Arts (C) RTVSLO 2017 Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10. https://ars.rtvslo.si/svet-kulture/ Svet kulture https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/64838778/podcast_naslovice_1400x1400_pxsvetkulture.jpg Svet kulture bo danes posebej glasbeno obarvan, napovedali bomo koncert ob 30. obletnici Banke Slovenije, ki bo posvečen slovenski glasbi za violino. Ob 18. uri bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani nastopila mednarodno uveljavljena slovenska violinistka Tanja Sonc z gosti. V nedeljo pa se bo Festival Ljubljana poklonil Verdiju z izvedbo ene najlepših skladateljevih umetnin, njegovim Rekviemom. Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. In še v Kostanjevico na Krki – tamkajšnje mladinsko društvo za jutri zvečer napoveduje že peti festival kulture. Ob jubileju so pripravilo celotedenski praznik, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na jutrišnjem odprtju ob 20-ih bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor. 174884119 RTVSLO – Ars 798 clean Svet kulture bo danes posebej glasbeno obarvan, napovedali bomo koncert ob 30. obletnici Banke Slovenije, ki bo posvečen slovenski glasbi za violino. Ob 18. uri bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani nastopila mednarodno uveljavljena slovenska violinistka Tanja Sonc z gosti. V nedeljo pa se bo Festival Ljubljana poklonil Verdiju z izvedbo ene najlepših skladateljevih umetnin, njegovim Rekviemom. Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. In še v Kostanjevico na Krki – tamkajšnje mladinsko društvo za jutri zvečer napoveduje že peti festival kulture. Ob jubileju so pripravilo celotedenski praznik, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na jutrišnjem odprtju ob 20-ih bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor. Fri, 01 Jul 2022 14:15:00 +0000 Festival Ljubljana se poklanja Verdiju V Hrastniku se začenja druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Poleg šestnajstih filmov z delavsko tematiko in bojem za delavske pravice v ospredju ta prinaša tudi bogat spremljevalni program, skupaj z odprtjem hrastniškega dela rudarske tematske poti Srečno in razstave »Jože Plečnik in Praga«. Jožetu Plečniku je posvečena tudi monodrama Mojster, ki jo bodo nocoj v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorili na terasi ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika. Predstavo je zasnoval režiser Jaša Koceli, največjega slovenskega arhitekta pa upodablja Alójz Svete. 174883858 RTVSLO – Ars 883 clean V Hrastniku se začenja druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Poleg šestnajstih filmov z delavsko tematiko in bojem za delavske pravice v ospredju ta prinaša tudi bogat spremljevalni program, skupaj z odprtjem hrastniškega dela rudarske tematske poti Srečno in razstave »Jože Plečnik in Praga«. Jožetu Plečniku je posvečena tudi monodrama Mojster, ki jo bodo nocoj v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorili na terasi ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika. Predstavo je zasnoval režiser Jaša Koceli, največjega slovenskega arhitekta pa upodablja Alójz Svete. Thu, 30 Jun 2022 14:05:00 +0000 Pokloni Jožetu Plečniku v MGL in na hrastniškem Kameratu Piran in Portorož dobivata nov, mednarodni Jazz festival. Gledališče Tartini in Avditorij Portorož bosta gostila vrhunske glasbenike. V ljubljanski galeriji Aksioma je na ogled razstava f(x)=ax3+bx2+cx+d Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Na sejmu, poimenovanem knjiga = dogodek nove izdaje, v različnih gledaliških jezikih, predstavljajo Slovenski gledališki založniki. foto: www.aksioma.org 174883632 RTVSLO – Ars 732 clean Piran in Portorož dobivata nov, mednarodni Jazz festival. Gledališče Tartini in Avditorij Portorož bosta gostila vrhunske glasbenike. V ljubljanski galeriji Aksioma je na ogled razstava f(x)=ax3+bx2+cx+d Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Na sejmu, poimenovanem knjiga = dogodek nove izdaje, v različnih gledaliških jezikih, predstavljajo Slovenski gledališki založniki. foto: www.aksioma.org Wed, 29 Jun 2022 14:05:00 +0000 Jazz festival Piran - Portorož; razstava f(x)=ax3+bx2+cx+d; knjiga = dogodek Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in jazz saksofona, nocoj se namreč začenja festival saksofona SAX GO 22. V Ljubljani pa si bomo od danes dalje lahko ogledali razstavo Giardino all'italiana: Nove težnje v italijanskem slikarstvu. Roberto de Pinto: Skrivni vrt, 2022, izsek, vir: mgml.si 174883416 RTVSLO – Ars 570 clean Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in jazz saksofona, nocoj se namreč začenja festival saksofona SAX GO 22. V Ljubljani pa si bomo od danes dalje lahko ogledali razstavo Giardino all'italiana: Nove težnje v italijanskem slikarstvu. Roberto de Pinto: Skrivni vrt, 2022, izsek, vir: mgml.si Tue, 28 Jun 2022 14:05:00 +0000 Zvoki saksofonov v Novi Gorici in razstava Giardino all'italiana Roman Rozina je sinoči za roman Sto let slepote prejel Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta. V njem je izpisal t.i. »zgodovinsko fresko slovenskega 20. stoletja«. Prvoosebni pripovedovalec, slepi Matija, nas popelje skozi rodbinsko sago družine Knap, ki jo zaznamuje življenje v rudarskih revirjih, v Mariboru pa se je začel 30. festival Lent, ki bo spet postregel s pisano bero umetniških dogodkov za vse generacije. 174882633 RTVSLO – Ars 647 clean Roman Rozina je sinoči za roman Sto let slepote prejel Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta. V njem je izpisal t.i. »zgodovinsko fresko slovenskega 20. stoletja«. Prvoosebni pripovedovalec, slepi Matija, nas popelje skozi rodbinsko sago družine Knap, ki jo zaznamuje življenje v rudarskih revirjih, v Mariboru pa se je začel 30. festival Lent, ki bo spet postregel s pisano bero umetniških dogodkov za vse generacije. Fri, 24 Jun 2022 14:30:00 +0000 Kresni ogenj prižgal Roman Rozina Zgodba z zahodne strani, ki črpa svoj navdih iz znane Shakespearjeve drame Romeo in Julija, je pripoved o rivalstvu med dvema tolpama različnih etničnih pripadnosti in o mladi, prepovedani ljubezni. Postavljena je v petdeseta leta 20. stoletja na Manhattnu. V našo prestolnico nocoj prihaja sveža postavitev tega priznanega muzikala, tokrat v režiji in koreografiji Mykala Randa. Premiera in prve štiri ponovitve se bodo tako zvrstile na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu. V Svetu kulture še o četrti izvedbi festivala ulične umetnosti Ljubljana Street Art Festival z letošnjo témo ulična umetnost na periferiji ter periferija ulične umetnosti in o novostih Cankarjeve založbe: pred kratkim sta izšla romana Stroji kot jaz angleškega avtorja Iana McEwana in roman Dekle, ženska, druga, drugi angleške pisateljice Bernardine Evaristo. 174883162 RTVSLO – Ars 702 clean Zgodba z zahodne strani, ki črpa svoj navdih iz znane Shakespearjeve drame Romeo in Julija, je pripoved o rivalstvu med dvema tolpama različnih etničnih pripadnosti in o mladi, prepovedani ljubezni. Postavljena je v petdeseta leta 20. stoletja na Manhattnu. V našo prestolnico nocoj prihaja sveža postavitev tega priznanega muzikala, tokrat v režiji in koreografiji Mykala Randa. Premiera in prve štiri ponovitve se bodo tako zvrstile na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu. V Svetu kulture še o četrti izvedbi festivala ulične umetnosti Ljubljana Street Art Festival z letošnjo témo ulična umetnost na periferiji ter periferija ulične umetnosti in o novostih Cankarjeve založbe: pred kratkim sta izšla romana Stroji kot jaz angleškega avtorja Iana McEwana in roman Dekle, ženska, druga, drugi angleške pisateljice Bernardine Evaristo. Wed, 22 Jun 2022 14:15:00 +0000 Zgodba z zahodne strani na jubilejnem Ljubljana festivalu Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, jubilejni 25-ti, ki ga prireja gledališče Ane Monro, je že tu. S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo uprizarja Tomaž Lapajne Dekleva, prihajajo najprej v Gornjo Radgono. Potem se bodo zvrstile predstave na ulicah in trgih v trinajstih slovenskih mestih, letošnja posebnost pa je, da se selijo tudi na splet. Ljubljano bo karavana Ane Desetnice pripotovala 29. junija in tam ostala do 3. julija. Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU pa obeležujejo 50-letnico samostojnosti inštituta. Pripravili so številne dogodke, med drugim mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Če smo plemstvo in njegovo umetnost raziskovali predvsem v času blišča, torej v 17. in na začetku 18. stoletja, simpozij osvetljuje čas njegovega zatona, pojasni doc. dr. Tina Košak. Pa še o koncertu v Komornem studiu z izvrstnimi glasbeniki, na čelu z nagrajenko Prešernovega sklada, violinistko Lano Trotovšek danes. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Ana Desetnica 174882387 RTVSLO – Ars 998 clean Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, jubilejni 25-ti, ki ga prireja gledališče Ane Monro, je že tu. S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo uprizarja Tomaž Lapajne Dekleva, prihajajo najprej v Gornjo Radgono. Potem se bodo zvrstile predstave na ulicah in trgih v trinajstih slovenskih mestih, letošnja posebnost pa je, da se selijo tudi na splet. Ljubljano bo karavana Ane Desetnice pripotovala 29. junija in tam ostala do 3. julija. Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU pa obeležujejo 50-letnico samostojnosti inštituta. Pripravili so številne dogodke, med drugim mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Če smo plemstvo in njegovo umetnost raziskovali predvsem v času blišča, torej v 17. in na začetku 18. stoletja, simpozij osvetljuje čas njegovega zatona, pojasni doc. dr. Tina Košak. Pa še o koncertu v Komornem studiu z izvrstnimi glasbeniki, na čelu z nagrajenko Prešernovega sklada, violinistko Lano Trotovšek danes. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Ana Desetnica Wed, 22 Jun 2022 14:15:00 +0000 Od uličnega gledališča Ana Desetnica do umetnostne dediščine plemstva v času njegovega zatona Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka 174882148 RTVSLO – Ars 780 clean Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Wed, 22 Jun 2022 14:05:00 +0000 Pripovedi o arhitekturi, plesu in teorijah zarote Tokrat se najprej posvečamo Prazniku glasbe, ki letos poteka v več kot 120ih državah po svetu. V Sloveniji je dogodek usmerjen v promocijo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev. Današnjo najkrajšo poletno noč bo zaznamovalo tudi odprtje jubilejnega 70. festivala Ljubljana. Tokrat bodo v ospredju avtorji besedil slovenskih popevk.V oddaji poročamo tudi o razstavi z naslovom V Ukrajini / Iz Ukrajine, ki so jo ob dnevu beguncev odprli v atriju ZRC SAZU. 174881927 RTVSLO – Ars 723 clean Tokrat se najprej posvečamo Prazniku glasbe, ki letos poteka v več kot 120ih državah po svetu. V Sloveniji je dogodek usmerjen v promocijo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev. Današnjo najkrajšo poletno noč bo zaznamovalo tudi odprtje jubilejnega 70. festivala Ljubljana. Tokrat bodo v ospredju avtorji besedil slovenskih popevk.V oddaji poročamo tudi o razstavi z naslovom V Ukrajini / Iz Ukrajine, ki so jo ob dnevu beguncev odprli v atriju ZRC SAZU. Tue, 21 Jun 2022 14:30:00 +0000 Praznik glasbe, 70. jubilejni Ljubljana festival in razstava o Ukrajini Končala se je druga izdaja festivala Krafft v Kranju, ki se posveča umetnosti filmske igre. Stanovske nagrade in priznanja Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in Sekcije plesnih ustvarjalcev, pa tudi nagrado Ite Rine za življenjsko delo Silvi Čušin in zlati LOK Barbri Drnač so podelili že v uvodu festivala, končala pa ga je podelitev zlatih jabolk. Prejeli so jih zasedba islandskega filma Čudovita bitja: Birgir Dagur Bjarkason, Áskell Einar Pálmason, Viktor Benóný Benediktsson in Snorri Rafn Frímannsson, Pantea Panahiha za vlogo v filmu Pohodi plin in Radoš Bolčina za vlogo v filmu Inventura. 174881726 RTVSLO – Ars 661 clean Končala se je druga izdaja festivala Krafft v Kranju, ki se posveča umetnosti filmske igre. Stanovske nagrade in priznanja Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in Sekcije plesnih ustvarjalcev, pa tudi nagrado Ite Rine za življenjsko delo Silvi Čušin in zlati LOK Barbri Drnač so podelili že v uvodu festivala, končala pa ga je podelitev zlatih jabolk. Prejeli so jih zasedba islandskega filma Čudovita bitja: Birgir Dagur Bjarkason, Áskell Einar Pálmason, Viktor Benóný Benediktsson in Snorri Rafn Frímannsson, Pantea Panahiha za vlogo v filmu Pohodi plin in Radoš Bolčina za vlogo v filmu Inventura. Mon, 20 Jun 2022 14:05:00 +0000 Krafft 2022: Zlata jabolka Pantei Panahiha, Radošu Bolčini, Čudovitim bitjem "Uspešne ženske vemo, kako težko je biti uspešna ženska in kako hitro lahko propade nekdo, ki ni dovolj močen" pove Polona Vetrih. Tokrat je v vlogi Heddy Lamarr, igralke judovskega porekla, prve gole ženske v zgodovini umetniškega filma. Kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, pa je bila vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V ljubljanskem Miniteatru bo jutri zvečer premiera monodrame Sedem sekund večnosti, ki jo je napisal priznani avstrijski dramatik Peter Turrini. V Svetu kulture pa še o novostih Cankarjeve založbe: Tina Vrščaj se predstavlja z romanom Na Klancu, Lela B. Njatin z avtobiografsko in dokumentarno pripovedjo Samski blok, Uroš Zupan pa s pesniško zbirko Psica in poletje. In še v Trst, kjer so prvič v zgodovini tako zgodaj predstavili repertoar nove sezone gledališča Teatro stabile. V dvorani Rossetti se bo zvrstilo več deset uprizoritev, katerih rdeča nit bodo tudi v novi sezoni klasični avtorji od Shakespeara do Čehova, manjkalo pa ne bo še velikih muzikalov in plesnih spektaklov. Foto: Miha Fras 174881196 RTVSLO – Ars 1020 clean "Uspešne ženske vemo, kako težko je biti uspešna ženska in kako hitro lahko propade nekdo, ki ni dovolj močen" pove Polona Vetrih. Tokrat je v vlogi Heddy Lamarr, igralke judovskega porekla, prve gole ženske v zgodovini umetniškega filma. Kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, pa je bila vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V ljubljanskem Miniteatru bo jutri zvečer premiera monodrame Sedem sekund večnosti, ki jo je napisal priznani avstrijski dramatik Peter Turrini. V Svetu kulture pa še o novostih Cankarjeve založbe: Tina Vrščaj se predstavlja z romanom Na Klancu, Lela B. Njatin z avtobiografsko in dokumentarno pripovedjo Samski blok, Uroš Zupan pa s pesniško zbirko Psica in poletje. In še v Trst, kjer so prvič v zgodovini tako zgodaj predstavili repertoar nove sezone gledališča Teatro stabile. V dvorani Rossetti se bo zvrstilo več deset uprizoritev, katerih rdeča nit bodo tudi v novi sezoni klasični avtorji od Shakespeara do Čehova, manjkalo pa ne bo še velikih muzikalov in plesnih spektaklov. Foto: Miha Fras Fri, 17 Jun 2022 14:05:00 +0000 Polona Vetrih je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda V Mali Drami bodo nocoj premierno uprizorili predstavo Mandićcirkus (oblečen). Gre za novo epizodo v skupnem gledališkem raziskovanju igralca Marka Mandića z režiserjem Bojanom Jablanovcem. Slikarka in grafičarka Elda Piščanec danes ni zelo znana, čeprav je bila za svojega življenja dejavno vpeta v likovno umetnost. Njena dela zdaj predstavljajo v Narodni galeriji v Ljubljani. Ob razstavi so izdali katalog, ki predstavlja tudi slikarkino življenjsko pot. Na programu Ars nocoj premierno predvajamo radijsko igro Tri minute slave ukrajinske književnice in filozofinje Julije Jemec Dobronosove. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem, ki ga prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, bo nocoj ob pol osmih v Kazinski dvorani tretji koncert spomladanskega dela cikla z naslovom Nove poti. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture. 174881068 RTVSLO – Ars 881 clean V Mali Drami bodo nocoj premierno uprizorili predstavo Mandićcirkus (oblečen). Gre za novo epizodo v skupnem gledališkem raziskovanju igralca Marka Mandića z režiserjem Bojanom Jablanovcem. Slikarka in grafičarka Elda Piščanec danes ni zelo znana, čeprav je bila za svojega življenja dejavno vpeta v likovno umetnost. Njena dela zdaj predstavljajo v Narodni galeriji v Ljubljani. Ob razstavi so izdali katalog, ki predstavlja tudi slikarkino življenjsko pot. Na programu Ars nocoj premierno predvajamo radijsko igro Tri minute slave ukrajinske književnice in filozofinje Julije Jemec Dobronosove. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem, ki ga prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, bo nocoj ob pol osmih v Kazinski dvorani tretji koncert spomladanskega dela cikla z naslovom Nove poti. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture. Thu, 16 Jun 2022 15:00:00 +0000 Mandićcirkus v Mali Drami Slovenski dnevi knjige vzporedno potekajo še v številnih drugih slovenskih mestih. Osrednji namen festivala že vsa leta ostaja enak, in sicer predstaviti sodobno slovensko literaturo širši javnosti, osvetliti plodovito delovanje slovenskega založništva in vzpostaviti prostor za kritično debato. Glasbeni sladokusci boste lahko uživali ob ritmih jazza na že 63. Jazz festivalu, pestro pa bo tudi na področju uprizoritvene umetnosti, saj se začenja festival radikalnih teles Spider. 174880651 RTVSLO – Ars 1074 clean Slovenski dnevi knjige vzporedno potekajo še v številnih drugih slovenskih mestih. Osrednji namen festivala že vsa leta ostaja enak, in sicer predstaviti sodobno slovensko literaturo širši javnosti, osvetliti plodovito delovanje slovenskega založništva in vzpostaviti prostor za kritično debato. Glasbeni sladokusci boste lahko uživali ob ritmih jazza na že 63. Jazz festivalu, pestro pa bo tudi na področju uprizoritvene umetnosti, saj se začenja festival radikalnih teles Spider. Wed, 15 Jun 2022 14:30:00 +0000 27. Slovenski dnevi knjige, 63. Jazz festival in 11. Spider Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno razmislil o prostoru in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. Včeraj pa so se začeli jubilejni, 25. slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na slavnostnem odprtju so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske literature – prejel jo je Milan Dekleva za prevod slikanic v verzih angleške avtorice Rachel Bright: Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Metod Frlic, kolaž fotografij: Zlato tele (2017), Tovarna organov (1999–2006), vir: Mestna galerija Ljubljana 174880429 RTVSLO – Ars 962 clean Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno razmislil o prostoru in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. Včeraj pa so se začeli jubilejni, 25. slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na slavnostnem odprtju so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske literature – prejel jo je Milan Dekleva za prevod slikanic v verzih angleške avtorice Rachel Bright: Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Metod Frlic, kolaž fotografij: Zlato tele (2017), Tovarna organov (1999–2006), vir: Mestna galerija Ljubljana Tue, 14 Jun 2022 14:05:00 +0000 Metod Frlic razstavlja vizualno sočna dela, Milan Dekleva nagrajen na odprtju Slovenskih dnevov knjige 22 Kako najti tišino? Kaj je sploh tišina? O tišini bi se dalo razpravljati. Čeprav vemo, kdaj smo tiho in kdaj so zvoki okrog nas utihnili, pa je popolno tišino, ki pomeni odsotnost vsakega zvoka, pravzaprav težko doseči. Tišina tako lahko predstavlja za vsakogar nekaj drugega. Tišino v različnih odtenkih in koških bo mogoče iskati na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju, saj je glavna tema letošnjega festivala tišina. V oddaji tudi o izdaji zbranih del Franceta Forstneriča Kaj je ostalo. Nove generacije bralcev bodo lahko spoznavale dobitnika nagrade Prešernovega sklada, Levstikove in Glazerjeve nagrade, ki nagovarja s silovitostjo breprizivnega kanona tega prostora, so zapisali ob knjigi. 174880177 RTVSLO – Ars 558 clean Kako najti tišino? Kaj je sploh tišina? O tišini bi se dalo razpravljati. Čeprav vemo, kdaj smo tiho in kdaj so zvoki okrog nas utihnili, pa je popolno tišino, ki pomeni odsotnost vsakega zvoka, pravzaprav težko doseči. Tišina tako lahko predstavlja za vsakogar nekaj drugega. Tišino v različnih odtenkih in koških bo mogoče iskati na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju, saj je glavna tema letošnjega festivala tišina. V oddaji tudi o izdaji zbranih del Franceta Forstneriča Kaj je ostalo. Nove generacije bralcev bodo lahko spoznavale dobitnika nagrade Prešernovega sklada, Levstikove in Glazerjeve nagrade, ki nagovarja s silovitostjo breprizivnega kanona tega prostora, so zapisali ob knjigi. Mon, 13 Jun 2022 13:00:00 +0000 Kaj je tišina - mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS Se zavedamo, koliko ljudi, strojev, poti in nenazadnje žrtev zahteva taka majhna črna škatlica, kot je pametni telefon? In drobec zlata? Za nekaj gramov moramo izkopati tono rude. Njegovo neuničljivost je sodobna umetnica Meta Grgurevič, katere razstavo si lahko ogledamo v Cukrarni, vzelo kot iztočnico za temo reciklaže. Škuc pa letos praznuje petdeset let in na prvih deset let delovanja se bodo spomnili tudi na 29. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost, ki napoveduje še preplet tujih in domačih pesniških in glasbenih nastopov, v sklopu spremljevalnega programa O’živela knjiga bo poskrbljeno tudi za otroke in mladostnike. Z drevišnjim pogovorom novinarja Ervina Hladnika Milharčiča z zgodovinarko Kajo Širok se na berjači Gradnikove hiše v Medani v Goriških brdih začenja predfestivalsko dogajanje Mesta knjige, odpravili pa se bomo še na avstrijsko Koroško, kjer teče obnova slovenskih kulturnih domov. Foto: Razstava Mete Grgurevič Praskanje za zlatom (Cukrarna) 174879650 RTVSLO – Ars 1126 clean Se zavedamo, koliko ljudi, strojev, poti in nenazadnje žrtev zahteva taka majhna črna škatlica, kot je pametni telefon? In drobec zlata? Za nekaj gramov moramo izkopati tono rude. Njegovo neuničljivost je sodobna umetnica Meta Grgurevič, katere razstavo si lahko ogledamo v Cukrarni, vzelo kot iztočnico za temo reciklaže. Škuc pa letos praznuje petdeset let in na prvih deset let delovanja se bodo spomnili tudi na 29. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost, ki napoveduje še preplet tujih in domačih pesniških in glasbenih nastopov, v sklopu spremljevalnega programa O’živela knjiga bo poskrbljeno tudi za otroke in mladostnike. Z drevišnjim pogovorom novinarja Ervina Hladnika Milharčiča z zgodovinarko Kajo Širok se na berjači Gradnikove hiše v Medani v Goriških brdih začenja predfestivalsko dogajanje Mesta knjige, odpravili pa se bomo še na avstrijsko Koroško, kjer teče obnova slovenskih kulturnih domov. Foto: Razstava Mete Grgurevič Praskanje za zlatom (Cukrarna) Fri, 10 Jun 2022 14:15:00 +0000 Meta Grgurevič v Cukrarni o recikliranem zlatu V Velenju te dni poteka tradicionalno književno srečanje literarnih ustvarjalcev Lirikonfest. Drevi bodo tam podelili eno izmed osrednjih nagrad in sicer velenjico – čašo nesmrtnosti. V atriju Slovenskih železnic svoja vrata odpira letni kino Kinodvorišče, vabimo pa vas tudi na zaključni koncert cikla kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.<p>Začenja se sezona poletnih filmskih večerov v atriju Slovenskih železnic, v Velenju pa je v ospredju poezija </p><p><p>V Velenju te dni poteka tradicionalno književno srečanje literarnih ustvarjalcev Lirikonfest. Drevi bodo tam podelili eno izmed osrednjih nagrad in sicer velenjico – čašo nesmrtnosti. V atriju Slovenskih železnic svoja vrata odpira letni kino Kinodvorišče, vabimo pa vas tudi na zaključni koncert cikla kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.</p></p> 174879348 RTVSLO – Ars 946 clean V Velenju te dni poteka tradicionalno književno srečanje literarnih ustvarjalcev Lirikonfest. Drevi bodo tam podelili eno izmed osrednjih nagrad in sicer velenjico – čašo nesmrtnosti. V atriju Slovenskih železnic svoja vrata odpira letni kino Kinodvorišče, vabimo pa vas tudi na zaključni koncert cikla kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.<p>Začenja se sezona poletnih filmskih večerov v atriju Slovenskih železnic, v Velenju pa je v ospredju poezija </p><p><p>V Velenju te dni poteka tradicionalno književno srečanje literarnih ustvarjalcev Lirikonfest. Drevi bodo tam podelili eno izmed osrednjih nagrad in sicer velenjico – čašo nesmrtnosti. V atriju Slovenskih železnic svoja vrata odpira letni kino Kinodvorišče, vabimo pa vas tudi na zaključni koncert cikla kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.</p></p> Thu, 09 Jun 2022 14:30:00 +0000 Kinodvorišče odpira svoja vrata, v Velenju Lirikonfest V Strasbourgu so razglasili prejemnika evropske filmske nagrade lux. Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih narodov, ki so zločina v Srebrenici niso uspeli preprečiti. Slovensko premiero je doživel dokumentarec o doslej neznanem poglavju ameriške vojaške zgodovine: o prvi gorski enoti, ki je v mesecih po koncu druge svetovne vojne pod Mangartom organizirala smučarsko tekmo in v letih, ki so sledila, zaznamovala tudi razvoj smučarske in športne industrije. <p>Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih na</p><p><p>V Strasbourgu so razglasili prejemnika evropske filmske nagrade lux. Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih narodov, ki so zločina v Srebrenici niso uspeli preprečiti. Slovensko premiero je doživel dokumentarec o doslej neznanem poglavju ameriške vojaške zgodovine: o prvi gorski enoti, ki je v mesecih po koncu druge svetovne vojne pod Mangartom organizirala smučarsko tekmo in v letih, ki so sledila, zaznamovala tudi razvoj smučarske in športne industrije.</p></p> 174879080 RTVSLO – Ars 918 clean V Strasbourgu so razglasili prejemnika evropske filmske nagrade lux. Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih narodov, ki so zločina v Srebrenici niso uspeli preprečiti. Slovensko premiero je doživel dokumentarec o doslej neznanem poglavju ameriške vojaške zgodovine: o prvi gorski enoti, ki je v mesecih po koncu druge svetovne vojne pod Mangartom organizirala smučarsko tekmo in v letih, ki so sledila, zaznamovala tudi razvoj smučarske in športne industrije. <p>Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih na</p><p><p>V Strasbourgu so razglasili prejemnika evropske filmske nagrade lux. Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih narodov, ki so zločina v Srebrenici niso uspeli preprečiti. Slovensko premiero je doživel dokumentarec o doslej neznanem poglavju ameriške vojaške zgodovine: o prvi gorski enoti, ki je v mesecih po koncu druge svetovne vojne pod Mangartom organizirala smučarsko tekmo in v letih, ki so sledila, zaznamovala tudi razvoj smučarske in športne industrije.</p></p> Wed, 08 Jun 2022 13:58:00 +0000 Misija Mangart in Quo Vadis, Aida? V pestrem kulturnem dogajanju napovedujemo drevišnjo premiero predstave ''Kaplja soli'', ki bo zadnja v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča Trst. V velenjskem Kulturnem centru Čuk so odprli novo stalno razstavo – izbor del iz življenjskega opusa kiparja Antona Hermana. Poročamo iz 10. mednarodne filozofske konference Sorena Kierkegaarda in napovedujemo nocojšnje dogajanje v sklopu ''Sozvočja svetov'' v Narodni galeriji. Vmes pa še nekaj o festivalu Klovnbuf in prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Mednarodni grafični likovni center je razglasil, da bo prihodnji že 35. grafični bienale umetniško vodil ganski umetnik Ibrahim Mahama, letošnja vilenica pa bo šla v roke latvijske pesnice Amande Aizpurete.<p>Sozvočje svetov v Narodni galeriji, razstava Antona Hermana v Velenju in mednarodna filozofska konferenca Sørena Kierkegaarda v Ljubljani</p><p><p>V pestrem kulturnem dogajanju napovedujemo drevišnjo premiero predstave ''Kaplja soli'', ki bo zadnja v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča Trst. V velenjskem Kulturnem centru Čuk so odprli novo stalno razstavo – izbor del iz življenjskega opusa kiparja Antona Hermana. Poročamo iz 10. mednarodne filozofske konference Sørena Kierkegaarda in napovedujemo nocojšnje dogajanje v sklopu ''Sozvočja svetov'' v Narodni galeriji. Vmes pa še nekaj o festivalu Klovnbuf in prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Mednarodni grafični likovni center je razglasil, da bo prihodnji že 35. grafični bienale umetniško vodil ganski umetnik Ibrahim Mahama, letošnja vilenica pa bo šla v roke latvijske pesnice Amande Aizpurete.</p></p> 174878789 RTVSLO – Ars 979 clean V pestrem kulturnem dogajanju napovedujemo drevišnjo premiero predstave ''Kaplja soli'', ki bo zadnja v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča Trst. V velenjskem Kulturnem centru Čuk so odprli novo stalno razstavo – izbor del iz življenjskega opusa kiparja Antona Hermana. Poročamo iz 10. mednarodne filozofske konference Sorena Kierkegaarda in napovedujemo nocojšnje dogajanje v sklopu ''Sozvočja svetov'' v Narodni galeriji. Vmes pa še nekaj o festivalu Klovnbuf in prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Mednarodni grafični likovni center je razglasil, da bo prihodnji že 35. grafični bienale umetniško vodil ganski umetnik Ibrahim Mahama, letošnja vilenica pa bo šla v roke latvijske pesnice Amande Aizpurete.<p>Sozvočje svetov v Narodni galeriji, razstava Antona Hermana v Velenju in mednarodna filozofska konferenca Sørena Kierkegaarda v Ljubljani</p><p><p>V pestrem kulturnem dogajanju napovedujemo drevišnjo premiero predstave ''Kaplja soli'', ki bo zadnja v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča Trst. V velenjskem Kulturnem centru Čuk so odprli novo stalno razstavo – izbor del iz življenjskega opusa kiparja Antona Hermana. Poročamo iz 10. mednarodne filozofske konference Sørena Kierkegaarda in napovedujemo nocojšnje dogajanje v sklopu ''Sozvočja svetov'' v Narodni galeriji. Vmes pa še nekaj o festivalu Klovnbuf in prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Mednarodni grafični likovni center je razglasil, da bo prihodnji že 35. grafični bienale umetniško vodil ganski umetnik Ibrahim Mahama, letošnja vilenica pa bo šla v roke latvijske pesnice Amande Aizpurete.</p></p> Tue, 07 Jun 2022 14:15:00 +0000 Kaplja soli v SSG Trst Trinajsti Grošljev simpozij prinaša 13 predavanj na temo Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki. Pripravljata ga Društvo za antične in humanistične študije ter Inštitut za arheologijo. Pogovarjali smo se o razlogih za izbiro letošnje teme simpozija. Med filmi festivala Kino otok se bomo osredotočili na film Otoki, zborovsko pripoved solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti. Prelistali smo še po novostih otroške in mladinske literature.<p>13. Grošljev simpozij s 13 predavanji</p><p><p>Trinajsti Grošljev simpozij prinaša 13 predavanj na temo <strong>Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki</strong>. Pripravljata ga Društvo za antične in humanistične študije ter Inštitut za arheologijo. Pogovarjali smo se o razlogih za izbiro letošnje teme simpozija. Med filmi festivala <strong>Kino otok</strong> se bomo osredotočili na film Otoki, zborovsko pripoved solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti. Prelistali smo še po <strong>novostih otroške in mladinske literature</strong>.</p></p> 174878460 RTVSLO – Ars 935 clean Trinajsti Grošljev simpozij prinaša 13 predavanj na temo Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki. Pripravljata ga Društvo za antične in humanistične študije ter Inštitut za arheologijo. Pogovarjali smo se o razlogih za izbiro letošnje teme simpozija. Med filmi festivala Kino otok se bomo osredotočili na film Otoki, zborovsko pripoved solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti. Prelistali smo še po novostih otroške in mladinske literature.<p>13. Grošljev simpozij s 13 predavanji</p><p><p>Trinajsti Grošljev simpozij prinaša 13 predavanj na temo <strong>Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki</strong>. Pripravljata ga Društvo za antične in humanistične študije ter Inštitut za arheologijo. Pogovarjali smo se o razlogih za izbiro letošnje teme simpozija. Med filmi festivala <strong>Kino otok</strong> se bomo osredotočili na film Otoki, zborovsko pripoved solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti. Prelistali smo še po <strong>novostih otroške in mladinske literature</strong>.</p></p> Mon, 06 Jun 2022 13:00:00 +0000 Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company. V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije. Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.<p>V dvorani Stožice pa filmski spektakel o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017</p><p><p>Predstave tekmovalnega programa <strong>Borštnikovo srečanje</strong> pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana <strong>Prelisičiti hudiča</strong>, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company.<br /> V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta <strong>2017</strong>. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije.<br /> Odpravili se bomo po poteh <strong>Rdečih revirjev</strong>, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke <strong>Veveriček posebne sorte</strong>, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.</p></p> 174877793 RTVSLO – Ars 1154 clean Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company. V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije. Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.<p>V dvorani Stožice pa filmski spektakel o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017</p><p><p>Predstave tekmovalnega programa <strong>Borštnikovo srečanje</strong> pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana <strong>Prelisičiti hudiča</strong>, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company.<br /> V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta <strong>2017</strong>. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije.<br /> Odpravili se bomo po poteh <strong>Rdečih revirjev</strong>, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke <strong>Veveriček posebne sorte</strong>, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.</p></p> Fri, 03 Jun 2022 13:20:00 +0000 Za odprtje Borštnikovega srečanja Prelisičiti hudiča Festival plesnih perspektiv Ukrep predstavlja mednarodne koreografske instalacije, plesne predstave in performanse umetnikov in umetnic z vsega sveta. Začel se je sinoči v Ljubljani, odprl ga je virtualni performans z naslovom Sam skupaj koreografa, producenta in zvočnega umetnika Robina Jonssona. V Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani nocoj odpirajo razstavo slik Tine Dobrajc z naslovom Balkan Promises - Balkanske obljube. Ksenofobija, ekologija, politika, vse to so pereče teme, ki jih slikarka v novih slikah ozavešča na globalni ravni. Zanimajo jo tudi mladi odrasli – kaj se z njimi dogaja na prehodu v, pogojno rečeno, zrelost. Kaj in koliko berejo Italijani? Po velikem razcvetu branja in prodaje knjig je bralna evforija v Italiji popustila. Kljub temu založbe tiskajo veliko leposlovja, ljudje pa najraje segajo po kriminalkah, pustolovskih in ljubezenskih romanih.<p>bralna kultura v Italiji v pokoronskem obdobju</p><p><p><strong>Festival plesnih perspektiv Ukrep</strong> predstavlja mednarodne koreografske instalacije, plesne predstave in performanse umetnikov in umetnic z vsega sveta. Začel se je sinoči v Ljubljani, odprl ga je virtualni performans z naslovom Sam skupaj koreografa, producenta in zvočnega umetnika Robina Jonssona. V Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani nocoj odpirajo razstavo slik <strong>Tine Dobrajc</strong> z naslovom <strong>Balkan Promises - Balkanske obljube.</strong> Ksenofobija, ekologija, politika, vse to so pereče teme, ki jih slikarka v novih slikah ozavešča na globalni ravni. Zanimajo jo tudi mladi odrasli – kaj se z njimi dogaja na prehodu v, pogojno rečeno, zrelost. Kaj in koliko berejo Italijani? Po velikem razcvetu branja in prodaje knjig je bralna evforija v Italiji popustila. Kljub temu založbe tiskajo veliko leposlovja, ljudje pa najraje segajo po kriminalkah, pustolovskih in ljubezenskih romanih.</p></p> 174877521 RTVSLO – Ars 1273 clean Festival plesnih perspektiv Ukrep predstavlja mednarodne koreografske instalacije, plesne predstave in performanse umetnikov in umetnic z vsega sveta. Začel se je sinoči v Ljubljani, odprl ga je virtualni performans z naslovom Sam skupaj koreografa, producenta in zvočnega umetnika Robina Jonssona. V Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani nocoj odpirajo razstavo slik Tine Dobrajc z naslovom Balkan Promises - Balkanske obljube. Ksenofobija, ekologija, politika, vse to so pereče teme, ki jih slikarka v novih slikah ozavešča na globalni ravni. Zanimajo jo tudi mladi odrasli – kaj se z njimi dogaja na prehodu v, pogojno rečeno, zrelost. Kaj in koliko berejo Italijani? Po velikem razcvetu branja in prodaje knjig je bralna evforija v Italiji popustila. Kljub temu založbe tiskajo veliko leposlovja, ljudje pa najraje segajo po kriminalkah, pustolovskih in ljubezenskih romanih.<p>bralna kultura v Italiji v pokoronskem obdobju</p><p><p><strong>Festival plesnih perspektiv Ukrep</strong> predstavlja mednarodne koreografske instalacije, plesne predstave in performanse umetnikov in umetnic z vsega sveta. Začel se je sinoči v Ljubljani, odprl ga je virtualni performans z naslovom Sam skupaj koreografa, producenta in zvočnega umetnika Robina Jonssona. V Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani nocoj odpirajo razstavo slik <strong>Tine Dobrajc</strong> z naslovom <strong>Balkan Promises - Balkanske obljube.</strong> Ksenofobija, ekologija, politika, vse to so pereče teme, ki jih slikarka v novih slikah ozavešča na globalni ravni. Zanimajo jo tudi mladi odrasli – kaj se z njimi dogaja na prehodu v, pogojno rečeno, zrelost. Kaj in koliko berejo Italijani? Po velikem razcvetu branja in prodaje knjig je bralna evforija v Italiji popustila. Kljub temu založbe tiskajo veliko leposlovja, ljudje pa najraje segajo po kriminalkah, pustolovskih in ljubezenskih romanih.</p></p> Thu, 02 Jun 2022 14:27:00 +0000 Festival plesnih perspektiv Ukrep in razstava slik Tine Dobrajc V Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik. V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.<p>V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Plečnikova Lectarija</p><p><p>V Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik.</p> <p>V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.</p></p> 174877207 RTVSLO – Ars 1126 clean V Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik. V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.<p>V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Plečnikova Lectarija</p><p><p>V Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik.</p> <p>V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.</p></p> Wed, 01 Jun 2022 13:40:00 +0000 V Izoli se odpira filmski festival Kino Otok - Isola Cinema V oddaji Svet kulture se na zadnji majski dan najprej podajamo na odrske deske in predstavljamo najnovejšo predstavo novomeškega Anton Podbevšek teatra Levitan – primer Vitomil Zupan. Režiser Matjaž Berger se je lotil uprizoritve avtobiografskega romana Vitomila Zupana o sedmih letih zaporniškega življenja. Izvedeli boste več o radijskem klavirju znamke Bösendorfer, ki so ga v preteklosti uporabljali za posebne zvočne učinke. Dolgo časa je bil neuporabljen, zdaj pa je zaživel v sveži podobi. Poročamo tudi o Dnevih slovenskega filma v Pulju.<p>"Razbiti moram lastno legendo, raztrgati domišljijske prikazni, presekati vsako ‘zgodovinsko gibanje’ in postaviti stvari tja, kjer jim je mesto. V meso in kri." - Vitomil Zupan: Levitan </p><p><p>V oddaji Svet kulture se na zadnji majski dan najprej podajamo na odrske deske in predstavljamo najnovejšo predstavo novomeškega Anton Podbevšek teatra <em>Levitan – primer Vitomil Zupan. </em>Režiser Matjaž Berger se je lotil uprizoritve avtobiografskega romana Vitomila Zupana o sedmih letih zaporniškega življenja. Izvedeli boste več o radijskem klavirju znamke Bösendorfer, ki so ga v preteklosti uporabljali za posebne zvočne učinke. Dolgo časa je bil neuporabljen, zdaj pa je zaživel v sveži podobi. Poročamo tudi o Dnevih slovenskega filma v Pulju.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174876934 RTVSLO – Ars 1433 clean V oddaji Svet kulture se na zadnji majski dan najprej podajamo na odrske deske in predstavljamo najnovejšo predstavo novomeškega Anton Podbevšek teatra Levitan – primer Vitomil Zupan. Režiser Matjaž Berger se je lotil uprizoritve avtobiografskega romana Vitomila Zupana o sedmih letih zaporniškega življenja. Izvedeli boste več o radijskem klavirju znamke Bösendorfer, ki so ga v preteklosti uporabljali za posebne zvočne učinke. Dolgo časa je bil neuporabljen, zdaj pa je zaživel v sveži podobi. Poročamo tudi o Dnevih slovenskega filma v Pulju.<p>"Razbiti moram lastno legendo, raztrgati domišljijske prikazni, presekati vsako ‘zgodovinsko gibanje’ in postaviti stvari tja, kjer jim je mesto. V meso in kri." - Vitomil Zupan: Levitan </p><p><p>V oddaji Svet kulture se na zadnji majski dan najprej podajamo na odrske deske in predstavljamo najnovejšo predstavo novomeškega Anton Podbevšek teatra <em>Levitan – primer Vitomil Zupan. </em>Režiser Matjaž Berger se je lotil uprizoritve avtobiografskega romana Vitomila Zupana o sedmih letih zaporniškega življenja. Izvedeli boste več o radijskem klavirju znamke Bösendorfer, ki so ga v preteklosti uporabljali za posebne zvočne učinke. Dolgo časa je bil neuporabljen, zdaj pa je zaživel v sveži podobi. Poročamo tudi o Dnevih slovenskega filma v Pulju.</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 31 May 2022 14:30:00 +0000 Levitan. Primer Vitomil Zupan Današnji dan je zaznamovala novica o smrti Borisa Pahorja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma. Bil je vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod, saj je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Njegovi misli in besedi se posvečamo tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še razstavo Boruta Peterlina v Novem mestu in nagrajence filmskega festivala v Cannesu. Foto: BoBo<p> Posvečamo se tudi razstavi Boruta Peterlina in nagrajencem filmskega festivala v Cannesu </p><p><p>Današnji dan je zaznamovala novica o smrti Borisa Pahorja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma. Bil je vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod, saj je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Njegovi misli in besedi se posvečamo tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še razstavo Boruta Peterlina v Novem mestu in nagrajence filmskega festivala v Cannesu.</p></p> 174876668 RTVSLO – Ars 1295 clean Današnji dan je zaznamovala novica o smrti Borisa Pahorja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma. Bil je vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod, saj je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Njegovi misli in besedi se posvečamo tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še razstavo Boruta Peterlina v Novem mestu in nagrajence filmskega festivala v Cannesu. Foto: BoBo<p> Posvečamo se tudi razstavi Boruta Peterlina in nagrajencem filmskega festivala v Cannesu </p><p><p>Današnji dan je zaznamovala novica o smrti Borisa Pahorja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma. Bil je vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod, saj je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Njegovi misli in besedi se posvečamo tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še razstavo Boruta Peterlina v Novem mestu in nagrajence filmskega festivala v Cannesu.</p></p> Mon, 30 May 2022 15:00:00 +0000 Drago Jančar: "S Pahorjem izgubljamo močan kritični glas in močan pisateljski glas, ki govori o življenju" V Svetu kulture se bomo danes ozrli v kontekste odnosov in razmer, ki so v Evropi vladale na pragu vnetja prve svetovne vojne. Na oder male scene Mestnega gledališča ljubljanskega bodo namreč nocoj postavili premiero Samotne poti. Sicer pa: ljudje, ki so v vojni, ženske, ki so zaradi nje ostale brez partnerjev – vse to so teme, ki so aktualne že od nekdaj – na Peklenskem dvorišču, komornem in slikovitem prizorišču ljubljanskih Križank, bo v nedeljo ob 21. uri premiera prve slovenske uprizoritve Penelopiade, nastale po izvirniku kanadske književnice Margaret Atwood ter v koprodukciji SNG Drame in Festivala Ljubljana. In še k nagradam orion – te podeljujejo za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Sedem zvezd Oriona prejme sedem najbolj gledanih del – letos je med njimi večina nadaljevank: Najini mostovi, Primeri inšpektorja Vrenka, Sekirica v med ter Zelena Generacija – epizoda Vesela motika – med filmi pa so bili najbolj gledani dokumentarca Divja Slovenija in Maribor Vijolč'ni ter mladinski igrani film Košarkar naj bo 2. Posvetli se bomo tudi tradiciji likovne umetnosti med Slovenci v Italiji in Operni noči SNG Maribor na Glavnem trgu. Foto: Peter Uhan <p>Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa Samotna pot, ki ohranja dinamično psihoanalitično ukvarjanje z različnimi osebnostmi na poteh samo – refleksije</p><p><p>V Svetu kulture se bomo danes ozrli v kontekste odnosov in razmer, ki so v Evropi vladale na pragu vnetja prve svetovne vojne. Na oder male scene Mestnega gledališča ljubljanskega bodo namreč nocoj postavili premiero Samotne poti. Sicer pa: ljudje, ki so v vojni, ženske, ki so zaradi nje ostale brez partnerjev – vse to so teme, ki so aktualne že od nekdaj – na Peklenskem dvorišču, komornem in slikovitem prizorišču ljubljanskih Križank, bo v nedeljo ob 21. uri premiera prve slovenske uprizoritve Penelopiade, nastale po izvirniku kanadske književnice Margaret Atwood ter v koprodukciji SNG Drame in Festivala Ljubljana. In še k nagradam orion – te podeljujejo za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Sedem zvezd Oriona prejme sedem najbolj gledanih del – letos je med njimi večina nadaljevank: Najini mostovi, Primeri inšpektorja Vrenka, Sekirica v med ter Zelena Generacija – epizoda Vesela motika – med filmi pa so bili najbolj gledani dokumentarca Divja Slovenija in Maribor Vijolč'ni ter mladinski igrani film Košarkar naj bo 2. Posvetli se bomo tudi tradiciji likovne umetnosti med Slovenci v Italiji in Operni noči SNG Maribor na Glavnem trgu.</p></p> 174875980 RTVSLO – Ars 1459 clean V Svetu kulture se bomo danes ozrli v kontekste odnosov in razmer, ki so v Evropi vladale na pragu vnetja prve svetovne vojne. Na oder male scene Mestnega gledališča ljubljanskega bodo namreč nocoj postavili premiero Samotne poti. Sicer pa: ljudje, ki so v vojni, ženske, ki so zaradi nje ostale brez partnerjev – vse to so teme, ki so aktualne že od nekdaj – na Peklenskem dvorišču, komornem in slikovitem prizorišču ljubljanskih Križank, bo v nedeljo ob 21. uri premiera prve slovenske uprizoritve Penelopiade, nastale po izvirniku kanadske književnice Margaret Atwood ter v koprodukciji SNG Drame in Festivala Ljubljana. In še k nagradam orion – te podeljujejo za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Sedem zvezd Oriona prejme sedem najbolj gledanih del – letos je med njimi večina nadaljevank: Najini mostovi, Primeri inšpektorja Vrenka, Sekirica v med ter Zelena Generacija – epizoda Vesela motika – med filmi pa so bili najbolj gledani dokumentarca Divja Slovenija in Maribor Vijolč'ni ter mladinski igrani film Košarkar naj bo 2. Posvetli se bomo tudi tradiciji likovne umetnosti med Slovenci v Italiji in Operni noči SNG Maribor na Glavnem trgu. Foto: Peter Uhan <p>Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa Samotna pot, ki ohranja dinamično psihoanalitično ukvarjanje z različnimi osebnostmi na poteh samo – refleksije</p><p><p>V Svetu kulture se bomo danes ozrli v kontekste odnosov in razmer, ki so v Evropi vladale na pragu vnetja prve svetovne vojne. Na oder male scene Mestnega gledališča ljubljanskega bodo namreč nocoj postavili premiero Samotne poti. Sicer pa: ljudje, ki so v vojni, ženske, ki so zaradi nje ostale brez partnerjev – vse to so teme, ki so aktualne že od nekdaj – na Peklenskem dvorišču, komornem in slikovitem prizorišču ljubljanskih Križank, bo v nedeljo ob 21. uri premiera prve slovenske uprizoritve Penelopiade, nastale po izvirniku kanadske književnice Margaret Atwood ter v koprodukciji SNG Drame in Festivala Ljubljana. In še k nagradam orion – te podeljujejo za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Sedem zvezd Oriona prejme sedem najbolj gledanih del – letos je med njimi večina nadaljevank: Najini mostovi, Primeri inšpektorja Vrenka, Sekirica v med ter Zelena Generacija – epizoda Vesela motika – med filmi pa so bili najbolj gledani dokumentarca Divja Slovenija in Maribor Vijolč'ni ter mladinski igrani film Košarkar naj bo 2. Posvetli se bomo tudi tradiciji likovne umetnosti med Slovenci v Italiji in Operni noči SNG Maribor na Glavnem trgu.</p></p> Fri, 27 May 2022 14:15:00 +0000 Penelopiada na Peklenskem dvorišču Na Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne. "Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom Vse od prej. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu. Foto: Kabaret Kaspar, SNG Ljubljana/Peter Uhan<p>Na Metelkovi pa drevi performans ruske feministične punk skupine Pussy Riot – na turneji zbirajo denar za bolnišnico za otroke v Kijevu</p><p><p>Na Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne.</p> <p>"Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom <em>Vse od prej</em>. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174875653 RTVSLO – Ars 1169 clean Na Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne. "Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom Vse od prej. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu. Foto: Kabaret Kaspar, SNG Ljubljana/Peter Uhan<p>Na Metelkovi pa drevi performans ruske feministične punk skupine Pussy Riot – na turneji zbirajo denar za bolnišnico za otroke v Kijevu</p><p><p>Na Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne.</p> <p>"Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom <em>Vse od prej</em>. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 26 May 2022 14:15:00 +0000 Prerod v naravi in skrivnosti divji deček kot zrcalo lastnega jaza – Kabaret Kaspar Podajamo se v Cannes na 75. filmski festival, kjer predstavljajo zadnji del programa pred sobotno podelitvijo nagrad, ter v Narodno galerijo, kjer odpirajo razstavo kiparja Ivana Štreklja. Predstavljamo nov prevod dela Siegfrieda Kracauerja z naslovom Ornamenti množice, ki ga je pospremil interdisciplinarni dogodek.<p>Podajamo se v Cannes na 75. filmski festival, kjer predstavljajo zadnji del programa pred sobotno podelitvijo nagrad</p><p><p>Podajamo se v Cannes na 75. filmski festival, kjer predstavljajo zadnji del programa pred sobotno podelitvijo nagrad, ter v Narodno galerijo, kjer odpirajo razstavo kiparja Ivana Štreklja. Predstavljamo nov prevod dela Siegfrieda Kracauerja z naslovom Ornamenti množice, ki ga je pospremil interdisciplinarni dogodek.</p></p> 174875341 RTVSLO – Ars 1280 clean Podajamo se v Cannes na 75. filmski festival, kjer predstavljajo zadnji del programa pred sobotno podelitvijo nagrad, ter v Narodno galerijo, kjer odpirajo razstavo kiparja Ivana Štreklja. Predstavljamo nov prevod dela Siegfrieda Kracauerja z naslovom Ornamenti množice, ki ga je pospremil interdisciplinarni dogodek.<p>Podajamo se v Cannes na 75. filmski festival, kjer predstavljajo zadnji del programa pred sobotno podelitvijo nagrad</p><p><p>Podajamo se v Cannes na 75. filmski festival, kjer predstavljajo zadnji del programa pred sobotno podelitvijo nagrad, ter v Narodno galerijo, kjer odpirajo razstavo kiparja Ivana Štreklja. Predstavljamo nov prevod dela Siegfrieda Kracauerja z naslovom Ornamenti množice, ki ga je pospremil interdisciplinarni dogodek.</p></p> Wed, 25 May 2022 13:17:00 +0000 Zadnji dnevi Cannesa Danes se s koncertom španskega glasbenika Rodriga Cuevasa, ki z izvirnostjo umetniškega posredovanja interpretira predvsem ibersko ljudsko tradicijo pričenja 38. festival Druga godba. Koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo moč slišati tudi v neposrednem prenosu na našem Prvem programu. V Foersterjevem vrtu za ljubljansko Filozofsko fakulteto se je začel Sejem akademske knjige Liber.ac, ki prinaša tudi bogat spremljevalni program. Objavljamo pa tudi poročilo o dogajanju na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. <p>Pričetek sejma akademskih knjig Liber.ac in poročilo iz filmskega festivala v Cannesu</p><p><p>Danes se s koncertom španskega glasbenika Rodriga Cuevasa, ki z izvirnostjo umetniškega posredovanja interpretira predvsem ibersko ljudsko tradicijo pričenja 38. festival Druga godba. Koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo moč slišati tudi v neposrednem prenosu na našem Prvem programu. V Foersterjevem vrtu za ljubljansko Filozofsko fakulteto se je začel Sejem akademske knjige Liber.ac, ki prinaša tudi bogat spremljevalni program. Objavljamo pa tudi poročilo o dogajanju na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.</p></p> 174875078 RTVSLO – Ars 980 clean Danes se s koncertom španskega glasbenika Rodriga Cuevasa, ki z izvirnostjo umetniškega posredovanja interpretira predvsem ibersko ljudsko tradicijo pričenja 38. festival Druga godba. Koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo moč slišati tudi v neposrednem prenosu na našem Prvem programu. V Foersterjevem vrtu za ljubljansko Filozofsko fakulteto se je začel Sejem akademske knjige Liber.ac, ki prinaša tudi bogat spremljevalni program. Objavljamo pa tudi poročilo o dogajanju na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. <p>Pričetek sejma akademskih knjig Liber.ac in poročilo iz filmskega festivala v Cannesu</p><p><p>Danes se s koncertom španskega glasbenika Rodriga Cuevasa, ki z izvirnostjo umetniškega posredovanja interpretira predvsem ibersko ljudsko tradicijo pričenja 38. festival Druga godba. Koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo moč slišati tudi v neposrednem prenosu na našem Prvem programu. V Foersterjevem vrtu za ljubljansko Filozofsko fakulteto se je začel Sejem akademske knjige Liber.ac, ki prinaša tudi bogat spremljevalni program. Objavljamo pa tudi poročilo o dogajanju na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.</p></p> Tue, 24 May 2022 14:15:00 +0000 Rodrigo Cuevas začenja letošnjo Drugo godbo V Kinodvoru v Ljubljani bodo premierno prikazali dokumentarno-igrani film Antigona – Kako si upamo!. Film je režiral Jani Sever, nastal pa je po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. V ospredju letošnjega festivala Svetlobna gverila bodo Sence in refleksije. Primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo je prejel režiser in profesor Dušan Mlakar. V okviru stavke na RTV Slovenija pa bomo opozorili na pomen slovenske radijske igre, ki nastaja le na Radiu Slovenija.<p>V okviru stavke opozarjamo na pomen zavoda RTV SLO</p><p><p>V Kinodvoru v Ljubljani bodo premierno prikazali dokumentarno-igrani film Antigona – Kako si upamo!. Film je režiral Jani Sever, nastal pa je po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. V ospredju letošnjega festivala Svetlobna gverila bodo Sence in refleksije. Primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo je prejel režiser in profesor Dušan Mlakar. V okviru stavke na RTV Slovenija pa bomo opozorili na pomen slovenske radijske igre, ki nastaja le na Radiu Slovenija.</p></p> 174874789 RTVSLO – Ars 783 clean V Kinodvoru v Ljubljani bodo premierno prikazali dokumentarno-igrani film Antigona – Kako si upamo!. Film je režiral Jani Sever, nastal pa je po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. V ospredju letošnjega festivala Svetlobna gverila bodo Sence in refleksije. Primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo je prejel režiser in profesor Dušan Mlakar. V okviru stavke na RTV Slovenija pa bomo opozorili na pomen slovenske radijske igre, ki nastaja le na Radiu Slovenija.<p>V okviru stavke opozarjamo na pomen zavoda RTV SLO</p><p><p>V Kinodvoru v Ljubljani bodo premierno prikazali dokumentarno-igrani film Antigona – Kako si upamo!. Film je režiral Jani Sever, nastal pa je po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. V ospredju letošnjega festivala Svetlobna gverila bodo Sence in refleksije. Primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo je prejel režiser in profesor Dušan Mlakar. V okviru stavke na RTV Slovenija pa bomo opozorili na pomen slovenske radijske igre, ki nastaja le na Radiu Slovenija.</p></p> Mon, 23 May 2022 13:10:00 +0000 Slovenska radijska igra nastaja le na Radiu Slovenija Spregovorili bomo o knjižnih novostih, ki jih je ta teden predstavila Mladinska Knjiga ter o premieri intermedijskega dogodka Apofeníja/1 na mariborskem prizorišču GT22 in o predstavi Dolg v Slovenskem Ljudskem gledališču Celje.Vabimo vas k poslušanju! foto: vir: SLG Celje 174874144 RTVSLO – Ars 774 clean Spregovorili bomo o knjižnih novostih, ki jih je ta teden predstavila Mladinska Knjiga ter o premieri intermedijskega dogodka Apofeníja/1 na mariborskem prizorišču GT22 in o predstavi Dolg v Slovenskem Ljudskem gledališču Celje.Vabimo vas k poslušanju! foto: vir: SLG Celje Fri, 20 May 2022 14:15:00 +0000 Kako blizu in kako daleč sta si naravna, človeška in umetna inteligenca V tokratni oddaji se bomo najprej spomnili slovenskega književnika Ivana Cankarja. Prav danes namreč mineva 146 let od njegovega rojstva in v njegovo čast bo na Rožniku, kjer je Cankar preživel sedem let svojega življenja, potekal Cankarjev dan. V oddaji pa sicer še o Mariborčanki Manici Musil, ki svoje slikanice uspešno prodaja v tujini ter o 18. novomeških likovnih dnevih, ki so se začeli včeraj. Napovedujemo tudi dogodek Bled pred Bledom, ki se bo tradicionalno odvil na predvečer mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.<p>V Braziliji so lani njeno slikanico Mravljinčar Franc izdali v štiristo tisoč izvodih. </p><p><p>V tokratni oddaji se bomo najprej spomnili slovenskega književnika Ivana Cankarja. Prav danes namreč mineva 146 let od njegovega rojstva in v njegovo čast bo na Rožniku, kjer je Cankar preživel sedem let svojega življenja, potekal Cankarjev dan. V oddaji pa sicer še o Mariborčanki Manici Musil, ki svoje slikanice uspešno prodaja v tujini ter o 18. novomeških likovnih dnevih, ki so se začeli včeraj. Napovedujemo tudi dogodek Bled pred Bledom, ki se bo tradicionalno odvil na predvečer mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.</p></p> 174871332 RTVSLO – Ars 957 clean V tokratni oddaji se bomo najprej spomnili slovenskega književnika Ivana Cankarja. Prav danes namreč mineva 146 let od njegovega rojstva in v njegovo čast bo na Rožniku, kjer je Cankar preživel sedem let svojega življenja, potekal Cankarjev dan. V oddaji pa sicer še o Mariborčanki Manici Musil, ki svoje slikanice uspešno prodaja v tujini ter o 18. novomeških likovnih dnevih, ki so se začeli včeraj. Napovedujemo tudi dogodek Bled pred Bledom, ki se bo tradicionalno odvil na predvečer mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.<p>V Braziliji so lani njeno slikanico Mravljinčar Franc izdali v štiristo tisoč izvodih. </p><p><p>V tokratni oddaji se bomo najprej spomnili slovenskega književnika Ivana Cankarja. Prav danes namreč mineva 146 let od njegovega rojstva in v njegovo čast bo na Rožniku, kjer je Cankar preživel sedem let svojega življenja, potekal Cankarjev dan. V oddaji pa sicer še o Mariborčanki Manici Musil, ki svoje slikanice uspešno prodaja v tujini ter o 18. novomeških likovnih dnevih, ki so se začeli včeraj. Napovedujemo tudi dogodek Bled pred Bledom, ki se bo tradicionalno odvil na predvečer mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.</p></p> Thu, 19 May 2022 14:30:00 +0000 Manica Musil je uspešna ilustratorka, ki se vse bolj uveljavlja v tujini Noviteta The Sound slovenskega skladatelja Roka Goloba se vsebinsko dotika konca civilizacije in družb, krstno jo bodo uprizorili nocoj v ljubljanski Operi, tudi z namenom, da bi v opero privabili več mladega občinstva. Na malem odru celjskega gledališča bo premiero doživela drama Dolg britanske dramatičarke Aleksandre Wood. Igra v ospredje postavlja težavne družinske odnose in socialno krizo, ki je ljudi prignala do roba zloma. Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. 150. obletnico njegovega rojstva so obeležili tudi v srbskem glavnem mestu, kjer stoji ena od njegovih stvaritev, Cerkev svetega Antona Padovanskega. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri napovedujemo še začetek festivala Jazz Cerkno.<p>premiera drame Dolg Aleksandre Wood, Plečnikova zapuščina v Beogradu in festival Jazz Cerkno</p><p><p>Noviteta <strong>The Sound</strong> slovenskega skladatelja <strong>Roka Goloba</strong> se vsebinsko dotika konca civilizacije in družb, krstno jo bodo uprizorili nocoj v ljubljanski Operi, tudi z namenom, da bi v opero privabili več mladega občinstva. Na malem odru celjskega gledališča bo premiero doživela drama<strong> Dolg</strong> britanske dramatičarke <strong>Aleksandre Wood</strong>. Igra v ospredje postavlja težavne družinske odnose in socialno krizo, ki je ljudi prignala do roba zloma. Arhitekt <strong>Jože Plečnik</strong> je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. 150. obletnico njegovega rojstva so obeležili tudi v srbskem glavnem mestu, kjer stoji ena od njegovih stvaritev, