudski vrt na Ptuju vodila tudi tabornike, med katere je bila vključena kar polovica od več kot 700 učencev na šoli. Po njenih stopinjah je zakorakala tudi hči, ki enako kot Erika, poučuje razredni pouk. Aktivna upokojenka planinari, bere, vrtnari in tarokira. Večino septembra bo preživela ob morju. Ob začetku šolskega leta se je o svojem poklicu nekoč in danes ter o svojih šolskih izkušnjah pogovarjala z našo novinarko iz spodnjega Podravja Gabrijelo Milošič. <p>Erika Šafranko se je že kot otrok rada vživela v vlogo učiteljice</p><p><p>Nekdanja osnovnošolska učiteljica 4. razreda s Ptuja Erika Šafranko je imela otroke/učence neizmerno rada. Enako kot svoj poklic. Težave v razredu je reševala sproti, zlepa, s pogovorom. Vse do upokojitve je na OŠ Ljudski vrt na Ptuju vodila tudi tabornike, med katere je bila vključena kar polovica od več kot 700 učencev na šoli. Po njenih stopinjah je zakorakala tudi hči, ki enako kot Erika, poučuje razredni pouk. Aktivna upokojenka planinari, bere, vrtnari in tarokira. Večino septembra bo preživela ob morju.</p></p> 174802216 RTVSLO – Prvi 1324 clean Nekdanja osnovnošolska učiteljica 4. razreda s Ptuja Erika Šafránko je imela otroke/učence neizmerno rada. Enako kot svoj poklic. Težave v razredu je reševala sproti, zlepa, s pogovorom. Vse do upokojitve je na OŠ Ljudski vrt na Ptuju vodila tudi tabornike, med katere je bila vključena kar polovica od več kot 700 učencev na šoli. Po njenih stopinjah je zakorakala tudi hči, ki enako kot Erika, poučuje razredni pouk. Aktivna upokojenka planinari, bere, vrtnari in tarokira. Večino septembra bo preživela ob morju. Ob začetku šolskega leta se je o svojem poklicu nekoč in danes ter o svojih šolskih izkušnjah pogovarjala z našo novinarko iz spodnjega Podravja Gabrijelo Milošič. <p>Erika Šafranko se je že kot otrok rada vživela v vlogo učiteljice</p><p><p>Nekdanja osnovnošolska učiteljica 4. razreda s Ptuja Erika Šafranko je imela otroke/učence neizmerno rada. Enako kot svoj poklic. Težave v razredu je reševala sproti, zlepa, s pogovorom. Vse do upokojitve je na OŠ Ljudski vrt na Ptuju vodila tudi tabornike, med katere je bila vključena kar polovica od več kot 700 učencev na šoli. Po njenih stopinjah je zakorakala tudi hči, ki enako kot Erika, poučuje razredni pouk. Aktivna upokojenka planinari, bere, vrtnari in tarokira. Večino septembra bo preživela ob morju.</p></p> Thu, 02 Sep 2021 08:52:04 +0000 "Težave v razredu je treba reševati sproti." Poletje se bliža koncu in čas je, da obudimo spomin na pretekle dni, da se spomnimo tistih dogodkov, ki so nam polepšali to poletje, da pomislimo na vse, kar nam prinaša jesen in kako si jo bomo popestrili. To oddajo oblikujete vi, drage poslušalke in poslušalci, naša telefonska številka je 01 475 22 22.<p>Pokličite nas na 01 475 22 22</p><p><p>Poletje se bliža koncu in čas je, da obudimo spomin na minule dni, da se spomnimo tistih dogodkov, ki so nam polepšali to poletje, da pomislimo na vse, kar nam prinaša jesen in kako si jo bomo popestrili. Tokratno oddajo oblikujete vi, drage poslušalke in poslušalci.</p></p> 174800492 RTVSLO – Prvi 1427 clean Poletje se bliža koncu in čas je, da obudimo spomin na pretekle dni, da se spomnimo tistih dogodkov, ki so nam polepšali to poletje, da pomislimo na vse, kar nam prinaša jesen in kako si jo bomo popestrili. To oddajo oblikujete vi, drage poslušalke in poslušalci, naša telefonska številka je 01 475 22 22.<p>Pokličite nas na 01 475 22 22</p><p><p>Poletje se bliža koncu in čas je, da obudimo spomin na minule dni, da se spomnimo tistih dogodkov, ki so nam polepšali to poletje, da pomislimo na vse, kar nam prinaša jesen in kako si jo bomo popestrili. Tokratno oddajo oblikujete vi, drage poslušalke in poslušalci.</p></p> Thu, 26 Aug 2021 08:53:47 +0000 Pogovor s poslušalkami in poslušalci Tako kot bomo danes ponovno slišali zgodbo, ki smo jo sicer objavili po valentinovem, sta se tudi Marija In Konrad Grum ponovno našla po 60-ih letih in jima je letošnje leto prineslo tretjo obletnico poroke. Navdihujoča zgodba govori o letih, ki hitro minejo in o letih življenja, ki nikoli niso ovira za ljubezen. Marijo in Konrada Gruma je v Domžalah obiskala Nadia Petauer. <p>Marija in Konrad Grum poročena po 60-ih letih</p><p><p>Tako, kot bomo danes ponovno slišali zgodbo, ki smo jo sicer objavili po Valentinovem, sta se tudi Marija In Konrad Grum ponovno našla po 60-ih letih in jima je letošnje leto prineslo tretjo obletnico poroke. Da leta niso prav nobena ovira, bomo slišali v tokratni oddaji.</p></p> 174799043 RTVSLO – Prvi 1169 clean Tako kot bomo danes ponovno slišali zgodbo, ki smo jo sicer objavili po valentinovem, sta se tudi Marija In Konrad Grum ponovno našla po 60-ih letih in jima je letošnje leto prineslo tretjo obletnico poroke. Navdihujoča zgodba govori o letih, ki hitro minejo in o letih življenja, ki nikoli niso ovira za ljubezen. Marijo in Konrada Gruma je v Domžalah obiskala Nadia Petauer. <p>Marija in Konrad Grum poročena po 60-ih letih</p><p><p>Tako, kot bomo danes ponovno slišali zgodbo, ki smo jo sicer objavili po Valentinovem, sta se tudi Marija In Konrad Grum ponovno našla po 60-ih letih in jima je letošnje leto prineslo tretjo obletnico poroke. Da leta niso prav nobena ovira, bomo slišali v tokratni oddaji.</p></p> Thu, 19 Aug 2021 08:49:29 +0000 Za ljubezen ni nikoli prepozno Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. Poslušali bomo ponovitev oddaje, Lučko Šićarov je v studio povabila Lucija Fatur.<p>Lučka Šićarov, oblikovalka keramike (ponovitev)</p><p><p>Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad.</p></p> 174797659 RTVSLO – Prvi 1296 clean Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. Poslušali bomo ponovitev oddaje, Lučko Šićarov je v studio povabila Lucija Fatur.<p>Lučka Šićarov, oblikovalka keramike (ponovitev)</p><p><p>Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad.</p></p> Thu, 12 Aug 2021 08:51:36 +0000 "S keramiko ustvarjam zgodbe" Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. No, danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru, katerega ponovitev bomo poslušali v naslednjih minutah, razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti. <p>Andrej Lešnjak – gasilec za vse življenje (ponovitev)</p><p><p>Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. No, danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," pripoveduje, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174796111 RTVSLO – Prvi 1267 clean Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. No, danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru, katerega ponovitev bomo poslušali v naslednjih minutah, razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti. <p>Andrej Lešnjak – gasilec za vse življenje (ponovitev)</p><p><p>Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. No, danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," pripoveduje, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 05 Aug 2021 08:51:07 +0000 "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš!" Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost in za delo službenih in reševalnih psov, za agiliti in ubogljivost, gospod Zidar ima zares veliko izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno, ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. V pogovoru z Lucijo Fatur, poslušali boste ponovitev oddaje, sta zato odstrla le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo. Poleg tega Kinološka zveza Slovenije letos praznuje sto let. <p>Miroslav Zidar, kinološki sodnik: "Kinološka zveza Slovenije letos praznuje 100 let." (ponovitev)</p><p><p>Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost in za delo službenih in reševalnih psov, za agility in ubogljivost - gospod Zidar ima zares ogromno izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno - ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. V pogovoru boste slišali  le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo. Poleg tega Kinološka zveza Slovenije letos obeležuje 100 let.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174794362 RTVSLO – Prvi 1763 clean Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost in za delo službenih in reševalnih psov, za agiliti in ubogljivost, gospod Zidar ima zares veliko izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno, ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. V pogovoru z Lucijo Fatur, poslušali boste ponovitev oddaje, sta zato odstrla le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo. Poleg tega Kinološka zveza Slovenije letos praznuje sto let. <p>Miroslav Zidar, kinološki sodnik: "Kinološka zveza Slovenije letos praznuje 100 let." (ponovitev)</p><p><p>Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost in za delo službenih in reševalnih psov, za agility in ubogljivost - gospod Zidar ima zares ogromno izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno - ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. V pogovoru boste slišali  le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo. Poleg tega Kinološka zveza Slovenije letos obeležuje 100 let.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 29 Jul 2021 08:59:23 +0000 "Psi so že vse življenje moji sopotniki." V dneh, ko po Sloveniji taborniki preživljajo letošnje tabore, se veselijo dogodivščin in izletov, čuvajo svojo zastavo in srečujejo tudi gozdne živali, bomo poslušali ponovitev pogovora z Ivom Štajdoharjem, ki je taborništvu posvetil svoje življenje. Lucija Fatur se je pogovarjala z njim v času, ko so 22. aprila praznovali dan Zemlje in dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnje leto še posebej pomembno, saj zaznamujejo kar 70 let svoje organizacije. Ko se je Ivo Štajdohar organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju. <p>Ivo Štajdohar je tabornik že od leta 1963 (ponovitev)</p><p><p>V dneh, ko po Sloveniji taborniki preživljajo letošnje tabore, se veselijo dogodivščin in izletov, čuvajo svojo zastavo in srečujejo tudi gozdne živali, objavljamo ponovitev pogovora z Ivom Štajdoharjem, ki je taborništvu posvetil svoje življenje. 22. aprila so taborniki praznovali Dan Zemlje in Dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnje leto še posebej pomembno, saj obeležujejo kar 70 let svoje organizacije. Ko se je Ivo Štajdohar organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174792720 RTVSLO – Prvi 1670 clean V dneh, ko po Sloveniji taborniki preživljajo letošnje tabore, se veselijo dogodivščin in izletov, čuvajo svojo zastavo in srečujejo tudi gozdne živali, bomo poslušali ponovitev pogovora z Ivom Štajdoharjem, ki je taborništvu posvetil svoje življenje. Lucija Fatur se je pogovarjala z njim v času, ko so 22. aprila praznovali dan Zemlje in dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnje leto še posebej pomembno, saj zaznamujejo kar 70 let svoje organizacije. Ko se je Ivo Štajdohar organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju. <p>Ivo Štajdohar je tabornik že od leta 1963 (ponovitev)</p><p><p>V dneh, ko po Sloveniji taborniki preživljajo letošnje tabore, se veselijo dogodivščin in izletov, čuvajo svojo zastavo in srečujejo tudi gozdne živali, objavljamo ponovitev pogovora z Ivom Štajdoharjem, ki je taborništvu posvetil svoje življenje. 22. aprila so taborniki praznovali Dan Zemlje in Dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnje leto še posebej pomembno, saj obeležujejo kar 70 let svoje organizacije. Ko se je Ivo Štajdohar organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 22 Jul 2021 08:57:50 +0000 "Taborništvo je način življenja." Po poklicu industrijska šivilja je bila gospa Marija Klešnik kar nekako izgubljena, ko je odšla v pokoj. Rada ima rože, rada se je ukvarjala z otroki. Za dom starejših se je prijavila že prej, potem pa je naneslo, da jo je v selitev nekako prisililo zdravje. Obiskali smo jo v Domu starejših občanov Fužine kmalu po tem, ko je bil za njimi Maraton Franja na sobnih kolesih. <p>Gospa Marija Klešnik pravi, da je Covid-19 življenje v Domu postavil na glavo</p><p><p>Po poklicu industrijska šivilja je bila gospa Marija Klešnik kar nekako izgubljena, ko je odšla v pokoj. Rada ima rože, rada se je ukvarjala z otroki. Za dom starejših se je prijavila že prej, potem pa je naneslo, da jo je v selitev nekako prisililo zdravje. Obiskali smo jo v Domu starejših občanov Fužine kmalu potem, ko je bil za njimi Maraton Franja na sobnih kolesih.