<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/studio_ob_17h.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.</description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/</link>
        <title>Studio ob 17.00</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/87/studio17.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="64587264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260508.5.1700_20278685.mp3"></enclosure>
        <guid>175220054</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2018</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220054</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. 
Gostje: 

dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani;
mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke;
mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.

Avtorica oddaje Sandra Krišelj.
</description>
        <enclosure length="106225920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/VkakniRA_SLO_MMC.PR1.20260507.4.1705_20264513.mp3"></enclosure>
        <guid>175219736</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3319</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. 
Gostje: 

dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani;
mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke;
mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.

Avtorica oddaje Sandra Krišelj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219736</link>
        <pubDate> Thu, 07 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V kakšni kondiciji je Evropska unija?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav naj bi bilo delo v 21. stoletju varnejše kot kdaj prej, podatki kažejo drugačno sliko – število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu;
dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa;
Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; 
Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
</description>
        <enclosure length="105490944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/06/OvzrokiRA_SLO_MMC.PR1.20260506.3.1705_20250267.mp3"></enclosure>
        <guid>175219460</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3296</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav naj bi bilo delo v 21. stoletju varnejše kot kdaj prej, podatki kažejo drugačno sliko – število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu;
dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa;
Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; 
Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219460</link>
        <pubDate> Wed, 06 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O vzrokih za vse več nesreč na delovnem mestu, tudi z najbolj tragičnim izidom</title>
      </item>
      <item>
        <description>V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v  tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike.
Gostje:
dr. Miro Haček;
dr. Igor Lukšič;
dr. Dejan Verčič. 
</description>
        <enclosure length="103578624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/05/KjejesRA_SLO_MMC.PR1.20260505.2.1705_20235005.mp3"></enclosure>
        <guid>175219175</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3236</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v  tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike.
Gostje:
dr. Miro Haček;
dr. Igor Lukšič;
dr. Dejan Verčič. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219175</link>
        <pubDate> Tue, 05 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje je slovenska politika skoraj poldrugi mesec po parlamentarnih volitvah?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred učenci in dijaki sta še manj kot dva meseca pouka; za številne med njimi je to zaradi zaključevanja ocen najbolj naporen del šolskega leta. V osnovni šoli je kar nekaj novosti, med drugimi nov pravilnik o ocenjevanju znanja, s katerim želi ministrstvo preprečiti tako imenovano »kampanjsko učenje«, prepoved uporabe elektronskih naprav v osnovni šoli ter ukrepi zoper učence, ki ogrožajo pouk ali varnost sošolcev. Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja pa kaže, da so povprečni dosežki slovenskih učencev pri bralni, matematični, naravoslovni in informacijski pismenosti najslabši doslej. Številni opozarjajo na to že kar nekaj časa. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Mojca Mihelič, ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar Ljubljana in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije;
dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="105994752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/04/OvplivuRA_SLO_MMC.PR1.20260504.1.1705_20218689.mp3"></enclosure>
        <guid>175218900</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3312</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred učenci in dijaki sta še manj kot dva meseca pouka; za številne med njimi je to zaradi zaključevanja ocen najbolj naporen del šolskega leta. V osnovni šoli je kar nekaj novosti, med drugimi nov pravilnik o ocenjevanju znanja, s katerim želi ministrstvo preprečiti tako imenovano »kampanjsko učenje«, prepoved uporabe elektronskih naprav v osnovni šoli ter ukrepi zoper učence, ki ogrožajo pouk ali varnost sošolcev. Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja pa kaže, da so povprečni dosežki slovenskih učencev pri bralni, matematični, naravoslovni in informacijski pismenosti najslabši doslej. Številni opozarjajo na to že kar nekaj časa. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Mojca Mihelič, ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar Ljubljana in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije;
dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218900</link>
        <pubDate> Mon, 04 May 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Večina otrok ni preobremenjenih z delom za šolo, stisko jim povzročamo odrasli</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. 


Gostje:
Sabina Leben, Sindikat Mladi plus
dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa
Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
</description>
        <enclosure length="114324480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/Ob1.maRA_SLO_MMC.PR1.20260430.4.1705_20181712.mp3"></enclosure>
        <guid>175218145</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3572</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. 


Gostje:
Sabina Leben, Sindikat Mladi plus
dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa
Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218145</link>
        <pubDate> Thu, 30 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ob 1. maju, prazniku dela, o odnosu mladih do dela kot vrednote</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17 h.</description>
        <enclosure length="105070080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/29/OurejanRA_SLO_MMC.PR1.20260429.3.1705_20167616.mp3"></enclosure>
        <guid>175217862</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3283</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17 h.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217862</link>
        <pubDate> Wed, 29 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O urejanju parkirnih mest v starejših stanovanjskih naseljih, zgrajenih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj;
Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok;
Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje;
Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 
</description>
        <enclosure length="96351744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/28/PrvisemRA_SLO_MMC.PR1.20260428.2.1705_20153613.mp3"></enclosure>
        <guid>175217598</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3010</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj;
Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok;
Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje;
Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217598</link>
        <pubDate> Tue, 28 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvi semafor 12 okrasnih invazivnih rastlin, ki jih strokovnjaki odsvetujejo saditi na vrtovih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="59288832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260424.5.1700_20112862.mp3"></enclosure>
        <guid>175216840</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1852</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216840</link>
        <pubDate> Fri, 24 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili  o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima.

Gostje:
Toni Mežan, župan Bleda; 
Simon Mlekuž, vodja  Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; 
Miro Kristan iz  Posoškega  razvojnega centra
Blaž Veber, direktor Turizma Bled;
Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled 


Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. 
</description>
        <enclosure length="108254208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/BledalRA_SLO_MMC.PR1.20260423.4.1705_20093001.mp3"></enclosure>
        <guid>175216504</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3382</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili  o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima.

Gostje:
Toni Mežan, župan Bleda; 
Simon Mlekuž, vodja  Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; 
Miro Kristan iz  Posoškega  razvojnega centra
Blaž Veber, direktor Turizma Bled;
Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled 


Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216504</link>
        <pubDate> Thu, 23 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Bled, alpski biser – kdaj ga bodo razbremenili prometnega kaosa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije;
Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov;
Tilen Šarlah, finančni analitik; 
Duška Godina, direktorica Agencije za energijo.
Avtorica oddaje Erna Strniša 
</description>
        <enclosure length="109881600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/OukrepiRA_SLO_MMC.PR1.20260422.3.1705_20077403.mp3"></enclosure>
        <guid>175216200</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3433</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije;
Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov;
Tilen Šarlah, finančni analitik; 
Duška Godina, direktorica Agencije za energijo.
Avtorica oddaje Erna Strniša 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216200</link>
        <pubDate> Wed, 22 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O ukrepih za ublažitev podražitev derivatov v Evropi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. 


Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. </description>
        <enclosure length="108734976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/EvropskiRA_SLO_MMC.PR1.20260421.2.1705_20061061.mp3"></enclosure>
        <guid>175215906</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3397</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. 


Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215906</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Evropski proračun v primežu zaostrenih geopolitičnih razmer, tehnoloških in okoljskih izzivov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v  tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. 


Gostje:

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti;
Miha Blažič,  Ambasada Rog;
Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica;
dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije,  Znanstveno raziskovalno središče Koper.</description>
        <enclosure length="108982272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/RasizemRA_SLO_MMC.PR1.20260420.1.1705_20043402.mp3"></enclosure>
        <guid>175215616</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3405</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v  tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. 


Gostje:

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti;
Miha Blažič,  Ambasada Rog;
Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica;
dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije,  Znanstveno raziskovalno središče Koper.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215616</link>
        <pubDate> Mon, 20 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Rasizem v Sloveniji je precej razširjen </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«. </description>
        <enclosure length="50391552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/17/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260417.5.1700_20012451.mp3"></enclosure>
        <guid>175215009</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1574</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215009</link>
        <pubDate> Fri, 17 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. 

Gostje:

Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj;
Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok;
Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje;
Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 
</description>
        <enclosure length="96340992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/16/PrvisemRA_SLO_MMC.PR1.20260416.4.1705_19996170.mp3"></enclosure>
        <guid>175214705</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3010</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. 

Gostje:

Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj;
Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok;
Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje;
Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214705</link>
        <pubDate> Thu, 16 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvi semafor okrasnih invazivnih rastlin, med njimi jih je 12, ki jih strokovnjaki odsvetujejo saditi</title>
      </item>
      <item>
        <description>V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. 

Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti.

Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo?

O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.

Poglavja:
00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo
00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja?
00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov
00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov
00:13:56 Oznake romanov
00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica
00:16:43 Simbolni pomen klanca
00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta?
00:21:26 Francka in Eva
00:25:10 Vloga matere
00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine
00:33:53 (Ne)odnos z očetom
00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor
00:42:08 Tišina v odnosih
00:44:38 Slikar in Tomaž
00:49:27 Lahko determinizem presežemo?
00:55:02 Okolje in narava v romanih
00:56:38 Motiv teka za vozom
00:58:57 Motiv trpljenja
01:01:00 Konca romanov
01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo?
01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen?
01:08:18 Aktualnost romanov
01:09:23 Kaj romana predajata mladim?
01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja
</description>
        <enclosure length="155159040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/KlanecnRA_SLO_LJT_9180336_19969463.mp3?feed=studio_ob_17h"></enclosure>
        <guid>175213982</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4848</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. 

Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti.

Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo?

O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.

Poglavja:
00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo
00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja?
00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov
00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov
00:13:56 Oznake romanov
00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica
00:16:43 Simbolni pomen klanca
00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta?
00:21:26 Francka in Eva
00:25:10 Vloga matere
00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine
00:33:53 (Ne)odnos z očetom
00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor
00:42:08 Tišina v odnosih
00:44:38 Slikar in Tomaž
00:49:27 Lahko determinizem presežemo?
00:55:02 Okolje in narava v romanih
00:56:38 Motiv teka za vozom
00:58:57 Motiv trpljenja
01:01:00 Konca romanov
01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo?
01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen?
01:08:18 Aktualnost romanov
01:09:23 Kaj romana predajata mladim?
01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213982</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175213982?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 15 Apr 2026 15:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Esej 2026: Klanec nekoč, danes, vedno?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih.  Avtorica oddaje Simeona Rogelj.</description>
        <enclosure length="96834816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/SeturizRA_SLO_MMC.PR1.20260414.2.1705_19966068.mp3"></enclosure>
        <guid>175214108</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3026</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih.  Avtorica oddaje Simeona Rogelj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214108</link>
        <pubDate> Tue, 14 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Madžarski volilci so z rekordno udeležbo na včerajšnjih volitvah prepričljivo sporočili premierju Viktorju Orbanu: »Dovolj je!« Opozicijski voditelj Peter Magyar je prepričljiv zmagovalec, saj je stranka Tisza pod njegovim vodstvom dobila več kot dvetretjinsko parlamentarno večino. Orbanov poraz je dobra novica za Evropsko unijo ter slaba za njegove zaveznike, voditelje Združenih držav Amerike, Rusije, Srbije in Izraela. Kakšne spremembe in usmeritve je pričakovati po prelomnih volitvah na Madžarskem, v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica na Madžarskem; 

dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik;

dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerza v Ljubljani.

Avtorica oddaje Sandra Krišelj.
</description>
        <enclosure length="97792512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/13/PreprilRA_SLO_MMC.PR1.20260413.1.1705_19949214.mp3"></enclosure>
        <guid>175213824</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3055</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Madžarski volilci so z rekordno udeležbo na včerajšnjih volitvah prepričljivo sporočili premierju Viktorju Orbanu: »Dovolj je!« Opozicijski voditelj Peter Magyar je prepričljiv zmagovalec, saj je stranka Tisza pod njegovim vodstvom dobila več kot dvetretjinsko parlamentarno večino. Orbanov poraz je dobra novica za Evropsko unijo ter slaba za njegove zaveznike, voditelje Združenih držav Amerike, Rusije, Srbije in Izraela. Kakšne spremembe in usmeritve je pričakovati po prelomnih volitvah na Madžarskem, v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica na Madžarskem; 

dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik;

dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerza v Ljubljani.

Avtorica oddaje Sandra Krišelj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213824</link>
        <pubDate> Mon, 13 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prepričljiv politični zasuk na Madžarskem - kaj to pomeni za prihodnost naše vzhodne sosede</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="54481152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260410.5.1700_19916698.mp3"></enclosure>
        <guid>175213222</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1702</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213222</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potem ko je Državna volilna komisija v torek tudi uradno potrdila izid volitev v državni zbor, bo jutri ustanovna seja državnega zbora, ki jo je sklicala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poslanke in poslanci bodo potrdili mandate, potem bo sledil ključni del seje, izvolitev predsednika ali predsednice državnega zbora. Ker ta na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 glasov podpore, izvolitev že lahko pomeni, da se je oblikovala koalicija, ki bi lahko izvolila tudi predsednika vlade. Ali se je že oblikovala ustrezna politična večina, kje se lahko zaplete, kako bodo naprej stekli postopki za oblikovanje vlade? Kakšna je tokratna sestava državnega zbora in zakaj je ta vse bolj le podaljšek vlade?  O vsem tem pred prvo sejo novega sklica parlamenta v tokratnem Studiu ob 17-ih. 
 
Gostje:

dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik;
dr. Gregor Virant, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
 
</description>
        <enclosure length="106018560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/09/OrazmerRA_SLO_MMC.PR1.20260409.4.1705_19901311.mp3"></enclosure>
        <guid>175212894</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3313</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potem ko je Državna volilna komisija v torek tudi uradno potrdila izid volitev v državni zbor, bo jutri ustanovna seja državnega zbora, ki jo je sklicala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poslanke in poslanci bodo potrdili mandate, potem bo sledil ključni del seje, izvolitev predsednika ali predsednice državnega zbora. Ker ta na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 glasov podpore, izvolitev že lahko pomeni, da se je oblikovala koalicija, ki bi lahko izvolila tudi predsednika vlade. Ali se je že oblikovala ustrezna politična večina, kje se lahko zaplete, kako bodo naprej stekli postopki za oblikovanje vlade? Kakšna je tokratna sestava državnega zbora in zakaj je ta vse bolj le podaljšek vlade?  O vsem tem pred prvo sejo novega sklica parlamenta v tokratnem Studiu ob 17-ih. 
 
Gostje:

dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik;
dr. Gregor Virant, nekdanji predsednik državnega zbora;
dr. Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212894</link>
        <pubDate> Thu, 09 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O razmerjih političnih moči pred novim sklicem državnega zbora</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.  
Poglavja:
00:01:46 Oznake romana
00:04:47 Obnova
00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci
00:08:55 Liki: Eva
00:18:47 Gregor
00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe?
00:24:33 Stranski liki
00:31:35 Narava
00:32:32 Klanec
00:37:22 Kotel in Ljubljana
00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom)
00:42:17 Medgeneracijski odnosi
00:46:57 Konec romana
00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana?
00:56:24 Sporočila romana
01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj
01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?
</description>
        <enclosure length="151766784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/08/Esej202RA_SLO_LJT_9114299_19895945.mp3?feed=studio_ob_17h"></enclosure>
        <guid>175212557</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4742</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.  
Poglavja:
00:01:46 Oznake romana
00:04:47 Obnova
00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci
00:08:55 Liki: Eva
00:18:47 Gregor
00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe?
00:24:33 Stranski liki
00:31:35 Narava
00:32:32 Klanec
00:37:22 Kotel in Ljubljana
00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom)
00:42:17 Medgeneracijski odnosi
00:46:57 Konec romana
00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana?
00:56:24 Sporočila romana
01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj
01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212557</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175212557?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 15:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Esej 2026: Na Klancu Tine Vrščaj z ljutomerskimi maturanti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda.
Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? 
</description>
        <enclosure length="105053184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/07/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260407.2.1705_19871325.mp3"></enclosure>
        <guid>175212331</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3282</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda.
Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212331</link>
        <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V Sloveniji posekamo manj gozda, kot bi ga lahko </title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="49506816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260403.5.1700_19830499.mp3"></enclosure>
        <guid>175211577</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1547</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211577</link>
        <pubDate> Fri, 03 Apr 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Znašli smo se v energetskem šoku. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so cene nafte poskočile za polovico, zemeljskega plina pa za 30 odstotkov. Čakajo nas dražji prevozi, dražje ogrevanje in logistika, pa tudi dražja gnojila in posledično hrana. Kako naj se v teh izrazito negotovih in zahtevnih razmerah znajdejo in zavarujejo slovenska podjetja? Kaj bo za ta namen storila odhajajoča vlada in katere ukrepe bodo sprejeli v Bruslju? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper;
Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici;
dr. Jože P Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Uroš Primožič, direktor nabave v družbi Kansai Helios.


</description>
        <enclosure length="106823424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260402.4.1705_19815283.mp3"></enclosure>
        <guid>175211249</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3338</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Znašli smo se v energetskem šoku. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so cene nafte poskočile za polovico, zemeljskega plina pa za 30 odstotkov. Čakajo nas dražji prevozi, dražje ogrevanje in logistika, pa tudi dražja gnojila in posledično hrana. Kako naj se v teh izrazito negotovih in zahtevnih razmerah znajdejo in zavarujejo slovenska podjetja? Kaj bo za ta namen storila odhajajoča vlada in katere ukrepe bodo sprejeli v Bruslju? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper;
Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici;
dr. Jože P Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Uroš Primožič, direktor nabave v družbi Kansai Helios.


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211249</link>
        <pubDate> Thu, 02 Apr 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Gospodarstvo v primežu energetske krize zaradi vojne v Iranu </title>
      </item>
      <item>
        <description>Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. 
V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. 
 
 

Poglavja:
00:02:51 Opredelitve romana
00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar
00:08:21 zgradba in vsebina romana
00:09:00 Liki v romanu: Francka
00:15:10 Tone Mihov
00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka
00:24:19 Ljudje s klanca
00:30:34 Cankarjev slog pisanja
00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom
00:35:04 Simbol klanca
00:37:16 Drugi motivi
00:42:31 Tematike romana
00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel
00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen?
00:53:54 Sporočilo/a romana
01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu
</description>
        <enclosure length="141703680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/17/Esej202RA_SLO_LJT_8765315_19513441.mp3?feed=studio_ob_17h"></enclosure>
        <guid>175206805</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4428</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. 
V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. 
 
 

Poglavja:
00:02:51 Opredelitve romana
00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar
00:08:21 zgradba in vsebina romana
00:09:00 Liki v romanu: Francka
00:15:10 Tone Mihov
00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka
00:24:19 Ljudje s klanca
00:30:34 Cankarjev slog pisanja
00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom
00:35:04 Simbol klanca
00:37:16 Drugi motivi
00:42:31 Tematike romana
00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel
00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen?
00:53:54 Sporočilo/a romana
01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206805</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175206805?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 01 Apr 2026 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Esej 2026: Na klancu Ivana Cankarja z dijaki Ekonomske šole NM</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu.
Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore?
O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti vnovič v Studiu ob 17.00.

Gostje:
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije;
dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
</description>
        <enclosure length="105798912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/31/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260331.2.1705_19761345.mp3"></enclosure>
        <guid>175210671</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3306</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu.
Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore?
O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti vnovič v Studiu ob 17.00.

Gostje:
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije;
dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210671</link>
        <pubDate> Tue, 31 Mar 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Uporaba umetne inteligence se povečuje, a to na trg dela v Sloveniji še ne vpliva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:

Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora;
Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana;
Gregor Macedoni, župan Novega mesta.
</description>
        <enclosure length="105102336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/OurejanRA_SLO_MMC.PR1.20260330.1.1705_19742462.mp3"></enclosure>
        <guid>175210393</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3284</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:

Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora;
Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana;
Gregor Macedoni, župan Novega mesta.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210393</link>
        <pubDate> Mon, 30 Mar 2026 14:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O urejanju parkirnih mest v starejših stanovanjskih naseljih, zgrajenih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja </title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55420416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260327.5.1700_19693684.mp3"></enclosure>
        <guid>175209760</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1731</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209760</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dekleta bodo ta konec tedna v Planici označila novi mejnik. Prvič v zgodovini bodo namreč na znameniti letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske. Kaj to pomeni za razvoj ženskih skokov?</description>
        <enclosure length="107202816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/26/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260326.4.1705_19663271.mp3"></enclosure>
        <guid>175209444</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3350</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dekleta bodo ta konec tedna v Planici označila novi mejnik. Prvič v zgodovini bodo namreč na znameniti letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske. Kaj to pomeni za razvoj ženskih skokov?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209444</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvič v zgodovini bodo na letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske</title>
      </item>
      <item>
        <description>Minilo je leto dni od največjega protestnega shoda v zgodovini Srbije. Študenti in drugi državljani so zahtevali odgovornost za zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, transparentnost v državnih poslih in zmanjšanje nasilja v družbi. Podprla jih je tudi Evropska komisija. Na stran študentov so se postavili nekateri podporniki oblasti, ki so pričakovali padec režima Aleksandra Vučića. A ta se ni zgodil in zdi se, da je njegova oblast vsaj tako trdna, kot pred mitingom. Le da je Srbija danes še bolj oddaljena od evropske poti. O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Zahodnega Balkana.

