News & Politics (C) RTVSLO 2017 Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru. https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ Studio ob 17.00 https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/87/studio17.jpg Prvi počitniški teden je zaznamoval vročinski val s kopico težav z zdravjem in pridelki. Že brez tega je rast cen hrane in energije rušila rekorde. Ukrepanje je nujno. Komentiramo tudi novo strategijo vlade za boj z epidemijami in nadaljevanje vladnega kadrovskega cunamija. Pojasnjujemo, v čem je bilo zasedanje voditeljev zveze Nato prelomno in kakšno konkretno sodelovanje Slovenije bo to zahtevalo - z vojaki in nakupi orožja. Ocenjujemo kompromis članic Unije o novi okoljski zakonodaji in skušamo razumeti razloge za regresijo Združenih držav Amerike na področju človekovih pravi in okolja. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš. 174884157 RTVSLO – Prvi 3072 clean Prvi počitniški teden je zaznamoval vročinski val s kopico težav z zdravjem in pridelki. Že brez tega je rast cen hrane in energije rušila rekorde. Ukrepanje je nujno. Komentiramo tudi novo strategijo vlade za boj z epidemijami in nadaljevanje vladnega kadrovskega cunamija. Pojasnjujemo, v čem je bilo zasedanje voditeljev zveze Nato prelomno in kakšno konkretno sodelovanje Slovenije bo to zahtevalo - z vojaki in nakupi orožja. Ocenjujemo kompromis članic Unije o novi okoljski zakonodaji in skušamo razumeti razloge za regresijo Združenih držav Amerike na področju človekovih pravi in okolja. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš. Fri, 01 Jul 2022 15:56:12 +0000 Tedenski aktualni mozaik: o rekordni rasti cen, novem pristopu za boj z epidemijo, prelomnem zasedanju Nata in novi okoljska zakonodaja EU Marsikatera družina je te dni doživljala pravo dramo zaradi vpisovanja učenca v želeno srednjo šolo. Državni izpitni center pa je objavil prve analize nacionalnega preverjanja znanja. To je znova sprožilo polemike o njegovem namenu in ciljih ter potrebnih spremembah ocenjevanja znanja. Vlada je v koalicijski pogodbi predvidela takšne spremembe meril za omejitve vpisa, da bi poleg ocen upoštevali tudi rezultat, dosežen na tem preverjanju znanja. Kaj torej storiti, v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883909 RTVSLO – Prvi 3336 clean Marsikatera družina je te dni doživljala pravo dramo zaradi vpisovanja učenca v želeno srednjo šolo. Državni izpitni center pa je objavil prve analize nacionalnega preverjanja znanja. To je znova sprožilo polemike o njegovem namenu in ciljih ter potrebnih spremembah ocenjevanja znanja. Vlada je v koalicijski pogodbi predvidela takšne spremembe meril za omejitve vpisa, da bi poleg ocen upoštevali tudi rezultat, dosežen na tem preverjanju znanja. Kaj torej storiti, v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 30 Jun 2022 16:00:36 +0000 Je zdajšnji način omejevanja vpisa v srednje šole nepravičen? Kako naprej in kaj z NPZ?, Nova vlada razmišlja o upoštevanju NPZ pri vpisu v srednje šole Vrhunsko zasedanje zveze NATO, ki poteka v Madridu, odločilno zaznamuje vojna v Ukrajini. Ta je nepovratno spremenila dojemanje obrambne politike v Evropi in svetu, tako pri odgovornih kot v širši javnosti. Zavezništvo se je z vojaško pomočjo nedvoumno postavilo na stran Ukrajine, poleg tega bi se mu radi priključili še dve novi članici, Švedska in Finska. Vse to močno vpliva tudi na slovensko javnost ter na naš odnos do obrambe in zveze NATO. O novih razmerah, bistveno drugačnih od vsega, kar smo v tem pogledu poznali zadnjih trideset let, in prihodnjih korakih za zagotovitev varnosti, bo z gosti v studiu in našim posebnim poročevalcem iz Madrida Igorjem Juričem razpravljal Matej Hrastar. Gosti: - dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, - Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, - Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883677 RTVSLO – Prvi 3405 clean Vrhunsko zasedanje zveze NATO, ki poteka v Madridu, odločilno zaznamuje vojna v Ukrajini. Ta je nepovratno spremenila dojemanje obrambne politike v Evropi in svetu, tako pri odgovornih kot v širši javnosti. Zavezništvo se je z vojaško pomočjo nedvoumno postavilo na stran Ukrajine, poleg tega bi se mu radi priključili še dve novi članici, Švedska in Finska. Vse to močno vpliva tudi na slovensko javnost ter na naš odnos do obrambe in zveze NATO. O novih razmerah, bistveno drugačnih od vsega, kar smo v tem pogledu poznali zadnjih trideset let, in prihodnjih korakih za zagotovitev varnosti, bo z gosti v studiu in našim posebnim poročevalcem iz Madrida Igorjem Juričem razpravljal Matej Hrastar. Gosti: - dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, - Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, - Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 29 Jun 2022 16:01:45 +0000 Vrh zveze NATO pred zgodovinskimi izzivi Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov. 174883452 RTVSLO – Prvi 3422 clean Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov. Tue, 28 Jun 2022 16:02:02 +0000 Nova vlada predstavlja strategijo za spoprijemanje z epidemijo Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p class="MsoNoSpacing">Kmetijske zadruge na trgovske police praviloma prinašajo kakovostne izdelke kratkih verig s sprejemljivo ceno za potrošnike. Nekatere zadruge so še vedno tudi lastnice deležev v živilski industriji zapravile, večina je te že zapravila, a še vedno od kmetov odkupijo okoli 80% pridelkov, predvsem mleka, goveda in žita. Zadružništvo na Slovenskem letos praznuje 150 let in te izkušnje bi lahko<span style="mso-spacerun: yes;">  </span>v večji meri uporabili tudi za obvladovanje prehranskih izzivov, ki se zaostrujejo zaradi draginje in oviranih dobavnih poti. O vsem tem voditeljica<span style="mso-spacerun: yes;">  </span><strong>Jernejka Drolec</strong> z gosti.</p> <p class="MsoNoSpacing">Gostje:</p> <p class="MsoNoSpacing"> </p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong>Borut Florjančič</strong>, predsednik Zadružne zveze Slovenije, </p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><span style="text-indent: -18pt;">-<span style="font-variant-numeric: normal; font-variant-east-asian: normal; font-stretch: normal; font-size: 7pt; line-height: normal; font-family: 'Times New Roman';">          </span></span><strong style="text-indent: -18pt;">dr. Emil Erjavec</strong><span style="text-indent: -18pt;">, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,</span></p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><span style="text-indent: -18pt;">-<span style="font-variant-numeric: normal; font-variant-east-asian: normal; font-stretch: normal; font-size: 7pt; line-height: normal; font-family: 'Times New Roman';">          </span></span><strong style="text-indent: -18pt;">dr. Žarko Lazarević</strong><span style="text-indent: -18pt;">, Inštitut za novejšo zgodovino,</span></p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"> </p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong>Slavko Petovar</strong>, direktor Kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci.</p> </body> </html> 174883201 RTVSLO – Prvi 3171 clean Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p class="MsoNoSpacing">Kmetijske zadruge na trgovske police praviloma prinašajo kakovostne izdelke kratkih verig s sprejemljivo ceno za potrošnike. Nekatere zadruge so še vedno tudi lastnice deležev v živilski industriji zapravile, večina je te že zapravila, a še vedno od kmetov odkupijo okoli 80% pridelkov, predvsem mleka, goveda in žita. Zadružništvo na Slovenskem letos praznuje 150 let in te izkušnje bi lahko<span style="mso-spacerun: yes;">  </span>v večji meri uporabili tudi za obvladovanje prehranskih izzivov, ki se zaostrujejo zaradi draginje in oviranih dobavnih poti. O vsem tem voditeljica<span style="mso-spacerun: yes;">  </span><strong>Jernejka Drolec</strong> z gosti.</p> <p class="MsoNoSpacing">Gostje:</p> <p class="MsoNoSpacing"> </p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong>Borut Florjančič</strong>, predsednik Zadružne zveze Slovenije, </p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><span style="text-indent: -18pt;">-<span style="font-variant-numeric: normal; font-variant-east-asian: normal; font-stretch: normal; font-size: 7pt; line-height: normal; font-family: 'Times New Roman';">          </span></span><strong style="text-indent: -18pt;">dr. Emil Erjavec</strong><span style="text-indent: -18pt;">, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,</span></p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><span style="text-indent: -18pt;">-<span style="font-variant-numeric: normal; font-variant-east-asian: normal; font-stretch: normal; font-size: 7pt; line-height: normal; font-family: 'Times New Roman';">          </span></span><strong style="text-indent: -18pt;">dr. Žarko Lazarević</strong><span style="text-indent: -18pt;">, Inštitut za novejšo zgodovino,</span></p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"> </p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong>Slavko Petovar</strong>, direktor Kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci.</p> </body> </html> Mon, 27 Jun 2022 15:57:51 +0000 150 let zadružništva – so zadruge lahko odgovor na draginjo in težave z oskrbo? Kar nekaj voznikov je teden začelo z beganjem od črpalke do črpalke, da bi še pred podražitvijo natočili gorivo. Bodo dnevno dopolnjevani vladni ukrepi vendarle umirili razmere in omejili špekulante, sprašujemo poznavalce. Komentiramo (tudi z vojno v Ukrajini spodbujena) dvojna merila evropskih voditeljev pri odpiranju vrat sosedam iz vzhoda in juga ter ocenjujemo, kakšen vtis je na prvem bruseljskem zasedanju pustil premier Robert Golob. Doma mu kljub spremembi zakona še ni uspelo povečati vlade na 20 ministrov. Končujemo s koncem šolskega leta – s stiskami ob vpisovanju v gimnazije in počitniškimi programi za otroke. Kritični pregled tedna s Tomažem Celestino. 174882653 RTVSLO – Prvi 2833 clean Kar nekaj voznikov je teden začelo z beganjem od črpalke do črpalke, da bi še pred podražitvijo natočili gorivo. Bodo dnevno dopolnjevani vladni ukrepi vendarle umirili razmere in omejili špekulante, sprašujemo poznavalce. Komentiramo (tudi z vojno v Ukrajini spodbujena) dvojna merila evropskih voditeljev pri odpiranju vrat sosedam iz vzhoda in juga ter ocenjujemo, kakšen vtis je na prvem bruseljskem zasedanju pustil premier Robert Golob. Doma mu kljub spremembi zakona še ni uspelo povečati vlade na 20 ministrov. Končujemo s koncem šolskega leta – s stiskami ob vpisovanju v gimnazije in počitniškimi programi za otroke. Kritični pregled tedna s Tomažem Celestino. Fri, 24 Jun 2022 15:52:13 +0000 Tedenski aktualni mozaik: črpalke brez goriva, RTV brez novinarskih prispevkov, vlada še brez treh ministrstev, Unija brez soglasja glede kandidatk in šolarji brez obveznosti Vojna v Ukrajini je odprla novo poglavje v evropski zgodovini in znova postavila v središče širitev Evropske unije. Znotraj Unije vlada soglasje glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji, s tem sta državi preskočili številne birokratske in tehnične pogoje, nasprotno pa za države Zahodnega Balkana to ne velja. Kako njihov pristopni proces premakniti z mrtve točke in preprečiti, da bi se ukrajinska vojna prelila na Zahodni Balkan? Bodo evropski voditelji na zasedanju v Bruslju našli rešitev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z našima dopisnikoma iz Bruslja in Beograda Igorjem Juričem in Boštjanom Anžinom z gosti v studiu. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, dr. Jure Požgan, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. 174882406 RTVSLO – Prvi 3374 clean Vojna v Ukrajini je odprla novo poglavje v evropski zgodovini in znova postavila v središče širitev Evropske unije. Znotraj Unije vlada soglasje glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji, s tem sta državi preskočili številne birokratske in tehnične pogoje, nasprotno pa za države Zahodnega Balkana to ne velja. Kako njihov pristopni proces premakniti z mrtve točke in preprečiti, da bi se ukrajinska vojna prelila na Zahodni Balkan? Bodo evropski voditelji na zasedanju v Bruslju našli rešitev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z našima dopisnikoma iz Bruslja in Beograda Igorjem Juričem in Boštjanom Anžinom z gosti v studiu. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, dr. Jure Požgan, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Thu, 23 Jun 2022 16:01:14 +0000 Evropska unija odpira vrata Ukrajini, kaj to pomeni za Balkan? V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882176 RTVSLO – Prvi 3341 clean V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 22 Jun 2022 16:00:41 +0000 Bo Ljubljana res (šele) z Emoniko postala sodobna evropska prestolnica? Po dveh zaradi pandemije previdnih poletjih je letos festivalsko dogajanje po slovenskih mestih že v polnem zagonu. Pred dnevi se je začel mednarodni festival Imago Sloveniae, nocoj se s Poletjo nočjo v Stari Ljubljani odpira jubilejni sedemdeseti Ljubljana festival, konec tedna bo zaživel Lent, jubilejni, 40., bo tudi avgustovski festival Radovljica. In to je le nekaj primerov. Kakšne dogodke želi sodobno festivalsko občinstvo? Kako na program in razpoloženje vplivajo različnih pogoji za pripravo? Nekateri festivali imajo namreč izdatno podporo države, drugi so prepuščeni iznajdljivosti organizatorjev in donatorjev. Kako uspešno se naši poletni festivali povezujejo s turizmom, diplomacijo, promocijo Slovenije? O vsem tem voditeljica Anamarija Štukelj Cusma s sogovorniki. Gostje: – Domen Marinčič, umetniški vodja festivala Radovljica, – Janoš Kern, direktor Imago Sloveniae, – Vladimir Rukavina, Lent.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174881959 RTVSLO – Prvi 3283 clean Po dveh zaradi pandemije previdnih poletjih je letos festivalsko dogajanje po slovenskih mestih že v polnem zagonu. Pred dnevi se je začel mednarodni festival Imago Sloveniae, nocoj se s Poletjo nočjo v Stari Ljubljani odpira jubilejni sedemdeseti Ljubljana festival, konec tedna bo zaživel Lent, jubilejni, 40., bo tudi avgustovski festival Radovljica. In to je le nekaj primerov. Kakšne dogodke želi sodobno festivalsko občinstvo? Kako na program in razpoloženje vplivajo različnih pogoji za pripravo? Nekateri festivali imajo namreč izdatno podporo države, drugi so prepuščeni iznajdljivosti organizatorjev in donatorjev. Kako uspešno se naši poletni festivali povezujejo s turizmom, diplomacijo, promocijo Slovenije? O vsem tem voditeljica Anamarija Štukelj Cusma s sogovorniki. Gostje: – Domen Marinčič, umetniški vodja festivala Radovljica, – Janoš Kern, direktor Imago Sloveniae, – Vladimir Rukavina, Lent.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 21 Jun 2022 15:59:43 +0000 Glasbeno festivalsko poletje – o vrhuncih na odru in izzivih iz zakulisja Kako ustaviti skomine po političnem kadrovanju in kaj vse je dejansko sporno?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p class="MsoNoSpacing">Slovenska zakonodaja, smernice in kodeksi ne puščajo dvoma: politika in upravljanje državnih podjetij sta ločeni, politika se mora pri kadrovanju omejiti na izbor nadzornikov Slovenskega državnega holdinga ali nadzornikov tam, kjer jih imenuje vlada. Kot vemo, pa se nobena oblast ne odreče kadrovskim posegom v praktično vseh podjetjih s kapitalsko naložbo države. Med najbolj razvpitimi primeri so Pošta Slovenije, Intereuropa, slaba banka, energetska podjetja ali Telekom Slovenije. Kaj počne politika, česar ne bi smela? Lahko predsednik uprave, ki ga je podprla oblast, vladajoči stranki donira mesečna nakazila? Je običajno, da se za vodilna mesta v državnih podjetjih izbere ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev iz statuta družbe? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi spremenili način kadrovanj? Voditeljica Maja Derčar odpira razpravo o tem odprli z izkušenimi sogovorniki in odgovornimi osebami.</p> <p class="MsoNoSpacing">Sogovorniki:</p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong style="mso-bidi-font-weight: normal;">Katja Mihelič Sušnik</strong>, vodja Službe za nadzor na Komisiji za preprečevanje korupcije,</p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong style="mso-bidi-font-weight: normal;">Gorazd Podbevšek</strong>, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije,</p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong style="mso-bidi-font-weight: normal;">Boris Novak</strong>, direktor Energetike Maribor, nekdanji generalni direktor Pošte in glavni neizvršni direktor DUTB,</p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong style="mso-bidi-font-weight: normal;">dr. Janez Žlak</strong>, predsednik uprave SDH.</p> </body> </html> 174881772 RTVSLO – Prvi 3220 clean Kako ustaviti skomine po političnem kadrovanju in kaj vse je dejansko sporno?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p class="MsoNoSpacing">Slovenska zakonodaja, smernice in kodeksi ne puščajo dvoma: politika in upravljanje državnih podjetij sta ločeni, politika se mora pri kadrovanju omejiti na izbor nadzornikov Slovenskega državnega holdinga ali nadzornikov tam, kjer jih imenuje vlada. Kot vemo, pa se nobena oblast ne odreče kadrovskim posegom v praktično vseh podjetjih s kapitalsko naložbo države. Med najbolj razvpitimi primeri so Pošta Slovenije, Intereuropa, slaba banka, energetska podjetja ali Telekom Slovenije. Kaj počne politika, česar ne bi smela? Lahko predsednik uprave, ki ga je podprla oblast, vladajoči stranki donira mesečna nakazila? Je običajno, da se za vodilna mesta v državnih podjetjih izbere ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev iz statuta družbe? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi spremenili način kadrovanj? Voditeljica Maja Derčar odpira razpravo o tem odprli z izkušenimi sogovorniki in odgovornimi osebami.</p> <p class="MsoNoSpacing">Sogovorniki:</p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong style="mso-bidi-font-weight: normal;">Katja Mihelič Sušnik</strong>, vodja Službe za nadzor na Komisiji za preprečevanje korupcije,</p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong style="mso-bidi-font-weight: normal;">Gorazd Podbevšek</strong>, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije,</p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong style="mso-bidi-font-weight: normal;">Boris Novak</strong>, direktor Energetike Maribor, nekdanji generalni direktor Pošte in glavni neizvršni direktor DUTB,</p> <p class="MsoNoSpacing" style="margin-left: 36.0pt; text-indent: -18.0pt; mso-list: l0 level1 lfo1;"><!-- [if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt 'Times New Roman';">          </span></span></span><!--[endif]--><strong style="mso-bidi-font-weight: normal;">dr. Janez Žlak</strong>, predsednik uprave SDH.</p> </body> </html> Mon, 20 Jun 2022 15:58:40 +0000 Pred vnovičnim kadrovanjem v državnih podjetjih Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec. 174881221 RTVSLO – Prvi 2468 clean Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec. Fri, 17 Jun 2022 15:46:08 +0000 Tedenski aktualni mozaik: premier prvič v Bruslju, prvi novi ukrepi proti draginji, vojna in novi pristopi EU in NATO glede širitve, svetovni kolesarski vrh v Sloveniji Cilje Evropske unije za zmanjšanje izpustov iz prometa bomo dosegli le z radikalno spremembo miselnosti in ravnanja<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če bistveno ne spremenimo svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet? Kako – če sploh – težave rešuje pospeševanje proizvodnje in uporabe električnih vozil? Prometne nesreče vsako leto povzročijo milijon 200 tisoč smrtnih žrtev na svetu, posledice onesnaženega zraka pa še veliko več žrtev zaradi kroničnih bolezni. Primeri dobrih praks spodbujanja kolesarjenja in hoje obstajajo, tudi pri nas. Kako jih razširiti, da postanejo prevladujoč način mobilnosti v mestih?</p> <p>O vsem tem voditeljica <strong>Špela Novak</strong> z gostoma v studiu in sogovorniki na terenu:<br />- <strong>Aidan Cerar</strong> z Inštituta za politike prostora o projektu Varna pot v šolo,<br />- okoljevarstvenik <strong>Jonas Sonnenschein</strong>,<br />- naš dopisnik iz EU <strong>Igor Jurič</strong> o projektu 100 pametnih in podnebno nevtralnih mest.</p> <p>Gosta:<br />- <strong>Katjuša Šavc</strong> iz okoljske organizacije Focus,<br />- <strong>dr. Luka Mladenovič</strong> z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.</p> <p><em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</em></p> </body> </html> 174880928 RTVSLO – Prvi 3133 clean Cilje Evropske unije za zmanjšanje izpustov iz prometa bomo dosegli le z radikalno spremembo miselnosti in ravnanja<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če bistveno ne spremenimo svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet? Kako – če sploh – težave rešuje pospeševanje proizvodnje in uporabe električnih vozil? Prometne nesreče vsako leto povzročijo milijon 200 tisoč smrtnih žrtev na svetu, posledice onesnaženega zraka pa še veliko več žrtev zaradi kroničnih bolezni. Primeri dobrih praks spodbujanja kolesarjenja in hoje obstajajo, tudi pri nas. Kako jih razširiti, da postanejo prevladujoč način mobilnosti v mestih?</p> <p>O vsem tem voditeljica <strong>Špela Novak</strong> z gostoma v studiu in sogovorniki na terenu:<br />- <strong>Aidan Cerar</strong> z Inštituta za politike prostora o projektu Varna pot v šolo,<br />- okoljevarstvenik <strong>Jonas Sonnenschein</strong>,<br />- naš dopisnik iz EU <strong>Igor Jurič</strong> o projektu 100 pametnih in podnebno nevtralnih mest.</p> <p>Gosta:<br />- <strong>Katjuša Šavc</strong> iz okoljske organizacije Focus,<br />- <strong>dr. Luka Mladenovič</strong> z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.</p> <p><em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</em></p> </body> </html> Thu, 16 Jun 2022 15:57:13 +0000 Kdo in kako naj nadomesti avtomobile v mestih? Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika Josipa Broza Tita na Verdu. Gostje: - Miran Marussig, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij, - Lado Prah, nadzorni inženir pri gradnji Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a, - Boštjan Rigler, član uprave DARS-a, - Slovenko Henigman, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste. <p>Kako je nastajala Slovenika, kako se je ob graditvi kalila stroka in kakšne so naše avtoceste danes</p><p><p>Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica <strong>Alenka Terlep</strong> s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika <strong>Josipa Broza - Tita</strong> na Verdu.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Miran Marussig</strong>, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij,<br /> – <strong>Lado Prah,</strong> nadzorni inženir pri graditvi Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a,<br /> – <strong>Boštjan Rigler</strong>, član uprave DARS-a,<br /> – <strong>Slovenko Henigman</strong>, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste.</p></p> 174880686 RTVSLO – Prvi 2915 clean Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika Josipa Broza Tita na Verdu. Gostje: - Miran Marussig, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij, - Lado Prah, nadzorni inženir pri gradnji Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a, - Boštjan Rigler, član uprave DARS-a, - Slovenko Henigman, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste. <p>Kako je nastajala Slovenika, kako se je ob graditvi kalila stroka in kakšne so naše avtoceste danes</p><p><p>Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica <strong>Alenka Terlep</strong> s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika <strong>Josipa Broza - Tita</strong> na Verdu.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Miran Marussig</strong>, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij,<br /> – <strong>Lado Prah,</strong> nadzorni inženir pri graditvi Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a,<br /> – <strong>Boštjan Rigler</strong>, član uprave DARS-a,<br /> – <strong>Slovenko Henigman</strong>, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste.</p></p> Wed, 15 Jun 2022 15:53:35 +0000 50 let slovenskih avtocest "Naš načrt in cilj sta, da kulturo ponovno postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in, kljub rekordnemu proračunu, nejasna pravila pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj Miha Žorž s sogovorniki. Gostje: - Asta Vrečko, ministrica za kulturo, - Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, - Polona Torkar iz društva Asociacija, - Rok Vevar, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.<p>O pričakovanjih, obljubah in neizprosni realnosti kulturno-umetniškega sektorja</p><p><p>"Naš načrt in cilj sta, da kulturo spet postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in kljub rekordnemu proračunu nejasnih pravilih pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj <strong>Miha Žorž</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Asta Vrečko</strong>, ministrica za kulturo,<br /> – <strong>Nataša Bučar</strong>, direktorica Slovenskega filmskega centra,<br /> – <strong>Polona Torkar</strong> iz društva Asociacija,<br /> – <strong>Rok Vevar</strong>, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.</p></p> 174880459 RTVSLO – Prvi 3208 clean "Naš načrt in cilj sta, da kulturo ponovno postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in, kljub rekordnemu proračunu, nejasna pravila pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj Miha Žorž s sogovorniki. Gostje: - Asta Vrečko, ministrica za kulturo, - Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, - Polona Torkar iz društva Asociacija, - Rok Vevar, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.<p>O pričakovanjih, obljubah in neizprosni realnosti kulturno-umetniškega sektorja</p><p><p>"Naš načrt in cilj sta, da kulturo spet postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in kljub rekordnemu proračunu nejasnih pravilih pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj <strong>Miha Žorž</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Asta Vrečko</strong>, ministrica za kulturo,<br /> – <strong>Nataša Bučar</strong>, direktorica Slovenskega filmskega centra,<br /> – <strong>Polona Torkar</strong> iz društva Asociacija,<br /> – <strong>Rok Vevar</strong>, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.</p></p> Tue, 14 Jun 2022 15:58:28 +0000 Kulturna politika po novem Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.<p>Začenjamo praznični teden ob 50. rojstnem dnevu Vala 202</p><p><p>Val 202, drugi program Radia Slovenija, je že pol stoletja med najbolj poslušanimi radijskimi postajami v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in presega družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj <strong>Aleš Kocjan</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Mija Škrabec Arbanas</strong>, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202,<br /> – <strong>Nejc Jemec,</strong> odgovorni urednik Vala 202,<br /> – <strong>dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede,<br /> – <strong>Petra Lesjak Tušek</strong>, predsednica Društva novinarjev Slovenije.</p></p> 174880273 RTVSLO – Prvi 3077 clean Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.<p>Začenjamo praznični teden ob 50. rojstnem dnevu Vala 202</p><p><p>Val 202, drugi program Radia Slovenija, je že pol stoletja med najbolj poslušanimi radijskimi postajami v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in presega družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj <strong>Aleš Kocjan</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Mija Škrabec Arbanas</strong>, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202,<br /> – <strong>Nejc Jemec,</strong> odgovorni urednik Vala 202,<br /> – <strong>dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede,<br /> – <strong>Petra Lesjak Tušek</strong>, predsednica Društva novinarjev Slovenije.</p></p> Mon, 13 Jun 2022 18:00:48 +0000 Val 202 že pol stoletja premika meje in ostaja zvest ljudem Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno ignorira delavske in potrošniške pravice in pravila. Spremljamo pripravo domačih in evropskih ukrepov za obvladovanje izrazitih zvišanj cen energije in hrane. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.<p>Tedenski aktualni mozaik, kritični pregled tedna</p><p><p>Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno zlorablja tuje delavce, mimo vseh delavskih in potrošniških pravic in pravil. Spremljamo pripravo ukrepov za blažitev posledic orjaških dvigov cen energije in hrane, od guvernerja Banke Slovenije pa zahtevamo pojasnila o poznem ukrepanju Evropske centralne banke zoper inflacijo in posledicah skorajšnjega dviga obrestnih mer. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s <strong>Katjo Arhar</strong>.</p></p> 174879707 RTVSLO – Prvi 3116 clean Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno ignorira delavske in potrošniške pravice in pravila. Spremljamo pripravo domačih in evropskih ukrepov za obvladovanje izrazitih zvišanj cen energije in hrane. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.<p>Tedenski aktualni mozaik, kritični pregled tedna</p><p><p>Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno zlorablja tuje delavce, mimo vseh delavskih in potrošniških pravic in pravil. Spremljamo pripravo ukrepov za blažitev posledic orjaških dvigov cen energije in hrane, od guvernerja Banke Slovenije pa zahtevamo pojasnila o poznem ukrepanju Evropske centralne banke zoper inflacijo in posledicah skorajšnjega dviga obrestnih mer. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s <strong>Katjo Arhar</strong>.</p></p> Fri, 10 Jun 2022 15:56:56 +0000 Tedenski aktualni mozaik - Teden velikih škandalov, priprav na nujne ukrepe glede zdravstva in inflacije ter analiziranja vloge razvpitih evropskih voditeljev Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Pričakovati je, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d., - dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Andrej Božič, predsednik Združenja Manager. <p>ECB napoveduje ukrepanje. Kakšne bodo posledice za podjetja in gospodinjstva.</p><p><p>Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Napoveduje, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, postopno zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica <strong>Urška Jereb</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Blaž Brodnjak</strong>, predsednik Uprave NLB, d. d.,<br /> – <strong>dr. Mojmir Mrak</strong>, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani,<br /> – <strong>Andrej Božič</strong>, predsednik Združenja Manager.</p></p> 174879405 RTVSLO – Prvi 3144 clean Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Pričakovati je, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d., - dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Andrej Božič, predsednik Združenja Manager. <p>ECB napoveduje ukrepanje. Kakšne bodo posledice za podjetja in gospodinjstva.</p><p><p>Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Napoveduje, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, postopno zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica <strong>Urška Jereb</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Blaž Brodnjak</strong>, predsednik Uprave NLB, d. d.,<br /> – <strong>dr. Mojmir Mrak</strong>, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani,<br /> – <strong>Andrej Božič</strong>, predsednik Združenja Manager.</p></p> Thu, 09 Jun 2022 15:57:24 +0000 Imate raje inflacijo ali draga posojila? Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica Tita Mayer s sogovornicami. Gostje: - dr. Milica Antić Gaber, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - dr. Jana Javornik, predavateljica na Univerzi v Leedsu - dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka, - Marta Kos, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve. <p>Pri enakopravnosti spolov v politiki je pred nami še veliko izzivov</p><p><p>Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica <strong>Tita Mayer</strong> s sogovornicami.</p> <p>Gostje:</p> <ul> <li><strong>dr. Milica Antić Gaber</strong>, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani,</li> <li><strong>dr. Jana Javornik</strong>, predavateljica na Univerzi v Leedsu</li> <li><strong>dr. Romana Jordan</strong>, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka,</li> <li><strong>Marta Kos</strong>, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve.</li> </ul></p> 174879117 RTVSLO – Prvi 3256 clean Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica Tita Mayer s sogovornicami. Gostje: - dr. Milica Antić Gaber, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - dr. Jana Javornik, predavateljica na Univerzi v Leedsu - dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka, - Marta Kos, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve. <p>Pri enakopravnosti spolov v politiki je pred nami še veliko izzivov</p><p><p>Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica <strong>Tita Mayer</strong> s sogovornicami.</p> <p>Gostje:</p> <ul> <li><strong>dr. Milica Antić Gaber</strong>, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani,</li> <li><strong>dr. Jana Javornik</strong>, predavateljica na Univerzi v Leedsu</li> <li><strong>dr. Romana Jordan</strong>, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka,</li> <li><strong>Marta Kos</strong>, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve.</li> </ul></p> Wed, 08 Jun 2022 15:59:16 +0000 Ženske v politiki – je napredek zgolj srečno naključje? Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, - slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, - chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, - Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko. <p>Po pandemiji je panogo prizadela še vojna v Ukrajini</p><p><p>Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na podlagi česa svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in od kod črpa srčnost in vnemo, voditeljica <strong>Tina Lamovšek</strong> z gosti.</p> <p>Gostje:<br /> – chef <strong>Luka Košir</strong> z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu,<br /> – slaščičarka <strong>Nika Svetec</strong> iz Kamnika, BonBon atelje,<br /> – chef <strong>Filip Matjaž</strong> iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau,<br /> – <strong>Anja Skrbinek</strong>, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.</p></p> 174878831 RTVSLO – Prvi 3089 clean Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, - slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, - chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, - Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko. <p>Po pandemiji je panogo prizadela še vojna v Ukrajini</p><p><p>Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na podlagi česa svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in od kod črpa srčnost in vnemo, voditeljica <strong>Tina Lamovšek</strong> z gosti.</p> <p>Gostje:<br /> – chef <strong>Luka Košir</strong> z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu,<br /> – slaščičarka <strong>Nika Svetec</strong> iz Kamnika, BonBon atelje,<br /> – chef <strong>Filip Matjaž</strong> iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau,<br /> – <strong>Anja Skrbinek</strong>, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.</p></p> Tue, 07 Jun 2022 15:56:29 +0000 Izkušnje mladih in uspešnih v svetu gastronomije - Nekaj je v njih, kar jih žene naprej kljub krizi Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora. <p>Kako izboljšati telesno pripravljenost otrok in mladih?</p><p><p>Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, dolgoročno pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica <strong>Špela Šebenik</strong> z gosti.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>dr. Gregor Starc</strong>, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja,<br /> – <strong>Nejc Planinc</strong>, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport,<br /> – <strong>Bor Dereani</strong> z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška<br /> – <strong>Robert Janev</strong>, poslanec Državnega zbora, podpredsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino,<br /> – <strong>Igor Topole</strong>, ravnatelj II. osnovne šole Celje.</p></p> 174878520 RTVSLO – Prvi 3399 clean Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora. <p>Kako izboljšati telesno pripravljenost otrok in mladih?</p><p><p>Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, dolgoročno pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica <strong>Špela Šebenik</strong> z gosti.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>dr. Gregor Starc</strong>, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja,<br /> – <strong>Nejc Planinc</strong>, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport,<br /> – <strong>Bor Dereani</strong> z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška<br /> – <strong>Robert Janev</strong>, poslanec Državnega zbora, podpredsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino,<br /> – <strong>Igor Topole</strong>, ravnatelj II. osnovne šole Celje.</p></p> Mon, 06 Jun 2022 16:01:39 +0000 Gibalne (ne)sposobnosti otrok in mladih Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana. Na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju gospodarstva, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru; kot pravi premier Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša z muko sklenjen značilno bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174877871 RTVSLO – Prvi 2317 clean Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana. Na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju gospodarstva, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru; kot pravi premier Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša z muko sklenjen značilno bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 03 Jun 2022 15:05:00 +0000 Tedenski aktualni mozaik – prisega nove vlade in kadrovski vrtiljak, bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti Rusiji in slovo tržaškega velikana književnosti Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom. <p>Kaj je v ozadju odločitve, da divjad ni več državna last? Kdo bo lahko lovil in kdo plačeval odškodnine?</p><p><p>Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč?</p> <p>O vsem tem voditelj <strong>Matija Mastnak</strong> z gosti:<br /> – <strong>Robert Režonja</strong>, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,<br /> – <strong>Lado Bradač,</strong> predsednik Lovske zveze Slovenije,<br /> – <strong>Klemen Matk</strong> z Zveze lastnikov gozdov,<br /> – <strong>Miha Marenče</strong> z Zavoda za gozdove,<br /> – <strong>Ana Ašič</strong>, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.</p></p> 174877551 RTVSLO – Prvi 3273 clean Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom. <p>Kaj je v ozadju odločitve, da divjad ni več državna last? Kdo bo lahko lovil in kdo plačeval odškodnine?</p><p><p>Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč?</p> <p>O vsem tem voditelj <strong>Matija Mastnak</strong> z gosti:<br /> – <strong>Robert Režonja</strong>, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,<br /> – <strong>Lado Bradač,</strong> predsednik Lovske zveze Slovenije,<br /> – <strong>Klemen Matk</strong> z Zveze lastnikov gozdov,<br /> – <strong>Miha Marenče</strong> z Zavoda za gozdove,<br /> – <strong>Ana Ašič</strong>, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.</p></p> Thu, 02 Jun 2022 15:59:33 +0000 Lovstvo na razpotju Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Začenja se 57. festival Borštnikovo srečanje. Po besedah selektorice tekmovalnega programa Nike Leskovšek kakovost v slovenskem gledališču glede na težke pogoje dela med epidemijo ostaja na visoki ravni, prav tako se ni zmanjšal obseg produkcije. Minulo obdobje zaprtja javnega življenja in občasnih sprostitev je pustilo pomemben pečat na delovanju posameznih gledališč in nevladnih organizacij. O ustvarjalnih rešitvah in preseganju omejitev ter o vsebinah in scenskih oblikah, ki jih je prinesla nenavadna gledališka sezona in so prispevale k trajni preobrazbi gledališča v skupnem projektu s programom Ars, z voditeljico <strong>Petro Tanko</strong>.</p> <p>Gostje:<br />– <strong>Nika Leskovšek</strong>, selektorica tekmovalnega programa Festivala Borštnikovo srečanje,<br />– <strong>Uroš Korenčan</strong>, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in nekdanji predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,<br />– <strong>Danijel Malalan</strong>, direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu,<br />– <strong>Žiga Predan</strong>, predsednik društva Pekipah.</p> </body> </html> 174877240 RTVSLO – Prvi 3015 clean Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Začenja se 57. festival Borštnikovo srečanje. Po besedah selektorice tekmovalnega programa Nike Leskovšek kakovost v slovenskem gledališču glede na težke pogoje dela med epidemijo ostaja na visoki ravni, prav tako se ni zmanjšal obseg produkcije. Minulo obdobje zaprtja javnega življenja in občasnih sprostitev je pustilo pomemben pečat na delovanju posameznih gledališč in nevladnih organizacij. O ustvarjalnih rešitvah in preseganju omejitev ter o vsebinah in scenskih oblikah, ki jih je prinesla nenavadna gledališka sezona in so prispevale k trajni preobrazbi gledališča v skupnem projektu s programom Ars, z voditeljico <strong>Petro Tanko</strong>.</p> <p>Gostje:<br />– <strong>Nika Leskovšek</strong>, selektorica tekmovalnega programa Festivala Borštnikovo srečanje,<br />– <strong>Uroš Korenčan</strong>, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in nekdanji predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,<br />– <strong>Danijel Malalan</strong>, direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu,<br />– <strong>Žiga Predan</strong>, predsednik društva Pekipah.</p> </body> </html> Wed, 01 Jun 2022 15:55:15 +0000 Ob začetku Borštnikovega srečanja o preobrazbah našega gledališča Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak in gostje. Gostje: - Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, - dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti. <p>Bo voditeljem Unije uspelo krizo izkoristiti za nov preboj povezovanja?</p><p><p>Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica <strong>Špela Novak</strong>.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Mojca Širok</strong>, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja,<br /> – <strong>dr. Marko Lovec</strong>, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede,<br /> – <strong>dr. Gal Kirn</strong>, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti.</p></p> 174876976 RTVSLO – Prvi 3325 clean Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak in gostje. Gostje: - Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, - dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti. <p>Bo voditeljem Unije uspelo krizo izkoristiti za nov preboj povezovanja?</p><p><p>Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica <strong>Špela Novak</strong>.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Mojca Širok</strong>, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja,<br /> – <strong>dr. Marko Lovec</strong>, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede,<br /> – <strong>dr. Gal Kirn</strong>, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti.</p></p> Tue, 31 May 2022 16:00:25 +0000 Razmere v Evropski uniji pod težo ukrajinske vojne Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje. V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in - četudi pogosto kritičen do Evropske unije - vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, h čemer nas je vseskozi neutrudno pozival,voditelj Goran Dekleva in gostje: - Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, - dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, - dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, - Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, - dr. Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.<p>Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje</p><p><p>V 109. letu je umrl pisatelj in akademik <strong>Boris Pahor</strong>, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in – četudi pogosto kritičen do Evropske unije – vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, k čemur nas je vseskozi neutrudno pozival, se pogovarjamo z gosti pred mikrofonom:</p> <ul> <li><strong>Neva Zajc</strong>, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja,</li> <li><strong>dr. Miran Košuta</strong>, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu,</li> <li><strong>dr. Marta Verginella</strong>, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina,</li> <li><strong>Zdravko Duša</strong>, prevajalec, scenarist in urednik,</li> <li><strong>Peter Kovačič Peršin</strong>, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.</li> </ul> <p>&nbsp;</p> <p>Boris Pahor v BBC-jevem dokumentarnem filmu <strong><em>Mož, ki je </em></strong><strong><em>preveč </em></strong><strong><em>videl</em></strong>:</p> <blockquote><p>Mislil sem, da bo človeštvo spremenilo svoj pristop k življenju, odnos do drugega. A kaj smo doživeli? Hirošimo in Nagasaki, dvajset let vojne brez orožja. Je to življenje, zaradi katerega se je splačalo biti v taborišču?</p></blockquote></p> 174876686 RTVSLO – Prvi 3370 clean Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje. V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in - četudi pogosto kritičen do Evropske unije - vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, h čemer nas je vseskozi neutrudno pozival,voditelj Goran Dekleva in gostje: - Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, - dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, - dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, - Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, - dr. Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.<p>Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje</p><p><p>V 109. letu je umrl pisatelj in akademik <strong>Boris Pahor</strong>, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in – četudi pogosto kritičen do Evropske unije – vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, k čemur nas je vseskozi neutrudno pozival, se pogovarjamo z gosti pred mikrofonom:</p> <ul> <li><strong>Neva Zajc</strong>, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja,</li> <li><strong>dr. Miran Košuta</strong>, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu,</li> <li><strong>dr. Marta Verginella</strong>, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina,</li> <li><strong>Zdravko Duša</strong>, prevajalec, scenarist in urednik,</li> <li><strong>Peter Kovačič Peršin</strong>, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.</li> </ul> <p>&nbsp;</p> <p>Boris Pahor v BBC-jevem dokumentarnem filmu <strong><em>Mož, ki je </em></strong><strong><em>preveč </em></strong><strong><em>videl</em></strong>:</p> <blockquote><p>Mislil sem, da bo človeštvo spremenilo svoj pristop k življenju, odnos do drugega. A kaj smo doživeli? Hirošimo in Nagasaki, dvajset let vojne brez orožja. Je to življenje, zaradi katerega se je splačalo biti v taborišču?</p></blockquote></p> Mon, 30 May 2022 16:01:10 +0000 Boris Pahor, velikan Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je Cannski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.<p>Kritični pregled tedna</p><p><p>Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je canski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z <strong>Dušanom Miličem</strong>.</p></p> 174876015 RTVSLO – Prvi 2752 clean Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je Cannski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.<p>Kritični pregled tedna</p><p><p>Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je canski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z <strong>Dušanom Miličem</strong>.</p></p> Fri, 27 May 2022 15:50:52 +0000 Tedenski aktualni mozaik – o novem predsedniku vlade, stavki na RTV, prvih opičjih kozah pri nas in treh mesecih ukrajinske vojne Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem. <p>Ob 30-letnici slovenskega članstva v OZN o vlogi in prihodnosti te organizacije</p><p><p>Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj <strong>Blaž Ermenc</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – dr.<strong> Danilo Türk</strong>, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN,<br /> – <strong>Roman Kirn</strong>, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN,<br /> – dr. <strong>Mitja Žagar</strong>, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja,<br /> – dr. <strong>Mateja Peter</strong>, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.</p></p> 174875696 RTVSLO – Prvi 3313 clean Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem. <p>Ob 30-letnici slovenskega članstva v OZN o vlogi in prihodnosti te organizacije</p><p><p>Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj <strong>Blaž Ermenc</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – dr.<strong> Danilo Türk</strong>, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN,<br /> – <strong>Roman Kirn</strong>, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN,<br /> – dr. <strong>Mitja Žagar</strong>, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja,<br /> – dr. <strong>Mateja Peter</strong>, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.</p></p> Thu, 26 May 2022 16:00:13 +0000 Tri slovenska desetletja v Združenih narodih Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica mja Derčar z gosti, ob oglašanji iz Državnega zbora. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, - dr. Tomaž Deželan, politolog, Fakulteta za družbene vede, - dr. Mitja Kovač, ekonomist, Ekonomska fakulteta. <p> V živo o mandatarski seji parlamenta</p><p><p>Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica<strong> Maja Derčar </strong>z gosti, ob oglašanjih iz Državnega zbora.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Ana Bojinović Fenko</strong>, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Tomaž Deželan</strong>, politolog, Fakulteta za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Mitja Kovač</strong>, ekonomist, Ekonomska fakulteta.</p></p> 174875393 RTVSLO – Prvi 3232 clean Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica mja Derčar z gosti, ob oglašanji iz Državnega zbora. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, - dr. Tomaž Deželan, politolog, Fakulteta za družbene vede, - dr. Mitja Kovač, ekonomist, Ekonomska fakulteta. <p> V živo o mandatarski seji parlamenta</p><p><p>Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica<strong> Maja Derčar </strong>z gosti, ob oglašanjih iz Državnega zbora.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Ana Bojinović Fenko</strong>, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Tomaž Deželan</strong>, politolog, Fakulteta za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Mitja Kovač</strong>, ekonomist, Ekonomska fakulteta.</p></p> Wed, 25 May 2022 15:58:52 +0000 Državni zbor o mandatarju, bodoči premier o vladnem programu Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija. <p>Tri mesece po začetku ruske agresije se sprašujemo, ali bo za zločine kdo odgovarjal</p><p><p>Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom.</p> <p>O teh težkih vprašanjih voditelj <strong>Matej Hrastar </strong>in gostje v studiu:<br /> – <strong>dr. Marko Rakovec</strong>, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve,<br /> – <strong>dr. Matjaž Nahtigal</strong>, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede,<br /> – <strong>Matevž Pezdirc</strong>, vodja sekretariata Genocide Network pri Eurojustu,<br /> – <strong>Metka Naglič</strong>, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.</p></p> 174875109 RTVSLO – Prvi 3302 clean Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija. <p>Tri mesece po začetku ruske agresije se sprašujemo, ali bo za zločine kdo odgovarjal</p><p><p>Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom.</p> <p>O teh težkih vprašanjih voditelj <strong>Matej Hrastar </strong>in gostje v studiu:<br /> – <strong>dr. Marko Rakovec</strong>, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve,<br /> – <strong>dr. Matjaž Nahtigal</strong>, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede,<br /> – <strong>Matevž Pezdirc</strong>, vodja sekretariata Genocide Network pri Eurojustu,<br /> – <strong>Metka Naglič</strong>, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.</p></p> Tue, 24 May 2022 16:00:02 +0000 Kazenski pregon zločinov iz vojne v Ukrajini Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti. <p>Novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija je tudi ena od stavkovnih zahtev</p><p><p>Novinarji Radiotelevizije Slovenija v ponedeljek stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV-ja namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV?</p> <p>O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica <strong>Lucija Dimnik Rikić</strong> in gostje:<br /> – <strong>Marko Milosavljević</strong>, profesor medijske politike in novinarstva,<br /> – <strong>Mojca Šetinc Pašek</strong>, poslanka Državnega zbora, Gibanje Svoboda,<br /> – <strong>Alenka Jeraj</strong>, poslanka Državnega zbora, Slovenska demokratska stranka,<br /> – <strong>Peter Gregorčič</strong>, predsednik Programskega sveta RTV Slovenija.</p></p> 174874840 RTVSLO – Prvi 3398 clean Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti. <p>Novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija je tudi ena od stavkovnih zahtev</p><p><p>Novinarji Radiotelevizije Slovenija v ponedeljek stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV-ja namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV?</p> <p>O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica <strong>Lucija Dimnik Rikić</strong> in gostje:<br /> – <strong>Marko Milosavljević</strong>, profesor medijske politike in novinarstva,<br /> – <strong>Mojca Šetinc Pašek</strong>, poslanka Državnega zbora, Gibanje Svoboda,<br /> – <strong>Alenka Jeraj</strong>, poslanka Državnega zbora, Slovenska demokratska stranka,<br /> – <strong>Peter Gregorčič</strong>, predsednik Programskega sveta RTV Slovenija.</p></p> Mon, 23 May 2022 16:01:38 +0000 Kako izboljšati zakonodajo o Radioteleviziji Slovenija – javni, neodvisni, kakovostni Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.<p>O polenih pod noge pri prenosu oblasti, gospodarskih uspehih in grožnjah, krepitvi zveze Nato in filmskem odsevu sodobne družbe</p><p><p>Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.</p></p> 174874192 RTVSLO – Prvi 2941 clean Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.<p>O polenih pod noge pri prenosu oblasti, gospodarskih uspehih in grožnjah, krepitvi zveze Nato in filmskem odsevu sodobne družbe</p><p><p>Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.</p></p> Fri, 20 May 2022 15:54:01 +0000 Tedenski aktualni mozaik Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom. Gostje: - Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, - Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, - Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine, - Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.<p>S stroko in bodočim ministrom na mednarodni dan družinskih zdravnikov o trajnejših rešitvah </p><p><p>Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnjih sprememb, je tak scenarij mogoč, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, zanimanja za omenjeno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij, tisti, ki so, so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepe. Katere rešitve je predvidela, katere so potrebne in kdaj bomo občutili učinke tako zdravniki kot pacienti? O vsem tem voditeljica <strong>Snežana Ilijaš</strong> s strokovnjaki in kandidatom za ministra.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Danijel Bešič Loredan</strong>, kandidat za ministra za zdravje,<br /> –<strong> Aleksander Stepanovič</strong>, predsednik Združenja družinskih zdravnikov,<br /> – <strong>Danica Rotar Pavlič</strong>, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske medicine,<br /> – <strong>Nina Pokorn</strong>, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.</p></p> 174873867 RTVSLO – Prvi 3353 clean Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom. Gostje: - Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, - Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, - Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine, - Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.<p>S stroko in bodočim ministrom na mednarodni dan družinskih zdravnikov o trajnejših rešitvah </p><p><p>Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnjih sprememb, je tak scenarij mogoč, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, zanimanja za omenjeno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij, tisti, ki so, so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepe. Katere rešitve je predvidela, katere so potrebne in kdaj bomo občutili učinke tako zdravniki kot pacienti? O vsem tem voditeljica <strong>Snežana Ilijaš</strong> s strokovnjaki in kandidatom za ministra.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Danijel Bešič Loredan</strong>, kandidat za ministra za zdravje,<br /> –<strong> Aleksander Stepanovič</strong>, predsednik Združenja družinskih zdravnikov,<br /> – <strong>Danica Rotar Pavlič</strong>, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske medicine,<br /> – <strong>Nina Pokorn</strong>, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.</p></p> Thu, 19 May 2022 16:00:53 +0000 Družinska medicina na robu prepada Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih situacij v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti meseca maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju z medvedi potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki usklajen. Kako naprej na področju upravljanja z medvedi? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: - Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, - Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, - Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, - Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, - Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri. <p>Medvedke so na prosto pripeljale letošnje mladiče, tveganje konfrontacije z ljudmi je spet večje</p><p><p>Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih položajev v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju medvedov potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki. Kako naprej na področju upravljanja medvedov? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili <strong>Sabrina Mulec</strong> in <strong>Jernejka Drolec</strong>.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Mateja Blažič</strong>, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor,<br /> – <strong>Dragica Jaksetič </strong>iz Centra velikih zveri DINA Pivka,<br /> – <strong>Miha Marenče</strong>, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove,<br /> –<strong> Tomaž Ogrin</strong>, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green,<br /> –<strong> Barbara Štimec</strong> iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri.</p></p> 174873542 RTVSLO – Prvi 3150 clean Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih situacij v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti meseca maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju z medvedi potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki usklajen. Kako naprej na področju upravljanja z medvedi? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: - Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, - Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, - Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, - Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, - Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri. <p>Medvedke so na prosto pripeljale letošnje mladiče, tveganje konfrontacije z ljudmi je spet večje</p><p><p>Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih položajev v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju medvedov potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki. Kako naprej na področju upravljanja medvedov? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili <strong>Sabrina Mulec</strong> in <strong>Jernejka Drolec</strong>.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Mateja Blažič</strong>, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor,<br /> – <strong>Dragica Jaksetič </strong>iz Centra velikih zveri DINA Pivka,<br /> – <strong>Miha Marenče</strong>, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove,<br /> –<strong> Tomaž Ogrin</strong>, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green,<br /> –<strong> Barbara Štimec</strong> iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri.</p></p> Wed, 18 May 2022 15:57:30 +0000 Kako zaščititi medvede in ljudi? Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.<p>Predstavljamo novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na koalicijsko pogodbo</p><p><p>Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec ob pomoči novinarskih kolegov.</p></p> 174873263 RTVSLO – Prvi 2822 clean Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.<p>Predstavljamo novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na koalicijsko pogodbo</p><p><p>Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec ob pomoči novinarskih kolegov.</p></p> Tue, 17 May 2022 15:52:02 +0000 Novi ministri, ključni izzivi in koalicijski načrti Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije. <p>Komentiramo sveže bruseljske napovedi in doslej nakazane načrte nove vlade</p><p><p>Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4-odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo dražje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj?</p> <p>O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica <strong>Zdenka Bakalar</strong> in gostje:<br /> –<strong> Maja Bednaš</strong>, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj,<br /> – <strong>Davorin Kračun</strong>, predsednik Fiskalnega sveta,<br /> – <strong>Bojan Ivanc</strong>, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.</p></p> 174872985 RTVSLO – Prvi 3432 clean Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije. <p>Komentiramo sveže bruseljske napovedi in doslej nakazane načrte nove vlade</p><p><p>Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4-odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo dražje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj?</p> <p>O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica <strong>Zdenka Bakalar</strong> in gostje:<br /> –<strong> Maja Bednaš</strong>, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj,<br /> – <strong>Davorin Kračun</strong>, predsednik Fiskalnega sveta,<br /> – <strong>Bojan Ivanc</strong>, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.</p></p> Mon, 16 May 2022 16:02:12 +0000 Gospodarske napovedi in izzivi za ekonomsko politiko Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. Bo šlo vse gladko? V načrtu je tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat bo v parlamentu zastopanih samo 5 političnih strank. Najmanj doslej. V Studiu ob 17.00 bomo povzeli in komentirali vse, kar se bo dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Te tlakujejo tudi pot oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo po napovedih dobili že v začetku junija. Dogajanje bomo pospremili z oglašanji iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa bo ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar. <p>Izvoljena prva predsednica državnega zbora v samostojni Sloveniji </p><p><p>Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. V načrtu je bila tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat je v parlamentu zastopanih samo pet političnih strank. Najmanj doslej. V oddaji smo povzeli in komentirali vse, kar se je dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Ta tlakuje tudi pot oblikovanju nove vlade, napovedani za začetek junija.</p> <p>Dogajanje smo pospremili z oglašanji naših novinarjev iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico <strong>Jolando Lebar</strong> pa je bil ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister <strong>dr. Miro Cerar</strong>.</p></p> 174872338 RTVSLO – Prvi 3213 clean Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. Bo šlo vse gladko? V načrtu je tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat bo v parlamentu zastopanih samo 5 političnih strank. Najmanj doslej. V Studiu ob 17.00 bomo povzeli in komentirali vse, kar se bo dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Te tlakujejo tudi pot oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo po napovedih dobili že v začetku junija. Dogajanje bomo pospremili z oglašanji iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa bo ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar. <p>Izvoljena prva predsednica državnega zbora v samostojni Sloveniji </p><p><p>Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. V načrtu je bila tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat je v parlamentu zastopanih samo pet političnih strank. Najmanj doslej. V oddaji smo povzeli in komentirali vse, kar se je dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Ta tlakuje tudi pot oblikovanju nove vlade, napovedani za začetek junija.</p> <p>Dogajanje smo pospremili z oglašanji naših novinarjev iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico <strong>Jolando Lebar</strong> pa je bil ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister <strong>dr. Miro Cerar</strong>.</p></p> Fri, 13 May 2022 15:58:33 +0000 Ustanovna seja državnega zbora – kakšen prvi vtis bo pustil in kako gladko bo stekel prenos oblasti Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. <p>O koristih, pasteh in načinih za obvladovanje cen naftnih derivatov.</p><p><p>Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica <strong>Maja Derčar </strong>z gosti v studiu.</p> <p>Gostje:<br /> - <strong>Tadej Granfol</strong>, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja,<br /> - <strong>Marija Lah</strong>, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije,<br /> - <strong>Bogomir Kovač</strong>, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. </p></p> 174871995 RTVSLO – Prvi 3274 clean Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. <p>O koristih, pasteh in načinih za obvladovanje cen naftnih derivatov.</p><p><p>Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica <strong>Maja Derčar </strong>z gosti v studiu.</p> <p>Gostje:<br /> - <strong>Tadej Granfol</strong>, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja,<br /> - <strong>Marija Lah</strong>, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije,<br /> - <strong>Bogomir Kovač</strong>, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. </p></p> Thu, 12 May 2022 15:59:34 +0000 Kako draga naj bodo goriva? Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov. <p>Brezbrižnost, koristoljubje in pohlep so vzrok za okoljski kriminal po vsej državi. Kdo je odgovoren in kaj je treba spremeniti.</p><p><p>Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica <strong>Metka Pirc</strong> z dopisniškimi kolegi in sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Tilen Klugler</strong>, župan Mestne občine Slovenj Gradec,<br /> – <strong>Primož Marolt</strong>, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,<br /> – <strong>Branko Podpečan</strong>, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,<br /> – <strong>Bernarda Podlipnik</strong>, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor.</p> <p>Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.</p></p> 174871689 RTVSLO – Prvi 3281 clean Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov. <p>Brezbrižnost, koristoljubje in pohlep so vzrok za okoljski kriminal po vsej državi. Kdo je odgovoren in kaj je treba spremeniti.</p><p><p>Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica <strong>Metka Pirc</strong> z dopisniškimi kolegi in sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Tilen Klugler</strong>, župan Mestne občine Slovenj Gradec,<br /> – <strong>Primož Marolt</strong>, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,<br /> – <strong>Branko Podpečan</strong>, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,<br /> – <strong>Bernarda Podlipnik</strong>, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor.</p> <p>Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.</p></p> Wed, 11 May 2022 15:58:14 +0000 Onesnaženje polj s 'svinčeno' sadro – (kdaj) bo drama s Koroške dobila epilog? 77 let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se kot, da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago, ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Nič od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Sogovorniki: - dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede, - dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi, - Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve. <p>Rusija ne pušča upanja za umirjanje razmer, Zahod brez učinkovitih rešitev</p><p><p>Sedeminsedemdeset let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se, kot da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Ničesar od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj <strong>Marjan Vešligaj</strong> z gosti.</p> <p>Sogovorniki:<br /> – <strong>dr. Jelena Juvan</strong>, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede,<br /> – <strong>dr. Andrej Benedejčič</strong>, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi,<br /> – <strong>Miha Lampreht</strong>, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve,<br /> – <strong>Vlasta Jeseničnik</strong>, dopisnica iz Moskve.</p></p> 174871385 RTVSLO – Prvi 3354 clean 77 let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se kot, da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago, ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Nič od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Sogovorniki: - dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede, - dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi, - Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve. <p>Rusija ne pušča upanja za umirjanje razmer, Zahod brez učinkovitih rešitev</p><p><p>Sedeminsedemdeset let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se, kot da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Ničesar od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj <strong>Marjan Vešligaj</strong> z gosti.</p> <p>Sogovorniki:<br /> – <strong>dr. Jelena Juvan</strong>, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede,<br /> – <strong>dr. Andrej Benedejčič</strong>, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi,<br /> – <strong>Miha Lampreht</strong>, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve,<br /> – <strong>Vlasta Jeseničnik</strong>, dopisnica iz Moskve.</p></p> Tue, 10 May 2022 16:00:54 +0000 Kruta vojna v Ukrajini Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, a se zdita omenjeni vrednoti ogroženi bolj kot kadar koli v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in globalnih izzivih ter kakšne spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini, sredi Evrope? Kakšne rešitve so v okviru posebne konference o prihodnosti Unije predlagali evropski državljani in jih strnili v poročilo, ki so ga danes slovesno predali voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji? O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj in gostje: – dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA), – dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.<p>Unija je zrasla na dogovoru, ki naj bi preprečil vojno na evropskih tleh. Bo vojna v Ukrajini spodkopala ali utrdila njene temelje?</p><p><p>Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, toda omenjeni vrednoti se zdita ogroženi bolj kot kdaj prej v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in mednarodnih izzivih ter katere spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini sredi Evrope? Kaj so glede prenove Unije v okviru posebne konference predlagali evropski državljani in zapisali v poročilo, namenjeno najprej voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji?</p> <p>O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica <strong>Sandra Krišelj, </strong>dopisnica <strong>Mojca Širok </strong>in gostje:<br /> – <strong>dr. Sabina Lange</strong>, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA),<br /> – <strong>dr. Luka Lisjak Gabrijelčič</strong>, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti,<br /> – <strong>dr. Matej Avbelj</strong>, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.</p></p> 174871067 RTVSLO – Prvi 3283 clean Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, a se zdita omenjeni vrednoti ogroženi bolj kot kadar koli v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in globalnih izzivih ter kakšne spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini, sredi Evrope? Kakšne rešitve so v okviru posebne konference o prihodnosti Unije predlagali evropski državljani in jih strnili v poročilo, ki so ga danes slovesno predali voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji? O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj in gostje: – dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA), – dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.<p>Unija je zrasla na dogovoru, ki naj bi preprečil vojno na evropskih tleh. Bo vojna v Ukrajini spodkopala ali utrdila njene temelje?</p><p><p>Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, toda omenjeni vrednoti se zdita ogroženi bolj kot kdaj prej v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in mednarodnih izzivih ter katere spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini sredi Evrope? Kaj so glede prenove Unije v okviru posebne konference predlagali evropski državljani in zapisali v poročilo, namenjeno najprej voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji?</p> <p>O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica <strong>Sandra Krišelj, </strong>dopisnica <strong>Mojca Širok </strong>in gostje:<br /> – <strong>dr. Sabina Lange</strong>, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA),<br /> – <strong>dr. Luka Lisjak Gabrijelčič</strong>, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti,<br /> – <strong>dr. Matej Avbelj</strong>, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.</p></p> Mon, 09 May 2022 15:59:43 +0000 Dan Evrope – evropska družina pred nepričakovanimi izzivi Popraznični delovni teden so zaznamovala koalicijska pogajanja in z njimi povezane znotraj-strankarske napetosti. Razgrinjamo ozadje in načrte ter izpostavljamo konkretna pričakovanja glede medijske zakonodaje. Komentiramo olajšanje omejitev za kreditiranje prebivalstva in pretrese na naftnih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Tam so ruske sile stopnjevale ofenzivo na vzhodu države. V ZDA pa spet spremljamo poskuse spodkopavanja pravic žensk. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem. 174870392 RTVSLO – Prvi 2646 clean Popraznični delovni teden so zaznamovala koalicijska pogajanja in z njimi povezane znotraj-strankarske napetosti. Razgrinjamo ozadje in načrte ter izpostavljamo konkretna pričakovanja glede medijske zakonodaje. Komentiramo olajšanje omejitev za kreditiranje prebivalstva in pretrese na naftnih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Tam so ruske sile stopnjevale ofenzivo na vzhodu države. V ZDA pa spet spremljamo poskuse spodkopavanja pravic žensk. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem. Fri, 06 May 2022 15:49:06 +0000 Tedenski aktualni mozaik – o koalicijskih pogajanjih in načrtih, dostopu do posojil, dragi nafti in drugih ranah vojne Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, - Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, - Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. <p>So se udejanjile optimistične napovedi o hitri dodelitvi pomoči in zaposlitvi ter enostavni vključitvi otrok v vrtce in šole? </p><p><p>Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica <strong>Lucija Dimnik Rikić</strong> z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z <strong>Jevgenijem Gorešnikom</strong>, Ukrajincem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica <strong>Nina Brus</strong> pa je pripravila reportažo iz azilnega doma.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>K</strong><strong>atarina Štrukelj</strong>, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov,<br /> – <strong>Robert Modrijan</strong> z Zavoda za zaposlovanje,<br /> –<strong> Karmen Cunder</strong>, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu,<br /> – <strong>Primož Jamšek</strong> s Slovenske filantropije.</p></p> 174870072 RTVSLO – Prvi 3252 clean Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, - Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, - Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. <p>So se udejanjile optimistične napovedi o hitri dodelitvi pomoči in zaposlitvi ter enostavni vključitvi otrok v vrtce in šole? </p><p><p>Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica <strong>Lucija Dimnik Rikić</strong> z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z <strong>Jevgenijem Gorešnikom</strong>, Ukrajincem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica <strong>Nina Brus</strong> pa je pripravila reportažo iz azilnega doma.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>K</strong><strong>atarina Štrukelj</strong>, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov,<br /> – <strong>Robert Modrijan</strong> z Zavoda za zaposlovanje,<br /> –<strong> Karmen Cunder</strong>, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu,<br /> – <strong>Primož Jamšek</strong> s Slovenske filantropije.</p></p> Thu, 05 May 2022 15:59:12 +0000 Kako smo medse sprejeli okoli pet tisoč beguncev iz Ukrajine V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo. <p>Nove tehnologije prinašajo tudi nove oblike nasilja. Kako ustaviti spiralo nasilja in kako ga preprečiti? </p><p><p>V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice <strong>Tite Mayer</strong> in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk.</p> <p>Gostje:<br /> - <strong>Katja Zabukovec Kerin</strong> iz Društva za nenasilno komunikacijo,<br /> - <strong>Ana Pavlič</strong> iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov,<br /> - <strong>Bojana Kračan</strong>, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,<br /> - <strong>Barbara Jenkole Žigante</strong>, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS,<br /> - <strong>Biserka Lep</strong> iz Zavoda RS za šolstvo.</p></p> 174869779 RTVSLO – Prvi 3187 clean V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo. <p>Nove tehnologije prinašajo tudi nove oblike nasilja. Kako ustaviti spiralo nasilja in kako ga preprečiti? </p><p><p>V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice <strong>Tite Mayer</strong> in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk.</p> <p>Gostje:<br /> - <strong>Katja Zabukovec Kerin</strong> iz Društva za nenasilno komunikacijo,<br /> - <strong>Ana Pavlič</strong> iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov,<br /> - <strong>Bojana Kračan</strong>, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,<br /> - <strong>Barbara Jenkole Žigante</strong>, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS,<br /> - <strong>Biserka Lep</strong> iz Zavoda RS za šolstvo.</p></p> Wed, 04 May 2022 15:58:07 +0000 Razvoj družbe ne vodi samodejno v zmanjšanje nasilja nad ženskami Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in smernicah v panogi, prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih glede poletne turistične sezone voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, - Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije. Posneta sta pogovora s - Klemenom Hrenom, urednikom spletnega portala Avtokampi.si, - Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve.<p>Kakšni so prvomajski obeti za poletno turistično sezono?</p><p><p>Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in trendih v panogi, o prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih od poletne turistične sezone voditeljica <strong>Katja Arhar </strong>s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Fedja Pobegajlo</strong>, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije,<br /> – <strong>Iztok Altbauer</strong>, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč,<br /> – <strong>Matej Knaus</strong>, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije.<br /> Posneta pogovora:<br /> – <strong>Klemen Hren</strong>, urednik spletnega portala Avtokampi.si,<br /> – <strong>Andrej Šter</strong>, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve.</p></p> 174869482 RTVSLO – Prvi 3045 clean Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in smernicah v panogi, prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih glede poletne turistične sezone voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, - Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije. Posneta sta pogovora s - Klemenom Hrenom, urednikom spletnega portala Avtokampi.si, - Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve.<p>Kakšni so prvomajski obeti za poletno turistično sezono?</p><p><p>Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in trendih v panogi, o prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih od poletne turistične sezone voditeljica <strong>Katja Arhar </strong>s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Fedja Pobegajlo</strong>, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije,<br /> – <strong>Iztok Altbauer</strong>, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč,<br /> – <strong>Matej Knaus</strong>, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije.<br /> Posneta pogovora:<br /> – <strong>Klemen Hren</strong>, urednik spletnega portala Avtokampi.si,<br /> – <strong>Andrej Šter</strong>, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve.</p></p> Tue, 03 May 2022 15:55:45 +0000 Turisti se ne dajo – dovolj imajo korone in vojne! Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.<p>Kritični pregled dogodkov tedna</p><p><p>Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga Gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z<strong> Robertom Škrjancem</strong>.</p></p> 174868710 RTVSLO – Prvi 2758 clean Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.<p>Kritični pregled dogodkov tedna</p><p><p>Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga Gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z<strong> Robertom Škrjancem</strong>.</p></p> Fri, 29 Apr 2022 15:50:58 +0000 Tedenski aktualni mozaik – o povolilni Sloveniji na političnem in gospodarskem področju, o predsedniški kontinuiteti v Franciji, o prvomajskem razmišljanju in oddihu Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo spregovorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 8 urnega delovnika, čas za spremembe na področju delovnega časa? o tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: - Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, - Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama. <p>Osemurni delovnik je po skoraj 100 letih bolj ali manj preživet koncept</p><p><p>Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo govorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj stotih letih od uvedbe osemurnega delovnika čas za spremembe na področju delovnega časa? O tem voditeljica <strong>Urška Valjavec </strong>in sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Katja Rihar Bajuk</strong>, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,<br /> –<strong> Matej Feguš</strong>, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar,<br /> – <strong>Jakob Počivavšek</strong>, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.</p></p> 174868425 RTVSLO – Prvi 3187 clean Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo spregovorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 8 urnega delovnika, čas za spremembe na področju delovnega časa? o tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: - Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, - Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama. <p>Osemurni delovnik je po skoraj 100 letih bolj ali manj preživet koncept</p><p><p>Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo govorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj stotih letih od uvedbe osemurnega delovnika čas za spremembe na področju delovnega časa? O tem voditeljica <strong>Urška Valjavec </strong>in sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Katja Rihar Bajuk</strong>, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,<br /> –<strong> Matej Feguš</strong>, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar,<br /> – <strong>Jakob Počivavšek</strong>, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.</p></p> Thu, 28 Apr 2022 15:58:07 +0000 Bi morali delati manj? Osemurni delovnik je po 100 letih preživet Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem, in v kakšnem gospodarskem ozračju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem v Studiu ob 17.00 z Lukom Robido. <p>Kaj lahko drugi mandat francoskega predsednika Emmanuela Macrona prinese njegovim evropskim zaveznicam? Obstajajo vzporednice med francoskimi, slovenskimi in madžarskimi volitvami? </p><p><p>Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem in v kakšnem gospodarskem razpoloženju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem voditelj <strong>Luka Robida </strong>s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Mimi Podkrižnik</strong>, Delo,<br /> – dr. <strong>Jure Požgan</strong>, Fakulteta za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Rok Spruk</strong>, Ekonomska fakulteta.</p></p> 174867979 RTVSLO – Prvi 3230 clean Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem, in v kakšnem gospodarskem ozračju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem v Studiu ob 17.00 z Lukom Robido. <p>Kaj lahko drugi mandat francoskega predsednika Emmanuela Macrona prinese njegovim evropskim zaveznicam? Obstajajo vzporednice med francoskimi, slovenskimi in madžarskimi volitvami? </p><p><p>Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem in v kakšnem gospodarskem razpoloženju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem voditelj <strong>Luka Robida </strong>s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Mimi Podkrižnik</strong>, Delo,<br /> – dr. <strong>Jure Požgan</strong>, Fakulteta za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Rok Spruk</strong>, Ekonomska fakulteta.</p></p> Tue, 26 Apr 2022 15:58:50 +0000 Macronova Evropa in mi Politične stranke ocenjujejo in razčlenjujejo sinočnje volilne izide in se pripravljajo na koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade oziroma na novo vlogo. Kakšen je slovenski politični prostor po tokratnih volitvah, je le bolj pregleden ali trdno konsolidiran? Katerih napak novi obraz/projekt slovenske politike ne bi smel ponoviti? S katerimi ključnimi izzivi se bo morala najprej spopasti nova vlada? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina s kolegi in analitiki v studiu. Gosta: - Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon, - Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina. <p>O posledicah bolj ali manj presenetljivih izidov volitev v državni zbor </p><p><p>Politične stranke ocenjujejo in razčlenjujejo sinoči dosežene volilne izide in se pripravljajo na koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade oziroma na novo vlogo. Kakšen je slovenski politični prostor po tokratnih volitvah: je le bolj pregleden ali trdno konsolidiran? Katerih napak novi obraz oziroma projekt slovenske politike ne bi smel ponoviti? S katerimi ključnimi izzivi se bo najprej spopadla nova vlada? O tem voditelj <strong>Tomaž Celestina </strong>s kolegi in analitiki v studiu.</p> <p>Gosta:<br /> – <strong>Andraž Zorko</strong>, analitik in lastnik družbe Valicon,<br /> – <strong>Rok Čakš</strong>, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.</p></p> 174867685 RTVSLO – Prvi 3293 clean Politične stranke ocenjujejo in razčlenjujejo sinočnje volilne izide in se pripravljajo na koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade oziroma na novo vlogo. Kakšen je slovenski politični prostor po tokratnih volitvah, je le bolj pregleden ali trdno konsolidiran? Katerih napak novi obraz/projekt slovenske politike ne bi smel ponoviti? S katerimi ključnimi izzivi se bo morala najprej spopasti nova vlada? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina s kolegi in analitiki v studiu. Gosta: - Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon, - Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina. <p>O posledicah bolj ali manj presenetljivih izidov volitev v državni zbor </p><p><p>Politične stranke ocenjujejo in razčlenjujejo sinoči dosežene volilne izide in se pripravljajo na koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade oziroma na novo vlogo. Kakšen je slovenski politični prostor po tokratnih volitvah: je le bolj pregleden ali trdno konsolidiran? Katerih napak novi obraz oziroma projekt slovenske politike ne bi smel ponoviti? S katerimi ključnimi izzivi se bo najprej spopadla nova vlada? O tem voditelj <strong>Tomaž Celestina </strong>s kolegi in analitiki v studiu.</p> <p>Gosta:<br /> – <strong>Andraž Zorko</strong>, analitik in lastnik družbe Valicon,<br /> – <strong>Rok Čakš</strong>, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.</p></p> Mon, 25 Apr 2022 15:59:53 +0000 Slovenija po volitvah – kakšna bo nova vlada Tik pred volilnim molkom smo na Radiu Slovenija pripravili še sklepno veliko soočenje (pod)predsednikov strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih okrajih. Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank. Ključna vprašanja, koristna pri razmisleku pred odločitvijo, v soočenju, ki ga vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.<p>Tik pred volilnim molkom še zadnjič na Radiu Slovenija gostimo (pod)predsednike vseh strank oziroma list</p><p><p>Tik pred volilnim molkom bomo na Radiu Slovenija pripravili še sklepno veliko soočenje predsednikov in podpredsednikov strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih okrajih. Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank. Ključna vprašanja, koristna pri razmisleku pred odločitvijo, v soočenju, ki ga vodita<strong> Nataša Mulec </strong>in <strong>Tomaž Celestina</strong>.</p></p> 174866961 RTVSLO – Prvi 4955 clean Tik pred volilnim molkom smo na Radiu Slovenija pripravili še sklepno veliko soočenje (pod)predsednikov strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih okrajih. Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank. Ključna vprašanja, koristna pri razmisleku pred odločitvijo, v soočenju, ki ga vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.<p>Tik pred volilnim molkom še zadnjič na Radiu Slovenija gostimo (pod)predsednike vseh strank oziroma list</p><p><p>Tik pred volilnim molkom bomo na Radiu Slovenija pripravili še sklepno veliko soočenje predsednikov in podpredsednikov strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih okrajih. Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank. Ključna vprašanja, koristna pri razmisleku pred odločitvijo, v soočenju, ki ga vodita<strong> Nataša Mulec </strong>in <strong>Tomaž Celestina</strong>.</p></p> Fri, 22 Apr 2022 16:23:00 +0000 Sklepno radijsko soočenje predsednikov strank pred volitvami v DZ Kampanja pred devetimi parlamentarnimi volitvami v samostojni Sloveniji gre h koncu. Kandidatom na listah za preboj v državni zbor je ostalo le še nekaj več kot dan časa za prepričevanje volivcev, da jim v nedeljo namenijo svoj glas. Kako je potekala kampanja, kaj so bile ključne vsebine, sporočila in afere? Kaj je morebiti v zadnjem tednu odločilno vplivalo na izid volitev, ki utegne biti tesen tako v boju za relativno zmago, kot za uvrstitev v poslanske vrste na repu lestvice? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Pa tudi, ali smo državljani dobili ključne odgovore na izzive našega časa, kako bomo živeli v prihodnje in kaj je temeljna cepitvena linija tokratnih volitev, ki jih mnogi analitiki, politiki in pomemben del javnosti vidijo kot prelomne. Gostje: - Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Klemen Balanč, vodja projektov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Goran Novkovič, svetovalec za gospodarska vprašanja. <p>Je bila umazana? Kaj so bila njena ključna sporočila? Je prinesla odgovore na ključne izzive časa?</p><p><p>Kampanja pred devetimi parlamentarnimi volitvami v samostojni Sloveniji gre h koncu. Kandidatom na listah za preboj v državni zbor je ostalo le še nekaj več kot dan časa za prepričevanje volivcev, da jim v nedeljo namenijo svoj glas. Kako je potekala kampanja, kaj so bile ključne vsebine, sporočila in afere? Kaj je morebiti v zadnjem tednu odločilno vplivalo na izid volitev, ki utegne biti tesen tako v boju za relativno zmago, kot za uvrstitev v poslanske vrste na repu lestvice? O vsem tem voditelj <strong>Aleš Kocjan</strong> s sogovorniki. Pa tudi, ali smo državljani dobili ključne odgovore na izzive našega časa, kako bomo živeli v prihodnje in kaj je temeljna cepitvena linija tokratnih volitev, ki jih mnogi analitiki, politiki in pomemben del javnosti vidijo kot prelomne.</p> <p>Gostje:<br /> - <strong>Luka Lisjak Gabrijelčič</strong>, publicist, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja,<br /> - <strong>Klemen Balanč</strong>, vodja projektov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani,<br /> -<strong> Goran Novkovič</strong>, svetovalec za gospodarska vprašanja.</p></p> 174866636 RTVSLO – Prvi 3160 clean Kampanja pred devetimi parlamentarnimi volitvami v samostojni Sloveniji gre h koncu. Kandidatom na listah za preboj v državni zbor je ostalo le še nekaj več kot dan časa za prepričevanje volivcev, da jim v nedeljo namenijo svoj glas. Kako je potekala kampanja, kaj so bile ključne vsebine, sporočila in afere? Kaj je morebiti v zadnjem tednu odločilno vplivalo na izid volitev, ki utegne biti tesen tako v boju za relativno zmago, kot za uvrstitev v poslanske vrste na repu lestvice? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Pa tudi, ali smo državljani dobili ključne odgovore na izzive našega časa, kako bomo živeli v prihodnje in kaj je temeljna cepitvena linija tokratnih volitev, ki jih mnogi analitiki, politiki in pomemben del javnosti vidijo kot prelomne. Gostje: - Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Klemen Balanč, vodja projektov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Goran Novkovič, svetovalec za gospodarska vprašanja. <p>Je bila umazana? Kaj so bila njena ključna sporočila? Je prinesla odgovore na ključne izzive časa?</p><p><p>Kampanja pred devetimi parlamentarnimi volitvami v samostojni Sloveniji gre h koncu. Kandidatom na listah za preboj v državni zbor je ostalo le še nekaj več kot dan časa za prepričevanje volivcev, da jim v nedeljo namenijo svoj glas. Kako je potekala kampanja, kaj so bile ključne vsebine, sporočila in afere? Kaj je morebiti v zadnjem tednu odločilno vplivalo na izid volitev, ki utegne biti tesen tako v boju za relativno zmago, kot za uvrstitev v poslanske vrste na repu lestvice? O vsem tem voditelj <strong>Aleš Kocjan</strong> s sogovorniki. Pa tudi, ali smo državljani dobili ključne odgovore na izzive našega časa, kako bomo živeli v prihodnje in kaj je temeljna cepitvena linija tokratnih volitev, ki jih mnogi analitiki, politiki in pomemben del javnosti vidijo kot prelomne.</p> <p>Gostje:<br /> - <strong>Luka Lisjak Gabrijelčič</strong>, publicist, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja,<br /> - <strong>Klemen Balanč</strong>, vodja projektov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani,<br /> -<strong> Goran Novkovič</strong>, svetovalec za gospodarska vprašanja.</p></p> Thu, 21 Apr 2022 15:57:40 +0000 Ocena predvolilne kampanje Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.<p>Pred volitvami v državni zbor s predstavniki parlamentarnih list o starajoči družbi in varnosti</p><p><p>Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta <strong>Alenka Terlep</strong> in <strong>Urška Jereb</strong>.</p></p> 174866356 RTVSLO – Prvi 4933 clean Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.<p>Pred volitvami v državni zbor s predstavniki parlamentarnih list o starajoči družbi in varnosti</p><p><p>Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta <strong>Alenka Terlep</strong> in <strong>Urška Jereb</strong>.</p></p> Wed, 20 Apr 2022 16:22:13 +0000 Četrto radijsko predvolilno soočenje – parlamentarne liste oziroma stranke o starajoči družbi in varnosti S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.<p>Z dijaki bežigrajske in profesorjem kranjske gimnazije o drugem maturitetnem romanu in primerjavi s Čudežnim Feliksom. </p><p><p>S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je "velik", kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih.</p> <p>O vsem tem voditeljica <strong>Tadeja Bizilj</strong> in dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad, <strong>Vid Kavčič</strong>, <strong>I</strong><strong>van Butkevich</strong>, <strong>Maks Matej Cuzak</strong> in <strong>Klemen Klopčič</strong>, ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj <strong>Mihael Šorli</strong>.</p></p> 174866050 RTVSLO – Prvi 3245 clean S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.<p>Z dijaki bežigrajske in profesorjem kranjske gimnazije o drugem maturitetnem romanu in primerjavi s Čudežnim Feliksom. </p><p><p>S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je "velik", kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih.</p> <p>O vsem tem voditeljica <strong>Tadeja Bizilj</strong> in dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad, <strong>Vid Kavčič</strong>, <strong>I</strong><strong>van Butkevich</strong>, <strong>Maks Matej Cuzak</strong> in <strong>Klemen Klopčič</strong>, ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj <strong>Mihael Šorli</strong>.</p></p> Tue, 19 Apr 2022 15:59:05 +0000 Maturitetni esej: Veliki Gatsby Po 50-ih dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka ''Moskva'' in uporno pristaniško mesto Marjupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico Špelo Novak.<p>Kritični pregled tedna </p><p><p>Po 50 dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka Moskva in uporno pristaniško mesto Mariupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico <strong>Špelo Novak</strong>.</p></p> 174865197 RTVSLO – Prvi 2794 clean Po 50-ih dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka ''Moskva'' in uporno pristaniško mesto Marjupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico Špelo Novak.<p>Kritični pregled tedna </p><p><p>Po 50 dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka Moskva in uporno pristaniško mesto Mariupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico <strong>Špelo Novak</strong>.</p></p> Fri, 15 Apr 2022 15:51:34 +0000 Tedenski aktualni mozaik – po 50 dneh vojne, pred zadnjim tednom domače predvolilne kampanje in snemanju mask Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.<p>Ali graditev kolesarskih poti in pravil v prometu pri nas spodbuja uporabo kolesa namesto avtomobila?</p><p><p>Kolesarjenje velja za eno izmed do okolja najprijaznejših oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vse pomembnejša dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem <strong>Peter Močnik</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Mateja Markl</strong>, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa,<br /> – <strong>Gregor Steklačič</strong>, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo,<br /> – <strong>Tomaž Willenpart</strong>, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo,<br /> – <strong>Bojan Žižek</strong>, predsednik Slovenske kolesarske mreže,<br /> – <strong>Gašper Pintar</strong>, Ljubljanska kolesarska mreža.</p> <p><em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.</em></p></p> 174864891 RTVSLO – Prvi 3403 clean Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.<p>Ali graditev kolesarskih poti in pravil v prometu pri nas spodbuja uporabo kolesa namesto avtomobila?</p><p><p>Kolesarjenje velja za eno izmed do okolja najprijaznejših oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vse pomembnejša dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem <strong>Peter Močnik</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Mateja Markl</strong>, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa,<br /> – <strong>Gregor Steklačič</strong>, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo,<br /> – <strong>Tomaž Willenpart</strong>, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo,<br /> – <strong>Bojan Žižek</strong>, predsednik Slovenske kolesarske mreže,<br /> – <strong>Gašper Pintar</strong>, Ljubljanska kolesarska mreža.</p> <p><em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.