</p></p> 174791190 RTVSLO – Prvi 526 clean Po poklicu industrijska šivilja je bila gospa Marija Klešnik kar nekako izgubljena, ko je odšla v pokoj. Rada ima rože, rada se je ukvarjala z otroki. Za dom starejših se je prijavila že prej, potem pa je naneslo, da jo je v selitev nekako prisililo zdravje. Obiskali smo jo v Domu starejših občanov Fužine kmalu po tem, ko je bil za njimi Maraton Franja na sobnih kolesih. <p>Gospa Marija Klešnik pravi, da je Covid-19 življenje v Domu postavil na glavo</p><p><p>Po poklicu industrijska šivilja je bila gospa Marija Klešnik kar nekako izgubljena, ko je odšla v pokoj. Rada ima rože, rada se je ukvarjala z otroki. Za dom starejših se je prijavila že prej, potem pa je naneslo, da jo je v selitev nekako prisililo zdravje. Obiskali smo jo v Domu starejših občanov Fužine kmalu potem, ko je bil za njimi Maraton Franja na sobnih kolesih.</p></p> Thu, 15 Jul 2021 08:38:46 +0000 "Ko sem se upokojila, se mi je zdelo, da mi zmanjkuje tal pod nogami" Gospa Lidija Livek je pred letom in pol prišla v Dom starejših občanov Fužine v Ljubljani in pravi, da se počuti kot doma. Všeč ji je, da ima družbo, kadar si jo zaželi, lahko pa se umakne, če bi bila raje sama. Zadnji meseci so bili res naporni, o času, ki smo ga preživeli, pa veliko razmišlja. Prav o tem sta začeli pogovor tudi z Lucijo Fatur.<p>Gospa Lidija Livek je rada opravljala delo pravnice, kljub temu pa je šla v pokoj z veseljem</p><p><p>Gospa Lidija Livek je pred letom in pol prišla v Dom starejših občanov Fužine v Ljubljani in pravi, da se počuti kot doma. Všeč ji je, da ima družbo, kadar si jo zaželi, lahko pa se umakne, če bi bila raje sama. Zadnji meseci so bili res naporni, o času, ki smo ga preživeli, pa veliko razmišlja. Prav o tem sta začeli pogovor tudi z Lucijo Fatur.</p></p> 174789490 RTVSLO – Prvi 747 clean Gospa Lidija Livek je pred letom in pol prišla v Dom starejših občanov Fužine v Ljubljani in pravi, da se počuti kot doma. Všeč ji je, da ima družbo, kadar si jo zaželi, lahko pa se umakne, če bi bila raje sama. Zadnji meseci so bili res naporni, o času, ki smo ga preživeli, pa veliko razmišlja. Prav o tem sta začeli pogovor tudi z Lucijo Fatur.<p>Gospa Lidija Livek je rada opravljala delo pravnice, kljub temu pa je šla v pokoj z veseljem</p><p><p>Gospa Lidija Livek je pred letom in pol prišla v Dom starejših občanov Fužine v Ljubljani in pravi, da se počuti kot doma. Všeč ji je, da ima družbo, kadar si jo zaželi, lahko pa se umakne, če bi bila raje sama. Zadnji meseci so bili res naporni, o času, ki smo ga preživeli, pa veliko razmišlja. Prav o tem sta začeli pogovor tudi z Lucijo Fatur.</p></p> Thu, 08 Jul 2021 08:42:27 +0000 »Šele v pokoju je moj čas res - moj čas.« O marsičem se da pogovarjati z gospo Zoro Bertoncelj, ki se je ustalila v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani, kjer, kot pravi, se počuti izredno prijetno. Življenje v domovih je bilo zadnje leto na hudi preizkušnji, zato je gospa Zora še toliko bolj vesela, da se vse skupaj nekako vrača, za zdaj, v stare tirnice. V tem Domu v Fužinah ob Maratonu Franja priredijo prav poseben Seniorski maraton Franja, kjer stanovalci Doma nabirajo kilometre na sobnih kolesih. Gospe Zori Bertoncelj se kot zagrizeni športnici ta dogodek zdi še posebej zabaven. Z Lucijo Fatur sta začeli pogovor o tem, kaj je gospa počela v življenju. <p>Gospa Zora Bertoncelj je že od nekdaj navdušena rekreativka</p><p><p>O marsičem se da pogovarjati z gospo Zoro Bertoncelj, ki se je ustalila v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani, kjer, kot pravi, se počuti izredno prijetno. Življenje v domovih je bilo zadnje leto sicer na hudi preizkušnji, zato je gospa Zora še toliko bolj vesela, da se vse skupaj nekako vrača, za zdaj, v stare tirnice. V tem Domu v Fužinah ob Maratonu Franja priredijo prav poseben Seniorski maraton Franja, kjer stanovalci Doma nabirajo kilometre na sobnih kolesih. Gospe Zori Bertoncelj se kot zagrizeni športnici ta dogodek zdi še posebej zabaven. Na začetku pogovora pa je razložila, kaj je počela v življenju.</p></p> 174787764 RTVSLO – Prvi 961 clean O marsičem se da pogovarjati z gospo Zoro Bertoncelj, ki se je ustalila v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani, kjer, kot pravi, se počuti izredno prijetno. Življenje v domovih je bilo zadnje leto na hudi preizkušnji, zato je gospa Zora še toliko bolj vesela, da se vse skupaj nekako vrača, za zdaj, v stare tirnice. V tem Domu v Fužinah ob Maratonu Franja priredijo prav poseben Seniorski maraton Franja, kjer stanovalci Doma nabirajo kilometre na sobnih kolesih. Gospe Zori Bertoncelj se kot zagrizeni športnici ta dogodek zdi še posebej zabaven. Z Lucijo Fatur sta začeli pogovor o tem, kaj je gospa počela v življenju. <p>Gospa Zora Bertoncelj je že od nekdaj navdušena rekreativka</p><p><p>O marsičem se da pogovarjati z gospo Zoro Bertoncelj, ki se je ustalila v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani, kjer, kot pravi, se počuti izredno prijetno. Življenje v domovih je bilo zadnje leto sicer na hudi preizkušnji, zato je gospa Zora še toliko bolj vesela, da se vse skupaj nekako vrača, za zdaj, v stare tirnice. V tem Domu v Fužinah ob Maratonu Franja priredijo prav poseben Seniorski maraton Franja, kjer stanovalci Doma nabirajo kilometre na sobnih kolesih. Gospe Zori Bertoncelj se kot zagrizeni športnici ta dogodek zdi še posebej zabaven. Na začetku pogovora pa je razložila, kaj je počela v življenju.</p></p> Thu, 01 Jul 2021 08:46:01 +0000 "V tistih letih smo vsi telovadili." Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. Danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti. <p>Andrej Lešnjak - gasilec za vse življenje</p><p><p>Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. No, danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174786125 RTVSLO – Prvi 1252 clean Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. Danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti. <p>Andrej Lešnjak - gasilec za vse življenje</p><p><p>Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. No, danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 24 Jun 2021 08:50:52 +0000 "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš!" V oddaji Storž gostimo Zvoneta Dolenca iz Prevoj pri Šentvidu pri Lukovici. Gospoda, ki te dni praznuje 70. rojstni dan, dobro poznajo predvsem ljubitelji legendarnih avtomobilov fičo in preostalih starodobnih vozil. Je predsednik Fičo kluba Slovenije, v njegovi garaži pa poleg več fičkov najdete tudi druge štiri- in dvokolesne lepotce častitljive starosti. <p>Zvone Dolenc, ljubitelj starodobnikov</p><p><p>Prav ob njegovem 70. rojstnem dnevu v oddaji Storž gostimo Zvoneta Dolenca iz Prevoj pri Šentvidu pri Lukovici, ki ga dobro poznajo predvsem ljubitelji legendarnih avtomobilov fičo in ostalih starodobnih vozil. Je predsednik Fičo kluba Slovenije, v njegovi garaži pa poleg več fičkov najdete tudi druge štiri- in dvokolesne lepotce častitljive starosti.</p></p> 174784248 RTVSLO – Prvi 1198 clean V oddaji Storž gostimo Zvoneta Dolenca iz Prevoj pri Šentvidu pri Lukovici. Gospoda, ki te dni praznuje 70. rojstni dan, dobro poznajo predvsem ljubitelji legendarnih avtomobilov fičo in preostalih starodobnih vozil. Je predsednik Fičo kluba Slovenije, v njegovi garaži pa poleg več fičkov najdete tudi druge štiri- in dvokolesne lepotce častitljive starosti. <p>Zvone Dolenc, ljubitelj starodobnikov</p><p><p>Prav ob njegovem 70. rojstnem dnevu v oddaji Storž gostimo Zvoneta Dolenca iz Prevoj pri Šentvidu pri Lukovici, ki ga dobro poznajo predvsem ljubitelji legendarnih avtomobilov fičo in ostalih starodobnih vozil. Je predsednik Fičo kluba Slovenije, v njegovi garaži pa poleg več fičkov najdete tudi druge štiri- in dvokolesne lepotce častitljive starosti.</p></p> Thu, 17 Jun 2021 08:49:58 +0000 "Fičko te ne pusti na cesti!" Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. V studio jo je povabila Lucija Fatur.<p>Lučka Šićarov, oblikovalka keramike</p><p><p>Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad.</p> <blockquote><p>Vodim tudi skupino na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Žal se keramike ne da oblikovati na daljavo. V tem času sem se s keramiko ukvarjala na drugačen način, nekako smo se znašli. Veste, včasih pride kdo v skupino in reče "Nimam ročnih spretnosti," potem pa ostane osem let.</p></blockquote></p> 174782391 RTVSLO – Prvi 1280 clean Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. V studio jo je povabila Lucija Fatur.<p>Lučka Šićarov, oblikovalka keramike</p><p><p>Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad.</p> <blockquote><p>Vodim tudi skupino na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Žal se keramike ne da oblikovati na daljavo. V tem času sem se s keramiko ukvarjala na drugačen način, nekako smo se znašli. Veste, včasih pride kdo v skupino in reče "Nimam ročnih spretnosti," potem pa ostane osem let.</p></blockquote></p> Thu, 10 Jun 2021 08:51:20 +0000 "Oblikovanje keramike me bogati." Verjetno se bo marsikateri od naših poslušalcev in poslušalk spomnil našega tokratnega sogovornika - dolgoletnega kolega Jožeta Skoka. Nekateri ga poznajo tudi kot šahista, morda pa niste vedeli, da je tudi glasbenik. Lotil se je tudi pisanja in konec lanskega leta je izšla njegova monografija Zabavni ansambli na Domžalskem. O vsem, kar ga razveseljuje, se bo pogovarjal z Lucijo Fatur. <p>Jože Skok, naš dolgoletni radijski sodelavec</p><p><p>Verjetno se bo marsikateri od naših poslušalcev in poslušalk spomnil našega tokratnega sogovornika - dolgoletnega kolega Jožeta Skoka. Nekateri ga poznajo tudi kot šahista, morda pa niste vedeli, da je tudi glasbenik. Lotil se je tudi pisanja in konec lanskega leta je izšla njegova monografija Zabavni ansambli na Domžalskem.</p></p> 174780460 RTVSLO – Prvi 1405 clean Verjetno se bo marsikateri od naših poslušalcev in poslušalk spomnil našega tokratnega sogovornika - dolgoletnega kolega Jožeta Skoka. Nekateri ga poznajo tudi kot šahista, morda pa niste vedeli, da je tudi glasbenik. Lotil se je tudi pisanja in konec lanskega leta je izšla njegova monografija Zabavni ansambli na Domžalskem. O vsem, kar ga razveseljuje, se bo pogovarjal z Lucijo Fatur. <p>Jože Skok, naš dolgoletni radijski sodelavec</p><p><p>Verjetno se bo marsikateri od naših poslušalcev in poslušalk spomnil našega tokratnega sogovornika - dolgoletnega kolega Jožeta Skoka. Nekateri ga poznajo tudi kot šahista, morda pa niste vedeli, da je tudi glasbenik. Lotil se je tudi pisanja in konec lanskega leta je izšla njegova monografija Zabavni ansambli na Domžalskem.</p></p> Thu, 03 Jun 2021 08:53:25 +0000 "Razveseljujejo me različne stvari." Kako se je Dolenjka znašla na Gorenjskem, bomo izvedeli v pogovoru s tokratno sogovornico, gospo Jano Toporiš. Dom je našla v Bistrici pri Tržiču, leta po upokojitvi pa si zapolnjuje z najrazličnejšimi dejavnostmi v okviru Društva diabetikov Tržič in skupine, ki deluje znotraj društva, Bistriške gavtrože. Tako ji je udejstvovanje v društvu prineslo predvsem prijetne izzive. Jano Toporiš je obiskala Lucija Fatur. <p>Jana Toporiš, nova predsednica Društva diabetikov Tržič</p><p><p>Kako se je Dolenjka znašla na Gorenjskem, bomo izvedeli v  pogovoru s tokratno sogovornico, gospo Jano Toporiš. Dom je našla v Bistrici pri Tržiču, leta po upokojitvi pa si zapolnjuje z najrazličnejšimi dejavnostmi v okviru Društva diabetikov Tržič in skupine, ki deluje znotraj društva, Bistriške gavtrože. Tako ji je udejstvovanje v društvu prineslo predvsem prijetne izzive.</p></p> 174778775 RTVSLO – Prvi 985 clean Kako se je Dolenjka znašla na Gorenjskem, bomo izvedeli v pogovoru s tokratno sogovornico, gospo Jano Toporiš. Dom je našla v Bistrici pri Tržiču, leta po upokojitvi pa si zapolnjuje z najrazličnejšimi dejavnostmi v okviru Društva diabetikov Tržič in skupine, ki deluje znotraj društva, Bistriške gavtrože. Tako ji je udejstvovanje v društvu prineslo predvsem prijetne izzive. Jano Toporiš je obiskala Lucija Fatur. <p>Jana Toporiš, nova predsednica Društva diabetikov Tržič</p><p><p>Kako se je Dolenjka znašla na Gorenjskem, bomo izvedeli v  pogovoru s tokratno sogovornico, gospo Jano Toporiš. Dom je našla v Bistrici pri Tržiču, leta po upokojitvi pa si zapolnjuje z najrazličnejšimi dejavnostmi v okviru Društva diabetikov Tržič in skupine, ki deluje znotraj društva, Bistriške gavtrože. Tako ji je udejstvovanje v društvu prineslo predvsem prijetne izzive.</p></p> Thu, 27 May 2021 08:46:25 +0000 "Razveseljujejo nas darilca za prezgodaj rojene otročke." Našemu tokratnemu sogovorniku Alojziju Ogrizku je življenje prineslo na pot najrazličnejše preizkušnje. Ker pa verjame, da se vsaka stvar zgodi z namenom, se je z vsako pogumno spoprijel in jo vzel kot izkušnjo. Danes živi v Logatcu z ženo, ki je zbolela za demenco, a prav vsak dan gospod Alojzij, ki ga sicer kličejo Slavko, poskrbi, da jima posije sonce. Upokojenemu učitelju frizerstva je bil poklic tako rekoč položen v zibel. Obiskala ga je Lucija Fatur. <p>Alojzij Ogrizek, upokojeni učitelj frizerstva, še vedno spremlja trende v frizerstvu</p><p><p>Našemu tokratnemu sogovorniku Alojziju Ogrizku je življenje prineslo na pot najrazličnejše preizkušnje. Ker pa verjame, da se vsaka stvar zgodi z namenom, se je z vsako pogumno spoprijel in jo vzel kot izkušnjo. Danes živi v Logatcu z ženo, ki je zbolela za demenco, a prav vsak dan gospod Alojzij, ki ga sicer kličejo Slavko, poskrbi, da jima posije sonce. Upokojenemu učitelju frizerstva je bil poklic takorekoč položen v zibel.</p></p> 174777009 RTVSLO – Prvi 1164 clean Našemu tokratnemu sogovorniku Alojziju Ogrizku je življenje prineslo na pot najrazličnejše preizkušnje. Ker pa verjame, da se vsaka stvar zgodi z namenom, se je z vsako pogumno spoprijel in jo vzel kot izkušnjo. Danes živi v Logatcu z ženo, ki je zbolela za demenco, a prav vsak dan gospod Alojzij, ki ga sicer kličejo Slavko, poskrbi, da jima posije sonce. Upokojenemu učitelju frizerstva je bil poklic tako rekoč položen v zibel. Obiskala ga je Lucija Fatur. <p>Alojzij Ogrizek, upokojeni učitelj frizerstva, še vedno spremlja trende v frizerstvu</p><p><p>Našemu tokratnemu sogovorniku Alojziju Ogrizku je življenje prineslo na pot najrazličnejše preizkušnje. Ker pa verjame, da se vsaka stvar zgodi z namenom, se je z vsako pogumno spoprijel in jo vzel kot izkušnjo. Danes živi v Logatcu z ženo, ki je zbolela za demenco, a prav vsak dan gospod Alojzij, ki ga sicer kličejo Slavko, poskrbi, da jima posije sonce. Upokojenemu učitelju frizerstva je bil poklic takorekoč položen v zibel.</p></p> Thu, 20 May 2021 08:49:24 +0000 "Glavnik in prsti so šablona za različna rezila." Skupina Spoznajmo svoje mesto in domovino je ena izmed skupin na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta. Tokrat ga predstavljata študentki Judita Bagon in Meta Havliček.<p>Tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje je prilagodila delovanje</p><p><p>Skupina Spoznajmo svoje mesto in domovino je ena od skupin na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta. Tokrat ga predstavljata študentki Judita Bagon in Meta Havliček.</p> </p> 174775283 RTVSLO – Prvi 1462 clean Skupina Spoznajmo svoje mesto in domovino je ena izmed skupin na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta. Tokrat ga predstavljata študentki Judita Bagon in Meta Havliček.<p>Tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje je prilagodila delovanje</p><p><p>Skupina Spoznajmo svoje mesto in domovino je ena od skupin na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta. Tokrat ga predstavljata študentki Judita Bagon in Meta Havliček.</p> </p> Thu, 13 May 2021 08:54:22 +0000 Študij nam bogato zapolnjuje čas Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Moje fotografije so moja občutja </p><p><p>Središče njenega fotografskega sveta je narava, izpolnjujejo jo fotografski potepi, na katerih odkriva vedno nove motive. Andreja Peklaj, mojstrica fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije, se s fotoaparatom v roki potepa že več kot štiri desetletja; ustvarja, kar čuti. Njena stalnica je Cerkniško jezero, navdihuje jo gozd v vseh letnih časih. Minulo zimo je iskala motive v prepletu mraza, vode, ledu in svetlobe v čebru na domačem dvorišču. Poleg fotografiranja je desetletja tudi pela v Akademskem pevskem zboru Toneta Tomšiča, pozneje pa v zboru Lipa zelenela je. Tam so nastala najlepša prijateljstva in se ohranila. Prav ti prijatelji so s pesmijo pogosti spremljevalci njenih razstav. Svoje zanimive, večkrat nagrajene fotografske opuse, je Andreja Peklaj predstavila na več kot 90-ih razstavah.</p></p> 174773559 RTVSLO – Prvi 1535 clean Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Moje fotografije so moja občutja </p><p><p>Središče njenega fotografskega sveta je narava, izpolnjujejo jo fotografski potepi, na katerih odkriva vedno nove motive. Andreja Peklaj, mojstrica fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije, se s fotoaparatom v roki potepa že več kot štiri desetletja; ustvarja, kar čuti. Njena stalnica je Cerkniško jezero, navdihuje jo gozd v vseh letnih časih. Minulo zimo je iskala motive v prepletu mraza, vode, ledu in svetlobe v čebru na domačem dvorišču. Poleg fotografiranja je desetletja tudi pela v Akademskem pevskem zboru Toneta Tomšiča, pozneje pa v zboru Lipa zelenela je. Tam so nastala najlepša prijateljstva in se ohranila. Prav ti prijatelji so s pesmijo pogosti spremljevalci njenih razstav. Svoje zanimive, večkrat nagrajene fotografske opuse, je Andreja Peklaj predstavila na več kot 90-ih razstavah.</p></p> Thu, 06 May 2021 08:55:35 +0000 Storž Marija Antonija Novljan ima 89 let. Uživa na svojem zelenjavnem vrtu, med rožami, čas si preganja tudi s poslušanjem našega radia, vedno pa tudi rada pripoveduje o svojem življenju. Njene misli pogosto odplujejo v čas njenega otroštva in mladosti, ki jo je preživela v njej tako ljubi Beli Krajini. To so bili težki časi. Čas druge svetovne vojne in čas po vojni. Kot 15letno dekle se je kot brigadirka udeležila gradnje železniške proge Šamac Sarajevo. Mladinske brigade so bile po vojni številne. Na različnih koncih razrušene Jugoslavije so opravile zelo dragoceno in dobrodošlo delo, prostovoljno delo pa je bilo za tisti čas nekaj običajnega, pravi.<p>Spomini prikličejo solze in smeh</p><p><p>Marija Antonija Novljan ima 89 let. Uživa na svojem zelenjavnem vrtu, med rožami, čas si preganja tudi s poslušanjem našega radia, vedno pa tudi rada pripoveduje o svojem življenju. Njene misli pogosto odplujejo v čas njenega otroštva in mladosti, ki jo je preživela v njej tako ljubi Beli Krajini. To so bili težki časi. Čas druge svetovne vojne in čas po vojni. Kot 15letno dekle se je kot brigadirka udeležila gradnje železniške proge Šamac Sarajevo. Mladinske brigade so bile po vojni številne. Na različnih koncih razrušene Jugoslavije so opravile zelo dragoceno in dobrodošlo delo, prostovoljno delo pa je bilo za tisti čas nekaj običajnega, pravi.</p></p> 174771975 RTVSLO – Prvi 1245 clean Marija Antonija Novljan ima 89 let. Uživa na svojem zelenjavnem vrtu, med rožami, čas si preganja tudi s poslušanjem našega radia, vedno pa tudi rada pripoveduje o svojem življenju. Njene misli pogosto odplujejo v čas njenega otroštva in mladosti, ki jo je preživela v njej tako ljubi Beli Krajini. To so bili težki časi. Čas druge svetovne vojne in čas po vojni. Kot 15letno dekle se je kot brigadirka udeležila gradnje železniške proge Šamac Sarajevo. Mladinske brigade so bile po vojni številne. Na različnih koncih razrušene Jugoslavije so opravile zelo dragoceno in dobrodošlo delo, prostovoljno delo pa je bilo za tisti čas nekaj običajnega, pravi.<p>Spomini prikličejo solze in smeh</p><p><p>Marija Antonija Novljan ima 89 let. Uživa na svojem zelenjavnem vrtu, med rožami, čas si preganja tudi s poslušanjem našega radia, vedno pa tudi rada pripoveduje o svojem življenju. Njene misli pogosto odplujejo v čas njenega otroštva in mladosti, ki jo je preživela v njej tako ljubi Beli Krajini. To so bili težki časi. Čas druge svetovne vojne in čas po vojni. Kot 15letno dekle se je kot brigadirka udeležila gradnje železniške proge Šamac Sarajevo. Mladinske brigade so bile po vojni številne. Na različnih koncih razrušene Jugoslavije so opravile zelo dragoceno in dobrodošlo delo, prostovoljno delo pa je bilo za tisti čas nekaj običajnega, pravi.</p></p> Thu, 29 Apr 2021 08:50:45 +0000 Marija Antonija Novljan 22. april je Dan Zemlje in tudi Dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnji dan še posebej pomemben, saj obeležujejo kar 70 let svoje organizacije. Ivo Štajdohar je taborništvu posvetil svoje življenje. Ko se je organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.<p>Ivo Štajdohar je tabornik že od leta 1963</p><p><p>22. april je Dan Zemlje in tudi Dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnji dan še posebej pomemben, saj obeležujejo kar 70 let svoje organizacije. Ivo Štajdohar je taborništvu posvetil svoje življenje. Ko se je organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.</p></p> 174770414 RTVSLO – Prvi 1675 clean 22. april je Dan Zemlje in tudi Dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnji dan še posebej pomemben, saj obeležujejo kar 70 let svoje organizacije. Ivo Štajdohar je taborništvu posvetil svoje življenje. Ko se je organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.<p>Ivo Štajdohar je tabornik že od leta 1963</p><p><p>22. april je Dan Zemlje in tudi Dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnji dan še posebej pomemben, saj obeležujejo kar 70 let svoje organizacije. Ivo Štajdohar je taborništvu posvetil svoje življenje. Ko se je organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.</p></p> Thu, 22 Apr 2021 08:57:55 +0000 "Taborništvo je način življenja." Se radi spominjate svoje mladosti, še posebej šolskih dni? Ste v tistih letih doživeli kakšno prav posebno dogodivščino, ki bi jo z veseljem delili tudi z drugimi in pri vsem tem radi pišete? Potem vas vabimo k poslušanju oddaje, ki vsem pišočim predstavlja natečaj Mestne knjižnice Ljubljana.<p>Mestna knjižnica Ljubljana vas vabi k pisanju zgodbe</p><p><p>Se radi spominjate svoje mladosti, še posebej šolskih dni? Ste v tistih letih doživeli kakšno prav posebno dogodivščino, ki bi jo z veseljem delili tudi z drugimi in pri vsem tem radi pišete? Potem vas vabimo k poslušanju tokratne oddaje, ki vsem pišočim predstavlja natečaj Mestne knjižnice Ljubljana.</p></p> 174768694 RTVSLO – Prvi 508 clean Se radi spominjate svoje mladosti, še posebej šolskih dni? Ste v tistih letih doživeli kakšno prav posebno dogodivščino, ki bi jo z veseljem delili tudi z drugimi in pri vsem tem radi pišete? Potem vas vabimo k poslušanju oddaje, ki vsem pišočim predstavlja natečaj Mestne knjižnice Ljubljana.<p>Mestna knjižnica Ljubljana vas vabi k pisanju zgodbe</p><p><p>Se radi spominjate svoje mladosti, še posebej šolskih dni? Ste v tistih letih doživeli kakšno prav posebno dogodivščino, ki bi jo z veseljem delili tudi z drugimi in pri vsem tem radi pišete? Potem vas vabimo k poslušanju tokratne oddaje, ki vsem pišočim predstavlja natečaj Mestne knjižnice Ljubljana.</p></p> Thu, 15 Apr 2021 08:38:28 +0000 Natečaj Zgodbe mojega kraja - spomini na šolske dni Obsežni dnevni zapisi, nastali v obdobju njegovega županovanja in pridobitev, pomembnih za razvoj kraja, so zbrani v knjigi, ki je nastajala leto dni. S pisanjem svojstvene krajevne kronike se je srečal prvič, a je vztrajal do izida. Milan Kocjan pravi, da je čas treba pravilno porazdeliti: zgodaj zjutraj in dopoldne je čas za delo doma, v gozdu, mizarjenje in pomoč. Popoldnevi pa so čas za odklop, naravo in za obiske bližnjih manj obljudenih vrhov, zdaj prihaja tudi čas za užitke na motorju.<p>Milan Kocjan, prvi jezerski župan in avtor knjige S srcem za Jezersko </p><p><p>Obsežni dnevni zapisi, nastali v obdobju njegovega županovanja in pridobitev, pomembnih za razvoj kraja, so zbrani v knjigi, ki je nastajala leto dni.  S pisanjem svojstvene krajevne kronike se je srečal prvič, a je vztrajal do izida. Milan Kocjan pravi, da je čas treba pravilno porazdeliti: zgodaj zjutraj in dopoldne je čas za delo doma, v gozdu, mizarjenje in pomoč. Popoldnevi pa so čas za odklop, naravo in za obiske bližnjih manj obljudenih vrhov, zdaj prihaja tudi čas za užitke na motorju.</p></p> 174766990 RTVSLO – Prvi 1013 clean Obsežni dnevni zapisi, nastali v obdobju njegovega županovanja in pridobitev, pomembnih za razvoj kraja, so zbrani v knjigi, ki je nastajala leto dni. S pisanjem svojstvene krajevne kronike se je srečal prvič, a je vztrajal do izida. Milan Kocjan pravi, da je čas treba pravilno porazdeliti: zgodaj zjutraj in dopoldne je čas za delo doma, v gozdu, mizarjenje in pomoč. Popoldnevi pa so čas za odklop, naravo in za obiske bližnjih manj obljudenih vrhov, zdaj prihaja tudi čas za užitke na motorju.<p>Milan Kocjan, prvi jezerski župan in avtor knjige S srcem za Jezersko </p><p><p>Obsežni dnevni zapisi, nastali v obdobju njegovega županovanja in pridobitev, pomembnih za razvoj kraja, so zbrani v knjigi, ki je nastajala leto dni.  S pisanjem svojstvene krajevne kronike se je srečal prvič, a je vztrajal do izida. Milan Kocjan pravi, da je čas treba pravilno porazdeliti: zgodaj zjutraj in dopoldne je čas za delo doma, v gozdu, mizarjenje in pomoč. Popoldnevi pa so čas za odklop, naravo in za obiske bližnjih manj obljudenih vrhov, zdaj prihaja tudi čas za užitke na motorju.