Avtor oddaje Marjan Vešligaj.
</description>
        <enclosure length="109068288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/SrbijalRA_SLO_MMC.PR1.20260325.3.1705_19634888.mp3"></enclosure>
        <guid>175209122</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3408</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Minilo je leto dni od največjega protestnega shoda v zgodovini Srbije. Študenti in drugi državljani so zahtevali odgovornost za zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, transparentnost v državnih poslih in zmanjšanje nasilja v družbi. Podprla jih je tudi Evropska komisija. Na stran študentov so se postavili nekateri podporniki oblasti, ki so pričakovali padec režima Aleksandra Vučića. A ta se ni zgodil in zdi se, da je njegova oblast vsaj tako trdna, kot pred mitingom. Le da je Srbija danes še bolj oddaljena od evropske poti. O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Zahodnega Balkana.

Avtor oddaje Marjan Vešligaj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209122</link>
        <pubDate> Wed, 25 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Srbija leto dni po množičnih protestih </title>
      </item>
      <item>
        <description>Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije.
Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; 
Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije;  
Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi;
Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije;
Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije. 
</description>
        <enclosure length="105480192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/24/GozdkotRA_SLO_MMC.PR1.20260324.2.1705_19608360.mp3"></enclosure>
        <guid>175208827</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3296</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije.
Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; 
Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije;  
Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi;
Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije;
Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208827</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V Sloveniji posekamo manj gozda, kot bi ga lahko </title>
      </item>
      <item>
        <description>Po volilni nedelji se v politiki začenja novo štetje za sedem strank, ki so se uvrstile v državni zbor. Tesna zmaga Roberta Goloba, pospremljena z izrazito polarizacijo, bo otežila sestavljanje koalicije. Kdo bi lahko sodeloval s kom, za kakšno ceno in kaj so politikom sporočili volivci? Odgovore bomo iskali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
dr. Miro Haček, politolog FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Dejan Verčič, strokovnjak za strateško komuniciranje FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani;
Tomaž Celestina, komentator na Radiu Slovenija.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.</description>
        <enclosure length="103560192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/AnalizaRA_SLO_MMC.PR1.20260323.1.1705_19591848.mp3"></enclosure>
        <guid>175208561</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3236</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po volilni nedelji se v politiki začenja novo štetje za sedem strank, ki so se uvrstile v državni zbor. Tesna zmaga Roberta Goloba, pospremljena z izrazito polarizacijo, bo otežila sestavljanje koalicije. Kdo bi lahko sodeloval s kom, za kakšno ceno in kaj so politikom sporočili volivci? Odgovore bomo iskali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
dr. Miro Haček, politolog FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Dejan Verčič, strokovnjak za strateško komuniciranje FDV Univerze v Ljubljani;
dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani;
Tomaž Celestina, komentator na Radiu Slovenija.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208561</link>
        <pubDate> Mon, 23 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Analiza rezultatov volitev v državni zbor – kdo s kom, za kakšno ceno … </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi ta petek na Prvem programu najprej pregled dogajanja v Sloveniji v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki ga je pripravila Urška Valjavec. Končuje se zadnji teden volilnega boja. Pridevnikov, s katerimi bi opisali dogajanje, je skorajda zmanjkalo, lahko pa rečemo, da gre za boj do zadnjega. Za zadnjo kapljo cenejšega goriva pa si prizadevajo vozniki. Goriva naj bi bilo sicer dovolj, toda nejevolja in strah med uporabniki ne pojenjata. Neustrašnosti je namenjen tokratni Teden možganov – ob tem tudi poziv: Z zdravimi možgani se živi bolje. Če želimo živeti dobro, imejmo zdrave možgane. Podrobneje v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki mu sledijo Labirinti sveta. Pripravil jih je Matej Hrastar. Kot ugotavlja, vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike v vojni z Iranom samo z zračnimi napadi ne morejo zmagati. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu zahteva pomoč zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je vsa država brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, med drugim s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.</description>
        <enclosure length="55176960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260320.5.1700_19555720.mp3"></enclosure>
        <guid>175207866</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1724</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi ta petek na Prvem programu najprej pregled dogajanja v Sloveniji v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki ga je pripravila Urška Valjavec. Končuje se zadnji teden volilnega boja. Pridevnikov, s katerimi bi opisali dogajanje, je skorajda zmanjkalo, lahko pa rečemo, da gre za boj do zadnjega. Za zadnjo kapljo cenejšega goriva pa si prizadevajo vozniki. Goriva naj bi bilo sicer dovolj, toda nejevolja in strah med uporabniki ne pojenjata. Neustrašnosti je namenjen tokratni Teden možganov – ob tem tudi poziv: Z zdravimi možgani se živi bolje. Če želimo živeti dobro, imejmo zdrave možgane. Podrobneje v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki mu sledijo Labirinti sveta. Pripravil jih je Matej Hrastar. Kot ugotavlja, vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike v vojni z Iranom samo z zračnimi napadi ne morejo zmagati. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu zahteva pomoč zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je vsa država brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, med drugim s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207866</link>
        <pubDate> Fri, 20 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je s skoraj polovico kraškega površja  v svetu znana kot ena najbolj kraških držav, kjer so kraške pojave tudi prvič znanstveno opisali. Presenetljiv je podatek, da imamo že skoraj 16 tisoč raziskanih jam in več kot 150-letno tradicijo na tem področju. Vrhunske ekipe jamarjev  nas še vedno vsako leto presenečajo z skoraj neverjetnimi odkritji na različnih koncih Slovenije. 
V tokratnem Studiu ob 17-ih gostimo predstavnike jamarskih društev iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske in Ljubljane. Vsem so skupni ljubezen do raziskovanja neznanega, druženje in sodelovanje ter dokumentiranje. 
Gostje:   
Špela Di Batista Borko, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana;
Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana;
Erika Kozamernik, Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina
Mitja Remih, Jamarski klub Novo Mesto
Benedikt Praznik, Jamarsko društvo Carnium Kranj.

Avtorica oddaje Alenka Terlep.
</description>
        <enclosure length="107218176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/19/SlovenijRA_SLO_MMC.PR1.20260319.4.1705_19541010.mp3"></enclosure>
        <guid>175207538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3350</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je s skoraj polovico kraškega površja  v svetu znana kot ena najbolj kraških držav, kjer so kraške pojave tudi prvič znanstveno opisali. Presenetljiv je podatek, da imamo že skoraj 16 tisoč raziskanih jam in več kot 150-letno tradicijo na tem področju. Vrhunske ekipe jamarjev  nas še vedno vsako leto presenečajo z skoraj neverjetnimi odkritji na različnih koncih Slovenije. 
V tokratnem Studiu ob 17-ih gostimo predstavnike jamarskih društev iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske in Ljubljane. Vsem so skupni ljubezen do raziskovanja neznanega, druženje in sodelovanje ter dokumentiranje. 
Gostje:   
Špela Di Batista Borko, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana;
Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana;
Erika Kozamernik, Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina
Mitja Remih, Jamarski klub Novo Mesto
Benedikt Praznik, Jamarsko društvo Carnium Kranj.

Avtorica oddaje Alenka Terlep.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207538</link>
        <pubDate> Thu, 19 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenija s 16 tisoč raziskanimi jamami; raziskovalna dejavnost daleč od žarometov in družbenih omrežij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami gostimo predstavnike večine list in strank, ki se potegujejo za vstop v državni zbor. V središču soočenja so njihovi pogledi na preprečevanje korupcije, bolj gospodarno upravljanje države, pa tudi vprašanje, kje so meje političnega vmešavanja v življenje posameznika. Pestro in zanimivo bo. Soočenje lahko spremljate prek radijskih valov in tudi v video obliki na spletni strani Multimedijskega centra RTV;  soočenje vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.</description>
        <enclosure length="151552512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/18/SklepnoRA_SLO_MMC.PR1.20260318.3.1700_19524806.mp3"></enclosure>
        <guid>175207243</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4736</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami gostimo predstavnike večine list in strank, ki se potegujejo za vstop v državni zbor. V središču soočenja so njihovi pogledi na preprečevanje korupcije, bolj gospodarno upravljanje države, pa tudi vprašanje, kje so meje političnega vmešavanja v življenje posameznika. Pestro in zanimivo bo. Soočenje lahko spremljate prek radijskih valov in tudi v video obliki na spletni strani Multimedijskega centra RTV;  soočenje vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207243</link>
        <pubDate> Wed, 18 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Sklepno soočenje predstavnikov strank na državno zborskih volitvah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vojni na Bližnjem vzhodu še vedno ni videti konca. Izraelsko-ameriška vojaška koalicija nadaljuje napade na cilje v Iranu, ta vrača z napadi na Izrael in sosednje arabske države. O padcu iranskega režima ni več govora. Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz več kot petine količin svetovne nafte, ostaja zaprta, cene energentov se vztrajno zvišujejo. Ameriški predsednik Trump skuša v konflikt povleči tudi druge zahodne države; te se za zdaj upirajo.
Več o aktualnem bližnjevzhodnem konfliktu in njegovih posledicah v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje: 

dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem; 
Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo;
Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist;
Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija. 

Avtor oddaje Blaž Ermenc.
</description>
        <enclosure length="105265152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/17/OvojniRA_SLO_MMC.PR1.20260317.2.1705_19508938.mp3"></enclosure>
        <guid>175206931</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3289</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vojni na Bližnjem vzhodu še vedno ni videti konca. Izraelsko-ameriška vojaška koalicija nadaljuje napade na cilje v Iranu, ta vrača z napadi na Izrael in sosednje arabske države. O padcu iranskega režima ni več govora. Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz več kot petine količin svetovne nafte, ostaja zaprta, cene energentov se vztrajno zvišujejo. Ameriški predsednik Trump skuša v konflikt povleči tudi druge zahodne države; te se za zdaj upirajo.
Več o aktualnem bližnjevzhodnem konfliktu in njegovih posledicah v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje: 

dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem; 
Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo;
Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist;
Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija. 

Avtor oddaje Blaž Ermenc.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206931</link>
        <pubDate> Tue, 17 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O vojni v Iranu, ki se poglablja in ji ni videti konca </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Studio ob 17h namenjamo oskarjem – znamenitim nagradam ameriške filmske akademije. Film Ena bitka za drugo je s šestimi osvojenimi kipci veliki zmagovalec tokratne 98. podelitve. Filmski kritiki ugotavljajo, da je bila ta v znamenju kar nekaj zgodovinskih trenutkov. Med igralkami je prvič zmagala Irka, kipca za najboljšo kinematografijo se je prvič razveselila ženska, oskarja je prvič osvojila Norveška in prvič so podelili oskarja za kasting. Kdo so letošnji dobitniki oskarjev in kdo poraženci? 

Gostje filmski kritiki:
Ana Jurca, 
Igor Harb,
Tina Poglajen. 
</description>
        <enclosure length="89759232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/16/KdosolRA_SLO_MMC.PR1.20260316.1.1705_19492316.mp3"></enclosure>
        <guid>175206654</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2804</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Studio ob 17h namenjamo oskarjem – znamenitim nagradam ameriške filmske akademije. Film Ena bitka za drugo je s šestimi osvojenimi kipci veliki zmagovalec tokratne 98. podelitve. Filmski kritiki ugotavljajo, da je bila ta v znamenju kar nekaj zgodovinskih trenutkov. Med igralkami je prvič zmagala Irka, kipca za najboljšo kinematografijo se je prvič razveselila ženska, oskarja je prvič osvojila Norveška in prvič so podelili oskarja za kasting. Kdo so letošnji dobitniki oskarjev in kdo poraženci? 

Gostje filmski kritiki:
Ana Jurca, 
Igor Harb,
Tina Poglajen. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206654</link>
        <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdo so letošnji dobitniki prestižnih oskarjev in kdo poraženci? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="64013568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260313.5.1700_19457211.mp3"></enclosure>
        <guid>175205993</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2000</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205993</link>
        <pubDate> Fri, 13 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu občuti tudi turizem. Letalske povezave so motene, zaznavati je odpovedi potovanj, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. O nastali krizi, vplivu varnosti in prilagajanju turizma novim razmeram v tokratnem Studiu ob 17h.
Oddaja je bila prvič predvajana v Radijski Tribuni Radia Maribor.


Gosta:

dr. Emil Juvan, dekan Fakultete Turistika v Portorož;
Ivo Mulec, direktor turistične agencije Van Gogh.
</description>
        <enclosure length="60415488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260312.4.1705_19441111.mp3"></enclosure>
        <guid>175205654</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1887</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu občuti tudi turizem. Letalske povezave so motene, zaznavati je odpovedi potovanj, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. O nastali krizi, vplivu varnosti in prilagajanju turizma novim razmeram v tokratnem Studiu ob 17h.
Oddaja je bila prvič predvajana v Radijski Tribuni Radia Maribor.


Gosta:

dr. Emil Juvan, dekan Fakultete Turistika v Portorož;
Ivo Mulec, direktor turistične agencije Van Gogh.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205654</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Napetosti na Bližnjem vzhodu vplivajo na turistične tokove</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako bodo reševali nakopičene izzive na področju zdravstva? Koliko dolgotrajne oskrbe bodo zagotovili uporabnikom? Kako bodo izboljšali bralno pismenost med mladimi? Ali več denarja za obrambo pomeni manj socialne države? Naftna kriza bo vplivala na cene hrane - kako bodo ukrepali, bi znižali DDV na hrano? Katere ukrepe predlagajo za preprečevanje nasilja nad ženskami? Ali bodo ukinili RTV prispevek? O teh in drugih aktualnih vprašanjih v soočenju predstavnikov parlamentarnih in neparlamentarnih strank, ki jih je določil žreb. </description>
        <enclosure length="141156864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/11/SooenjeRA_SLO_MMC.PR1.20260311.3.1700_19424652.mp3"></enclosure>
        <guid>175205375</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4411</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako bodo reševali nakopičene izzive na področju zdravstva? Koliko dolgotrajne oskrbe bodo zagotovili uporabnikom? Kako bodo izboljšali bralno pismenost med mladimi? Ali več denarja za obrambo pomeni manj socialne države? Naftna kriza bo vplivala na cene hrane - kako bodo ukrepali, bi znižali DDV na hrano? Katere ukrepe predlagajo za preprečevanje nasilja nad ženskami? Ali bodo ukinili RTV prispevek? O teh in drugih aktualnih vprašanjih v soočenju predstavnikov parlamentarnih in neparlamentarnih strank, ki jih je določil žreb. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205375</link>
        <pubDate> Wed, 11 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Soočenje predstavnikov parlamentarnih in neparlamentarnih strank o zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in izobraževanju </title>
      </item>
      <item>
        <description>Bliskovita podražitev nafte, ki sledi ameriško-izraelskemu napadu na Iran, nas ta hip še ne bo prizadela, saj je vlada s posegom v trošarine preprečila občutnejše zvišanje tudi drobnoprodajnih cen naftnih derivatov. A poglavitna neznanka najnovejše bližnjevzhodne krize je njeno trajanje. Če se bo zavlekla, jo bo gospodarstvo krepko občutilo, prav tako potrošniki. O tem, koliko zalog imamo in kolikšen je čas dobave, kateri dolgoročni ukrepi so na voljo, kaj lahko pričakujemo glede cen drugih energentov in kako odporno je domače in evropsko gospodarstvo na grozečo energetsko krizo, v tokratni oddaji Studio ob 17h.

Gostje:
Tomaž Slavec, izvršni direktor za področje nabave in trgovanja z gorivi v Petrolu:
Blaž Hribar, finančnik, član uprave Pokojninske družbe A;
dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani;
Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
</description>
        <enclosure length="107392512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/CenenafRA_SLO_MMC.PR1.20260310.2.1705_19408333.mp3"></enclosure>
        <guid>175205079</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3356</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bliskovita podražitev nafte, ki sledi ameriško-izraelskemu napadu na Iran, nas ta hip še ne bo prizadela, saj je vlada s posegom v trošarine preprečila občutnejše zvišanje tudi drobnoprodajnih cen naftnih derivatov. A poglavitna neznanka najnovejše bližnjevzhodne krize je njeno trajanje. Če se bo zavlekla, jo bo gospodarstvo krepko občutilo, prav tako potrošniki. O tem, koliko zalog imamo in kolikšen je čas dobave, kateri dolgoročni ukrepi so na voljo, kaj lahko pričakujemo glede cen drugih energentov in kako odporno je domače in evropsko gospodarstvo na grozečo energetsko krizo, v tokratni oddaji Studio ob 17h.

Gostje:
Tomaž Slavec, izvršni direktor za področje nabave in trgovanja z gorivi v Petrolu:
Blaž Hribar, finančnik, član uprave Pokojninske družbe A;
dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani;
Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205079</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Cene nafte se vzpenjajo v nebo – kakšne bodo posledice za gospodarstvo in gospodinjstva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu.
Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? 
O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije;
dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko. 

Avtorica oddaje Urška Valjavec.</description>
        <enclosure length="105808896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/09/UporabaRA_SLO_MMC.PR1.20260309.1.1705_19391885.mp3"></enclosure>
        <guid>175204765</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3306</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu.
Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? 
O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije;
dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko. 

Avtorica oddaje Urška Valjavec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204765</link>
        <pubDate> Mon, 09 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Uporaba umetne inteligence se povečuje, a to na trg dela v Sloveniji še ne vpliva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="54190080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260306.5.1700_19356289.mp3"></enclosure>
        <guid>175204105</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1693</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204105</link>
        <pubDate> Fri, 06 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. 

Gostje:

Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije;
dr. Vesna Leskošek, sociologinja;
dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani;
mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.
</description>
        <enclosure length="105030144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/05/OpomenuRA_SLO_MMC.PR1.20260305.4.1705_19338892.mp3"></enclosure>
        <guid>175203798</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3282</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. 

Gostje:

Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije;
dr. Vesna Leskošek, sociologinja;
dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani;
mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203798</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O pomenu 8. marca, mednarodnega praznika žensk, v današnjem času</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšen naj bo novi razvojni model Slovenije v povsem spremenjenih geopolitičnih razmerjih? Kako naj ga podpre država ter ob tem ustavi rast javne porabe, prispevke  v javne blagajne pa pravičneje porazdeli med delo in premoženje? Bo zaradi zaostrenih mednarodnih okoliščin v Evropski uniji še več zadržkov glede hitrosti in obsega zelenega prehoda ter kakšne ukrepe naj v zvezi z okoljem, podnebjem in energetiko sprejema Slovenija? Kako naj pri tem uravnoteži potrebe gospodarstva in ranljivih skupin prebivalstva? O vsem tem v drugem predvolilnem soočenju Radia Slovenija ob 17h na Prvem programu.</description>
        <enclosure length="133357056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/04/DrugosoRA_SLO_MMC.PR1.20260304.3.1700_19320904.mp3"></enclosure>
        <guid>175203485</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4167</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšen naj bo novi razvojni model Slovenije v povsem spremenjenih geopolitičnih razmerjih? Kako naj ga podpre država ter ob tem ustavi rast javne porabe, prispevke  v javne blagajne pa pravičneje porazdeli med delo in premoženje? Bo zaradi zaostrenih mednarodnih okoliščin v Evropski uniji še več zadržkov glede hitrosti in obsega zelenega prehoda ter kakšne ukrepe naj v zvezi z okoljem, podnebjem in energetiko sprejema Slovenija? Kako naj pri tem uravnoteži potrebe gospodarstva in ranljivih skupin prebivalstva? O vsem tem v drugem predvolilnem soočenju Radia Slovenija ob 17h na Prvem programu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203485</link>
        <pubDate> Wed, 04 Mar 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Drugo soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank o gospodarskih temah, zelenem prehodu in socialni državi v luči gospodarskih zmožnosti pred državnozborskimi volitvami</title>
      </item>
      <item>
        <description>V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD;                                                                                                                                                              
Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; 
Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan.

Avtorica oddaje Alenka Terlep. 
</description>
        <enclosure length="110122752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/03/KjesmoRA_SLO_MMC.PR1.20260303.2.1705_19305039.mp3"></enclosure>
        <guid>175203184</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3441</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:
Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD;                                                                                                                                                              
Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; 
Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan.

Avtorica oddaje Alenka Terlep. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203184</link>
        <pubDate> Tue, 03 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Morda smo še pred tednom dni verjeli, da Iran popušča glede ameriških zahtev o plemenitenju urana in je dogovor blizu. A svet je bil vnovič priča ameriškemu in izraelskemu napadu. Med prvimi žrtvami je bil iranski verski vodja Ali Hamenei. Sledil je iranski odgovor, ne le na Izrael in ameriške vojaške ladje, ampak tudi na bližnje zalivske in bližnjevzhodne arabske države. Ljudje z vseh delov sveta, ki so se znašli v teh naftno bogatih državah, poslovno ali turistično, so še vedno v zakloniščih ali čakajo na letala, ki bi jih prepeljala domov. Kako dolgo bo to še trajalo, ali Iran postaja novo krizno žarišče? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu. 
</description>
        <enclosure length="107256576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/NapadnaRA_SLO_MMC.PR1.20260302.1.1705_19287156.mp3"></enclosure>
        <guid>175202923</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3351</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Morda smo še pred tednom dni verjeli, da Iran popušča glede ameriških zahtev o plemenitenju urana in je dogovor blizu. A svet je bil vnovič priča ameriškemu in izraelskemu napadu. Med prvimi žrtvami je bil iranski verski vodja Ali Hamenei. Sledil je iranski odgovor, ne le na Izrael in ameriške vojaške ladje, ampak tudi na bližnje zalivske in bližnjevzhodne arabske države. Ljudje z vseh delov sveta, ki so se znašli v teh naftno bogatih državah, poslovno ali turistično, so še vedno v zakloniščih ali čakajo na letala, ki bi jih prepeljala domov. Kako dolgo bo to še trajalo, ali Iran postaja novo krizno žarišče? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:
dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Faris Kočan, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202923</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Napad na Iran – novo svetovno vojno žarišče?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="48364032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260227.5.1700_19257779.mp3"></enclosure>
        <guid>175202279</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1511</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202279</link>
        <pubDate> Fri, 27 Feb 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je dobila celovit pravni mehanizem za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi svojega javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov ali zlorabljenih sodnih postopkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje, utišanje in preprečevanje javne razprave. Gre za tako imenovane SLAPP tožbe. Tarče takšnih tožb so najpogosteje novinarji, medijske hiše, raziskovalci, žvižgači, aktivisti … Kaj zakon prinaša v praksi? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Luka Ivanič, sekretar na direktoratu za civilno pravo na ministrstvu za pravosodje;

dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije;

Primož Cirman, novinar, Necenzurirano.si

Avtorica oddaje Jolanda Lebar. 
</description>
        <enclosure length="104503296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/26/KonecusRA_SLO_MMC.PR1.20260226.4.1705_19242862.mp3"></enclosure>
        <guid>175201950</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3265</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je dobila celovit pravni mehanizem za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi svojega javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov ali zlorabljenih sodnih postopkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje, utišanje in preprečevanje javne razprave. Gre za tako imenovane SLAPP tožbe. Tarče takšnih tožb so najpogosteje novinarji, medijske hiše, raziskovalci, žvižgači, aktivisti … Kaj zakon prinaša v praksi? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih. 

Gostje:

Luka Ivanič, sekretar na direktoratu za civilno pravo na ministrstvu za pravosodje;

dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije;

Primož Cirman, novinar, Necenzurirano.si

Avtorica oddaje Jolanda Lebar. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201950</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Konec ustrahovanja novinarjev, žvižgačev, aktivistov … s t. i. SLAPP tožbami?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva. </description>
        <enclosure length="141578496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/SooenjeRA_SLO_MMC.PR1.20260225.3.1700_19228405.mp3"></enclosure>
        <guid>175201655</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>4424</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201655</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Soočenje parlamentarnih strank o varnosti ter obrambni in zunanji politiki Slovenije pred državnozborskimi volitvami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem  za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu;
dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB;
Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.
</description>
        <enclosure length="102641664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/OpomenuRA_SLO_MMC.PR1.20260224.2.1705_19214839.mp3"></enclosure>
        <guid>175201367</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3207</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem  za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu;
dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB;
Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201367</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Komu se splača odpreti individualni naložbeni račun kot obliko varčevanja na finančnih trgih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od ruskega napada in zaostritve vojne v Ukrajini v teh dneh minevajo štiri leta. Rusija tudi v obdobju druge svetovne vojne ni bila tako dolgo vpletena v oboroženi konflikt. Kljub pogajanjem ni videti, da bi bil mir kaj bližje, še naprej se povečuje število žrtev na obeh straneh, nadaljujejo se tudi napadi na civilno infrastrukturo. O možnostih za zbližanje stališč, iskrenosti mirovnih pogajanj, predvsem pa o stanju duha v obeh državah bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje: 

dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerze v Ljubljani;
Miha Lampreht, nekdanji dopisnik iz Moskve;
dr. Simon Malmenvall, rusist, zgodovinar in  teolog;
Helena Ponudič, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.</description>
        <enclosure length="108754944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/MiruvURA_SLO_MMC.PR1.20260223.1.1705_19200531.mp3"></enclosure>
        <guid>175201049</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3398</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od ruskega napada in zaostritve vojne v Ukrajini v teh dneh minevajo štiri leta. Rusija tudi v obdobju druge svetovne vojne ni bila tako dolgo vpletena v oboroženi konflikt. Kljub pogajanjem ni videti, da bi bil mir kaj bližje, še naprej se povečuje število žrtev na obeh straneh, nadaljujejo se tudi napadi na civilno infrastrukturo. O možnostih za zbližanje stališč, iskrenosti mirovnih pogajanj, predvsem pa o stanju duha v obeh državah bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje: 

dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerze v Ljubljani;
Miha Lampreht, nekdanji dopisnik iz Moskve;
dr. Simon Malmenvall, rusist, zgodovinar in  teolog;
Helena Ponudič, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201049</link>
        <pubDate> Mon, 23 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Miru v Ukrajini po štirih letih ruske agresije še ni na vidiku</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="60411648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/TedenskiRA_SLO_LJT_8474202_19170393.mp3"></enclosure>
        <guid>175200414</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1887</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200414</link>
        <pubDate> Fri, 20 Feb 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. 

Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.
</description>
        <enclosure length="107901696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/LesloveRA_SLO_MMC.PR1.20260219.4.1705_19155583.mp3"></enclosure>
        <guid>175200081</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3371</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. 

Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200081</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Le slovenski skakalci dosegli vrhunske dosežke na zimskih olimpijskih igrah; kakšna je prihodnost preostalih zimskih športov?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00.


Gostje:

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka;
Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout;
dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji;
Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="101313792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260218.3.1705_19140374.mp3"></enclosure>
        <guid>175199762</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3166</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00.


Gostje:

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka;
Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout;
dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji;
Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199762</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Je prepoved dostopa do družbenih medijev za mlajše od 15 let pravi način zaščite mladih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem vnovič Studiu ob 17h.

Gostje:

Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL;
dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ;
dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana;
Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
</description>
        <enclosure length="109012224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260217.2.1705_19123179.mp3"></enclosure>
        <guid>175199440</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3406</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem vnovič Studiu ob 17h.

Gostje:

Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL;
dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ;
dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana;
Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199440</link>
        <pubDate> Tue, 17 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O izgradnji sežigalnice na obrobju Ljubljane in njenem vplivu na kakovost zraka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali je treba Indijo spričo številčnosti njenega prebivalstva, obsega njenega gospodarstva in jedrskega orožja postaviti ob bok ZDA, Kitajske in Rusije, ali pa v ta klub vendarle še ne sodi? In če ne – kaj neki jo ovira?&lt;p&gt;Indija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Pona&amp;scaron;a se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnolo&amp;scaron;kih industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspe&amp;scaron;no zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica &amp;Scaron;anghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspe&amp;scaron;no sodeluje v kontekstu t. i. Quada, &amp;scaron;tirilateralne varnostne povezave, ki vključuje &amp;scaron;e Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona &amp;scaron;e naprej kupuje poceni energente in voja&amp;scaron;ke tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle &amp;scaron;e ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni &amp;ndash; kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnej&amp;scaron;ih? &amp;ndash; Odgovore na ta in druga sorodna vpra&amp;scaron;anja smo na Prvem pred nedavnim iskali v oddaji Intelekta, ki vam jo v tokratnem Studiu ob 17-ih znova ponujamo v poslu&amp;scaron;anje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostje:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Indiji&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Sa&amp;scaron;o &amp;Scaron;migić, ekonomist, strokovnjak za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Dr. Tomaž Gerden, radijski novinar in urednik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="93950976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260216.1.1705_19106413.mp3"></enclosure>
        <guid>175199148</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2935</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali je treba Indijo spričo številčnosti njenega prebivalstva, obsega njenega gospodarstva in jedrskega orožja postaviti ob bok ZDA, Kitajske in Rusije, ali pa v ta klub vendarle še ne sodi? In če ne – kaj neki jo ovira?&lt;p&gt;Indija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Pona&amp;scaron;a se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnolo&amp;scaron;kih industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspe&amp;scaron;no zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica &amp;Scaron;anghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspe&amp;scaron;no sodeluje v kontekstu t. i. Quada, &amp;scaron;tirilateralne varnostne povezave, ki vključuje &amp;scaron;e Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona &amp;scaron;e naprej kupuje poceni energente in voja&amp;scaron;ke tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle &amp;scaron;e ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni &amp;ndash; kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnej&amp;scaron;ih? &amp;ndash; Odgovore na ta in druga sorodna vpra&amp;scaron;anja smo na Prvem pred nedavnim iskali v oddaji Intelekta, ki vam jo v tokratnem Studiu ob 17-ih znova ponujamo v poslu&amp;scaron;anje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostje:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Indiji&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Sa&amp;scaron;o &amp;Scaron;migić, ekonomist, strokovnjak za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Dr. Tomaž Gerden, radijski novinar in urednik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199148</link>
        <pubDate> Mon, 16 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Indija – globalna velesila 21. stoletja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55235328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260213.5.1700_19073626.mp3"></enclosure>
        <guid>175198436</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1726</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198436</link>
        <pubDate> Fri, 13 Feb 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije;
dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem;
Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije;
Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.
</description>
        <enclosure length="100792320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/12/PredinfRA_SLO_MMC.PR1.20260212.4.1705_19057297.mp3"></enclosure>
        <guid>175198097</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3149</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije;
dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem;
Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije;
Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198097</link>
        <pubDate> Thu, 12 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pred informativnima dnevoma o izbiri nadaljnjega šolanja v luči čim boljše zaposlitve</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov.  A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se  država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje so:

Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda;
dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor;
Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; 
Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline;
ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
</description>
        <enclosure length="105859584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/OzaitRA_SLO_MMC.PR1.20260211.3.1705_19041668.mp3"></enclosure>
        <guid>175197819</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3308</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov.  A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se  država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje so:

Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda;
dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor;
Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; 
Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline;
ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197819</link>
        <pubDate> Wed, 11 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O zaščiti ljudi in njihovega premoženja pred poplavami ob porečju Savinje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. 


Gostje:
 
dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka;
Matej Tonin, Evropska ljudska stranka;
Marjan Šarec, Renew Europe;
Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov;
dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze.



Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
</description>
        <enclosure length="101620224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/10/RazirjeRA_SLO_LJT_8342662_19031559.mp3"></enclosure>
        <guid>175197348</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3175</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. 


Gostje:
 
dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka;
Matej Tonin, Evropska ljudska stranka;
Marjan Šarec, Renew Europe;
Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov;
dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze.



Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197348</link>
        <pubDate> Tue, 10 Feb 2026 11:30:37 +0000</pubDate>
        <title>Razširjena Unija pravi odgovor na geostrateške izzive?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje: 

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka;
Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout;
dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji;
Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="108312576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/09/JeprepoRA_SLO_MMC.PR1.20260209.1.1705_19008769.mp3"></enclosure>
        <guid>175197143</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3384</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje: 

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka;
Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout;
dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji;
Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197143</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Je prepoved dostopa do družbenih medijev za mlajše od 15 let pravi način zaščite mladih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Na Ptujskem  so znova oživeli Kurenti in začeli odganjati zimo in zlo ter v deželo prinašati, dobro letino, rodovitnost in veselje. Odnos med predsednico države, Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade, Robertom Golobom, se je otoplil. 
Olajšanje in zadovoljstvo je preplavilo večino poslancev, saj je Državni zbor, na svoji zadnji redni seji pred volitvami uspel zagotoviti dovolj glasov za imenovanje najpomembnejših funkcij v državi. Premier Golob se je, ne prvič, zapletel v nejasno komuniciranje z javnostjo o svojih postopkih na KPK. Zvonce pa je sprožila tudi napoved opozicijskega poslanca iz SDS, Žana Mahniča o uradu za deportacijo. Ljudje v krajih na podeželju pa bijejo po vsem druge bitke; vse manj so jim dostopne javne storitve; banke, pošte skrajšujejo delovni čas, umikajo bančne avtomate. Kurenti  pa še niso odgnali zime iz odnosa med njimi in predstavniki vlade. O tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku pod taktirko Jernejke Drolec.
</description>
        <enclosure length="63234816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260206.5.1700_18976985.mp3"></enclosure>
        <guid>175196440</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1976</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Na Ptujskem  so znova oživeli Kurenti in začeli odganjati zimo in zlo ter v deželo prinašati, dobro letino, rodovitnost in veselje. Odnos med predsednico države, Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade, Robertom Golobom, se je otoplil. 
Olajšanje in zadovoljstvo je preplavilo večino poslancev, saj je Državni zbor, na svoji zadnji redni seji pred volitvami uspel zagotoviti dovolj glasov za imenovanje najpomembnejših funkcij v državi. Premier Golob se je, ne prvič, zapletel v nejasno komuniciranje z javnostjo o svojih postopkih na KPK. Zvonce pa je sprožila tudi napoved opozicijskega poslanca iz SDS, Žana Mahniča o uradu za deportacijo. Ljudje v krajih na podeželju pa bijejo po vsem druge bitke; vse manj so jim dostopne javne storitve; banke, pošte skrajšujejo delovni čas, umikajo bančne avtomate. Kurenti  pa še niso odgnali zime iz odnosa med njimi in predstavniki vlade. O tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku pod taktirko Jernejke Drolec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196440</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kdo so posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem skozi desetletja ali pa s stvaritvami zadnjih treh let zaznamovali slovensko kulturo in družbo? Kako gledajo na svojo pot, svoje delo, in kakšen odnos imajo do sveta? Dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo - plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter arhitektu in industrijskemu oblikovalcu Saši Mächtigu -, pa tudi šestim prejemnikom nagrad Prešernovega sklada, namenjamo četrtkov Studio ob 17h.</description>
        <enclosure length="102868224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/PredkulRA_SLO_MMC.PR1.20260205.4.1705_18961830.mp3"></enclosure>
        <guid>175196123</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3214</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kdo so posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem skozi desetletja ali pa s stvaritvami zadnjih treh let zaznamovali slovensko kulturo in družbo? Kako gledajo na svojo pot, svoje delo, in kakšen odnos imajo do sveta? Dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo - plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter arhitektu in industrijskemu oblikovalcu Saši Mächtigu -, pa tudi šestim prejemnikom nagrad Prešernovega sklada, namenjamo četrtkov Studio ob 17h.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196123</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pred kulturnim praznikom predstavljamo Prešernove nagrajence, letošnje dobitnike najvišjih priznanj v umetnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h.

Gostje:
dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani;
mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; 
Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda.

Avtor oddaje Marjan Vešligaj.         
</description>
        <enclosure length="109948416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/04/BodoZDARA_SLO_MMC.PR1.20260204.3.1705_18947926.mp3"></enclosure>
        <guid>175195826</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3435</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h.

Gostje:
dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani;
mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; 
Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda.

Avtor oddaje Marjan Vešligaj.         
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195826</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Bodo ZDA in Rusija dosegle nov dogovor o jedrskem nadzoru v svetu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Manj kot dva meseca pred parlamentarnimi volitvami je povsem razklana politika vnovič poskrbela za vtis, da živimo v vzporednih svetovih. Vladna koalicija nam slika podobo reformirane, uspešne in delujoče države, opozicija pa sliko Slovenije, v kateri sistemi ne delujejo, ki je brez strategije in v kateri živimo vse slabše. Vmesno pot bomo skušali poiskati v Studiu ob 17-ih, najprej v pogovoru s predsednikom vlade, nato pa še s predstavniki parlamentarne opozicije.

Avtorja Jolanda Lebar in Tomaž Celestina. 
</description>
        <enclosure length="114411264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/03/PogovorRA_SLO_MMC.PR1.20260203.2.1705_18933789.mp3"></enclosure>
        <guid>175195490</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3575</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Manj kot dva meseca pred parlamentarnimi volitvami je povsem razklana politika vnovič poskrbela za vtis, da živimo v vzporednih svetovih. Vladna koalicija nam slika podobo reformirane, uspešne in delujoče države, opozicija pa sliko Slovenije, v kateri sistemi ne delujejo, ki je brez strategije in v kateri živimo vse slabše. Vmesno pot bomo skušali poiskati v Studiu ob 17-ih, najprej v pogovoru s predsednikom vlade, nato pa še s predstavniki parlamentarne opozicije.

Avtorja Jolanda Lebar in Tomaž Celestina. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195490</link>
        <pubDate> Tue, 03 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom in predstavniki opozicije pred državnozborskimi volitvami </title>
      </item>
      <item>
        <description>Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove.


Gostje:
mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; 
dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; 
Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; 
Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. 

Avtorica oddaje Sabrina Mulec.
</description>
        <enclosure length="104222976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/02/OmokriRA_SLO_MMC.PR1.20260202.1.1705_18919175.mp3"></enclosure>
        <guid>175195253</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3256</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove.


Gostje:
mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; 
dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; 
Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; 
Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. 

Avtorica oddaje Sabrina Mulec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195253</link>
        <pubDate> Mon, 02 Feb 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O mokriščih - najbogatejših, a tudi najbolj ogroženih ekosistemih na svetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav se volilna kampanja uradno sploh še ni začela, je bil teden v znamenju predvolilnih obračunavanj. Poslušali smo o spornem financiranju strank in koalicij, zlorabah pristojnosti za strankarske koristi, manipulacijah s spletnimi sledilci. Politika se je soočala s posledicami slabo pripravljene zakonodaje in popravljala napake, med drugim pri šutarjevem zakonu, obdavčitvi  t.im. normirancev in financiranju občin. Domači borzniki pa so ugotavljali, da so globalne pretrese in upadanje zaupanja v ZDA za zdaj uspeli obrniti v priložnost. O vsem tem v Tedenskem aktualnem mozaiku.
p.s. Na posnetku sem naredila napako. V zadevi KNOVS so poslanci preverjali, komu prisluškuje policija (in ne Sova). Za napako se opravičujem.</description>
        <enclosure length="48264960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/30/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260130.5.1700_18888874.mp3"></enclosure>
        <guid>175194595</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1508</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav se volilna kampanja uradno sploh še ni začela, je bil teden v znamenju predvolilnih obračunavanj. Poslušali smo o spornem financiranju strank in koalicij, zlorabah pristojnosti za strankarske koristi, manipulacijah s spletnimi sledilci. Politika se je soočala s posledicami slabo pripravljene zakonodaje in popravljala napake, med drugim pri šutarjevem zakonu, obdavčitvi  t.im. normirancev in financiranju občin. Domači borzniki pa so ugotavljali, da so globalne pretrese in upadanje zaupanja v ZDA za zdaj uspeli obrniti v priložnost. O vsem tem v Tedenskem aktualnem mozaiku.
p.s. Na posnetku sem naredila napako. V zadevi KNOVS so poslanci preverjali, komu prisluškuje policija (in ne Sova). Za napako se opravičujem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194595</link>
        <pubDate> Fri, 30 Jan 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00.

Gostje:
Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve;
Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov;
Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije;
Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. 


</description>
        <enclosure length="108848640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/OmigracRA_SLO_MMC.PR1.20260129.4.1705_18872003.mp3"></enclosure>
        <guid>175194263</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3401</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00.

Gostje:
Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve;
Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov;
Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije;
Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194263</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O migracijah in izzivih pri vključevanju tujcev, ki želijo ostati v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:

Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL;
dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ;
dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; 
Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
</description>
        <enclosure length="114786048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/28/OizgradRA_SLO_MMC.PR1.20260128.3.1705_18857397.mp3"></enclosure>
        <guid>175193988</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3587</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. 

Gostje:

Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL;
dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ;
dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; 
Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193988</link>
        <pubDate> Wed, 28 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O izgradnji sežigalnice na obrobju Ljubljane in njenem vplivu na kakovost zraka</title>
      </item>
      <item>
        <description>V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta.

Gostje:
dr. Olga Markič, filozofinja in kognitivna znanstvenica prof.;. 
dr. Špela Vintar, raziskovalka velikih jezikovnih modelov;
dr. Ana Vogrinčič Čepič, raziskovalka branja..
</description>
        <enclosure length="107144448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/27/OizgradRA_SLO_MMC.PR1.20260127.2.1705_18841966.mp3"></enclosure>
        <guid>175193686</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3348</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta.

Gostje:
dr. Olga Markič, filozofinja in kognitivna znanstvenica prof.;. 
dr. Špela Vintar, raziskovalka velikih jezikovnih modelov;
dr. Ana Vogrinčič Čepič, raziskovalka branja..
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193686</link>
        <pubDate> Tue, 27 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali drvimo v nepismeno družbo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Banke v naši državi nadaljujejo krčenje mreže poslovalnic in ukinjanje bankomatov. Svojo poslovno odločitev pojasnjujejo z naraščajočo digitalizacijo in optimizacijo, kar najbolj prizadene starejše in ranljive občane na podeželju ter v demografsko ogroženih krajih. Na centralizacijo storitev opozarjajo v združenju in v skupnosti občin Slovenije. Ta zato od države in regulatorjev zahteva dejavno vlogo. Pošta Slovenije pa bo februarja skrajšala delovni čas v 111-ih poštnih poslovalnicah, kar bo po mnenju občin še poslabšalo kakovost javno dostopnih storitev. Kaj pomeni omejevanje dostopa do storitev na podeželju za njihove prebivalce, v tokratnem Studiu ob 17-tih s primeri s terena. 


Gostje:
dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj;
Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije;
mag. Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije;
Nejc Smole, predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Avtorica oddaje Aljana Jocif.
</description>
        <enclosure length="108549120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/26/OomejevRA_SLO_MMC.PR1.20260126.1.1705_18826954.mp3"></enclosure>
        <guid>175193423</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3392</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Banke v naši državi nadaljujejo krčenje mreže poslovalnic in ukinjanje bankomatov. Svojo poslovno odločitev pojasnjujejo z naraščajočo digitalizacijo in optimizacijo, kar najbolj prizadene starejše in ranljive občane na podeželju ter v demografsko ogroženih krajih. Na centralizacijo storitev opozarjajo v združenju in v skupnosti občin Slovenije. Ta zato od države in regulatorjev zahteva dejavno vlogo. Pošta Slovenije pa bo februarja skrajšala delovni čas v 111-ih poštnih poslovalnicah, kar bo po mnenju občin še poslabšalo kakovost javno dostopnih storitev. Kaj pomeni omejevanje dostopa do storitev na podeželju za njihove prebivalce, v tokratnem Studiu ob 17-tih s primeri s terena. 


Gostje:
dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj;
Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije;
mag. Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije;
Nejc Smole, predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Avtorica oddaje Aljana Jocif.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193423</link>
        <pubDate> Mon, 26 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O omejevanju dostopa do storitev na bankah, poštah in drugih javnih storitev na podeželju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="53965056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260123.5.1700_18799334.mp3"></enclosure>
        <guid>175192772</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1686</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192772</link>
        <pubDate> Fri, 23 Jan 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu smo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. 

Gostje:

dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku;
dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta;
dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana;
Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija.


Avtorica oddaje Helena Lovinčič.
</description>
        <enclosure length="108350208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/KakouspRA_SLO_MMC.PR1.20260122.4.1705_18783454.mp3"></enclosure>
        <guid>175192471</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu smo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. 

Gostje:

dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku;
dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta;
dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana;
Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija.


Avtorica oddaje Helena Lovinčič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192471</link>
        <pubDate> Thu, 22 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako uspešni smo pri obvladovanju bremena raka?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.  Gostje:  Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije</description>
        <enclosure length="101855232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/21/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260121.3.1705_18769810.mp3"></enclosure>
        <guid>175192162</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3182</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.  Gostje:  Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192162</link>
        <pubDate> Wed, 21 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Je sporazum Mercosur res ogrožajoč za slovenske kmete?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič  v Studiu ob 17-ih.

Gostje:
mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje;
Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi;
Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka;
Deja Kozjek, višja sodnica;
dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
</description>
        <enclosure length="106673664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/20/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260120.2.1705_18755093.mp3"></enclosure>
        <guid>175191875</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3333</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič  v Studiu ob 17-ih.

Gostje:
mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje;
Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi;
Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka;
Deja Kozjek, višja sodnica;
dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191875</link>
        <pubDate> Tue, 20 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title> O razlogih in vsebini novega zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega  papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni,  vplivalo na njeno delovanje?  Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. 

Gostje:

dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK;
dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani;
dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani.

Avtor oddaje Tomaž Gerden.
</description>
        <enclosure length="108099840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/19/OaktualRA_SLO_MMC.PR1.20260119.1.1705_18742403.mp3"></enclosure>
        <guid>175191572</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3378</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega  papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni,  vplivalo na njeno delovanje?  Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. 

Gostje:

dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK;
dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani;
dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani.

Avtor oddaje Tomaž Gerden.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191572</link>
        <pubDate> Mon, 19 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>O aktualnih vprašanjih v Rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55074048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260116.5.1700_18714237.mp3"></enclosure>
        <guid>175190931</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1721</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190931</link>
        <pubDate> Fri, 16 Jan 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; 
dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in 
dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. 

Avtorica oddaje Jernejka Drolec.
</description>
        <enclosure length="101419776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/JesporaRA_SLO_MMC.PR1.20260115.4.1705_18700604.mp3"></enclosure>
        <guid>175190638</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3169</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; 
dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in 
dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. 

Avtorica oddaje Jernejka Drolec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190638</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Je sporazum Mercosur res ogrožajoč za slovenske kmete?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zadnji val protestov, ki so se v Iranu začeli zaradi slabih gospodarskih razmer, traja že tretji teden, protestniki pa imajo zdaj tudi odločne politične zahteve. Število žrtev nasilja se povečuje, državni vrh pa zagotavlja, da ima vse pod nadzorom in da so razmere stabilne. Ob tem z vojaškim posredovanjem grozi tudi ameriški predsednik Donald Trump, vendar prave alternative vladajoči eliti islamske republike ob morebitnem padcu režima ni na vidiku. O razmerah v Iranu in morebitnih posledicah tujega vpletanja bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Jožef Kunič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu;
Milan Jazbec, nekdanji veleposlanik v Turčiji, nerezidenčno zadolžen za Iran;
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.
</description>
        <enclosure length="108573696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/14/NestabilRA_SLO_MMC.PR1.20260114.3.1705_18688537.mp3"></enclosure>
        <guid>175190310</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3392</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zadnji val protestov, ki so se v Iranu začeli zaradi slabih gospodarskih razmer, traja že tretji teden, protestniki pa imajo zdaj tudi odločne politične zahteve. Število žrtev nasilja se povečuje, državni vrh pa zagotavlja, da ima vse pod nadzorom in da so razmere stabilne. Ob tem z vojaškim posredovanjem grozi tudi ameriški predsednik Donald Trump, vendar prave alternative vladajoči eliti islamske republike ob morebitnem padcu režima ni na vidiku. O razmerah v Iranu in morebitnih posledicah tujega vpletanja bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Jožef Kunič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu;
Milan Jazbec, nekdanji veleposlanik v Turčiji, nerezidenčno zadolžen za Iran;
Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190310</link>
        <pubDate> Wed, 14 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Nestabilni Iran med domačimi protesti in tujim vmešavanjem</title>
      </item>
      <item>
        <description>V domovih za starejše te dni dobivajo prve položnice po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Praviloma so nižje, saj se oskrba poravnava iz denarja, ki ga vplačujemo iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako pa je z dodatkom za pomoč in postrežbo? In kako priti v dom po novem zakonu, kdo ima prednost v čakalni vrsti ter kako dolgo je treba čakati na odločbo, ki je vstopnica za oskrbo? Je temeljna pravica - oskrba na domu, ki bo ljudem omogočila dlje ostajati v domačem okolju - po šestih mesecih veljavnosti zaživela? Kako je torej s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, kako dostopne so oziroma kako do njih in kako je s pravico do denarnega nadomestila? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. 


Gostje:
dr. Luka Omladič, državni sekretar, ministrstvo za socialno prihodnost;
Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD;
Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan
Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov.
</description>
        <enclosure length="110700288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/13/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260113.2.1705_18674577.mp3"></enclosure>
        <guid>175190001</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3459</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V domovih za starejše te dni dobivajo prve položnice po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Praviloma so nižje, saj se oskrba poravnava iz denarja, ki ga vplačujemo iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako pa je z dodatkom za pomoč in postrežbo? In kako priti v dom po novem zakonu, kdo ima prednost v čakalni vrsti ter kako dolgo je treba čakati na odločbo, ki je vstopnica za oskrbo? Je temeljna pravica - oskrba na domu, ki bo ljudem omogočila dlje ostajati v domačem okolju - po šestih mesecih veljavnosti zaživela? Kako je torej s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, kako dostopne so oziroma kako do njih in kako je s pravico do denarnega nadomestila? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. 


Gostje:
dr. Luka Omladič, državni sekretar, ministrstvo za socialno prihodnost;
Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD;
Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan
Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190001</link>
        <pubDate> Tue, 13 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title> Dolgotrajna oskrba zaživela v domovih za starejše; kdaj bo še na domu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Minimalna plača znova buri duhove – in to tik pred politično vročo pomladjo. Minister za delo bo socialnim partnerjem predstavil predlog, ki bi najnižjo plačo potisnil do meje tisoč evrov neto. Za to ne potrebuje soglasja vlade, le obvezen posvet s socialnimi partnerji. Delodajalci svarijo pred dodatnimi pritiski na podjetja, sindikati vztrajajo, da obljube ne smejo ostati na papirju. Kaj to pomeni za trg dela, plačne lestvice in cene vsakodnevnih storitev? Se bo dvig prelil v višje plače ali predvsem v višje račune? In ali si gospodarstvo, zlasti izvozniki, v težavah takšen poseg sploh lahko privoščijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Danijel Lamperger,  generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije;
Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije;
Leonela Domitrovič, direktorica sekcije iskanje in selekcija na agenciji za zaposlovanje  Adecco;
dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. 
Avtorica oddaje Urška Valjavec</description>
        <enclosure length="107824896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/12/KajbipRA_SLO_MMC.PR1.20260112.1.1705_18661549.mp3"></enclosure>
        <guid>175189740</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3369</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Minimalna plača znova buri duhove – in to tik pred politično vročo pomladjo. Minister za delo bo socialnim partnerjem predstavil predlog, ki bi najnižjo plačo potisnil do meje tisoč evrov neto. Za to ne potrebuje soglasja vlade, le obvezen posvet s socialnimi partnerji. Delodajalci svarijo pred dodatnimi pritiski na podjetja, sindikati vztrajajo, da obljube ne smejo ostati na papirju. Kaj to pomeni za trg dela, plačne lestvice in cene vsakodnevnih storitev? Se bo dvig prelil v višje plače ali predvsem v višje račune? In ali si gospodarstvo, zlasti izvozniki, v težavah takšen poseg sploh lahko privoščijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Danijel Lamperger,  generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije;
Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije;
Leonela Domitrovič, direktorica sekcije iskanje in selekcija na agenciji za zaposlovanje  Adecco;
dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. 
Avtorica oddaje Urška Valjavec</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189740</link>
        <pubDate> Mon, 12 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj bi pomenila minimalna plača v višini tisočaka za trg dela, plačno lestvico in cene storitev?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="55536384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20260109.5.1700_18631338.mp3"></enclosure>
        <guid>175189141</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1735</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189141</link>
        <pubDate> Fri, 09 Jan 2026 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori vnovič v Studiu ob 17-ih.


Gostje:

Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A;
Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
</description>
        <enclosure length="106996224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/08/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260108.4.1705_18617684.mp3"></enclosure>
        <guid>175188840</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3343</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori vnovič v Studiu ob 17-ih.


Gostje:

Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A;
Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188840</link>
        <pubDate> Thu, 08 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega pokojninskega stebra?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem vnovič v Studiu ob 17.00. 

Gostje: 
Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije;
Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije;
Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; 
Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
</description>
        <enclosure length="108595200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/07/SlovenskRA_SLO_MMC.PR1.20260107.3.1705_18605125.mp3"></enclosure>
        <guid>175188534</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3393</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem vnovič v Studiu ob 17.00. 

Gostje: 
Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije;
Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije;
Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; 
Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188534</link>
        <pubDate> Wed, 07 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovensko gospodarstvo v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko pogledamo na leto 2025, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam vnovič v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih.


Gostje:

dr. Samo Zver, UKC Ljubljana;
Tatjana Milavec, Skupnost CSD;
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije;
Antiša Korljan, politični komentator;
Tomaž Celestina, politični komentator.</description>
        <enclosure length="101513472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/06/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20260106.2.1705_18591696.mp3"></enclosure>
        <guid>175188268</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3172</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko pogledamo na leto 2025, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam vnovič v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih.


Gostje:

dr. Samo Zver, UKC Ljubljana;
Tatjana Milavec, Skupnost CSD;
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije;
Antiša Korljan, politični komentator;
Tomaž Celestina, politični komentator.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188268</link>
        <pubDate> Tue, 06 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenija v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dim po drzni vojaški operaciji, v kateri je ameriška vojska v Caracasu zajela predsednika Venezuele Nicolása Madura in njegovo ženo, se je razkadil. Ostala pa je negotovost, kaj načrtujejo Združene države, ko govorijo, da bodo odslej one vodile Venezuelo, in v kolikšni meri krepijo vlogo hegemona na zahodni polobli, saj odkrito namigujejo na morebitne vojaške akcije tudi proti drugim svojim nasprotnicam v regiji, kot sta Kuba in Kolumbija. Kako močno je administracija Donalda Trumpa opogumila druge samodržce z interesi tudi onkraj meja njihovih držav? O tem več v tokratnem Studiu ob 17.00.



Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Rok Zupančič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.</description>
        <enclosure length="106000128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/05/AliimaRA_SLO_MMC.PR1.20260105.1.1705_18579343.mp3"></enclosure>
        <guid>175188010</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3312</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dim po drzni vojaški operaciji, v kateri je ameriška vojska v Caracasu zajela predsednika Venezuele Nicolása Madura in njegovo ženo, se je razkadil. Ostala pa je negotovost, kaj načrtujejo Združene države, ko govorijo, da bodo odslej one vodile Venezuelo, in v kolikšni meri krepijo vlogo hegemona na zahodni polobli, saj odkrito namigujejo na morebitne vojaške akcije tudi proti drugim svojim nasprotnicam v regiji, kot sta Kuba in Kolumbija. Kako močno je administracija Donalda Trumpa opogumila druge samodržce z interesi tudi onkraj meja njihovih držav? O tem več v tokratnem Studiu ob 17.00.



Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Rok Zupančič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188010</link>
        <pubDate> Mon, 05 Jan 2026 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali ima Trumpova administracija po zajetju venezuelskega predsednika Madura že novo tarčo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. 

Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija.

Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru;
dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Dopisniki RTV Slovenija iz tujine:

dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA;
Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije;
Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; 
Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu;
Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja. 
</description>
        <enclosure length="108220416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/02/SvetvlRA_SLO_MMC.PR1.20260102.5.1703_18557522.mp3"></enclosure>
        <guid>175187450</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3381</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. 

Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija.

Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru;
dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Dopisniki RTV Slovenija iz tujine:

dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA;
Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije;
Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; 
Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu;
Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187450</link>
        <pubDate> Fri, 02 Jan 2026 15:53:00 +0000</pubDate>
        <title>Svet v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leto 2025 je slovenski šport zaznamovalo s številnimi vrhunci, uspehi, tudi rekordi. Prineslo je stare in nove junake, stare in nove prvake; pa tudi številne trenutke, ki bodo ostali v spominu športnic in športnikov ter vseh, ki jih spremljamo. Kaj izstopajočega se je v športnem svetu zgodilo v letu 2025, v tokratnem Studiu ob 17-tih.</description>
        <enclosure length="109821696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/30/portvRA_SLO_MMC.PR1.20251230.2.1705_18530941.mp3"></enclosure>
        <guid>175186390</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3431</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leto 2025 je slovenski šport zaznamovalo s številnimi vrhunci, uspehi, tudi rekordi. Prineslo je stare in nove junake, stare in nove prvake; pa tudi številne trenutke, ki bodo ostali v spominu športnic in športnikov ter vseh, ki jih spremljamo. Kaj izstopajočega se je v športnem svetu zgodilo v letu 2025, v tokratnem Studiu ob 17-tih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186390</link>
        <pubDate> Tue, 30 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Šport v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal  režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike.

Avtor oddaje Aleksander Čobec.
</description>
        <enclosure length="109377024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/KulturaRA_SLO_MMC.PR1.20251229.1.1705_18519092.mp3"></enclosure>
        <guid>175186120</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3418</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal  režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike.

Avtor oddaje Aleksander Čobec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186120</link>
        <pubDate> Mon, 29 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kultura in umetnost v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Božič je praznik, ki presega lepoto tradicije in družinskih srečanj — za vernike je praznik temeljne skrivnosti njihove vere, skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka, verujejo kristjani. V tokratni oddaji Studio ob 17-tih na prvega od treh svetih večerov za kristjane gostimo škofa Škofije Murska Sobota dr. Janeza Kozinca in škofa Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji dr. Aleksandra Ernišo.</description>
        <enclosure length="61574400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/24/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20251224.3.1705_18484058.mp3"></enclosure>
        <guid>175185240</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1924</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Božič je praznik, ki presega lepoto tradicije in družinskih srečanj — za vernike je praznik temeljne skrivnosti njihove vere, skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka, verujejo kristjani. V tokratni oddaji Studio ob 17-tih na prvega od treh svetih večerov za kristjane gostimo škofa Škofije Murska Sobota dr. Janeza Kozinca in škofa Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji dr. Aleksandra Ernišo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185240</link>
        <pubDate> Wed, 24 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Božič je praznik svetlobe, ki povezuje kristjane</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Studiu ob 17-ih nadaljujemo preglede dogajanja v tem letu; tokrat se bomo zazrli v domovino. Ko pogledamo na iztekajoče se leto, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih.


Gostje:

dr. Samo Zver, UKC Ljubljana;
Tatjana Milavec, Skupnost CSD;
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije;
Antiša Korljan, politični komentator;
Tomaž Celestina, politični komentator.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.
</description>
        <enclosure length="101820672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/22/SlovenijRA_SLO_MMC.PR1.20251222.1.1705_18458477.mp3"></enclosure>
        <guid>175184625</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3181</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Studiu ob 17-ih nadaljujemo preglede dogajanja v tem letu; tokrat se bomo zazrli v domovino. Ko pogledamo na iztekajoče se leto, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih.


Gostje:

dr. Samo Zver, UKC Ljubljana;
Tatjana Milavec, Skupnost CSD;
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije;
Antiša Korljan, politični komentator;
Tomaž Celestina, politični komentator.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184625</link>
        <pubDate> Mon, 22 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenija v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="48968448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/19/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20251219.5.1700_18431528.mp3"></enclosure>
        <guid>175183964</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1530</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183964</link>
        <pubDate> Fri, 19 Dec 2025 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. 

Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija.

Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru;
dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Dopisniki RTV Slovenija iz tujine:

dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA;
Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije;
Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; 
Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji;
Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja. 
</description>
        <enclosure length="108238848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/19/CopyofRA_SLO_LJT_7815658_18435389.mp3"></enclosure>
        <guid>175183824</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3382</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. 

Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija.

Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru;
dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Dopisniki RTV Slovenija iz tujine:

dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA;
Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije;
Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; 
Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji;
Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183824</link>
        <pubDate> Fri, 19 Dec 2025 10:57:47 +0000</pubDate>
        <title>Svet v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma.  Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v  tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje:

Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija; 
Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije;
Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A;
Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
</description>
        <enclosure length="109815552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/StudiooRA_SLO_MMC.PR1.20251218.4.1705_18417294.mp3"></enclosure>
        <guid>175183621</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3431</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma.  Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v  tokratnem Studiu ob 17.00.


Gostje:

Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija; 
Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije;
Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A;
Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183621</link>
        <pubDate> Thu, 18 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovensko gospodarstvo v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih.


Gostje:

Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A;
Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.

Avtorica oddaje Urška Valjavec.
</description>
        <enclosure length="106993920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/17/KjebodRA_SLO_MMC.PR1.20251217.3.1705_18404388.mp3"></enclosure>
        <guid>175183280</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3343</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih.


Gostje:

Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A;
Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.

Avtorica oddaje Urška Valjavec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183280</link>
        <pubDate> Wed, 17 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega pokojninskega stebra?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec novembra je minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem ponovljenem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana;
dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana;
dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana;
dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana;
mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.
</description>
        <enclosure length="106591488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/16/UKCLjubRA_SLO_MMC.PR1.20251216.2.1705_18391781.mp3"></enclosure>
        <guid>175183014</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3330</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec novembra je minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem ponovljenem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana;
dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana;
dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana;
dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana;
mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183014</link>
        <pubDate> Tue, 16 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>UKC Ljubljana je 50 let po odprtju glavne stavbe pred novimi izzivi (ponovitev oddaje)</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.&lt;p&gt;Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameri&amp;scaron;kih ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strate&amp;scaron;kih problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.&lt;br /&gt;Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameri&amp;scaron;kih podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.&lt;br /&gt;Gostje:&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;dr. Igor Papič&lt;/strong&gt;, minister za visoko &amp;scaron;olstvo, znanost in inovacije;&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;dr. Maja Bogataj Jančič&lt;/strong&gt;, vodja In&amp;scaron;tituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;prof. dr. Blaž Zupan&lt;/strong&gt;, fakulteta za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="99174144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/15/ZakajdrRA_SLO_LJT_7765231_18379074.mp3"></enclosure>
        <guid>175182502</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3099</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.&lt;p&gt;Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameri&amp;scaron;kih ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strate&amp;scaron;kih problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.&lt;br /&gt;Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameri&amp;scaron;kih podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.&lt;br /&gt;Gostje:&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;dr. Igor Papič&lt;/strong&gt;, minister za visoko &amp;scaron;olstvo, znanost in inovacije;&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;dr. Maja Bogataj Jančič&lt;/strong&gt;, vodja In&amp;scaron;tituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;&lt;br /&gt;&lt;strong&gt;prof. dr. Blaž Zupan&lt;/strong&gt;, fakulteta za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182502</link>
        <pubDate> Mon, 15 Dec 2025 16:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj država kupuje licence za umetno inteligenco pri ameriških podjetjih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</description>
        <enclosure length="66828288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/12/TedenskiRA_SLO_MMC.PR1.20251212.5.1700_18347059.mp3"></enclosure>
        <guid>175182029</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2088</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182029</link>
        <pubDate> Fri, 12 Dec 2025 15:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedenski aktualni mozaik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut;
Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo;
Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš.



Avtorica oddaje Nataša Lang.
</description>
        <enclosure length="112895232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/SebodoRA_SLO_MMC.PR1.20251211.4.1705_18331483.mp3"></enclosure>
        <guid>175181696</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3527</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut;
Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo;
Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš.



Avtorica oddaje Nataša Lang.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181696</link>
        <pubDate> Thu, 11 Dec 2025 15:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Se bodo osnovnošolci po prenovljenem učnem načrtu matematike ulomkov in računanja z decimalnimi števili učili prej?</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:category text="News">
        <itunes:category text="News Commentary" />
        <itunes:category text="Politics" />
      </itunes:category>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/87/studio17.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Fri, 08 May 2026 14:50:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Fri, 08 May 2026 14:50:00 +0000</pubDate>
      <title>Studio ob 17.00</title>
    </channel>
  </rss>