</em></p></p> Thu, 14 Apr 2022 16:01:43 +0000 Kolo kot sredstvo trajnostne mobilnosti Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb. <p>Pred volitvami v državni zbor s predstavniki neparlamentarnih list</p><p><p>Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta <strong>Nataša Mulec</strong> in <strong>Urška Jereb</strong>.</p></p> 174864577 RTVSLO – Prvi 4984 clean Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb. <p>Pred volitvami v državni zbor s predstavniki neparlamentarnih list</p><p><p>Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta <strong>Nataša Mulec</strong> in <strong>Urška Jereb</strong>.</p></p> Wed, 13 Apr 2022 16:23:04 +0000 Tretje radijsko predvolilno soočenje – neparlamentarne liste oz. stranke Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim. <p>S profesorjem in dijaki II. gimnazije Maribor o prvem romanu in tokratnih prilagoditvah eseja</p><p><p>Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita, maturitetni esej, kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica <strong>Špela Šebenik</strong> s sogovorniki z II. gimnazije Maribor.</p> <p>Gostje: profesor slovenščine <strong>Drago Meglič </strong>in dijaki <strong>Jara Gostinčar</strong>, <strong>Nina Kujundžič Lukaček</strong>, <strong>Filip Borec</strong> in<strong> Luka Frim</strong>.</p></p> 174864273 RTVSLO – Prvi 3222 clean Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim. <p>S profesorjem in dijaki II. gimnazije Maribor o prvem romanu in tokratnih prilagoditvah eseja</p><p><p>Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita, maturitetni esej, kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica <strong>Špela Šebenik</strong> s sogovorniki z II. gimnazije Maribor.</p> <p>Gostje: profesor slovenščine <strong>Drago Meglič </strong>in dijaki <strong>Jara Gostinčar</strong>, <strong>Nina Kujundžič Lukaček</strong>, <strong>Filip Borec</strong> in<strong> Luka Frim</strong>.</p></p> Tue, 12 Apr 2022 15:58:42 +0000 Maturitetni esej: Čudežni Feliks Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, - Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji, - dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu. <p>Kakšen pečat je zdajšnji predsednik pustil po prvem mandatu, bo Francijo vodi še pet let?</p><p><p>Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj <strong>Luka Robida </strong>z gosti.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Ana Bojinović Fenko</strong> s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede,<br /> – <strong>Jožef Kunič</strong>, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji,<br /> – dr. <strong>Jan Grobovšek</strong>, ekonomist z Univerze v Edinburghu.</p></p> 174864043 RTVSLO – Prvi 3340 clean Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, - Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji, - dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu. <p>Kakšen pečat je zdajšnji predsednik pustil po prvem mandatu, bo Francijo vodi še pet let?</p><p><p>Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj <strong>Luka Robida </strong>z gosti.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Ana Bojinović Fenko</strong> s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede,<br /> – <strong>Jožef Kunič</strong>, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji,<br /> – dr. <strong>Jan Grobovšek</strong>, ekonomist z Univerze v Edinburghu.</p></p> Mon, 11 Apr 2022 16:00:40 +0000 Francija – po Macronu Macron? Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru. <p>Kritični pregled tedenskega dogajanja</p><p><p>Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru. Prisluhnite nam.</p></p> 174863275 RTVSLO – Prvi 2467 clean Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru. <p>Kritični pregled tedenskega dogajanja</p><p><p>Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru. Prisluhnite nam.</p></p> Fri, 08 Apr 2022 15:46:07 +0000 Tedenski aktualni mozaik – o vse bolj zločinski vojni v Ukrajini ter njenih posledicah za domač proračun in za volitve pri nas in sočlanicah Unije Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev, za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Boštjan Rigler, član uprave DARS, - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Edo Škufca, član uprave CGP.<p>Kakšne bodo posledice pomanjkanja in podražitev surovin in energentov? Aneksi? Zapiranje gradbišč? </p><p><p>Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica <strong>Alenka Terlep</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Tomaž Willenpart</strong>, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo,<br /> – <strong>Boštjan Rigler</strong>, član uprave DARS,<br /> – <strong>Gregor Ficko</strong>, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS,<br /> – <strong>Edo Škufca</strong>, član uprave CGP.</p></p> 174862914 RTVSLO – Prvi 3331 clean Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev, za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Boštjan Rigler, član uprave DARS, - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Edo Škufca, član uprave CGP.<p>Kakšne bodo posledice pomanjkanja in podražitev surovin in energentov? Aneksi? Zapiranje gradbišč? </p><p><p>Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica <strong>Alenka Terlep</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Tomaž Willenpart</strong>, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo,<br /> – <strong>Boštjan Rigler</strong>, član uprave DARS,<br /> – <strong>Gregor Ficko</strong>, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS,<br /> – <strong>Edo Škufca</strong>, član uprave CGP.</p></p> Thu, 07 Apr 2022 16:00:31 +0000 Gradbeništvo v primežu cen Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, bo tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida. <p>Pred volitvami v državni zbor smo soočili predstavnike parlamentarnih strank o ekonomskih politikah</p><p><p>Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, je bila tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, so soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.</p></p> 174862632 RTVSLO – Prvi 4763 clean Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, bo tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida. <p>Pred volitvami v državni zbor smo soočili predstavnike parlamentarnih strank o ekonomskih politikah</p><p><p>Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, je bila tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, so soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.</p></p> Wed, 06 Apr 2022 16:19:23 +0000 Drugo radijsko predvolilno soočenje – ekonomske politike Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije. <p>Koroška ponuja dobre in slabe zglede</p><p><p>Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale, voditeljica <strong>Metka Pirc</strong> s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Stanko Vrčkovnik</strong>, direktor podjetja Viptronik,<br /> – <strong>Sandi Markon</strong>, lastnik IT-skupine Stroka.si,<br /> – <strong>Darko Sagmeister</strong>, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec.</p> <p>V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi <strong>Peter Wostner </strong>z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter<strong> Jure Knez</strong> v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.</p></p> 174862337 RTVSLO – Prvi 3321 clean Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije. <p>Koroška ponuja dobre in slabe zglede</p><p><p>Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale, voditeljica <strong>Metka Pirc</strong> s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Stanko Vrčkovnik</strong>, direktor podjetja Viptronik,<br /> – <strong>Sandi Markon</strong>, lastnik IT-skupine Stroka.si,<br /> – <strong>Darko Sagmeister</strong>, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec.</p> <p>V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi <strong>Peter Wostner </strong>z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter<strong> Jure Knez</strong> v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.</p></p> Tue, 05 Apr 2022 16:00:21 +0000 Kako gospodarstvu zagotoviti razvojni preboj kljub posledicam vojne in pandemije Madžarski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirajo med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid. Kam se bo po volitvah obrnila Madžarska, proti Bruslju ali še dlje stran od njega? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, - Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.<p>Na nasprotnih bregovih dolgoletni premier Viktor Orban in skupen kandidat opozicije Peter Marki-Zay</p><p><p>Madžarski volivci so na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirali med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid, a je nato Viktor Orban prepričljivo zmagal še četrtič zapored. Kam se bo na volitvah obrnila Madžarska, še dlje stran od Bruslja? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj <strong>Blaž Ermenc</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Laszlo Göncz</strong>, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja,<br /> – <strong>Marjan Šiftar</strong>, diplomat, nekdanji veleposlanik,<br /> – <strong>Luka Lisjak Gabrijelčič</strong>, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja,<br /> –<strong> Marjan Vešligaj</strong>, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.</p></p> 174862054 RTVSLO – Prvi 3331 clean Madžarski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirajo med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid. Kam se bo po volitvah obrnila Madžarska, proti Bruslju ali še dlje stran od njega? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, - Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.<p>Na nasprotnih bregovih dolgoletni premier Viktor Orban in skupen kandidat opozicije Peter Marki-Zay</p><p><p>Madžarski volivci so na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirali med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid, a je nato Viktor Orban prepričljivo zmagal še četrtič zapored. Kam se bo na volitvah obrnila Madžarska, še dlje stran od Bruslja? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj <strong>Blaž Ermenc</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Laszlo Göncz</strong>, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja,<br /> – <strong>Marjan Šiftar</strong>, diplomat, nekdanji veleposlanik,<br /> – <strong>Luka Lisjak Gabrijelčič</strong>, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja,<br /> –<strong> Marjan Vešligaj</strong>, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.</p></p> Mon, 04 Apr 2022 16:00:31 +0000 Kakšna bo Madžarska po volitvah? Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni povečini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Zgolj nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to – glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom. <p>Kritični pregled dogodkov tedna </p><p><p>Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni po večini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Samo nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to, glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z <strong>Matjažem Troštom. </strong></p></p> 174861378 RTVSLO – Prvi 2507 clean Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni povečini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Zgolj nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to – glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom. <p>Kritični pregled dogodkov tedna </p><p><p>Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni po večini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Samo nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to, glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z <strong>Matjažem Troštom. </strong></p></p> Fri, 01 Apr 2022 15:46:47 +0000 Tedenski aktualni mozaik – o volilni bitki doma in v soseščini, o brutalni vojni v Ukrajini in filmskih klofutah Svetovna razstava Expo 2020, ki je bila prvič v svoji zgodovini uvrščena v regijo Srednjega vzhoda, se počasi končuje. Ogledalo si jo je več kot 20 milijonov obiskovalcev. Dodatnih 200 milijonov je ogled opravilo virtualno, Slovenski paviljon več kot 700.000 obiskovalcev. Je naša država s finančnim vložkom dosegla to, kar si je zadala? Kako so slovenska podjetja izkoristila priložnosti svetovne razstave? Kaj se bo zgodilo s slovenskim paviljonom po koncu Expa? O tem v oddaji s prizorišča Expa voditelj Marko Rozman in sogovorniki iz Dubaja in Ljubljane. Gostje: - Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, - Anuša Gaši, vodja projekta in programa Slovenija na Expu 2020 Dubaj, - Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo 2020, - Nataša Turk, namestnica direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, zadolžena za Expo Dubaj. <p>Ob koncu svetovne razstave iz Dubaja in Ljubljane o (ne)izkoriščenih priložnostih za gospodarstvo in državo</p><p><p>Svetovna razstava Expo 2020, ki je bila prvič v svoji zgodovini uvrščena v regijo Srednjega vzhoda, se počasi končuje. Ogledalo si jo je več kot 20 milijonov obiskovalcev. Dodatnih 200 milijonov je ogled opravilo virtualno. Slovenski paviljon se lahko pohvali z milijonom obiskovalcev. Je naša država s finančnim vložkom dosegla to, kar si je zadala? Kako so slovenska podjetja izkoristila priložnosti svetovne razstave? Kaj se bo zgodilo s slovenskim paviljonom po koncu Expa?</p> <p>O tem v oddaji s prizorišča Expa voditelj <strong>Marko Rozman</strong> in sogovorniki iz Dubaja in Ljubljane.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Marko Lotrič</strong>, direktor podjetja Lotrič Meroslovje,<br /> – <strong>Anuša Gaši</strong>, vodja projekta in programa Slovenija na Expu 2020 Dubaj,<br /> – <strong>Matic Volk</strong>, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo 2020,<br /> – <strong>Nataša Turk</strong>, namestnica direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, odgovorna za Expo Dubaj.</p></p> 174861054 RTVSLO – Prvi 3103 clean Svetovna razstava Expo 2020, ki je bila prvič v svoji zgodovini uvrščena v regijo Srednjega vzhoda, se počasi končuje. Ogledalo si jo je več kot 20 milijonov obiskovalcev. Dodatnih 200 milijonov je ogled opravilo virtualno, Slovenski paviljon več kot 700.000 obiskovalcev. Je naša država s finančnim vložkom dosegla to, kar si je zadala? Kako so slovenska podjetja izkoristila priložnosti svetovne razstave? Kaj se bo zgodilo s slovenskim paviljonom po koncu Expa? O tem v oddaji s prizorišča Expa voditelj Marko Rozman in sogovorniki iz Dubaja in Ljubljane. Gostje: - Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, - Anuša Gaši, vodja projekta in programa Slovenija na Expu 2020 Dubaj, - Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo 2020, - Nataša Turk, namestnica direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, zadolžena za Expo Dubaj. <p>Ob koncu svetovne razstave iz Dubaja in Ljubljane o (ne)izkoriščenih priložnostih za gospodarstvo in državo</p><p><p>Svetovna razstava Expo 2020, ki je bila prvič v svoji zgodovini uvrščena v regijo Srednjega vzhoda, se počasi končuje. Ogledalo si jo je več kot 20 milijonov obiskovalcev. Dodatnih 200 milijonov je ogled opravilo virtualno. Slovenski paviljon se lahko pohvali z milijonom obiskovalcev. Je naša država s finančnim vložkom dosegla to, kar si je zadala? Kako so slovenska podjetja izkoristila priložnosti svetovne razstave? Kaj se bo zgodilo s slovenskim paviljonom po koncu Expa?</p> <p>O tem v oddaji s prizorišča Expa voditelj <strong>Marko Rozman</strong> in sogovorniki iz Dubaja in Ljubljane.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Marko Lotrič</strong>, direktor podjetja Lotrič Meroslovje,<br /> – <strong>Anuša Gaši</strong>, vodja projekta in programa Slovenija na Expu 2020 Dubaj,<br /> – <strong>Matic Volk</strong>, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo 2020,<br /> – <strong>Nataša Turk</strong>, namestnica direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, odgovorna za Expo Dubaj.</p></p> Thu, 31 Mar 2022 15:56:43 +0000 Expo 2020 se končuje – kako koristen je bil za Slovenijo? Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija. V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega. <p>Pred volitvami v državni zbor prvič soočamo predsednike vseh strank oziroma list</p><p><p>Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija.</p> <p>V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom <strong>Špele Novak</strong> in <strong>Tomaža Celestine</strong> in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega.</p></p> 174860785 RTVSLO – Prvi 4877 clean Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija. V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega. <p>Pred volitvami v državni zbor prvič soočamo predsednike vseh strank oziroma list</p><p><p>Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija.</p> <p>V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom <strong>Špele Novak</strong> in <strong>Tomaža Celestine</strong> in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega.</p></p> Wed, 30 Mar 2022 16:21:17 +0000 Prvo veliko predvolilno soočenje predsednikov vseh strank Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem Urška Jereb v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.<p>Z Boštjanom Vasletom o evropski in slovenski monetarni politiki </p><p><p>Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem<strong> Urška Jereb </strong>v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije <strong>Boštjanom Vasletom</strong>.</p></p> 174860489 RTVSLO – Prvi 3126 clean Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem Urška Jereb v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.<p>Z Boštjanom Vasletom o evropski in slovenski monetarni politiki </p><p><p>Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem<strong> Urška Jereb </strong>v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije <strong>Boštjanom Vasletom</strong>.</p></p> Tue, 29 Mar 2022 15:57:06 +0000 Guverner Banke Slovenije o inflaciji, obrestnih merah in domačih bankah Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izraziljo? Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico Petro Medved in gosti. Gostje: - dr. Natalija Vovk – Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, - Inge Zorec, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom, - Patricija Lovišček, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom. <p>Pred svetovnim dnem zavedanja o avtizmu o sodelovanju in skrbi za osebe s to motnjo</p><p><p>Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izrazijo?<br /> Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico <strong>Petro Medved</strong> in gosti.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Natalija Vovk Ornik</strong>, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,<br /> – <strong>Sabina Korošec Zavšek</strong>, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije,<br /> – <strong>Inge Zorec</strong>, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom,<br /> – <strong>Patricija Lovišček</strong>, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom.</p></p> 174860160 RTVSLO – Prvi 3136 clean Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izraziljo? Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico Petro Medved in gosti. Gostje: - dr. Natalija Vovk – Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, - Inge Zorec, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom, - Patricija Lovišček, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom. <p>Pred svetovnim dnem zavedanja o avtizmu o sodelovanju in skrbi za osebe s to motnjo</p><p><p>Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izrazijo?<br /> Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico <strong>Petro Medved</strong> in gosti.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Natalija Vovk Ornik</strong>, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,<br /> – <strong>Sabina Korošec Zavšek</strong>, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije,<br /> – <strong>Inge Zorec</strong>, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom,<br /> – <strong>Patricija Lovišček</strong>, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom.</p></p> Mon, 28 Mar 2022 15:57:16 +0000 Je avtizem (tudi) v Sloveniji res vse bolj pogost? Kdo mora ukrepati in kako? Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili bomo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem. <p>Pregled tedenskega dogajanja</p><p><p>Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili smo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem.</p></p> 174859481 RTVSLO – Prvi 2635 clean Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili bomo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem. <p>Pregled tedenskega dogajanja</p><p><p>Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili smo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem.</p></p> Fri, 25 Mar 2022 16:48:55 +0000 Tedenski aktualni mozaik – o začetku drugega meseca ukrajinske vojne, strnjenih vrsta zahodnih zaveznic in začetku vroče predvolilne kampanje. Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njene posledice dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a ostaja v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji nudila obvoda mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to bodo teme razprav voditeljev, med njimi bo tudi predsednik ZDA Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, - Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, - Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve. <p>Kako (še) pritisniti na Rusijo, kako doma urediti težave z energenti, kako pomagati Ukrajincem?</p><p><p>Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njenimi posledicami dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a je ostalo v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji pomagala pri obvodu mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to so bile teme razprav voditeljev, med njimi je bil tudi predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden.</p> <p>O tem voditelj <strong>Luka Robida</strong> in gostje:<br /> – dr. <strong>Maja Garb</strong>, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani,<br /> – dr. <strong>Andreja Pegan</strong>, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem,<br /> – <strong>Mirko Cigler</strong>, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik,<br /> – <strong>Jernej Müller</strong>, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.</p></p> 174859129 RTVSLO – Prvi 3288 clean Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njene posledice dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a ostaja v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji nudila obvoda mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to bodo teme razprav voditeljev, med njimi bo tudi predsednik ZDA Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, - Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, - Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve. <p>Kako (še) pritisniti na Rusijo, kako doma urediti težave z energenti, kako pomagati Ukrajincem?</p><p><p>Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njenimi posledicami dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a je ostalo v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji pomagala pri obvodu mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to so bile teme razprav voditeljev, med njimi je bil tudi predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden.</p> <p>O tem voditelj <strong>Luka Robida</strong> in gostje:<br /> – dr. <strong>Maja Garb</strong>, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani,<br /> – dr. <strong>Andreja Pegan</strong>, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem,<br /> – <strong>Mirko Cigler</strong>, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik,<br /> – <strong>Jernej Müller</strong>, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.</p></p> Thu, 24 Mar 2022 16:59:48 +0000 Voditelji EU, zveze Nato in G7 o vojni v Ukrajini Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost? O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin. <p>Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?</p><p><p>Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?</p> <p>O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica <strong>Sandra Krišelj</strong> in naši dopisniki:<br /> – bližnjevzhodna dopisnica <strong>Karmen Švegl</strong>,<br /> – dopisnica iz Moskve <strong>Vlasta Jeseničnik</strong>,<br /> – berlinska dopisnica <strong>Polona Fijavž</strong>,<br /> – dopisnik iz Beograda <strong>Boštjan Anžin</strong>.</p></p> 174858847 RTVSLO – Prvi 3254 clean Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost? O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin. <p>Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?</p><p><p>Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?</p> <p>O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica <strong>Sandra Krišelj</strong> in naši dopisniki:<br /> – bližnjevzhodna dopisnica <strong>Karmen Švegl</strong>,<br /> – dopisnica iz Moskve <strong>Vlasta Jeseničnik</strong>,<br /> – berlinska dopisnica <strong>Polona Fijavž</strong>,<br /> – dopisnik iz Beograda <strong>Boštjan Anžin</strong>.</p></p> Wed, 23 Mar 2022 16:59:14 +0000 Novinarstvo v vojni – med interesom javnosti in osebno varnostjo Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na globalnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti : - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; - Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice SLO; - Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta. <p>Ali oziroma kako naj se prilagodijo kmetje, agroživilska podjetja in gospodinjstva? Kaj mora narediti država?</p><p><p>Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na svetovnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo?</p> <p>O vsem tem voditeljica <strong>Jernejka Drolec</strong> in gostje:<br /> – <strong>Jože Podgoršek</strong>, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,<br /> – <strong>Roman Žveglič</strong>, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice,<br /> – <strong>Tatjana Zagorc</strong>, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij,<br /> – <strong>Mariča Lah</strong>, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije,<br /> – <strong>Aleš Kuhar</strong>, izredni profesor na Biotehniški fakulteti.</p></p> 174858579 RTVSLO – Prvi 3321 clean Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na globalnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti : - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; - Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice SLO; - Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta. <p>Ali oziroma kako naj se prilagodijo kmetje, agroživilska podjetja in gospodinjstva? Kaj mora narediti država?</p><p><p>Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na svetovnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo?</p> <p>O vsem tem voditeljica <strong>Jernejka Drolec</strong> in gostje:<br /> – <strong>Jože Podgoršek</strong>, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,<br /> – <strong>Roman Žveglič</strong>, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice,<br /> – <strong>Tatjana Zagorc</strong>, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij,<br /> – <strong>Mariča Lah</strong>, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije,<br /> – <strong>Aleš Kuhar</strong>, izredni profesor na Biotehniški fakulteti.</p></p> Tue, 22 Mar 2022 17:00:21 +0000 Vojna in hrana Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije - in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus. <p>Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov</p><p><p>Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?</p> <p>O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica <strong>Špela Novak</strong> z našim dopisnikom iz Bruslja <strong>Igorjem Juričem </strong>in gostje:<br /> - dr. <strong>Dušan Roženbergar</strong> z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,<br /> - dr. <strong>Aleksander Marinšek</strong>, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,<br /> - <strong>Nina Tome</strong> iz okoljevarstvene organizacije Focus.</p></p> 174858264 RTVSLO – Prvi 3057 clean Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije - in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus. <p>Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdov</p><p><p>Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov?</p> <p>O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica <strong>Špela Novak</strong> z našim dopisnikom iz Bruslja <strong>Igorjem Juričem </strong>in gostje:<br /> - dr. <strong>Dušan Roženbergar</strong> z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti,<br /> - dr. <strong>Aleksander Marinšek</strong>, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije,<br /> - <strong>Nina Tome</strong> iz okoljevarstvene organizacije Focus.</p></p> Mon, 21 Mar 2022 16:55:57 +0000 Kako nevarno je krčenje svetovnih gozdov in koliko smo zanj odgovorni mi? Napoved: Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse bolj pogosto vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar.<p> </p><p><p>Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse pogosteje vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar.</p></p> 174857493 RTVSLO – Prvi 2915 clean Napoved: Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse bolj pogosto vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar.<p> </p><p><p>Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse pogosteje vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar.</p></p> Fri, 18 Mar 2022 16:53:35 +0000 Tedenski aktualni mozaik – ukrajinska mesta pod točo ruskih izstrelkov, trije premierji v obleganem Kijevu, zamrznjene cene energentov in krepitev slovenske vojske Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji. Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame. <p>Zaradi vojne so cene elektrike in goriv podivjale. Kako jih obvladovati, da bo največ koristi tudi dolgoročno?</p><p><p>Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica <strong>Metka Pirc</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> –<strong> Blaž Košorok</strong>, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,<br /> – dr. <strong>Rafael Mihalič,</strong> predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,<br /> – <strong>Andrej Čuš</strong>, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,<br /> – <strong>Daniel Gregorič</strong>, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji.</p> <p>Predstavljamo tudi (posneta) stališča <strong>Benjamina Goleža</strong>, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.</p></p> 174857170 RTVSLO – Prvi 3186 clean Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji. Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame. <p>Zaradi vojne so cene elektrike in goriv podivjale. Kako jih obvladovati, da bo največ koristi tudi dolgoročno?</p><p><p>Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica <strong>Metka Pirc</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> –<strong> Blaž Košorok</strong>, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,<br /> – dr. <strong>Rafael Mihalič,</strong> predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,<br /> – <strong>Andrej Čuš</strong>, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,<br /> – <strong>Daniel Gregorič</strong>, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji.</p> <p>Predstavljamo tudi (posneta) stališča <strong>Benjamina Goleža</strong>, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.</p></p> Thu, 17 Mar 2022 16:58:06 +0000 Nas bo šok prisilil k hitrejšemu prehodu k zeleni energiji? Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana, - dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, - dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja. <p>Spremenjena geopolitična razmerja se kažejo tudi na tem nestabilnem območju</p><p><p>Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj <strong>Marjan Vešligaj</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Boštjan Anžin</strong>, dopisnik RTV Slovenija z Balkana,<br /> – dr. <strong>Faris Kočan </strong>s Fakultete za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Damir Josipovič</strong>, Inštitut za narodnostna vprašanja.</p></p> 174856843 RTVSLO – Prvi 3354 clean Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana, - dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, - dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja. <p>Spremenjena geopolitična razmerja se kažejo tudi na tem nestabilnem območju</p><p><p>Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj <strong>Marjan Vešligaj</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Boštjan Anžin</strong>, dopisnik RTV Slovenija z Balkana,<br /> – dr. <strong>Faris Kočan </strong>s Fakultete za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Damir Josipovič</strong>, Inštitut za narodnostna vprašanja.</p></p> Wed, 16 Mar 2022 17:00:54 +0000 Kako ukrajinska vojna vpliva na dogajanje v državah Zahodnega Balkana Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki so v teku, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj Robert Škrjanc s ključnimi odločevalci. Gostje: - generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, - Matej Tonin, minister za obrambo, - Boštjan Šefic, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost, - dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede. <p>Ruski napad na Ukrajino je spremenil svet in Evropsko unijo, kako naj se prilagodi naša vojska?</p><p><p>Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki potekajo, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj <strong>Robert Škrjanc</strong> s ključnimi odločevalci.</p> <p>Gostje:<br /> – generalmajor <strong>Robert Glavaš</strong>, načelnik Generalštaba Slovenske vojske,<br /> – <strong>Boštjan Šefic</strong>, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost,<br /> – dr. <strong>Jelena Juvan</strong>, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.</p></p> 174856551 RTVSLO – Prvi 3211 clean Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki so v teku, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj Robert Škrjanc s ključnimi odločevalci. Gostje: - generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, - Matej Tonin, minister za obrambo, - Boštjan Šefic, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost, - dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede. <p>Ruski napad na Ukrajino je spremenil svet in Evropsko unijo, kako naj se prilagodi naša vojska?</p><p><p>Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki potekajo, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj <strong>Robert Škrjanc</strong> s ključnimi odločevalci.</p> <p>Gostje:<br /> – generalmajor <strong>Robert Glavaš</strong>, načelnik Generalštaba Slovenske vojske,<br /> – <strong>Boštjan Šefic</strong>, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost,<br /> – dr. <strong>Jelena Juvan</strong>, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.</p></p> Tue, 15 Mar 2022 16:58:31 +0000 Vojna na evropskih tleh terja tudi razmislek o slovenski vojski Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: - Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura, - Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, - Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, - Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah: - Rok Svetek, AdriaKombi, - Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir. <p>Domačini želijo ukinitev zdajšnje proge takoj, ko bo drugi tir operativen</p><p><p>Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji, prevozniki blaga po železnici in cesti ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica <strong>Tjaša Škamperle</strong>.</p> <p>Gostje:<br /> –<strong> Matjaž Kranjc</strong>, Slovenske železnice – Infrastruktura,<br /> – <strong>Georgi Bangiev</strong>, Ministrstvo za okolje in prostor,<br /> –<strong> Anita Goršek</strong>, Ministrstvo za infrastrukturo,<br /> – <strong>Janko Sever</strong>, Svet ljudske pobude dvotirne proge.</p> <p>Predstavljamo pa tudi stališče <strong>Roka Svetka</strong>, AdriaKombi.</p></p> 174856217 RTVSLO – Prvi 3285 clean Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: - Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura, - Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, - Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, - Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah: - Rok Svetek, AdriaKombi, - Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir. <p>Domačini želijo ukinitev zdajšnje proge takoj, ko bo drugi tir operativen</p><p><p>Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji, prevozniki blaga po železnici in cesti ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica <strong>Tjaša Škamperle</strong>.</p> <p>Gostje:<br /> –<strong> Matjaž Kranjc</strong>, Slovenske železnice – Infrastruktura,<br /> – <strong>Georgi Bangiev</strong>, Ministrstvo za okolje in prostor,<br /> –<strong> Anita Goršek</strong>, Ministrstvo za infrastrukturo,<br /> – <strong>Janko Sever</strong>, Svet ljudske pobude dvotirne proge.</p> <p>Predstavljamo pa tudi stališče <strong>Roka Svetka</strong>, AdriaKombi.</p></p> Mon, 14 Mar 2022 16:59:45 +0000 Po novem drugem tiru res samo v eno smer? Gradi se kot enotirna železnica… Vstopili smo v tretji teden vojne v Ukrajini. Nesmiselne, kaotične, brezizhodne. S porušenimi porodnišnicami, napadenimi humanitarnimi koridorji in tveganimi ravnanji v nekdanji nuklearki. Sprašujemo se, ali so izmučeno ukrajinsko vodstvo bolj razočarali brezplodni diplomatski pogovori z agresorjem ali neusmiljena realnost evropskih voditeljev glede prošnje za članstvo v Uniji. V Versaillesu so ti iskali predvsem poti za večjo neodvisnost Evrope na obrambnem in energetskem področju. Posledice čuti tudi Slovenija, v oddaji med drugim komentiramo vrste pred bencinskimi servisi in sredino stavko v šolstvu. V kritičnem pregledu tedna z Alenko Terlep pa tudi o smučarskem prazniku na Vitrancu, kjer končno spet pričakujejo tudi gledalce.<p>O nesmiselni vojni, brezplodnih pogovorih za premirje, utrjevanju evropske neodvisnosti in dražjih energentih</p><p><p>Vstopili smo v tretji teden vojne v Ukrajini. Nesmiselne, kaotične, brezizhodne. S porušenimi porodnišnicami, napadenimi humanitarnimi koridorji in tveganimi ravnanji v nekdanji nuklearki. Sprašujemo se, ali so izmučeno ukrajinsko vodstvo bolj razočarali brezplodni diplomatski pogovori z agresorjem ali neusmiljena realnost evropskih voditeljev glede prošnje za članstvo v Uniji. V Versaillesu so ti iskali predvsem poti za večjo neodvisnost Evrope na obrambnem in energetskem področju. Posledice čuti tudi Slovenija, v oddaji med drugim komentiramo vrste pred bencinskimi servisi in sredino stavko v šolstvu. V kritičnem pregledu tedna z <strong>Alenko Terlep</strong> pa tudi o smučarskem prazniku na Vitrancu, kjer končno spet pričakujejo tudi gledalce.</p></p> 174855501 RTVSLO – Prvi 2724 clean Vstopili smo v tretji teden vojne v Ukrajini. Nesmiselne, kaotične, brezizhodne. S porušenimi porodnišnicami, napadenimi humanitarnimi koridorji in tveganimi ravnanji v nekdanji nuklearki. Sprašujemo se, ali so izmučeno ukrajinsko vodstvo bolj razočarali brezplodni diplomatski pogovori z agresorjem ali neusmiljena realnost evropskih voditeljev glede prošnje za članstvo v Uniji. V Versaillesu so ti iskali predvsem poti za večjo neodvisnost Evrope na obrambnem in energetskem področju. Posledice čuti tudi Slovenija, v oddaji med drugim komentiramo vrste pred bencinskimi servisi in sredino stavko v šolstvu. V kritičnem pregledu tedna z Alenko Terlep pa tudi o smučarskem prazniku na Vitrancu, kjer končno spet pričakujejo tudi gledalce.<p>O nesmiselni vojni, brezplodnih pogovorih za premirje, utrjevanju evropske neodvisnosti in dražjih energentih</p><p><p>Vstopili smo v tretji teden vojne v Ukrajini. Nesmiselne, kaotične, brezizhodne. S porušenimi porodnišnicami, napadenimi humanitarnimi koridorji in tveganimi ravnanji v nekdanji nuklearki. Sprašujemo se, ali so izmučeno ukrajinsko vodstvo bolj razočarali brezplodni diplomatski pogovori z agresorjem ali neusmiljena realnost evropskih voditeljev glede prošnje za članstvo v Uniji. V Versaillesu so ti iskali predvsem poti za večjo neodvisnost Evrope na obrambnem in energetskem področju. Posledice čuti tudi Slovenija, v oddaji med drugim komentiramo vrste pred bencinskimi servisi in sredino stavko v šolstvu. V kritičnem pregledu tedna z <strong>Alenko Terlep</strong> pa tudi o smučarskem prazniku na Vitrancu, kjer končno spet pričakujejo tudi gledalce.</p></p> Fri, 11 Mar 2022 16:50:24 +0000 Tedenski aktualni mozaik - O nesmiselni vojni, brezplodnih pogovorih za premirje in utrjevanju evropske neodvisnosti Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti: dr. Jure Požgan, FDV Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve <p>Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in širitvi</p><p><p>Evropska unija se je na rusko agresijo na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo daljnosežne. Ruski napad je jasno pokazal, da Unija bolj kot kadar koli prej potrebuje tako imenovano strateško avtonomijo, saj je od tega odvisna evropska varnost na več področjih. Ji bo uspelo najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, migracij in azila ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?</p> <p>O tem voditeljica <strong>Sandra Krišelj</strong> z našo bruseljsko dopisnico <strong>Mojco Širok</strong> in gosti:<br /> – dr. <strong>Jure Požgan</strong>, Fakulteta za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Jernej Letnar Černič</strong>, Evropska pravna fakulteta Nove univerze,<br /> – dr. <strong>Jure Stojan</strong>, Inštitut za strateške rešitve.</p></p> 174855167 RTVSLO – Prvi 3027 clean Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti: dr. Jure Požgan, FDV Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve <p>Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in širitvi</p><p><p>Evropska unija se je na rusko agresijo na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo daljnosežne. Ruski napad je jasno pokazal, da Unija bolj kot kadar koli prej potrebuje tako imenovano strateško avtonomijo, saj je od tega odvisna evropska varnost na več področjih. Ji bo uspelo najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, migracij in azila ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?</p> <p>O tem voditeljica <strong>Sandra Krišelj</strong> z našo bruseljsko dopisnico <strong>Mojco Širok</strong> in gosti:<br /> – dr. <strong>Jure Požgan</strong>, Fakulteta za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Jernej Letnar Černič</strong>, Evropska pravna fakulteta Nove univerze,<br /> – dr. <strong>Jure Stojan</strong>, Inštitut za strateške rešitve.</p></p> Thu, 10 Mar 2022 16:55:27 +0000 Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in azilu Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna. O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki - Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, - Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, - Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. <p>Gre res za (omejen) denar?</p><p><p>Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo od 600 do 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti za pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.</p> <p>O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj <strong>Jure Čepin</strong> z našimi dopisniki in s sogovorniki<br /> – <strong>Branimir Štrukelj</strong>, glavni tajnik SVIZ-a,<br /> – <strong>Gorazd Kovačič</strong>, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,<br /> – <strong>Mitja Slavinec</strong>, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.</p></p> 174854834 RTVSLO – Prvi 3190 clean Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna. O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki - Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, - Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, - Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. <p>Gre res za (omejen) denar?</p><p><p>Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo od 600 do 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti za pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna.</p> <p>O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj <strong>Jure Čepin</strong> z našimi dopisniki in s sogovorniki<br /> – <strong>Branimir Štrukelj</strong>, glavni tajnik SVIZ-a,<br /> – <strong>Gorazd Kovačič</strong>, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,<br /> – <strong>Mitja Slavinec</strong>, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.</p></p> Wed, 09 Mar 2022 16:58:10 +0000 Stavka v šolstvu – kako poteka, kje so razlogi in kje rešitve Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot milijon in pol ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji. <p> </p><p><p>Ukrajino je v prvih trinajstih dneh vojne zapustilo več kot dva milijona ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica<strong> Lucija Dimnik Rikić </strong>s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Katarina Štrukelj</strong>, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov,<br /> – <strong>Nataša Potočnik</strong>, direktorica Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve,<br /> – <strong>Cvetka Tomin</strong>, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije,<br /> – <strong>Franci Zlatar</strong>, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.</p></p> 174854522 RTVSLO – Prvi 3131 clean Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot milijon in pol ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji. <p> </p><p><p>Ukrajino je v prvih trinajstih dneh vojne zapustilo več kot dva milijona ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica<strong> Lucija Dimnik Rikić </strong>s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>Katarina Štrukelj</strong>, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov,<br /> – <strong>Nataša Potočnik</strong>, direktorica Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve,<br /> – <strong>Cvetka Tomin</strong>, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije,<br /> – <strong>Franci Zlatar</strong>, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.</p></p> Tue, 08 Mar 2022 16:57:11 +0000 Kako bomo v Sloveniji poskrbeli za begunce iz Ukrajine? Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom. <p>Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta </p><p><p>Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica <strong>Eva Lipovšek</strong> in gostje v studiu:</p> <p>– <strong>Franc Vindišar</strong>, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,<br /> – <strong>Tadej Battelino</strong>, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,<br /> – <strong>Jože Faganel</strong>, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.</p> <p>Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne <strong>Maše Us Varda</strong>, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan <strong>Nejcem Jelenom </strong>in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije <strong>Jurijem Fürstom</strong>.</p></p> 174854233 RTVSLO – Prvi 3179 clean Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom. <p>Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta </p><p><p>Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica <strong>Eva Lipovšek</strong> in gostje v studiu:</p> <p>– <strong>Franc Vindišar</strong>, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,<br /> – <strong>Tadej Battelino</strong>, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,<br /> – <strong>Jože Faganel</strong>, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.</p> <p>Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne <strong>Maše Us Varda</strong>, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan <strong>Nejcem Jelenom </strong>in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije <strong>Jurijem Fürstom</strong>.</p></p> Mon, 07 Mar 2022 16:57:59 +0000 Kako preprečiti smrti in nepotrebno trpljenje zaradi redkih bolezni? Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas - in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.<p>O porušenih ukrajinskih mestih, eksodusu ukrajinskih žensk in otrok, gospodarski škodi pri nas in žrtvovanju okolja</p><p><p>Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas – in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z<strong> Majo Derčar</strong>.</p></p> 174853515 RTVSLO – Prvi 2920 clean Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas - in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.<p>O porušenih ukrajinskih mestih, eksodusu ukrajinskih žensk in otrok, gospodarski škodi pri nas in žrtvovanju okolja</p><p><p>Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas – in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z<strong> Majo Derčar</strong>.</p></p> Fri, 04 Mar 2022 16:53:40 +0000 Tedenski aktualni mozaik - o porušenih mestih, eksodusu žensk in otrok, gospodarski škodi in žrtvovanju okolja V Pekingu bo v petek znova zagorel olimpijski ogenj, tokrat za začetek paraolimpijskih iger. Parašportniki se tja odpravljajo pod vtisom pred dobrim tednom končanih 24. zimskih olimpijskih iger, na katerih je Slovenija osvojila 7 odličij. Ob organizacijskih vidikih iger v Pekingu ter prihodnosti olimpijskega gibanja pod drobnogled postavljamo dve tradicionalno zelo uspešni slovenski športni panogi, alpsko smučanje in smučarski skoki. Gostje voditelja Aljaža Golčerja bodo vodja panoge za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Miha Verdnik ter reporterja športnega uredništva Radia Slovenija na ZOI v Pekingu Igor Tominec in Dare Rupar. <p> </p><p><p>V Pekingu bo v petek znova zagorel olimpijski ogenj, tokrat za začetek paraolimpijskih iger. Parašportniki se tja odpravljajo pod vtisom pred dobrim tednom končanih 24. zimskih olimpijskih iger, na katerih je Slovenija osvojila sedem odličij. Ob organizacijskih vidikih iger v Pekingu ter prihodnosti olimpijskega gibanja pod drobnogled postavljamo dve tradicionalno zelo uspešni slovenski športni panogi, alpsko smučanje in smučarske skoke.</p> <p>Gostje voditelja <strong>Aljaža Golčerja</strong> bodo vodja panoge za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije <strong>Gorazd Pogorelčnik</strong>, vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije <strong>Miha Verdnik</strong> ter reporterja športnega uredništva Radia Slovenija na ZOI v Pekingu <strong>Igor Tominec</strong> in <strong>Dare Rupar</strong>.</p></p> 174853151 RTVSLO – Prvi 3339 clean V Pekingu bo v petek znova zagorel olimpijski ogenj, tokrat za začetek paraolimpijskih iger. Parašportniki se tja odpravljajo pod vtisom pred dobrim tednom končanih 24. zimskih olimpijskih iger, na katerih je Slovenija osvojila 7 odličij. Ob organizacijskih vidikih iger v Pekingu ter prihodnosti olimpijskega gibanja pod drobnogled postavljamo dve tradicionalno zelo uspešni slovenski športni panogi, alpsko smučanje in smučarski skoki. Gostje voditelja Aljaža Golčerja bodo vodja panoge za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Miha Verdnik ter reporterja športnega uredništva Radia Slovenija na ZOI v Pekingu Igor Tominec in Dare Rupar. <p> </p><p><p>V Pekingu bo v petek znova zagorel olimpijski ogenj, tokrat za začetek paraolimpijskih iger. Parašportniki se tja odpravljajo pod vtisom pred dobrim tednom končanih 24. zimskih olimpijskih iger, na katerih je Slovenija osvojila sedem odličij. Ob organizacijskih vidikih iger v Pekingu ter prihodnosti olimpijskega gibanja pod drobnogled postavljamo dve tradicionalno zelo uspešni slovenski športni panogi, alpsko smučanje in smučarske skoke.</p> <p>Gostje voditelja <strong>Aljaža Golčerja</strong> bodo vodja panoge za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije <strong>Gorazd Pogorelčnik</strong>, vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije <strong>Miha Verdnik</strong> ter reporterja športnega uredništva Radia Slovenija na ZOI v Pekingu <strong>Igor Tominec</strong> in <strong>Dare Rupar</strong>.</p></p> Thu, 03 Mar 2022 17:00:39 +0000 Olimpijska bakla spet na poti – začenjajo se paraolimpijske igre Rusija napada Ukrajino, Zahod pa je za bojišče z Rusijo izbral gospodarstvo. Sankcije proti ruski federaciji so obsežne in stroge, njihov namen je sprožiti finančno krizo v Rusiji in jo ekonomsko spraviti na kolena. Zato so zamrznjena tudi sredstva oziroma tuje rezerve, s katerimi ruska centralna banka razpolaga v tujini. Vrednost rublja je dramatično padla, velik tuji kapital se umika iz federacije. Po drugi strani pa sankcije in posledice vojne tepejo podjetja na Zahodu, med njimi v Sloveniji. Če se bo konflikt nadaljeval, je naše gospodarstvo ne bo odneslo brez izgub, skrbijo pa tudi višje cene energentov. O gospodarskih posledicah vojne v Ukrajini voditeljica Maja Derčar s sogovorniki. Gostje: - Aleš Cantarutti, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, - Dušan Olaj, lastnik podjetja Duol, - Luka Flere, član uprave Generali Investments, - Lan Filipič, direktor v družbi Deloitte Slovenija, - Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT.<p>Škoda bo neposredna in posredna, takojšnja in na dolgi rok. Kako in komu pomagati?</p><p><p>Rusija napada Ukrajino, Zahod pa je za bojišče z Rusijo izbral gospodarstvo. Sankcije proti ruski federaciji so obsežne in stroge, njihov namen je sprožiti finančno krizo v Rusiji in jo ekonomsko spraviti na kolena. Zato so zamrznjena tudi sredstva oziroma tuje rezerve, s katerimi ruska centralna banka razpolaga v tujini. Vrednost rublja je dramatično padla, velik tuji kapital se umika iz federacije. Po drugi strani pa sankcije in posledice vojne tepejo podjetja na Zahodu, med njimi v Sloveniji. Če se bo konflikt nadaljeval, je naše gospodarstvo ne bo odneslo brez izgub, skrbijo pa tudi višje cene energentov. O gospodarskih posledicah vojne v Ukrajini voditeljica <strong>Maja Derčar</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> - <strong>Aleš Cantarutti</strong>, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije,<br /> - <strong>Dušan Olaj</strong>, lastnik podjetja Duol,<br /> - <strong>Luka Flere</strong>, član uprave Generali Investments,<br /> - <strong>Lan Filipič</strong>, direktor v družbi Deloitte Slovenija,<br /> - <strong>Jernej Salecl</strong>, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT.</p></p> 174852819 RTVSLO – Prvi 3207 clean Rusija napada Ukrajino, Zahod pa je za bojišče z Rusijo izbral gospodarstvo. Sankcije proti ruski federaciji so obsežne in stroge, njihov namen je sprožiti finančno krizo v Rusiji in jo ekonomsko spraviti na kolena. Zato so zamrznjena tudi sredstva oziroma tuje rezerve, s katerimi ruska centralna banka razpolaga v tujini. Vrednost rublja je dramatično padla, velik tuji kapital se umika iz federacije. Po drugi strani pa sankcije in posledice vojne tepejo podjetja na Zahodu, med njimi v Sloveniji. Če se bo konflikt nadaljeval, je naše gospodarstvo ne bo odneslo brez izgub, skrbijo pa tudi višje cene energentov. O gospodarskih posledicah vojne v Ukrajini voditeljica Maja Derčar s sogovorniki. Gostje: - Aleš Cantarutti, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, - Dušan Olaj, lastnik podjetja Duol, - Luka Flere, član uprave Generali Investments, - Lan Filipič, direktor v družbi Deloitte Slovenija, - Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT.<p>Škoda bo neposredna in posredna, takojšnja in na dolgi rok. Kako in komu pomagati?</p><p><p>Rusija napada Ukrajino, Zahod pa je za bojišče z Rusijo izbral gospodarstvo. Sankcije proti ruski federaciji so obsežne in stroge, njihov namen je sprožiti finančno krizo v Rusiji in jo ekonomsko spraviti na kolena. Zato so zamrznjena tudi sredstva oziroma tuje rezerve, s katerimi ruska centralna banka razpolaga v tujini. Vrednost rublja je dramatično padla, velik tuji kapital se umika iz federacije. Po drugi strani pa sankcije in posledice vojne tepejo podjetja na Zahodu, med njimi v Sloveniji. Če se bo konflikt nadaljeval, je naše gospodarstvo ne bo odneslo brez izgub, skrbijo pa tudi višje cene energentov. O gospodarskih posledicah vojne v Ukrajini voditeljica <strong>Maja Derčar</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> - <strong>Aleš Cantarutti</strong>, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije,<br /> - <strong>Dušan Olaj</strong>, lastnik podjetja Duol,<br /> - <strong>Luka Flere</strong>, član uprave Generali Investments,<br /> - <strong>Lan Filipič</strong>, direktor v družbi Deloitte Slovenija,<br /> - <strong>Jernej Salecl</strong>, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT.</p></p> Wed, 02 Mar 2022 16:58:27 +0000 Kako gospodarstvo občuti posledice vojne v Ukrajini? Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Sogovorniki: - Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in - prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani. <p>(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?</p><p><p>Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica <strong>Urška Henigman</strong> z gosti.</p> <p>Sogovorniki:<br /> – <strong>Gorazd Božič</strong>, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,<br /> – <strong>Filip Dobranić</strong>, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,<br /> – prof. dr. <strong>Marko Milosavljević</strong>, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.</p></p> 174852515 RTVSLO – Prvi 3264 clean Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Sogovorniki: - Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in - prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani. <p>(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?</p><p><p>Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica <strong>Urška Henigman</strong> z gosti.</p> <p>Sogovorniki:<br /> – <strong>Gorazd Božič</strong>, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,<br /> – <strong>Filip Dobranić</strong>, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,<br /> – prof. dr. <strong>Marko Milosavljević</strong>, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.</p></p> Tue, 01 Mar 2022 16:59:24 +0000 Kibernetska in propagandna vojna za Ukrajino Vojna v Ukrajini je po nekaj dneh jasno pokazala, da se njene razsežnosti ne omejujejo samo na območje neposrednih konfliktov. Tako kot si strokovno analizo zaslužijo njeni vojaški vidiki, jedrska grožnja, pa potek invazije in obrambe, je treba pokomentirati tudi odzive v mednarodni skupnosti. Vojna je z domov proti Zahodni Evropi pognala več sto tisoč napadenih Ukrajincev. Severnoatlantsko zavezništvo se je znašlo v prelomnih trenutkih. Kako se na brutalni konflikt odziva zahodni svet, kakšen je odziv Evropske unije, kakšen Slovenije? To je nekaj tem, ki zahtevajo odgovore. Iz Moskve se bo oglasila dopisnica Vlasta Jeseničnik, odzive Evropske unije bo komentiral dopisniški kolega iz Bruslja Igor Jurič. Boštjan Anžin na ukrajinsko-romunski meji spremlja eksodus beguncev, Polona Fijavž je v Berlinu priča zasukom nemške prisotnosti na mednarodnem prizorišču. Gosta voditelja Luke Robida bosta še profesorja: – Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za obramboslovje, – Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose FDV, Univerze v Ljubljani.<p>Z našimi dopisniki in profesorjema obramboslovja in mednarodnih odnosov o drugem tednu ruske agresije</p><p><p>Vojna v Ukrajini je po nekaj dneh jasno pokazala, da se njene razsežnosti ne omejujejo samo na območje neposrednih konfliktov. Tako kot si strokovno analizo zaslužijo njeni vojaški vidiki, jedrska grožnja, pa potek invazije in obrambe, je treba pokomentirati tudi odzive v mednarodni skupnosti. Vojna je z domov proti Zahodni Evropi pognala več sto tisoč napadenih Ukrajincev. Severnoatlantsko zavezništvo se je znašlo v prelomnih trenutkih. Kako se na brutalni konflikt odziva zahodni svet, kakšen je odziv Evropske unije, kakšen Slovenije? To je le nekaj tem, ki zahtevajo odgovore.</p> <p>Iz Moskve se je oglasila dopisnica <strong>Vlasta Jeseničnik</strong>, odzive Evropske unije je komentiral dopisniški kolega iz Bruslja <strong>Igor Jurič,</strong><strong> Boštjan Anžin</strong> je na ukrajinsko-romunski meji spremljal eksodus beguncev. Gosta voditelja <strong>Luke Robida</strong> sta še profesorja:<br /> – <strong>Iztok Prezelj</strong>, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za obramboslovje,<br /> – <strong>Zlatko Šabič </strong>s katedre za mednarodne odnose FDV, Univerze v Ljubljani.</p></p> 174852211 RTVSLO – Prvi 3317 clean Vojna v Ukrajini je po nekaj dneh jasno pokazala, da se njene razsežnosti ne omejujejo samo na območje neposrednih konfliktov. Tako kot si strokovno analizo zaslužijo njeni vojaški vidiki, jedrska grožnja, pa potek invazije in obrambe, je treba pokomentirati tudi odzive v mednarodni skupnosti. Vojna je z domov proti Zahodni Evropi pognala več sto tisoč napadenih Ukrajincev. Severnoatlantsko zavezništvo se je znašlo v prelomnih trenutkih. Kako se na brutalni konflikt odziva zahodni svet, kakšen je odziv Evropske unije, kakšen Slovenije? To je nekaj tem, ki zahtevajo odgovore. Iz Moskve se bo oglasila dopisnica Vlasta Jeseničnik, odzive Evropske unije bo komentiral dopisniški kolega iz Bruslja Igor Jurič. Boštjan Anžin na ukrajinsko-romunski meji spremlja eksodus beguncev, Polona Fijavž je v Berlinu priča zasukom nemške prisotnosti na mednarodnem prizorišču. Gosta voditelja Luke Robida bosta še profesorja: – Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za obramboslovje, – Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose FDV, Univerze v Ljubljani.<p>Z našimi dopisniki in profesorjema obramboslovja in mednarodnih odnosov o drugem tednu ruske agresije</p><p><p>Vojna v Ukrajini je po nekaj dneh jasno pokazala, da se njene razsežnosti ne omejujejo samo na območje neposrednih konfliktov. Tako kot si strokovno analizo zaslužijo njeni vojaški vidiki, jedrska grožnja, pa potek invazije in obrambe, je treba pokomentirati tudi odzive v mednarodni skupnosti. Vojna je z domov proti Zahodni Evropi pognala več sto tisoč napadenih Ukrajincev. Severnoatlantsko zavezništvo se je znašlo v prelomnih trenutkih. Kako se na brutalni konflikt odziva zahodni svet, kakšen je odziv Evropske unije, kakšen Slovenije? To je le nekaj tem, ki zahtevajo odgovore.</p> <p>Iz Moskve se je oglasila dopisnica <strong>Vlasta Jeseničnik</strong>, odzive Evropske unije je komentiral dopisniški kolega iz Bruslja <strong>Igor Jurič,</strong><strong> Boštjan Anžin</strong> je na ukrajinsko-romunski meji spremljal eksodus beguncev. Gosta voditelja <strong>Luke Robida</strong> sta še profesorja:<br /> – <strong>Iztok Prezelj</strong>, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za obramboslovje,<br /> – <strong>Zlatko Šabič </strong>s katedre za mednarodne odnose FDV, Univerze v Ljubljani.</p></p> Mon, 28 Feb 2022 17:00:17 +0000 Razsežnosti vojne v Ukrajini Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.<p>Tedenski aktualni mozaik</p><p><p>Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.</p></p> 174851471 RTVSLO – Prvi 2914 clean Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.<p>Tedenski aktualni mozaik</p><p><p>Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.</p></p> Fri, 25 Feb 2022 16:53:34 +0000 Tedenski aktualni mozaik - Vojna v Evropi Rusija je davi sprožila obsežno invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o silovitih eksplozijah, pa tudi o prvih smrtnih žrtvah. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, napovedane so tudi dodatne sankcije proti Rusiji. Kaj bo sledilo, kako se bo širil vojaški konflikt, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice, o vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z dopisniki iz Rusije, Nemčije, Bruslja, ZDA in Srbije ter obramboslovko Jeleno Juvan iz Fakultete za družbene vede in poznavalcem razmer na V Evrope Denisom Mancevičem. Voditelj bo Miha Lampreht. <p>Splošen napad iz zraka, kopnega in morja</p><p><p>Rusija je davi sprožila obsežno invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o silovitih eksplozijah, pa tudi o smrtnih žrtvah. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, obetajo se dodatne sankcije proti Rusiji. Kaj bo sledilo, kako se bo širil vojaški konflikt, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice, o vsem tem z dopisniki iz Rusije, Nemčije, Bruslja, ZDA in Srbije ter obramboslovko Jeleno Juvan iz Fakultete za družbene vede in poznavalcem razmer na V Evrope Denisom Mancevičem.</p></p> 174851126 RTVSLO – Prvi 3265 clean Rusija je davi sprožila obsežno invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o silovitih eksplozijah, pa tudi o prvih smrtnih žrtvah. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, napovedane so tudi dodatne sankcije proti Rusiji. Kaj bo sledilo, kako se bo širil vojaški konflikt, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice, o vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z dopisniki iz Rusije, Nemčije, Bruslja, ZDA in Srbije ter obramboslovko Jeleno Juvan iz Fakultete za družbene vede in poznavalcem razmer na V Evrope Denisom Mancevičem. Voditelj bo Miha Lampreht. <p>Splošen napad iz zraka, kopnega in morja</p><p><p>Rusija je davi sprožila obsežno invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o silovitih eksplozijah, pa tudi o smrtnih žrtvah. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, obetajo se dodatne sankcije proti Rusiji. Kaj bo sledilo, kako se bo širil vojaški konflikt, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice, o vsem tem z dopisniki iz Rusije, Nemčije, Bruslja, ZDA in Srbije ter obramboslovko Jeleno Juvan iz Fakultete za družbene vede in poznavalcem razmer na V Evrope Denisom Mancevičem.</p></p> Thu, 24 Feb 2022 16:59:25 +0000 Vojna v Ukrajini: splošen napad iz zraka, kopnega in morja V parlamentarnem postopku je predlog novega zakona o varstvu okolja. Ta med drugim celovito ureja ravnanje z odpadno embalažo. Zdajšnji sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z omenjeno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Ena od ključnih novosti se tako nanaša na ureditev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in s tem povezane ustanovitve ene organizacije za ravnanje z odpadki za en snovni tok. Bo to ustavilo domnevno neupravičeno kovanje dobičkov, ki ga omogoča zdajšnji razkrojen sistem? O tem in o izzivih vzpostavitve kavcijskega sistema za odpadno embalažo bo tekla beseda v Studiu ob 17 h z voditeljico Jernejko Drolec. - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor; - Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja GZS; - Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač Slovenije pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij; - Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva in - Erika Oblak, vodja projekta Zaprimo krog iz društva Ekokrog. <p>Bo novi zakon stopil na prste tistim, ki kujejo dobičke z odvozom embalaže?</p><p><p>V parlamentarnem postopku je predlog novega zakona o  varstvu okolja. Ta med drugim celovito ureja ravnanje z odpadno embalažo. Zdajšnji sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z omenjeno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Ena od ključnih novosti se tako nanaša na ureditev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in s tem povezane ustanovitve ene organizacije za ravnanje z odpadki za en snovni tok. Bo to ustavilo domnevno neupravičeno kovanje dobičkov, ki ga omogoča zdajšnji razkrojen sistem? O tem in o izzivih vzpostavitve kavcijskega sistema za odpadno embalažo bo tekla beseda v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.</p> <ul> <li><strong>Andrej Vizjak</strong>, minister za okolje in prostor;</li> <li><strong>Antonija Božič Cerar, </strong>svetovalka generalnega direktorja GZS;</li> <li><strong>Marian Šefčovič, </strong>predsednik Združenja industrije pijač Slovenije pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij;</li> <li><strong>Sebastjan Zupanc</strong>, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva in</li> <li><strong>Erika Oblak,</strong> vodja projekta Zaprimo krog iz društva Ekokrog .</li> </ul></p> 174850852 RTVSLO – Prvi 3319 clean V parlamentarnem postopku je predlog novega zakona o varstvu okolja. Ta med drugim celovito ureja ravnanje z odpadno embalažo. Zdajšnji sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z omenjeno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Ena od ključnih novosti se tako nanaša na ureditev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in s tem povezane ustanovitve ene organizacije za ravnanje z odpadki za en snovni tok. Bo to ustavilo domnevno neupravičeno kovanje dobičkov, ki ga omogoča zdajšnji razkrojen sistem? O tem in o izzivih vzpostavitve kavcijskega sistema za odpadno embalažo bo tekla beseda v Studiu ob 17 h z voditeljico Jernejko Drolec. - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor; - Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja GZS; - Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač Slovenije pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij; - Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva in - Erika Oblak, vodja projekta Zaprimo krog iz društva Ekokrog. <p>Bo novi zakon stopil na prste tistim, ki kujejo dobičke z odvozom embalaže?</p><p><p>V parlamentarnem postopku je predlog novega zakona o  varstvu okolja. Ta med drugim celovito ureja ravnanje z odpadno embalažo. Zdajšnji sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z omenjeno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Ena od ključnih novosti se tako nanaša na ureditev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in s tem povezane ustanovitve ene organizacije za ravnanje z odpadki za en snovni tok. Bo to ustavilo domnevno neupravičeno kovanje dobičkov, ki ga omogoča zdajšnji razkrojen sistem? O tem in o izzivih vzpostavitve kavcijskega sistema za odpadno embalažo bo tekla beseda v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.</p> <ul> <li><strong>Andrej Vizjak</strong>, minister za okolje in prostor;</li> <li><strong>Antonija Božič Cerar, </strong>svetovalka generalnega direktorja GZS;</li> <li><strong>Marian Šefčovič, </strong>predsednik Združenja industrije pijač Slovenije pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij;</li> <li><strong>Sebastjan Zupanc</strong>, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva in</li> <li><strong>Erika Oblak,</strong> vodja projekta Zaprimo krog iz društva Ekokrog .</li> </ul></p> Wed, 23 Feb 2022 17:00:19 +0000 Odpadna embalaža – dileme in novosti novega zakona Zgodilo se je, kar smo upali, da se ne bo, čeprav ni bilo izključeno. Priznanje Luganska in Donecka je bistveno bolj nevarno kot ruski vojaški odgovor na gruzijsko vojaško provokacijo leta 2008 v Južni Osetiji. Takrat je ruska vojska prvič po hladni vojni napadla svojo sosedo. Zdaj je bistveno bolj zapleteno. Ne glede na Putinov poskus revizije zgodovine v njegovem nagovoru je priznanje nedopustno, še manj pa posledična vojaška akcija. Putin, podobno kot v primeru zasedbe polotoka Krim leta 2014, izvaja nevarno politiko zaščite rusko govorečega prebivalstva. Ukrajina je 30 let neodvisna in samostojna država. Putin je prestopil Rubikon in geopolitični zemljevid Evrope se spreminja. Najbrž posledično sledi najhujša zaostritev odnosov med zahodom in Rusijo. Prisluhnite Studiu ob 17ih, voditelj Miha Lampreht. Gosti: Vlasta Jeseničnik, RTV dopisnica iz Moskve Andrej Stopar, RTV dopisnik iz Washingtona, Mojca Širok, RTV dopisnica iz Bruslja, Branko Soban, publicist in komentator<p>Ruski predsednik Vladimir Putin je proruski separatistični regiji na vzhodu Ukrajine Doneck in Lugansk priznal kot neodvisni državi</p><p><p>Zgodilo se je, kar smo upali, da se ne bo, čeprav ni bilo izključeno. Priznanje Luganska in Donecka je bistveno bolj nevarno kot ruski vojaški odgovor na gruzijsko vojaško provokacijo leta 2008 v Južni Osetiji. Takrat je ruska vojska prvič po hladni vojni napadla svojo sosedo. Zdaj je bistveno bolj zapleteno. Ne glede na Putinov poskus revizije zgodovine v njegovem nagovoru je priznanje nedopustno, še manj pa posledična vojaška akcija. Putin, podobno kot v primeru zasedbe polotoka Krim leta 2014, izvaja nevarno politiko zaščite rusko govorečega prebivalstva. Ukrajina je 30 let neodvisna in samostojna država. Putin je prestopil Rubikon in geopolitični zemljevid Evrope se spreminja. Najbrž posledično sledi najhujša zaostritev odnosov med zahodom in Rusijo. Prisluhnite Studiu ob 17ih, voditelj Miha Lampreht.</p> <p>Gosti:</p> <ul> <li>Vlasta Jeseničnik, RTV dopisnica iz Moskve</li> <li>Andrej Stopar, RTV dopisnik iz Washingtona,</li> <li>Mojca Širok, RTV dopisnica iz Bruslja,</li> <li>Branko Soban, publicist in komentator</li> </ul></p> 174850588 RTVSLO – Prvi 3313 clean Zgodilo se je, kar smo upali, da se ne bo, čeprav ni bilo izključeno. Priznanje Luganska in Donecka je bistveno bolj nevarno kot ruski vojaški odgovor na gruzijsko vojaško provokacijo leta 2008 v Južni Osetiji. Takrat je ruska vojska prvič po hladni vojni napadla svojo sosedo. Zdaj je bistveno bolj zapleteno. Ne glede na Putinov poskus revizije zgodovine v njegovem nagovoru je priznanje nedopustno, še manj pa posledična vojaška akcija. Putin, podobno kot v primeru zasedbe polotoka Krim leta 2014, izvaja nevarno politiko zaščite rusko govorečega prebivalstva. Ukrajina je 30 let neodvisna in samostojna država. Putin je prestopil Rubikon in geopolitični zemljevid Evrope se spreminja. Najbrž posledično sledi najhujša zaostritev odnosov med zahodom in Rusijo. Prisluhnite Studiu ob 17ih, voditelj Miha Lampreht. Gosti: Vlasta Jeseničnik, RTV dopisnica iz Moskve Andrej Stopar, RTV dopisnik iz Washingtona, Mojca Širok, RTV dopisnica iz Bruslja, Branko Soban, publicist in komentator<p>Ruski predsednik Vladimir Putin je proruski separatistični regiji na vzhodu Ukrajine Doneck in Lugansk priznal kot neodvisni državi</p><p><p>Zgodilo se je, kar smo upali, da se ne bo, čeprav ni bilo izključeno. Priznanje Luganska in Donecka je bistveno bolj nevarno kot ruski vojaški odgovor na gruzijsko vojaško provokacijo leta 2008 v Južni Osetiji. Takrat je ruska vojska prvič po hladni vojni napadla svojo sosedo. Zdaj je bistveno bolj zapleteno. Ne glede na Putinov poskus revizije zgodovine v njegovem nagovoru je priznanje nedopustno, še manj pa posledična vojaška akcija. Putin, podobno kot v primeru zasedbe polotoka Krim leta 2014, izvaja nevarno politiko zaščite rusko govorečega prebivalstva. Ukrajina je 30 let neodvisna in samostojna država. Putin je prestopil Rubikon in geopolitični zemljevid Evrope se spreminja. Najbrž posledično sledi najhujša zaostritev odnosov med zahodom in Rusijo. Prisluhnite Studiu ob 17ih, voditelj Miha Lampreht.</p> <p>Gosti:</p> <ul> <li>Vlasta Jeseničnik, RTV dopisnica iz Moskve</li> <li>Andrej Stopar, RTV dopisnik iz Washingtona,</li> <li>Mojca Širok, RTV dopisnica iz Bruslja,</li> <li>Branko Soban, publicist in komentator</li> </ul></p> Tue, 22 Feb 2022 17:00:13 +0000 Putin je prestopil Rubikon Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku covida – ljudje iskali odmaknjene kraje, so na svojih potepanjih po tujini vedno bolj željni tudi mestnega utripa. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se bojujejo za preživetje mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? Naši dopisniki bodo preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Gostje bodo: - Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije, - Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo, - Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov - in Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor. <p>Tuji in domači turisti so željni mestnega utripa</p><p><p>Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku – covida ljudje iskali odmaknjene kraje, pa so vedno bolj željni tudi mestnega utripa na svojih potepanjih po tujini. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se borijo s preživetjem mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? O vsem tem voditeljica <strong>Tina Lamovšek</strong> s sogovorniki.</p> <p>Naši dopisniki <strong>Jože Žura</strong>, <strong>Karin Zorn Čebokli</strong> in <strong>Gabrijela Milošič</strong> so preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju.</p> <p>Gostje:<br /> - <strong>Petra Stušek</strong>, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana,<br /> - <strong>Gregor Jamnik</strong>, direktor Združenja hotelirjev Slovenije,<br /> - <strong>Sandi Kovačevič</strong>, direktor Hotela Cubo,<br /> - <strong>Mateja Kregar Gliha</strong>, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov,<br /> - <strong>Uroš Rozman</strong>, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.</p></p> 174850328 RTVSLO – Prvi 3406 clean Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku covida – ljudje iskali odmaknjene kraje, so na svojih potepanjih po tujini vedno bolj željni tudi mestnega utripa. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se bojujejo za preživetje mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? Naši dopisniki bodo preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Gostje bodo: - Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije, - Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo, - Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov - in Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor. <p>Tuji in domači turisti so željni mestnega utripa</p><p><p>Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku – covida ljudje iskali odmaknjene kraje, pa so vedno bolj željni tudi mestnega utripa na svojih potepanjih po tujini. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se borijo s preživetjem mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? O vsem tem voditeljica <strong>Tina Lamovšek</strong> s sogovorniki.</p> <p>Naši dopisniki <strong>Jože Žura</strong>, <strong>Karin Zorn Čebokli</strong> in <strong>Gabrijela Milošič</strong> so preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju.</p> <p>Gostje:<br /> - <strong>Petra Stušek</strong>, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana,<br /> - <strong>Gregor Jamnik</strong>, direktor Združenja hotelirjev Slovenije,<br /> - <strong>Sandi Kovačevič</strong>, direktor Hotela Cubo,<br /> - <strong>Mateja Kregar Gliha</strong>, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov,<br /> - <strong>Uroš Rozman</strong>, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.</p></p> Mon, 21 Feb 2022 17:01:46 +0000 Kako zapolniti hotele, skupine turističnih vodnikov in izlete v mestna zaledja? Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke. Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev zahodno-ruskih odnosov po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko so tam še pisali olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi kolajnami. Komentiramo, kakšen pečat je igram pustila pandemija, napovedujemo pa tudi sproščanje proti-covidnih ukrepov doma in ob odhodu v tujino – kar med skorajšnjimi počitnicami načrtuje veliko Slovencev. Ocenjujemo izplen stavke v našem zdravstvu in posledice razsodbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava v Uniji. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako postpandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna danes s Heleno Lovinčič. <p>Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke.</p><p><p>Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev odnosov med Zahodom in Rusijo po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko tam še pišejo olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi. Komentiramo, kakšen pečat je igram dala pandemija, napovedujemo pa tudi rahljanje protikoronskih ukrepov doma in ob odhodu v tujino, ki ga med počitnicami načrtuje veliko Slovencev. S strokovnjaki ocenjujemo posledice zavrnitve Madžarske in Poljske na Sodišču Evropske unije glede pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako popandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.</p></p> 174849561 RTVSLO – Prvi 3035 clean Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke. Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev zahodno-ruskih odnosov po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko so tam še pisali olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi kolajnami. Komentiramo, kakšen pečat je igram pustila pandemija, napovedujemo pa tudi sproščanje proti-covidnih ukrepov doma in ob odhodu v tujino – kar med skorajšnjimi počitnicami načrtuje veliko Slovencev. Ocenjujemo izplen stavke v našem zdravstvu in posledice razsodbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava v Uniji. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako postpandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna danes s Heleno Lovinčič. <p>Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke.</p><p><p>Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev odnosov med Zahodom in Rusijo po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko tam še pišejo olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi. Komentiramo, kakšen pečat je igram dala pandemija, napovedujemo pa tudi rahljanje protikoronskih ukrepov doma in ob odhodu v tujino, ki ga med počitnicami načrtuje veliko Slovencev. S strokovnjaki ocenjujemo posledice zavrnitve Madžarske in Poljske na Sodišču Evropske unije glede pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako popandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.</p></p> Fri, 18 Feb 2022 16:55:35 +0000 Tedenski aktualni mozaik Pandemska utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport, - Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije, - Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije, - predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.<p>Ob zimskih olimpijskih igrah in pred zimskimi počitnicami o spodbujanju gibanja na snegu in izzivih šole v naravi</p><p><p>Pandemična utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok, in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica <strong>Aljana Jocif</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>dr. Marjeta Kovač</strong>, profesorica na Fakulteti za šport,<br /> – <strong>Gregor Pečan</strong>, Združenje ravnateljev Slovenije,<br /> – <strong>Uroš Zupan</strong>, Smučarska zveza Slovenije.</p> <p>Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport nam niso zagotovili sogovornika za soočenje v studiu, pač pa le ločen pogovor z vodjo sektorja za osnovno šolstvo <strong>Borisom Zupančičem</strong>.</p></p> 174849198 RTVSLO – Prvi 3425 clean Pandemska utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport, - Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije, - Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije, - predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.<p>Ob zimskih olimpijskih igrah in pred zimskimi počitnicami o spodbujanju gibanja na snegu in izzivih šole v naravi</p><p><p>Pandemična utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok, in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica <strong>Aljana Jocif</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – <strong>dr. Marjeta Kovač</strong>, profesorica na Fakulteti za šport,<br /> – <strong>Gregor Pečan</strong>, Združenje ravnateljev Slovenije,<br /> – <strong>Uroš Zupan</strong>, Smučarska zveza Slovenije.</p> <p>Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport nam niso zagotovili sogovornika za soočenje v studiu, pač pa le ločen pogovor z vodjo sektorja za osnovno šolstvo <strong>Borisom Zupančičem</strong>.</p></p> Thu, 17 Feb 2022 17:02:05 +0000 Ali mlade (sploh) še privlačijo zimski športi? Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, kjer je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti prek 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: - dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Koebenhavnu, - dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi. <p>Poljska in Madžarska trdita, da to pogojevanje nima ustrezne pravne podlage</p><p><p>Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, v katerih je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti več kot 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica <strong>Sandra Krišelj</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Veronika Fikfak</strong>, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Københavnu,<br /> – dr. <strong>Matjaž Nahtigal</strong>, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Matej Avbelj</strong>, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.</p></p> 174848868 RTVSLO – Prvi 3230 clean Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, kjer je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti prek 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: - dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Koebenhavnu, - dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi. <p>Poljska in Madžarska trdita, da to pogojevanje nima ustrezne pravne podlage</p><p><p>Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, v katerih je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti več kot 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica <strong>Sandra Krišelj</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Veronika Fikfak</strong>, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Københavnu,<br /> – dr. <strong>Matjaž Nahtigal</strong>, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede,<br /> – dr. <strong>Matej Avbelj</strong>, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.</p></p> Wed, 16 Feb 2022 16:58:50 +0000 Sodišče EU o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po baby boom generaciji, ki je prisegala na izobrazbo in trdo delo, po dokaj črnogledi generaciji X, ki daje poudarek kakovostnemu zasebnemu življenju in po vase usmerjenih in sposobnih milenijcih, zdaj prihajajo v ospredje predstavniki generacije Z. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v času svetovne gospodarske krize. Kakšne vrednote imajo pripadniki generacije Z? V katerih znanjih prekašajo vse prejšnje? Kako delujejo v delovnem okolju in kaj pričakujejo od delodajalcev? Smo kot družba pripravljeni na generacijo Z, ki je najštevilčnejša generacija na svetu? V odgovorih se ne moremo izogniti posploševanju, a so pomembno, ko se s t.im. zoomerji srečujemo kot učitelji, delodajalci, ponudniki blaga in storitev, sodelavci, vodje, odločevalci. O tem v reprizi pogovora voditeljice Špele Šebenik s sogovornicami. Gostje: - sociologinja doc. dr. Andreja Živoder s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju, - Damjana Ocvirk, direktorica prodaje v podjetju Trenkwalder. <p>Razumevanje značilnosti generacij in razlik med njimi je koristno. Kdo so "zoomerji" in kaj prinašajo gospodarstvu in družbi? </p><p><p>Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po baby boom generaciji, ki je prisegala na izobrazbo in trdo delo, po dokaj črnogledi generaciji X, ki daje poudarek kakovostnemu zasebnemu življenju, in po vase usmerjenih in sposobnih milenijcih zdaj prihajajo v ospredje predstavniki generacije Z. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v obdobju svetovne gospodarske krize.</p> <p>Kakšne vrednote imajo pripadniki generacije Z? V katerih znanjih prekašajo vse prejšnje? Kako delujejo v delovnem okolju in kaj pričakujejo od delodajalcev? Smo kot družba pripravljeni na generacijo Z, ki je najštevilčnejša generacija na svetu? V odgovorih se ne moremo izogniti posploševanju, a so pomembni, ko se s t. i. zoomerji srečujemo kot učitelji, delodajalci, ponudniki blaga in storitev, sodelavci, vodje, odločevalci. O tem v reprizi pogovora voditeljice <strong>Špele Šebenik</strong> s sogovornicami.</p> <p>Gostje:<br /> – sociologinja doc. dr. <strong>Andreja Živoder </strong>s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani,<br /> – <strong>Alenka Kraljič</strong>, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju,<br /> –<strong> Damjana Ocvirk</strong>, direktorica prodaje v podjetju Trenkwalder.</p></p> 174848554 RTVSLO – Prvi 3130 clean Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po baby boom generaciji, ki je prisegala na izobrazbo in trdo delo, po dokaj črnogledi generaciji X, ki daje poudarek kakovostnemu zasebnemu življenju in po vase usmerjenih in sposobnih milenijcih, zdaj prihajajo v ospredje predstavniki generacije Z. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v času svetovne gospodarske krize. Kakšne vrednote imajo pripadniki generacije Z? V katerih znanjih prekašajo vse prejšnje? Kako delujejo v delovnem okolju in kaj pričakujejo od delodajalcev? Smo kot družba pripravljeni na generacijo Z, ki je najštevilčnejša generacija na svetu? V odgovorih se ne moremo izogniti posploševanju, a so pomembno, ko se s t.im. zoomerji srečujemo kot učitelji, delodajalci, ponudniki blaga in storitev, sodelavci, vodje, odločevalci. O tem v reprizi pogovora voditeljice Špele Šebenik s sogovornicami. Gostje: - sociologinja doc. dr. Andreja Živoder s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju, - Damjana Ocvirk, direktorica prodaje v podjetju Trenkwalder. <p>Razumevanje značilnosti generacij in razlik med njimi je koristno. Kdo so "zoomerji" in kaj prinašajo gospodarstvu in družbi? </p><p><p>Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po baby boom generaciji, ki je prisegala na izobrazbo in trdo delo, po dokaj črnogledi generaciji X, ki daje poudarek kakovostnemu zasebnemu življenju, in po vase usmerjenih in sposobnih milenijcih zdaj prihajajo v ospredje predstavniki generacije Z. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v obdobju svetovne gospodarske krize.</p> <p>Kakšne vrednote imajo pripadniki generacije Z? V katerih znanjih prekašajo vse prejšnje? Kako delujejo v delovnem okolju in kaj pričakujejo od delodajalcev? Smo kot družba pripravljeni na generacijo Z, ki je najštevilčnejša generacija na svetu? V odgovorih se ne moremo izogniti posploševanju, a so pomembni, ko se s t. i. zoomerji srečujemo kot učitelji, delodajalci, ponudniki blaga in storitev, sodelavci, vodje, odločevalci. O tem v reprizi pogovora voditeljice <strong>Špele Šebenik</strong> s sogovornicami.</p> <p>Gostje:<br /> – sociologinja doc. dr. <strong>Andreja Živoder </strong>s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani,<br /> – <strong>Alenka Kraljič</strong>, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju,<br /> –<strong> Damjana Ocvirk</strong>, direktorica prodaje v podjetju Trenkwalder.</p></p> Tue, 15 Feb 2022 16:57:10 +0000 Generacija Z vstopa na trg dela in prevzema vlogo v družbi V pandemiji je omejevanje stikov v živo pri mnogih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih trendov narašča uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim narašča priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem soočajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Milena Pleško, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking, - Maruša Maligoj, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert, - dr. Darja Kobal Grum, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Luka Kogovšek, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com <p>Na praznik zaljubljencev o vplivu sodobnih tehnologij na sklepanje in ohranjanje partnerskih zvez</p><p><p>V pandemiji je omejevanje stikov pri številnih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih smernic se povečuje uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim se povečuje priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem spoprijemajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica <strong>Metka Pirc</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> –<strong> Milena Pleško</strong>, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking,<br /> – <strong>Maruša Maligoj</strong>, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert,<br /> – dr. <strong>Darja Kobal Grum</strong>, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani,<br /> – <strong>Luka Kogovšek</strong>, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com.</p></p> 174848199 RTVSLO – Prvi 3179 clean V pandemiji je omejevanje stikov v živo pri mnogih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih trendov narašča uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim narašča priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem soočajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Milena Pleško, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking, - Maruša Maligoj, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert, - dr. Darja Kobal Grum, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Luka Kogovšek, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com <p>Na praznik zaljubljencev o vplivu sodobnih tehnologij na sklepanje in ohranjanje partnerskih zvez</p><p><p>V pandemiji je omejevanje stikov pri številnih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih smernic se povečuje uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim se povečuje priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem spoprijemajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica <strong>Metka Pirc</strong> s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> –<strong> Milena Pleško</strong>, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking,<br /> – <strong>Maruša Maligoj</strong>, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert,<br /> – dr. <strong>Darja Kobal Grum</strong>, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani,<br /> – <strong>Luka Kogovšek</strong>, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com.</p></p> Mon, 14 Feb 2022 16:57:59 +0000 Digitalna ljubezen Pravljični prvi teden olimpijskih iger je za nami, nabit s strastmi in zanosom. Slovenska športna odprava je s petimi kolajnami v skokih in deskanju že zdaj vsaj izpolnila pričakovanja. Z radijsko ekipo v Pekingu tudi o razočaranjih, nešportnih potezah in olimpijskem zakulisju. Z našim političnim komentatorjem pa o domači politični olimpijadi. Predsednik Pahor je v sredo zavrtel volilno kolesje, glasovanje bo 24. aprila. Smo zreli za pošteno in spoštljivo soočenje načrtov za prihodnost? So tega zmožni v Franciji, kjer bodo volili dva tedna pred nami? Se je tudi zaradi tega predsednik Macron te dni tako goreče, a za zdaj neuspešno, prizadeval za diplomatsko rešitev napetosti na ukrajinski meji. Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar. <p>O naših zlatih, srebrnih in bronastih olimpijskih krogih, o volilnem kolesju pri nas in v Franciji, o začaranem krogu nasilja na ukrajinsko-ruski meji </p><p><p>Pravljični prvi teden olimpijskih iger je za nami, nabit s strastmi in zanosom. Slovenska športna odprava je s petimi kolajnami v skokih in deskanju že zdaj vsaj izpolnila pričakovanja. Z radijsko ekipo v Pekingu tudi o razočaranjih, nešportnih potezah in olimpijskem zakulisju. Z našim političnim komentatorjem pa o domači politični olimpijadi. Predsednik Pahor je v sredo zavrtel volilno kolesje, glasovanje bo 24. aprila. Smo zreli za pošteno in spoštljivo predstavitev načrtov za prihodnost? So tega zmožni v Franciji, kjer bodo volili dva tedna pred nami? Se je tudi zaradi tega predsednik Macron te dni tako goreče, a za zdaj neuspešno, prizadeval za diplomatsko rešitev napetosti na ukrajinski meji? Kritični pregled tedna tokrat z <strong>Jolando Lebar</strong>.</p></p> 174847472 RTVSLO – Prvi 2943 clean Pravljični prvi teden olimpijskih iger je za nami, nabit s strastmi in zanosom. Slovenska športna odprava je s petimi kolajnami v skokih in deskanju že zdaj vsaj izpolnila pričakovanja. Z radijsko ekipo v Pekingu tudi o razočaranjih, nešportnih potezah in olimpijskem zakulisju. Z našim političnim komentatorjem pa o domači politični olimpijadi. Predsednik Pahor je v sredo zavrtel volilno kolesje, glasovanje bo 24. aprila. Smo zreli za pošteno in spoštljivo soočenje načrtov za prihodnost? So tega zmožni v Franciji, kjer bodo volili dva tedna pred nami? Se je tudi zaradi tega predsednik Macron te dni tako goreče, a za zdaj neuspešno, prizadeval za diplomatsko rešitev napetosti na ukrajinski meji. Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar. <p>O naših zlatih, srebrnih in bronastih olimpijskih krogih, o volilnem kolesju pri nas in v Franciji, o začaranem krogu nasilja na ukrajinsko-ruski meji </p><p><p>Pravljični prvi teden olimpijskih iger je za nami, nabit s strastmi in zanosom. Slovenska športna odprava je s petimi kolajnami v skokih in deskanju že zdaj vsaj izpolnila pričakovanja. Z radijsko ekipo v Pekingu tudi o razočaranjih, nešportnih potezah in olimpijskem zakulisju. Z našim političnim komentatorjem pa o domači politični olimpijadi. Predsednik Pahor je v sredo zavrtel volilno kolesje, glasovanje bo 24. aprila. Smo zreli za pošteno in spoštljivo predstavitev načrtov za prihodnost? So tega zmožni v Franciji, kjer bodo volili dva tedna pred nami? Se je tudi zaradi tega predsednik Macron te dni tako goreče, a za zdaj neuspešno, prizadeval za diplomatsko rešitev napetosti na ukrajinski meji? Kritični pregled tedna tokrat z <strong>Jolando Lebar</strong>.</p></p> Fri, 11 Feb 2022 16:54:03 +0000 Tedenski aktualni mozaik Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že 6 odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urska Jereb s sogovorniki. Gostje: - dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Primož Cencelj, Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox. <p>Kako visoka inflacija je zdaj še dobrodošla in kaj nam kaže glede okrevanja gospodarstva? Je (že) potrebno ukrepanje?</p><p><p>Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že šest odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica <strong>Urška Jereb </strong>s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Igor Masten</strong>, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti,<br /> – <strong>Bojan Ivanc,</strong> glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije,<br /> – <strong>Primož Cencelj</strong>, Generali Investments,<br /> – <strong>Matej Rigelnik</strong>, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.</p></p> 174847059 RTVSLO – Prvi 3121 clean Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že 6 odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urska Jereb s sogovorniki. Gostje: - dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Primož Cencelj, Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox. <p>Kako visoka inflacija je zdaj še dobrodošla in kaj nam kaže glede okrevanja gospodarstva? Je (že) potrebno ukrepanje?</p><p><p>Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že šest odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica <strong>Urška Jereb </strong>s sogovorniki.</p> <p>Gostje:<br /> – dr. <strong>Igor Masten</strong>, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti,<br /> – <strong>Bojan Ivanc,</strong> glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije,<br /> – <strong>Primož Cencelj</strong>, Generali Investments,<br /> – <strong>Matej Rigelnik</strong>, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.</p></p> Thu, 10 Feb 2022 16:57:01 +0000 Inflacija in okrevanje Predsednik države Borut Pahor je današnji dan izbral za podpis odloka o razpisu volitev v državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. Kako do volitev, zlasti pa, kako po njih, pa v pogovoru s poznavalci politike in voditeljem Tomažem Celestino. Gosta: - dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, - Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon. <p>Razpis volitev v Državni zbor </p><p><p>Predsednik države Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu volitev v Državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. O tem, kako do volitev, zlasti pa kako po njih, v pogovoru s poznavalcema politike in voditeljem<strong> Tomažem Celestino</strong>.</p> <p>Gosta:<br /> – dr. <strong>Miro Haček</strong>, profesor na Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede,<br /> – <strong>Andraž Zorko</strong>, partner in direktor družbe Valicon.</p></p> 174846763 RTVSLO – Prvi 3230 clean Predsednik države Borut Pahor je današnji dan izbral za podpis odloka o razpisu volitev v državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. Kako do volitev, zlasti pa, kako po njih, pa v pogovoru s poznavalci politike in voditeljem Tomažem Celestino. Gosta: - dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, - Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon. <p>Razpis volitev v Državni zbor </p><p><p>Predsednik države Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu volitev v Državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. O tem, kako do volitev, zlasti pa kako po njih, v pogovoru s poznavalcema politike in voditeljem<strong> Tomažem Celestino</strong>.</p> <p>Gosta:<br /> – dr. <strong>Miro Haček</strong>, profesor na Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede,<br /> – <strong>Andraž Zorko</strong>, partner in direktor družbe Valicon.</p></p> Wed, 09 Feb 2022 16:58:50 +0000 Supervolilno leto – razdeljeni in sovražni? RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru. Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru. sl Fri, 01 Jul 2022 15:56:12 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 01 Jul 2022 15:56:12 +0000 Studio ob 17.00