</p></p> Thu, 08 Apr 2021 08:46:53 +0000 Milan Kocjan, prvi jezerski župan in avtor knjige S srcem za Jezersko Olgo Rupnik Krže poznamo kot dolgoletno ravnateljico Mladinskega doma Malči Beličeve v Ljubljani, javnega in izobraževalnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Je defektologinja, ki je ob koncu svoje poklicne poti dobila nagrado za življenjsko delo na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Tudi po upokojitvi je ohranila stik z mladinskim domom ter otroki in mladostniki. Oba z možem namreč sodelujeta v botrstvu otrokom.<p>Nekdanja ravnateljica Mladinskega doma Malči Beličeve Olga Rupnik Krže </p><p><p><span><span>Olgo Rupnik Krže poznamo kot dolgoletno ravnateljico Mladinskega doma Malči Beličeve v Ljubljani, javnega in izobraževalnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Je defektologinja, ki je ob koncu svoje poklicne poti dobila nagrado za življenjsko delo na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, pred tem pa še veliko drugih nagrad in priznanj.</span></span></p> <blockquote><p>"Notranje zadovoljstvo čutim, ko vidim uspešne odrasle ljudi, ki so dolgo časa živeli v Mladinskem domu Malči Beličeve."</p></blockquote> <p><span><span> Tudi po upokojitvi je ohranila stik z mladinskim domom ter otroki in mladostniki. Oba z možem namreč sodelujeta v botrstvu otrokom.</span></span></p></p> 174765249 RTVSLO – Prvi 1299 clean Olgo Rupnik Krže poznamo kot dolgoletno ravnateljico Mladinskega doma Malči Beličeve v Ljubljani, javnega in izobraževalnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Je defektologinja, ki je ob koncu svoje poklicne poti dobila nagrado za življenjsko delo na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Tudi po upokojitvi je ohranila stik z mladinskim domom ter otroki in mladostniki. Oba z možem namreč sodelujeta v botrstvu otrokom.<p>Nekdanja ravnateljica Mladinskega doma Malči Beličeve Olga Rupnik Krže </p><p><p><span><span>Olgo Rupnik Krže poznamo kot dolgoletno ravnateljico Mladinskega doma Malči Beličeve v Ljubljani, javnega in izobraževalnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Je defektologinja, ki je ob koncu svoje poklicne poti dobila nagrado za življenjsko delo na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, pred tem pa še veliko drugih nagrad in priznanj.</span></span></p> <blockquote><p>"Notranje zadovoljstvo čutim, ko vidim uspešne odrasle ljudi, ki so dolgo časa živeli v Mladinskem domu Malči Beličeve."</p></blockquote> <p><span><span> Tudi po upokojitvi je ohranila stik z mladinskim domom ter otroki in mladostniki. Oba z možem namreč sodelujeta v botrstvu otrokom.</span></span></p></p> Thu, 01 Apr 2021 08:51:39 +0000 Olga Rupnik Krže Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost, za delo službenih in reševalnih psov, za agility in ubogljivost - gospod Zidar ima zares ogromno izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno - ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. Ob včerajšnjem pogovoru sva zato odstrla le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo. <p>Miroslav Zidar, kinološki sodnik: "Kinološka zveza Slovenije letos praznuje 100 let."</p><p><p>Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost, za delo službenih in reševalnih psov, za agility in ubogljivost - gospod Zidar ima zares ogromno izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno - ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. V pogovoru sva zato odstrla le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174763585 RTVSLO – Prvi 1765 clean Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost, za delo službenih in reševalnih psov, za agility in ubogljivost - gospod Zidar ima zares ogromno izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno - ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. Ob včerajšnjem pogovoru sva zato odstrla le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo. <p>Miroslav Zidar, kinološki sodnik: "Kinološka zveza Slovenije letos praznuje 100 let."</p><p><p>Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost, za delo službenih in reševalnih psov, za agility in ubogljivost - gospod Zidar ima zares ogromno izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno - ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. V pogovoru sva zato odstrla le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 25 Mar 2021 09:59:25 +0000 "Psi so že vse življenje moji sopotniki." Pozimi je bila na Zanzibarju, na otoku, kjer ni skrbi. Vsak potrebuje odklop od rutine, saj življenje ni brezskrbno in ni pravljica. Potovanja so zanjo odklop od rutine in tudi naložba v lastno življenje, ki sicer ne prinaša samo brezskrbnih in lepih trenutkov.<p>Mojca Lobe, upokojena podjetnica, ki ji potovanja pomenijo odklop od rutine</p><p><p>Pozimi je bila na Zanzibarju, na otoku, kjer ni skrbi. Vsak potrebuje odklop od rutine, saj življenje ni brezskrbno in ni pravljica. Potovanja so zanjo odklop od rutine in tudi naložba v svoje lastno življenje, ki sicer ne prinaša samo brezskrbnih in lepih trenutkov. Težka preizkušnja v njenem življenju je bila smrt hčerke, ki naj bi nadaljevala njeno podjetniško pot. Vendar se to ni zgodilo.</p> <blockquote> <p>"Staranje je proces, ki se začne z rojstvom in konča s smrtjo. V vmesnem času lahko sami vplivamo na potek s tem, da počnemo stvari, ki so nam všeč. V starosti tudi žanjemo rezultate svojega življenja v prejšnjih obdobjih. Kdor razmišlja pozitivno, se stara počasneje, kot ga postara narava."</p> </blockquote></p> 174761656 RTVSLO – Prvi 1324 clean Pozimi je bila na Zanzibarju, na otoku, kjer ni skrbi. Vsak potrebuje odklop od rutine, saj življenje ni brezskrbno in ni pravljica. Potovanja so zanjo odklop od rutine in tudi naložba v lastno življenje, ki sicer ne prinaša samo brezskrbnih in lepih trenutkov.<p>Mojca Lobe, upokojena podjetnica, ki ji potovanja pomenijo odklop od rutine</p><p><p>Pozimi je bila na Zanzibarju, na otoku, kjer ni skrbi. Vsak potrebuje odklop od rutine, saj življenje ni brezskrbno in ni pravljica. Potovanja so zanjo odklop od rutine in tudi naložba v svoje lastno življenje, ki sicer ne prinaša samo brezskrbnih in lepih trenutkov. Težka preizkušnja v njenem življenju je bila smrt hčerke, ki naj bi nadaljevala njeno podjetniško pot. Vendar se to ni zgodilo.</p> <blockquote> <p>"Staranje je proces, ki se začne z rojstvom in konča s smrtjo. V vmesnem času lahko sami vplivamo na potek s tem, da počnemo stvari, ki so nam všeč. V starosti tudi žanjemo rezultate svojega življenja v prejšnjih obdobjih. Kdor razmišlja pozitivno, se stara počasneje, kot ga postara narava."</p> </blockquote></p> Thu, 18 Mar 2021 09:52:04 +0000 Mojca Lobe Gospa Iva Potočnik živi v Ravnah na Koroškem, a pravi, da tam še vedno ni povsem doma - prihaja namreč iz Slovenj Gradca. Lani poleti jo je nagovoril natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana: Zgodbe mojega kraja - Kako smo nekoč preživljali počitnice. Njena zgodba se je uvrstila med najboljših deset in bila le povod za mnoge spomine, ki jih gospa Iva pripoveduje.<p>Iva Potočnik še vedno hrani ankete in predloge svojih učencev</p><p><p>Gospa Iva Potočnik živi v Ravnah na Koroškem, a pravi, da tam še vedno ni povsem doma - prihaja namreč iz Slovenj Gradca. Lani poleti jo je nagovoril natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana: Zgodbe mojega kraja - Kako smo nekoč preživljali počitnice. Njena zgodba se je uvrstila med najboljših deset in bila le povod za mnoge spomine, ki jih gospa Iva pripoveduje.</p></p> 174759955 RTVSLO – Prvi 1308 clean Gospa Iva Potočnik živi v Ravnah na Koroškem, a pravi, da tam še vedno ni povsem doma - prihaja namreč iz Slovenj Gradca. Lani poleti jo je nagovoril natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana: Zgodbe mojega kraja - Kako smo nekoč preživljali počitnice. Njena zgodba se je uvrstila med najboljših deset in bila le povod za mnoge spomine, ki jih gospa Iva pripoveduje.<p>Iva Potočnik še vedno hrani ankete in predloge svojih učencev</p><p><p>Gospa Iva Potočnik živi v Ravnah na Koroškem, a pravi, da tam še vedno ni povsem doma - prihaja namreč iz Slovenj Gradca. Lani poleti jo je nagovoril natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana: Zgodbe mojega kraja - Kako smo nekoč preživljali počitnice. Njena zgodba se je uvrstila med najboljših deset in bila le povod za mnoge spomine, ki jih gospa Iva pripoveduje.</p></p> Thu, 11 Mar 2021 09:51:48 +0000 "V moji mladosti smo pogrešali barve." Tokratnega gosta smo na Prvem že večkrat gostili; ko je bil namreč še sekretar Združenja slovenskih žičničarjev, je z veseljem odgovarjal na vprašanja poslušalcev v Svetovalnem servisu. Danes je Dušan Božičnik aktiven upokojenec, ki svoje lepe vtise s potovanj in izletov deli tudi s prijatelji na Facebooku. Z veseljem je spet prišel v studio.<p>Dušan Božičnik je aktiven upokojenec</p><p><p>Tokratnega gosta smo na Prvem že večkrat gostili - ko je bil namreč še sekretar Združenja slovenskih žičničarjev, je z veseljem odgovarjal na vprašanja poslušalcev v Svetovalnem servisu. Danes je Dušan Božičnik aktiven upokojenec, ki svoje lepe vtise s potovanj in izletov deli tudi s prijatelji na Facebooku. Z veseljem je spet prišel v studio.</p> <blockquote><p>Nekateri pravijo, da upokojenci nikoli nimamo časa. No, sam sem si dneve organiziral tako, da imam vendarle nekaj prostega časa. V zadnjem letu, letu korone, sem bil namesto na potovanjih z avtodomom več po naših kamniških gozdovih. Skratka, v naravi.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174758223 RTVSLO – Prvi 1382 clean Tokratnega gosta smo na Prvem že večkrat gostili; ko je bil namreč še sekretar Združenja slovenskih žičničarjev, je z veseljem odgovarjal na vprašanja poslušalcev v Svetovalnem servisu. Danes je Dušan Božičnik aktiven upokojenec, ki svoje lepe vtise s potovanj in izletov deli tudi s prijatelji na Facebooku. Z veseljem je spet prišel v studio.<p>Dušan Božičnik je aktiven upokojenec</p><p><p>Tokratnega gosta smo na Prvem že večkrat gostili - ko je bil namreč še sekretar Združenja slovenskih žičničarjev, je z veseljem odgovarjal na vprašanja poslušalcev v Svetovalnem servisu. Danes je Dušan Božičnik aktiven upokojenec, ki svoje lepe vtise s potovanj in izletov deli tudi s prijatelji na Facebooku. Z veseljem je spet prišel v studio.</p> <blockquote><p>Nekateri pravijo, da upokojenci nikoli nimamo časa. No, sam sem si dneve organiziral tako, da imam vendarle nekaj prostega časa. V zadnjem letu, letu korone, sem bil namesto na potovanjih z avtodomom več po naših kamniških gozdovih. Skratka, v naravi.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 04 Mar 2021 09:53:02 +0000 "Smučanje je še vedno moje veselje." Življenje 98-letnega gospoda Noela Lipovca, ki ta čas prebiva v enoti grosupeljskega Doma starejših v Loškem Potoku, je zaznamovalo veliko spominov, veselih in bolečih. Tri desetletja je med drugim preživel v Franciji, zato je še danes vesel, če lahko s kom poklepeta v jeziku, ki ga ima zelo rad in ga ne bo nikoli pozabil. Prav živo se še spominja bega iz taborišča Dachau, od koder se je po 500 kilometrih hoje vrnil domov in se vnovič pridružil partizanom. Iz duše pa mu pri njegovih letih še vedno privre tudi marsikateri verz v hrvaščini kot maternem jeziku, saj njegov rod izhaja iz Prezida na robu Gorskega kotarja. Noel Lipovac je pripoved o svojem bogatem življenju zaupal našemu dopisniku z Notranjskega Marku Škrlju. <p>Noel Lipovac se vedno rad pogovori v francoščini</p><p><p>Življenje 98-letnega gospoda Noela Lipovca, ki ta čas prebiva v enoti grosupeljskega Doma starejših v Loškem Potoku, je zaznamovalo veliko spominov, veselih in bolečih. Tri desetletja je med drugim preživel v Franciji, zato je še danes vesel, če lahko s kom poklepeta v jeziku, ki ga ima zelo rad in ga ne bo nikoli pozabil. Prav živo se še spominja bega iz taborišča Dachau, od koder se je po 500 kilometrih hoje vrnil domov in se vnovič pridružil partizanom. Iz duše pa mu pri njegovih letih še vedno privre tudi marsikateri verz v hrvaščini kot maternem jeziku, saj njegov rod izhaja iz Prezida na robu Gorskega kotarja.</p></p> 174756507 RTVSLO – Prvi 789 clean Življenje 98-letnega gospoda Noela Lipovca, ki ta čas prebiva v enoti grosupeljskega Doma starejših v Loškem Potoku, je zaznamovalo veliko spominov, veselih in bolečih. Tri desetletja je med drugim preživel v Franciji, zato je še danes vesel, če lahko s kom poklepeta v jeziku, ki ga ima zelo rad in ga ne bo nikoli pozabil. Prav živo se še spominja bega iz taborišča Dachau, od koder se je po 500 kilometrih hoje vrnil domov in se vnovič pridružil partizanom. Iz duše pa mu pri njegovih letih še vedno privre tudi marsikateri verz v hrvaščini kot maternem jeziku, saj njegov rod izhaja iz Prezida na robu Gorskega kotarja. Noel Lipovac je pripoved o svojem bogatem življenju zaupal našemu dopisniku z Notranjskega Marku Škrlju. <p>Noel Lipovac se vedno rad pogovori v francoščini</p><p><p>Življenje 98-letnega gospoda Noela Lipovca, ki ta čas prebiva v enoti grosupeljskega Doma starejših v Loškem Potoku, je zaznamovalo veliko spominov, veselih in bolečih. Tri desetletja je med drugim preživel v Franciji, zato je še danes vesel, če lahko s kom poklepeta v jeziku, ki ga ima zelo rad in ga ne bo nikoli pozabil. Prav živo se še spominja bega iz taborišča Dachau, od koder se je po 500 kilometrih hoje vrnil domov in se vnovič pridružil partizanom. Iz duše pa mu pri njegovih letih še vedno privre tudi marsikateri verz v hrvaščini kot maternem jeziku, saj njegov rod izhaja iz Prezida na robu Gorskega kotarja.</p></p> Thu, 25 Feb 2021 09:43:09 +0000 Kljub letom še vedno čil in živahen Danes bomo v oddaji STORŽ slišali zgodbo, ki smo jo sicer v krajši obliki že v petkovem jutru. V Petku brez pravila sta pred valentinovim nastopila »mladoporočenca«, ki sta se (znova) našla po šestih desetletjih. 81-letna Marija in 91-letni Konrad Grum bosta letos praznovala 3. obletnico poroke, v Domžalah, v katerih živita, pa ju je obiskala Nadia Petauer.<p>Marija in Konrad Grum poročena po 60-ih letih </p><p><p>Danes v oddaji STORŽ poslušamo zgodbo, ki smo jo sicer v krajši obliki slišali že v petkovem jutru. V <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/01/petek-brez-pravila-47/" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Petku brez pravila</a> sta pred valentinovim nastopila "mladoporočenca", ki sta se (ponovno) našla po šestih desetletjih. 81- letna Marija in 91-letni Konrad Grum bosta letos bosta praznovala 3. obletnico poroke.</p> <blockquote><p>"Poroka je bila super! Seveda sva šla tudi na poročno potovanje, šla sva v Črno goro. Takrat sem se prvič peljala z letalom in tako zelo uživala."<br /> - Marija Grum</p></blockquote></p> 174754766 RTVSLO – Prvi 1187 clean Danes bomo v oddaji STORŽ slišali zgodbo, ki smo jo sicer v krajši obliki že v petkovem jutru. V Petku brez pravila sta pred valentinovim nastopila »mladoporočenca«, ki sta se (znova) našla po šestih desetletjih. 81-letna Marija in 91-letni Konrad Grum bosta letos praznovala 3. obletnico poroke, v Domžalah, v katerih živita, pa ju je obiskala Nadia Petauer.<p>Marija in Konrad Grum poročena po 60-ih letih </p><p><p>Danes v oddaji STORŽ poslušamo zgodbo, ki smo jo sicer v krajši obliki slišali že v petkovem jutru. V <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/01/petek-brez-pravila-47/" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Petku brez pravila</a> sta pred valentinovim nastopila "mladoporočenca", ki sta se (ponovno) našla po šestih desetletjih. 81- letna Marija in 91-letni Konrad Grum bosta letos bosta praznovala 3. obletnico poroke.</p> <blockquote><p>"Poroka je bila super! Seveda sva šla tudi na poročno potovanje, šla sva v Črno goro. Takrat sem se prvič peljala z letalom in tako zelo uživala."<br /> - Marija Grum</p></blockquote></p> Thu, 18 Feb 2021 09:49:47 +0000 Za ljubezen ni nikoli prepozno Mira Uršič je slovenska slikarka in pesnica, ki je lani obeležila 70 let življenja in 45 let samostojnega likovnega ustvarjanja. Rodila se je v Mariboru, maturirala na II. gimnaziji in študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Od leta 1974 ima status samostojne likovne umetnice. Živi in ustvarja v Ljubljani in Mariboru. Kot Mariborčanka, Studenčanka, je aktivno vključena v Kulturno društvo Studenci, kjer je ljubiteljskim slikarjem sekcije Stil mentorica. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur. <p>Mira Uršič, slikarka, ki tudi piše</p><p><p>Mira Uršič je slovenska slikarka in pesnica, ki je lani obeležila 70 let življenja in 45 let samostojnega likovnega ustvarjanja. Rodila se je v Mariboru, maturirala na II. gimnaziji in študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Od leta 1974 ima status samostojne likovne umetnice. Živi in ustvarja v Ljubljani in Mariboru.</p> <blockquote><p>Ko se razmišljala o študiju, je bilo sicer prisotno nekaj skepse. Poleg tega, da mi je šlo slikarstvo dobro od rok, pa me je stric nagovarjal za študij na prava. Potem sem spoznala svojega bodočega moža, ki je že bil na šoli za oblikovanje in odločitev ni bila več težka. Bog ve, kakšna pravnica bi bila.</p></blockquote> <p>Njen mož je bil dolgo tudi njen menedžer.</p> <blockquote><p>Veste, obojega nekako ne moreš počet. Za organizacojo moraš imeti veliko stikov, dogovorov z ljudmi. Sama imam raje več miru, da najdem tisto pravo  energijo za slikanje. Če sem v stresu, se moram najprej očistit vsega težkega, da stopim pred platno umirjena.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174752992 RTVSLO – Prvi 1622 clean Mira Uršič je slovenska slikarka in pesnica, ki je lani obeležila 70 let življenja in 45 let samostojnega likovnega ustvarjanja. Rodila se je v Mariboru, maturirala na II. gimnaziji in študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Od leta 1974 ima status samostojne likovne umetnice. Živi in ustvarja v Ljubljani in Mariboru. Kot Mariborčanka, Studenčanka, je aktivno vključena v Kulturno društvo Studenci, kjer je ljubiteljskim slikarjem sekcije Stil mentorica. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur. <p>Mira Uršič, slikarka, ki tudi piše</p><p><p>Mira Uršič je slovenska slikarka in pesnica, ki je lani obeležila 70 let življenja in 45 let samostojnega likovnega ustvarjanja. Rodila se je v Mariboru, maturirala na II. gimnaziji in študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Od leta 1974 ima status samostojne likovne umetnice. Živi in ustvarja v Ljubljani in Mariboru.</p> <blockquote><p>Ko se razmišljala o študiju, je bilo sicer prisotno nekaj skepse. Poleg tega, da mi je šlo slikarstvo dobro od rok, pa me je stric nagovarjal za študij na prava. Potem sem spoznala svojega bodočega moža, ki je že bil na šoli za oblikovanje in odločitev ni bila več težka. Bog ve, kakšna pravnica bi bila.</p></blockquote> <p>Njen mož je bil dolgo tudi njen menedžer.</p> <blockquote><p>Veste, obojega nekako ne moreš počet. Za organizacojo moraš imeti veliko stikov, dogovorov z ljudmi. Sama imam raje več miru, da najdem tisto pravo  energijo za slikanje. Če sem v stresu, se moram najprej očistit vsega težkega, da stopim pred platno umirjena.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 11 Feb 2021 09:57:02 +0000 "Le slike, ki jih ustvarim, so trajen spomin. Vse ostalo gre mimo." Vsakdo si zasluži živeti varno in v miru. Pri tem pa je pomembno, da ne poskrbimo le zase, ampak tudi za druge, če opazimo, da so žrtve nasilja. Čas novega koronavirusa je razgalil marsikateri odnos, priča smo mnogim zgodbam, ki bi v vsakodnevnem hitenju ostale neopazne. Zato je Lucija Fatur v tokratno oddajo povabila gospo Darinko Rozman z SOS telefona. <p>Darinka Rozman: "SOS telefon je odprt 24 ur na dan."</p><p><p>Vsak si zasluži živeti varno in v miru. Pri tem pa je pomembno, da ne poskrbimo le zase, ampak tudi za druge, če opazimo, da so žrtve nasilja. Čas novega koronavirusa je razgalil marsikateri odnos, priča smo mnogim zgodbam, ki bi v vsakodnevnem hitenju ostale neopazne. Darinka Rozman je strokovna delavka društva SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja.</p> <blockquote><p>Predvsem starejši se v teh časih včasih počutijo izgubljene, ne znajdejo se glede ukrepov, ali in kdaj gredo lahko ven, v trgovino. Pokazalo se je tudi, da ljudje enostavno ne znajo biti skupaj praktično 24 ur na dan, pogosto prihaja do nesoglasij med generacijami.</p></blockquote> <p>Nesoglasja se najbolj pogosto začnejo s psihičnim nasiljem.</p> <blockquote><p>Prav vsako nasilje je preveč, en človek je preveč. Žal pa se marsikdo ne upa izpostaviti, tudi sorodniki ali prijateljice rečejo ženski, češ, naj potrpi, da tako pač je. Ni tako in ne sme biti tako!</p></blockquote> <p>SOS telefon deluje 24 ur na dan. <strong><a href="https://drustvo-sos.si/">080 11 55</a>.</strong></p></p> 174751295 RTVSLO – Prvi 1574 clean Vsakdo si zasluži živeti varno in v miru. Pri tem pa je pomembno, da ne poskrbimo le zase, ampak tudi za druge, če opazimo, da so žrtve nasilja. Čas novega koronavirusa je razgalil marsikateri odnos, priča smo mnogim zgodbam, ki bi v vsakodnevnem hitenju ostale neopazne. Zato je Lucija Fatur v tokratno oddajo povabila gospo Darinko Rozman z SOS telefona. <p>Darinka Rozman: "SOS telefon je odprt 24 ur na dan."</p><p><p>Vsak si zasluži živeti varno in v miru. Pri tem pa je pomembno, da ne poskrbimo le zase, ampak tudi za druge, če opazimo, da so žrtve nasilja. Čas novega koronavirusa je razgalil marsikateri odnos, priča smo mnogim zgodbam, ki bi v vsakodnevnem hitenju ostale neopazne. Darinka Rozman je strokovna delavka društva SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja.</p> <blockquote><p>Predvsem starejši se v teh časih včasih počutijo izgubljene, ne znajdejo se glede ukrepov, ali in kdaj gredo lahko ven, v trgovino. Pokazalo se je tudi, da ljudje enostavno ne znajo biti skupaj praktično 24 ur na dan, pogosto prihaja do nesoglasij med generacijami.</p></blockquote> <p>Nesoglasja se najbolj pogosto začnejo s psihičnim nasiljem.</p> <blockquote><p>Prav vsako nasilje je preveč, en človek je preveč. Žal pa se marsikdo ne upa izpostaviti, tudi sorodniki ali prijateljice rečejo ženski, češ, naj potrpi, da tako pač je. Ni tako in ne sme biti tako!</p></blockquote> <p>SOS telefon deluje 24 ur na dan. <strong><a href="https://drustvo-sos.si/">080 11 55</a>.</strong></p></p> Thu, 04 Feb 2021 09:56:14 +0000 "Vsi smo odgovorni!" Kmalu bo minilo 33 let, odkar je prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean. V odgovor na provokacije angleških in nemških pilotov je Jože Udovč premagal relacijo San Francisco-Kanada-Grenlandija-Islandija-Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Danes upokojeni ključavničar in uspešni podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji v ZDA. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Pot ga je zanesla tudi v politične vode, v katerih je svoja poznanstva izkoristil pri lobiranju v ZDA za priznanje Slovenije kot samostojne države. Podrobneje v oddaji Storž, ki jo je pripravil Marko Rozman.<p>Kmalu bo minilo 33 let, odkar je Jože Udovč kot prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean</p><p><p>Kot odgovor na provokacije izkušenih angleških in nemških pilotov je <strong>Jože Udovč</strong> leta 1988 premagal zračno razdaljo San Francisco–Kanada–Grenlandija–Islandija–Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Vendar pa mu med tem letom ni šlo vse po načrtu.</p> <p>Že leto prej je z letalom Beachcraft Bonanza N-35 odletel proti Evropi, a ga je nad kanadskim ozemljem, potem ko je preletel že dobrih 3500 kilometrov, zajela huda nevihta s točo. Kosi ledu so razbili steklo kabine in moral je zasilno pristati. Vseeno ni obupal. Po enotedenskem postanku se je odločil, da se vrne nazaj v Kalifornijo in znova poizkusi srečo. Tokrat se je temeljito pripravil. Preučil je vremenske napovedi, še posebej pa se je poglobil v 25 let staro letalo, ki je imelo za seboj že 3300 ur letenja.</p> <p></p> <p>Let je skupaj s postanki trajal 40 ur. En del leta je skupno trajal 16 ur, med letom pa je prišlo do nenadnega zapleta.</p> <blockquote><p>»V letalo sem namestil rezervne tanke, da bi imel na voljo dovolj goriva. Med letom mi je po neki turbulenci pri rezervnem tanku počila cev. Po kabini se je začel izlivati bencin, ustavil se je tudi motor. Hitro sem moral zamenjati povezavo s tankom, vzel sem cunjo in problem saniral. Gorivo je prenehalo teči po kabini, ampak vsega še ni bilo konec. Pod kabino je bil namreč izpuh od motorja in samo čakal sem, kdaj bo prišlo do eksplozije.«</p></blockquote> <p>Ob uspešnem pristanku na Brniku je odprl kabino, stopil iz letala in z visoko dvignjenimi rokami zavpil: »Pa sem naredu!« Tako je postal prvi Slovenec, ki je z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean.</p> <p>Tudi astronavt slovenskega rodu <strong>Ronald Šega</strong> mu je na odprtju slovenske ambasade v Washingtonu dejal, da je začuden, da je to storil.</p> <blockquote><p>»Jaz pa sem mu v šali dejal, da je tudi on malo nor, ker je šel štirikrat na vesoljsko postajo Mir. In tako sva ostala v stiku. Rekel sem mu tudi, da naj nujno obišče Slovenijo, ker je slovenskega rodu. Vendar je bil na začetku v dilemi, ker ni vedel, če v Sloveniji razumejo angleški jezik. Pozneje je obiskal Slovenijo, kjer so ga lepo sprejeli. Ko se je vrnil, se mi je zahvalil za idejo in poudaril, da je z obiskom spet dobil nazaj svojo identiteto.«</p></blockquote> <p>Delo je Jožeta Udovča, med drugim je bil tudi izumitelj, vodilo tudi v svet ameriške politike in posledično je bil prisoten tudi pri prizadevanjih za priznanje Slovenije kot samostojne države v Združenih državah Amerike. To je potrdil tudi prvi slovenski veleposlanik v ZDA <strong>dr. Ernest Petrič</strong>.</p> <blockquote><p>»Na Capitol Hill je prišel med člane predstavniškega doma in senatorje z namenom, da v ZDA zlobira priznanje države Slovenije. Udovč je bil namreč ugleden gospod in med senatorji je osebno poznal takrat zelo vplivnega republikanskega kandidata za podpredsednika ZDA Dola.«</p></blockquote> <p></p> <p>Dr. Petrič dodaja, da je Jože Udovč klen človek, tisto, kar si človek predstavlja pod izrazom »Američan«. Nekdo, ki se zanese nase, ki skrbi zase in ki je pošten, samozavesten, odločen, v svoji duši pa pravi Dolenjec.</p> <p>Danes upokojeni ključavničar in uspešen podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Jože Udovč poudarja, da kljub trpljenju, ki ga je doživel med 2. svetovno vojno, danes živi povsem drugo življenje. Pravi, da živi v raju.</p> <blockquote><p>»Sonoma v Kaliforniji ima prijetno podnebje. Živim lagodno, ker sem v mladih letih dovolj zaslužil, da imam danes dobro pokojnino. Upokojen sem že 21 let. V ZDA mi je uspelo vse, kar sem si želel.«</p></blockquote></p> 174749571 RTVSLO – Prvi 1425 clean Kmalu bo minilo 33 let, odkar je prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean. V odgovor na provokacije angleških in nemških pilotov je Jože Udovč premagal relacijo San Francisco-Kanada-Grenlandija-Islandija-Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Danes upokojeni ključavničar in uspešni podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji v ZDA. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Pot ga je zanesla tudi v politične vode, v katerih je svoja poznanstva izkoristil pri lobiranju v ZDA za priznanje Slovenije kot samostojne države. Podrobneje v oddaji Storž, ki jo je pripravil Marko Rozman.<p>Kmalu bo minilo 33 let, odkar je Jože Udovč kot prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean</p><p><p>Kot odgovor na provokacije izkušenih angleških in nemških pilotov je <strong>Jože Udovč</strong> leta 1988 premagal zračno razdaljo San Francisco–Kanada–Grenlandija–Islandija–Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Vendar pa mu med tem letom ni šlo vse po načrtu.</p> <p>Že leto prej je z letalom Beachcraft Bonanza N-35 odletel proti Evropi, a ga je nad kanadskim ozemljem, potem ko je preletel že dobrih 3500 kilometrov, zajela huda nevihta s točo. Kosi ledu so razbili steklo kabine in moral je zasilno pristati. Vseeno ni obupal. Po enotedenskem postanku se je odločil, da se vrne nazaj v Kalifornijo in znova poizkusi srečo. Tokrat se je temeljito pripravil. Preučil je vremenske napovedi, še posebej pa se je poglobil v 25 let staro letalo, ki je imelo za seboj že 3300 ur letenja.</p> <p></p> <p>Let je skupaj s postanki trajal 40 ur. En del leta je skupno trajal 16 ur, med letom pa je prišlo do nenadnega zapleta.</p> <blockquote><p>»V letalo sem namestil rezervne tanke, da bi imel na voljo dovolj goriva. Med letom mi je po neki turbulenci pri rezervnem tanku počila cev. Po kabini se je začel izlivati bencin, ustavil se je tudi motor. Hitro sem moral zamenjati povezavo s tankom, vzel sem cunjo in problem saniral. Gorivo je prenehalo teči po kabini, ampak vsega še ni bilo konec. Pod kabino je bil namreč izpuh od motorja in samo čakal sem, kdaj bo prišlo do eksplozije.«</p></blockquote> <p>Ob uspešnem pristanku na Brniku je odprl kabino, stopil iz letala in z visoko dvignjenimi rokami zavpil: »Pa sem naredu!« Tako je postal prvi Slovenec, ki je z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean.</p> <p>Tudi astronavt slovenskega rodu <strong>Ronald Šega</strong> mu je na odprtju slovenske ambasade v Washingtonu dejal, da je začuden, da je to storil.</p> <blockquote><p>»Jaz pa sem mu v šali dejal, da je tudi on malo nor, ker je šel štirikrat na vesoljsko postajo Mir. In tako sva ostala v stiku. Rekel sem mu tudi, da naj nujno obišče Slovenijo, ker je slovenskega rodu. Vendar je bil na začetku v dilemi, ker ni vedel, če v Sloveniji razumejo angleški jezik. Pozneje je obiskal Slovenijo, kjer so ga lepo sprejeli. Ko se je vrnil, se mi je zahvalil za idejo in poudaril, da je z obiskom spet dobil nazaj svojo identiteto.«</p></blockquote> <p>Delo je Jožeta Udovča, med drugim je bil tudi izumitelj, vodilo tudi v svet ameriške politike in posledično je bil prisoten tudi pri prizadevanjih za priznanje Slovenije kot samostojne države v Združenih državah Amerike. To je potrdil tudi prvi slovenski veleposlanik v ZDA <strong>dr. Ernest Petrič</strong>.</p> <blockquote><p>»Na Capitol Hill je prišel med člane predstavniškega doma in senatorje z namenom, da v ZDA zlobira priznanje države Slovenije. Udovč je bil namreč ugleden gospod in med senatorji je osebno poznal takrat zelo vplivnega republikanskega kandidata za podpredsednika ZDA Dola.«</p></blockquote> <p></p> <p>Dr. Petrič dodaja, da je Jože Udovč klen človek, tisto, kar si človek predstavlja pod izrazom »Američan«. Nekdo, ki se zanese nase, ki skrbi zase in ki je pošten, samozavesten, odločen, v svoji duši pa pravi Dolenjec.</p> <p>Danes upokojeni ključavničar in uspešen podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Jože Udovč poudarja, da kljub trpljenju, ki ga je doživel med 2. svetovno vojno, danes živi povsem drugo življenje. Pravi, da živi v raju.</p> <blockquote><p>»Sonoma v Kaliforniji ima prijetno podnebje. Živim lagodno, ker sem v mladih letih dovolj zaslužil, da imam danes dobro pokojnino. Upokojen sem že 21 let. V ZDA mi je uspelo vse, kar sem si želel.«</p></blockquote></p> Thu, 28 Jan 2021 09:53:45 +0000 Jože Udovč Naš današnji sogovornik ima za sabo bogato in pestro življenjsko pot, s seboj pa nosi številne spomine. Prof. dr. Ivan Prinčič, dr. med., se je rodil leta 1934 v Zagrebu in se pri enajstih letih preselil v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo in ugotovil, da bi življenje rad posvetil medicini. Zadnjih deset let pred upokojitvijo je bil predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo v UKC Ljubljana. Lansko leto pa mu je prineslo tudi izid knjige, spominov njegovega deda, Moj beg iz ruskega ujetništva, ki jo je predstavil v pogovoru z Lucijo Fatur. Najprej pa je prof. dr. Ivan Prinčič povedal, kako vidi trenutno situacijo, pandemijo. <p>Prof. dr. Ivan Prinčič je v knjigi Moj beg iz ruskega ujetništva zbral spomine svojega deda</p><p><p>Naš današnji sogovornik ima za sabo bogato in pestro življenjsko pot, s seboj pa nosi številne spomine. Prof. dr. Ivan Prinčič, dr. med., se je rodil leta 1934 v Zagrebu in se pri enajstih letih preselil v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo in ugotovil, da bi življenje rad posvetil medicini. Zadnjih deset let pred upokojitvijo je bil predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo v UKC Ljubljana. Lansko leto pa mu je prineslo tudi izid knjige, spominov njegovega deda, Moj beg iz ruskega ujetništva. Najprej pa je prof. dr. Ivan Prinčič povedal, kako vidi trenutno situacijo, pandemijo.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174747866 RTVSLO – Prvi 1187 clean Naš današnji sogovornik ima za sabo bogato in pestro življenjsko pot, s seboj pa nosi številne spomine. Prof. dr. Ivan Prinčič, dr. med., se je rodil leta 1934 v Zagrebu in se pri enajstih letih preselil v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo in ugotovil, da bi življenje rad posvetil medicini. Zadnjih deset let pred upokojitvijo je bil predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo v UKC Ljubljana. Lansko leto pa mu je prineslo tudi izid knjige, spominov njegovega deda, Moj beg iz ruskega ujetništva, ki jo je predstavil v pogovoru z Lucijo Fatur. Najprej pa je prof. dr. Ivan Prinčič povedal, kako vidi trenutno situacijo, pandemijo. <p>Prof. dr. Ivan Prinčič je v knjigi Moj beg iz ruskega ujetništva zbral spomine svojega deda</p><p><p>Naš današnji sogovornik ima za sabo bogato in pestro življenjsko pot, s seboj pa nosi številne spomine. Prof. dr. Ivan Prinčič, dr. med., se je rodil leta 1934 v Zagrebu in se pri enajstih letih preselil v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo in ugotovil, da bi življenje rad posvetil medicini. Zadnjih deset let pred upokojitvijo je bil predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo v UKC Ljubljana. Lansko leto pa mu je prineslo tudi izid knjige, spominov njegovega deda, Moj beg iz ruskega ujetništva. Najprej pa je prof. dr. Ivan Prinčič povedal, kako vidi trenutno situacijo, pandemijo.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 21 Jan 2021 09:49:47 +0000 "Tem bolj gre življenje h koncu, hitreje se odvija." Marta Mikuž bo marca dopolnila 92 let, a bi ji zaradi njene živahnosti, zvedavosti, bistrih misli in pogleda na svet lahko pripisali tudi desetlejte manj. Prihaja iz Črnega Vrha nad Idrijo, tam je v nekdanjem znanem hotelu Bor dočakala tudi upokojitev. Delala je v kuhinji in kot se spominja, so gostom, takrat po večini Italijanom in Nizozemcem, po naročilu pripravljali tudi znamenite idrijske žlikrofe. Zadnjih nekaj let živi pri hčerki v Mirnu. Selitev na drugi konec Primorske ni bila ovira, da si ne bi našla novih aktivnosti. Pred epidemijo je bila namreč zelo zaposlena: vsak dan je od 10.00 do 14.00 obiskovala dnevne aktivnosti v tamkajšnji Hiše dobre volje in si tako našla novo družbo, ki jo zdaj že zelo pogreša. Morda bo posnetek pogovora, ki ga je Ana Skrt posnela že konec poletja, poslušala na tablici. Kljub zavidljivi starosti si je namreč zaželela, da jo vnuki naučijo uporabe novih tehnologij. <p>Marta Mikuž pri 92-ih z veseljem uporablja nove tehnologije</p><p><p><span lang="SL">Marta Mikuž bo marca dopolnila 92 let, a bi ji zaradi njene živahnosti, zvedavosti, bistrih misli in pogleda na svet lahko pripisali tudi desetlejte manj. Prihaja iz Črnega Vrha nad Idrijo, kjer je v nekdanjem znanem hotelu Bor dočakala tudi upokojitev. Delala je v kuhinji in kot se spominja, so gostom, takrat večinoma Italijanom in Nizozemcem, po naročilu pripravljali tudi znamenite idrijske žlikrofe. Zadnjih nekaj let živi pri hčerki v Mirnu. Selitev na drugi konec Primorske ni bila ovira, da si ne bi našla novih aktivnosti. Pred epidemijo je bila namreč polno zaposlena – vsak dan je 10-14h obiskovala dnevne aktivnosti v tamkajšni Hiše dobre volje in si tako našla novo družbo, ki jo zdaj že zelo pogreša. Morda bo posnetek pogovora, ki smo ga posneli že konec poletja, poslušala na tablici – kljub zavidljivi starosti si je zaželela, da jo vnuki naučijo uporabe novih tehnologij. </span></p></p> 174746291 RTVSLO – Prvi 1496 clean Marta Mikuž bo marca dopolnila 92 let, a bi ji zaradi njene živahnosti, zvedavosti, bistrih misli in pogleda na svet lahko pripisali tudi desetlejte manj. Prihaja iz Črnega Vrha nad Idrijo, tam je v nekdanjem znanem hotelu Bor dočakala tudi upokojitev. Delala je v kuhinji in kot se spominja, so gostom, takrat po večini Italijanom in Nizozemcem, po naročilu pripravljali tudi znamenite idrijske žlikrofe. Zadnjih nekaj let živi pri hčerki v Mirnu. Selitev na drugi konec Primorske ni bila ovira, da si ne bi našla novih aktivnosti. Pred epidemijo je bila namreč zelo zaposlena: vsak dan je od 10.00 do 14.00 obiskovala dnevne aktivnosti v tamkajšnji Hiše dobre volje in si tako našla novo družbo, ki jo zdaj že zelo pogreša. Morda bo posnetek pogovora, ki ga je Ana Skrt posnela že konec poletja, poslušala na tablici. Kljub zavidljivi starosti si je namreč zaželela, da jo vnuki naučijo uporabe novih tehnologij. <p>Marta Mikuž pri 92-ih z veseljem uporablja nove tehnologije</p><p><p><span lang="SL">Marta Mikuž bo marca dopolnila 92 let, a bi ji zaradi njene živahnosti, zvedavosti, bistrih misli in pogleda na svet lahko pripisali tudi desetlejte manj. Prihaja iz Črnega Vrha nad Idrijo, kjer je v nekdanjem znanem hotelu Bor dočakala tudi upokojitev. Delala je v kuhinji in kot se spominja, so gostom, takrat večinoma Italijanom in Nizozemcem, po naročilu pripravljali tudi znamenite idrijske žlikrofe. Zadnjih nekaj let živi pri hčerki v Mirnu. Selitev na drugi konec Primorske ni bila ovira, da si ne bi našla novih aktivnosti. Pred epidemijo je bila namreč polno zaposlena – vsak dan je 10-14h obiskovala dnevne aktivnosti v tamkajšni Hiše dobre volje in si tako našla novo družbo, ki jo zdaj že zelo pogreša. Morda bo posnetek pogovora, ki smo ga posneli že konec poletja, poslušala na tablici – kljub zavidljivi starosti si je zaželela, da jo vnuki naučijo uporabe novih tehnologij. </span></p></p> Thu, 14 Jan 2021 09:54:56 +0000 "Najlepše je bilo, ko so bili otroci majhni." Za domove za starejše je čas epidemije še posebej zahteven, ponekod pa so v tem posebnem obdobju poiskali možnosti prilagoditev, da ohranjajo vsaj del dejavnosti, s katerimi so si starostniki prej krajšali čas. V slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov je tako začela delovati interna televizija, v kateri stanovalcem dvakrat tedensko ponujajo zanimive vsebine. Obiskala jih je novinarka Metka Pirc. <p>Da bi nadoknadili vsaj del stikov v živo, starostniki pripravljajo svoj program na interni televiziji v slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov</p><p><p>Za domove za starejše je čas epidemije še posebej zahteven, ponekod pa so v tem posebnem obdobju poiskali možnosti prilagoditev, da ohranjajo vsaj del dejavnosti, s katerimi so si starostniki prej krajšali čas. V slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov je tako začela delovati interna televizija, v kateri stanovalcem dvakrat tedensko ponujajo zanimive vsebine.</p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174744705 RTVSLO – Prvi 713 clean Za domove za starejše je čas epidemije še posebej zahteven, ponekod pa so v tem posebnem obdobju poiskali možnosti prilagoditev, da ohranjajo vsaj del dejavnosti, s katerimi so si starostniki prej krajšali čas. V slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov je tako začela delovati interna televizija, v kateri stanovalcem dvakrat tedensko ponujajo zanimive vsebine. Obiskala jih je novinarka Metka Pirc. <p>Da bi nadoknadili vsaj del stikov v živo, starostniki pripravljajo svoj program na interni televiziji v slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov</p><p><p>Za domove za starejše je čas epidemije še posebej zahteven, ponekod pa so v tem posebnem obdobju poiskali možnosti prilagoditev, da ohranjajo vsaj del dejavnosti, s katerimi so si starostniki prej krajšali čas. V slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov je tako začela delovati interna televizija, v kateri stanovalcem dvakrat tedensko ponujajo zanimive vsebine.</p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 07 Jan 2021 09:41:53 +0000 Starostniki nad težke čase s svojo interno televizijo Oddaja Storž – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti vnovične zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Storž sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Drage poslušalke, dragi poslušalci - kakšno pa je bilo leto 2020 za vas?</p><p><p>Leto 2020 nam je res postreglo z marsičem. Zato je prav, da se o njem pogovorimo, ga zaokrožimo in zaključimo. Poiščimo tiste lepe dogodke, ki so nam popestrili to nevsakdanjo vsakdanjost. Vabimo vas, da nas pokličete na tel. številko 01 475 22 22.</p></p> 174743333 RTVSLO – Prvi 1288 clean Oddaja Storž – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti vnovične zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Storž sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Drage poslušalke, dragi poslušalci - kakšno pa je bilo leto 2020 za vas?</p><p><p>Leto 2020 nam je res postreglo z marsičem. Zato je prav, da se o njem pogovorimo, ga zaokrožimo in zaključimo. Poiščimo tiste lepe dogodke, ki so nam popestrili to nevsakdanjo vsakdanjost. Vabimo vas, da nas pokličete na tel. številko 01 475 22 22.</p></p> Thu, 31 Dec 2020 09:51:28 +0000 O tem in onem ob koncu leta Letošnje leto je zaradi novega koronavirusa in epidemije marsikomu povzročilo veliko stisko. Spremembe so doživljali tako posamezniki kot institucije, še posebej pa so se znašli v stiski stanovalci in zaposleni v domovih za starejše ter seveda svojci starejših. Pri Spominčici - Alzheimer Slovenija so ponudili pomoč in podporo ljudem z demenco in njihovim družinam prek sodobnih pristopov druženja. Gostja oddaje je Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija. V studio jo je povabila Lucija Fatur.<p>S predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, Štefanijo L. Zlobec, o pomoči osebam z demenco v času Covida - 19</p><p><p>Letošnje leto je zaradi novega koronavirusa in epidemije marsikomu povzročilo veliko stisko. Spremembe so doživljali tako posamezniki kot institucije, še posebej pa so se znašli v stiski stanovalci in zaposleni v domovih za starejše ter seveda svojci starejših. Pri Spominčici - Alzheimer Slovenija so ponudili pomoč in podporo osebam z demenco in njihovim družinam prek sodobnih pristopov druženja. Gostja oddaje je Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija.</p></p> 174741997 RTVSLO – Prvi 1496 clean Letošnje leto je zaradi novega koronavirusa in epidemije marsikomu povzročilo veliko stisko. Spremembe so doživljali tako posamezniki kot institucije, še posebej pa so se znašli v stiski stanovalci in zaposleni v domovih za starejše ter seveda svojci starejših. Pri Spominčici - Alzheimer Slovenija so ponudili pomoč in podporo ljudem z demenco in njihovim družinam prek sodobnih pristopov druženja. Gostja oddaje je Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija. V studio jo je povabila Lucija Fatur.<p>S predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, Štefanijo L. Zlobec, o pomoči osebam z demenco v času Covida - 19</p><p><p>Letošnje leto je zaradi novega koronavirusa in epidemije marsikomu povzročilo veliko stisko. Spremembe so doživljali tako posamezniki kot institucije, še posebej pa so se znašli v stiski stanovalci in zaposleni v domovih za starejše ter seveda svojci starejših. Pri Spominčici - Alzheimer Slovenija so ponudili pomoč in podporo osebam z demenco in njihovim družinam prek sodobnih pristopov druženja. Gostja oddaje je Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija.</p></p> Thu, 24 Dec 2020 09:54:56 +0000 "Naj razdalja ne razdvaja" Tanja Železnik je profesorica zgodovine in sociologije, ki je prvo polovico svoje poklicne poti posvetila poučevanju na poljanski gimnaziji. Ko je pri 43. letih na šolskem hodniku slišala pripombo, da prihaja »ta stara«, je pomislila, da je kljub letom še čas za nov izziv v življenju. Zamenjala je službo in se posvetila izobraževalnemu založništvu pri DZS. Ko se je pred desetimi leti upokojila, jo je razveselil prvi vnuk. Zdaj jih ima že šest.<p>Upokojena profesorica zgodovine in sociologije Tanja Železnik </p><p><p>Tanja Železnik je profesorica zgodovine in sociologije, ki je prvo polovico svoje poklicne poti posvetila poučevanju na poljanski gimnaziji. Ko je pri 43. letih na šolskem hodniku slišala pripombo, da prihaja »ta stara«, je pomislila, da je kljub letom še čas za nov izziv v življenju. Zamenjala je službo in se posvetila izobraževalnemu založništvu pri DZS.</p></p> 174740297 RTVSLO – Prvi 1460 clean Tanja Železnik je profesorica zgodovine in sociologije, ki je prvo polovico svoje poklicne poti posvetila poučevanju na poljanski gimnaziji. Ko je pri 43. letih na šolskem hodniku slišala pripombo, da prihaja »ta stara«, je pomislila, da je kljub letom še čas za nov izziv v življenju. Zamenjala je službo in se posvetila izobraževalnemu založništvu pri DZS. Ko se je pred desetimi leti upokojila, jo je razveselil prvi vnuk. Zdaj jih ima že šest.<p>Upokojena profesorica zgodovine in sociologije Tanja Železnik </p><p><p>Tanja Železnik je profesorica zgodovine in sociologije, ki je prvo polovico svoje poklicne poti posvetila poučevanju na poljanski gimnaziji. Ko je pri 43. letih na šolskem hodniku slišala pripombo, da prihaja »ta stara«, je pomislila, da je kljub letom še čas za nov izziv v življenju. Zamenjala je službo in se posvetila izobraževalnemu založništvu pri DZS.</p></p> Thu, 17 Dec 2020 09:54:20 +0000 Tanja Železnik Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Dušan Kaplan že desetletja napoveduje vreme s pomočjo pregovorov in svetnikov</p><p><p>Magister Dušan Kaplan iz vasice Runarsko na Bloški planoti je vsestranski človek, ki se nikdar ne dolgočasi, pri svojih 78-tih letih komaj najde dovolj časa za vse stvari, s katerimi se ukvarja. Javnost ga že nekaj desetletij najbolj pozna po napovedih vremena s pomočjo pregovorov in svetnikov, poleg tega je dejaven kot pevec in član organizacijskega odbora za pripravo slovesnosti ob 90-ti obletnici letališča Kraljeve vojske na Blokah, kjer se je med drugim izurilo več kot 500 jadralnih pilotov.</p></p> 174738487 RTVSLO – Prvi 1384 clean Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>Dušan Kaplan že desetletja napoveduje vreme s pomočjo pregovorov in svetnikov</p><p><p>Magister Dušan Kaplan iz vasice Runarsko na Bloški planoti je vsestranski človek, ki se nikdar ne dolgočasi, pri svojih 78-tih letih komaj najde dovolj časa za vse stvari, s katerimi se ukvarja. Javnost ga že nekaj desetletij najbolj pozna po napovedih vremena s pomočjo pregovorov in svetnikov, poleg tega je dejaven kot pevec in član organizacijskega odbora za pripravo slovesnosti ob 90-ti obletnici letališča Kraljeve vojske na Blokah, kjer se je med drugim izurilo več kot 500 jadralnih pilotov.</p></p> Thu, 10 Dec 2020 09:53:04 +0000 Storž Obdobje epidemije je poseglo tudi v delo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Učenje na daljavo nekaterih skupin smo predstavili že spomladi, kako pa poteka izobraževanje v tem študijskem letu, kako spremembe doživljajo mentorji in kako študentje, pa je tema tokratne oddaje.<p>Tudi študentje in mentorji Univerze za tretje življenjsko obdobje so morali prilagoditi delo</p><p><p>Obdobje epidemije je poseglo tudi v delo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Učenje na daljavo nekaterih skupin smo predstavili že spomladi, kako pa poteka izobraževanje v tem študijskem letu, kako spremembe doživljajo mentorji in kako študentje, pa je tema tokratne oddaje.</p></p> 174736846 RTVSLO – Prvi 1670 clean Obdobje epidemije je poseglo tudi v delo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Učenje na daljavo nekaterih skupin smo predstavili že spomladi, kako pa poteka izobraževanje v tem študijskem letu, kako spremembe doživljajo mentorji in kako študentje, pa je tema tokratne oddaje.<p>Tudi študentje in mentorji Univerze za tretje življenjsko obdobje so morali prilagoditi delo</p><p><p>Obdobje epidemije je poseglo tudi v delo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Učenje na daljavo nekaterih skupin smo predstavili že spomladi, kako pa poteka izobraževanje v tem študijskem letu, kako spremembe doživljajo mentorji in kako študentje, pa je tema tokratne oddaje.</p></p> Thu, 03 Dec 2020 09:57:50 +0000 "Nekatere vsebine se lažje poučujejo na daljavo kot druge." Gospod Primož Cunder se je upokojil pred dvema letoma, bil je odvetnik. Nikoli si ni predstavljal, da bo v pokoju tako užival, vedno je bil prepričan, da bo delo kar nadaljeval. Pa vendar človeka naporna in stresna leta kar nekako dohitijo in po upokojitvi si vsakdan popestri s popolnoma drugimi vsebinami. Tako je gospod Primož Cunder povsem naključno opazil vabilo k Natečaju za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, sedel je za mizo in na papirju obudil počitniške spomine iz osnovnošolskega obdobja. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.<p>Primož Cunder pravi, da šele zdaj vidi, kako naporno je bilo odvetniško delo</p><p><p>V preteklih oddajah smo že predstavili neketere nagrajene avtorje poletnega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana "Zgodbe mojega kraja - Kako smo nekoč preživljali počitnice". Eden izmed nagrajencev je tudi gospod Primož Cunder, svoji zgodbi je dal naslov Kako sem preživel zimske počitnice daljnjega leta 1961.</p> <blockquote><p>Opisal sem zimske počitnice s taborniki, saj sva sestra in jaz kot otroka vedno preživljala nepozabne taborniške počitnice. Bil sem član Odreda Sivega volka, ki ga je takrat vodil Pavel Kunaver. Prijatelj si je poškodoval nogo in smo morali biti kar iznajdljivi, da smo ga pripeljali do zdravnika.</p></blockquote> <p>Gospod Primož je vabilo k natečaju videl povsem naključno, ko je na začetku spomladanske epidemije pogledal, kako in kdaj lahko vrne izposojene knjige. S pisanjem, razen tistim, ki ga opravljajo odvetniki, do takrat ni imel izkušenj.</p> <blockquote><p>Nagrade res nisem pričakoval, sem je bil pa vesel. To me je spodbudilo, da sem napisal še tri krajše zgodbe iz mojega poklicnega življenja, eno so že objavili v reviji Odvetnik.</p></blockquote> <p>Že v srednji šoli je z očetom začel raziskovati rodovnik svoje družine in začeto delo nadaljeval pred petimi leti. Prišel je vse do leta 1565, ko naj bi se v Ljubljani rodil prvi znani prednik.</p> <blockquote><p>Gre za zanimive zgodbe, zdi se mi tudi, da premalo poznamo svoje prednike. Je pa res, da nisem imel težkega dela, saj smo že od nekdaj v Ljubljani.</p></blockquote> <p>Ko se je pred dvema letoma upokojil, je razmišljal o tem, da bi še kdaj pa kdaj delal. Vendar je kmalu spoznal, kako naporno je bilo v resnici to delo. Ko je bil še aktiven, o tem sploh ni razmišljal in se niti ni zavedal, zdaj pa se je, kot pravi, popolnoma prerodil.</p> <blockquote><p>Vsaka obravnava je stres zase. Zanimivo, podobne občutke doživljam tudi zdaj ob gledanju kakšnega filma s tovrstno tematiko. Lahko rečem, da kot upokojenec zares uživam - delam na vrtu, berem knjige in se veselim časa z vnuki.</p></blockquote></p> 174735165 RTVSLO – Prvi 1042 clean Gospod Primož Cunder se je upokojil pred dvema letoma, bil je odvetnik. Nikoli si ni predstavljal, da bo v pokoju tako užival, vedno je bil prepričan, da bo delo kar nadaljeval. Pa vendar človeka naporna in stresna leta kar nekako dohitijo in po upokojitvi si vsakdan popestri s popolnoma drugimi vsebinami. Tako je gospod Primož Cunder povsem naključno opazil vabilo k Natečaju za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, sedel je za mizo in na papirju obudil počitniške spomine iz osnovnošolskega obdobja. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.<p>Primož Cunder pravi, da šele zdaj vidi, kako naporno je bilo odvetniško delo</p><p><p>V preteklih oddajah smo že predstavili neketere nagrajene avtorje poletnega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana "Zgodbe mojega kraja - Kako smo nekoč preživljali počitnice". Eden izmed nagrajencev je tudi gospod Primož Cunder, svoji zgodbi je dal naslov Kako sem preživel zimske počitnice daljnjega leta 1961.</p> <blockquote><p>Opisal sem zimske počitnice s taborniki, saj sva sestra in jaz kot otroka vedno preživljala nepozabne taborniške počitnice. Bil sem član Odreda Sivega volka, ki ga je takrat vodil Pavel Kunaver. Prijatelj si je poškodoval nogo in smo morali biti kar iznajdljivi, da smo ga pripeljali do zdravnika.</p></blockquote> <p>Gospod Primož je vabilo k natečaju videl povsem naključno, ko je na začetku spomladanske epidemije pogledal, kako in kdaj lahko vrne izposojene knjige. S pisanjem, razen tistim, ki ga opravljajo odvetniki, do takrat ni imel izkušenj.</p> <blockquote><p>Nagrade res nisem pričakoval, sem je bil pa vesel. To me je spodbudilo, da sem napisal še tri krajše zgodbe iz mojega poklicnega življenja, eno so že objavili v reviji Odvetnik.</p></blockquote> <p>Že v srednji šoli je z očetom začel raziskovati rodovnik svoje družine in začeto delo nadaljeval pred petimi leti. Prišel je vse do leta 1565, ko naj bi se v Ljubljani rodil prvi znani prednik.</p> <blockquote><p>Gre za zanimive zgodbe, zdi se mi tudi, da premalo poznamo svoje prednike. Je pa res, da nisem imel težkega dela, saj smo že od nekdaj v Ljubljani.</p></blockquote> <p>Ko se je pred dvema letoma upokojil, je razmišljal o tem, da bi še kdaj pa kdaj delal. Vendar je kmalu spoznal, kako naporno je bilo v resnici to delo. Ko je bil še aktiven, o tem sploh ni razmišljal in se niti ni zavedal, zdaj pa se je, kot pravi, popolnoma prerodil.</p> <blockquote><p>Vsaka obravnava je stres zase. Zanimivo, podobne občutke doživljam tudi zdaj ob gledanju kakšnega filma s tovrstno tematiko. Lahko rečem, da kot upokojenec zares uživam - delam na vrtu, berem knjige in se veselim časa z vnuki.</p></blockquote></p> Thu, 26 Nov 2020 09:47:22 +0000 "Upokojitev me je prerodila." Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>France Škrabec bo kmalu dopolnil 90 let</p><p><p>Konec januarja prihodnje leto, torej čez dobra dva meseca, bo dopolnil 90 let bogatega in ustvarjalnega življenja France Škrabec iz Nove vasi na Blokah. V tem obdobju v domačem kraju skoraj ni bilo dejavnosti, pri kateri ne bi sodeloval, vsega se za svoja leta spominja tako rekoč brezhibno, ob pripovedovanju se mu usta pogosto razpotegnejo v širok nasmeh. Poln optimizma, pri tej starosti dokaj trdnega zdravja, se vsak dan večkrat po stopničkah povzpne do vremenske hišice pred svojim domom, kjer za Agencijo za okolje beleži vremenske podatke že skoraj 65 let. Pevec, družbeno dejaven človek, športni in kulturni delavec, častni občan Občine Bloke in prejemnik bronaste Bloudkove značke, si je vzel čas tudi za našo oddajo.</p></p> 174733448 RTVSLO – Prvi 895 clean Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.<p>France Škrabec bo kmalu dopolnil 90 let</p><p><p>Konec januarja prihodnje leto, torej čez dobra dva meseca, bo dopolnil 90 let bogatega in ustvarjalnega življenja France Škrabec iz Nove vasi na Blokah. V tem obdobju v domačem kraju skoraj ni bilo dejavnosti, pri kateri ne bi sodeloval, vsega se za svoja leta spominja tako rekoč brezhibno, ob pripovedovanju se mu usta pogosto razpotegnejo v širok nasmeh. Poln optimizma, pri tej starosti dokaj trdnega zdravja, se vsak dan večkrat po stopničkah povzpne do vremenske hišice pred svojim domom, kjer za Agencijo za okolje beleži vremenske podatke že skoraj 65 let. Pevec, družbeno dejaven človek, športni in kulturni delavec, častni občan Občine Bloke in prejemnik bronaste Bloudkove značke, si je vzel čas tudi za našo oddajo.</p></p> Thu, 19 Nov 2020 09:44:55 +0000 France Škrabec Gospa Kristina Bajec pravi, da je univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki rada bere in piše. Poklic ji je bil takorekoč položen v zibel. Že od njenega otroštva so bili v ožji in širši družini zelo povezani in še danes si radi pomagajo in stopijo skupaj. Zakaj pa se rada spomni tudi počitnic v Bohinju, boste izvedeli v pogovoru Lucije Fatur z gospo Kristino Bajec. <p>Gospa Kristina Bajec kljub težkim preizkušnjam ostaja optimistka in dobre volje</p><p><p>Gospa Kristina Bajec pravi, da je univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki rada bere in piše. Poklic ji je bil takorekoč položen v zibel. Že od njenega otroštva so bili v ožji in širši družini zelo povezani in še danes si radi pomagajo in stopijo skupaj. Zakaj pa se rada spominja tudi počitnic v Bohinju, boste izvedeli v tokratni oddaji.</p> <p>Gospa Kristina je poleti sodelovala na natečaju Zgodbe mojega kraja Mestne knjižnice v Ljubljani, tema je bila Kako smo nekoč preživljali počitnice. Njena zgodba z naslovom Počitnice v Bohinju se je uvrstila med prvih deset.</p> <blockquote><p>Tega sem bila res vesela! Rada pišem. Ta zgodba je zgodba mojega otroštva, ko smo preživljali počitnice v Bohinju s sestričnami in bratranci. Zelo smo se povezali in ta povezanost nas spremlja že vse življenje. Pomagamo si, stojimo si ob strani, v vseh teh letih se je marsikaj zgodilo in vedno smo takoj stopili skupaj.</p></blockquote> <p>V pogovoru seveda ne moremo mimo časa epidemije, v katerem smo se znašli.</p> <blockquote><p>Ni lahko, res ne. Čuvamo se, imam dva majhna vnuka. Mislim, da so poleti nekateri stvari vzeli premalo resno, izgledalo je že vse normalno. Pa ni bilo, sama sem nosila masko, ampak če sem koga opozorila, me je marsikdo samo debelo gledal.</p></blockquote> <p>Pred 25-imi leti je zbolela za rakom in s to svojo izkušnjo zdaj rada pomaga drugim ženskam v Društvu onkoloških bolnikov.</p></p> 174731765 RTVSLO – Prvi 1424 clean Gospa Kristina Bajec pravi, da je univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki rada bere in piše. Poklic ji je bil takorekoč položen v zibel. Že od njenega otroštva so bili v ožji in širši družini zelo povezani in še danes si radi pomagajo in stopijo skupaj. Zakaj pa se rada spomni tudi počitnic v Bohinju, boste izvedeli v pogovoru Lucije Fatur z gospo Kristino Bajec. <p>Gospa Kristina Bajec kljub težkim preizkušnjam ostaja optimistka in dobre volje</p><p><p>Gospa Kristina Bajec pravi, da je univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki rada bere in piše. Poklic ji je bil takorekoč položen v zibel. Že od njenega otroštva so bili v ožji in širši družini zelo povezani in še danes si radi pomagajo in stopijo skupaj. Zakaj pa se rada spominja tudi počitnic v Bohinju, boste izvedeli v tokratni oddaji.</p> <p>Gospa Kristina je poleti sodelovala na natečaju Zgodbe mojega kraja Mestne knjižnice v Ljubljani, tema je bila Kako smo nekoč preživljali počitnice. Njena zgodba z naslovom Počitnice v Bohinju se je uvrstila med prvih deset.</p> <blockquote><p>Tega sem bila res vesela! Rada pišem. Ta zgodba je zgodba mojega otroštva, ko smo preživljali počitnice v Bohinju s sestričnami in bratranci. Zelo smo se povezali in ta povezanost nas spremlja že vse življenje. Pomagamo si, stojimo si ob strani, v vseh teh letih se je marsikaj zgodilo in vedno smo takoj stopili skupaj.</p></blockquote> <p>V pogovoru seveda ne moremo mimo časa epidemije, v katerem smo se znašli.</p> <blockquote><p>Ni lahko, res ne. Čuvamo se, imam dva majhna vnuka. Mislim, da so poleti nekateri stvari vzeli premalo resno, izgledalo je že vse normalno. Pa ni bilo, sama sem nosila masko, ampak če sem koga opozorila, me je marsikdo samo debelo gledal.</p></blockquote> <p>Pred 25-imi leti je zbolela za rakom in s to svojo izkušnjo zdaj rada pomaga drugim ženskam v Društvu onkoloških bolnikov.</p></p> Thu, 12 Nov 2020 09:53:44 +0000 "Družina mi je bila vedno v oporo." Družabne igre so lahko zelo dobrodošla popestritev tudi v sedanjih razmerah, seveda če jih igramo varno, torej doma in le s člani svojega lastnega gospodinjstva. Med Slovenci je sicer veliko navdušencev nad igrami s kartami, zlasti tarokom, pokrom, remijem … Manj pa je pri nas tistih, ki so se poglobili v nekoliko bolj zapleten bridž, ki velja za šport in je priljubljen predvsem v Angliji in Združenih državah. Eden zelo zavzetih igralcev te igre pri nas je gospod Dušan Fortuna iz Novega mesta, s katerim smo se pogovarjali še pred zadnjimi protikoronskimi ukrepi, ki so za nekaj časa tudi partije bridža preselili med domače stene.<p>Dušan Fortuna, predsednik Bridž kluba Novo mesto</p><p><p>Družabne igre so lahko zelo dobrodošla popestritev tudi v trenutnih razmerah, seveda če jih igramo varno, torej doma in le s člani lastnega gospodinjstva. Med Slovenci je sicer veliko navdušencev nad igrami s kartami, zlasti tarokom, pokrom, remijem … Manj pa je pri nas tistih, ki so se poglobili v nekoliko bolj zapleten bridž, ki velja za šport in je popularen predvsem v Angliji in ZDA. Eden od zelo zavzetih igralcev te igre pri nas je gospod Dušan Fortuna iz Novega mesta, s katerim smo se pogovarjali še pred zadnjimi protikoronskimi ukrepi, ki so za nekaj časa tudi partije bridža preselili med domače stene.</p></p> 174730142 RTVSLO – Prvi 1195 clean Družabne igre so lahko zelo dobrodošla popestritev tudi v sedanjih razmerah, seveda če jih igramo varno, torej doma in le s člani svojega lastnega gospodinjstva. Med Slovenci je sicer veliko navdušencev nad igrami s kartami, zlasti tarokom, pokrom, remijem … Manj pa je pri nas tistih, ki so se poglobili v nekoliko bolj zapleten bridž, ki velja za šport in je priljubljen predvsem v Angliji in Združenih državah. Eden zelo zavzetih igralcev te igre pri nas je gospod Dušan Fortuna iz Novega mesta, s katerim smo se pogovarjali še pred zadnjimi protikoronskimi ukrepi, ki so za nekaj časa tudi partije bridža preselili med domače stene.<p>Dušan Fortuna, predsednik Bridž kluba Novo mesto</p><p><p>Družabne igre so lahko zelo dobrodošla popestritev tudi v trenutnih razmerah, seveda če jih igramo varno, torej doma in le s člani lastnega gospodinjstva. Med Slovenci je sicer veliko navdušencev nad igrami s kartami, zlasti tarokom, pokrom, remijem … Manj pa je pri nas tistih, ki so se poglobili v nekoliko bolj zapleten bridž, ki velja za šport in je popularen predvsem v Angliji in ZDA. Eden od zelo zavzetih igralcev te igre pri nas je gospod Dušan Fortuna iz Novega mesta, s katerim smo se pogovarjali še pred zadnjimi protikoronskimi ukrepi, ki so za nekaj časa tudi partije bridža preselili med domače stene.</p></p> Thu, 05 Nov 2020 09:49:55 +0000 "Bridž ni igra, bridž je šport!" RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja. Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja. sl Thu, 29 Sep 2022 08:47:37 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/storz/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 29 Sep 2022 08:47:37 +0000 Storž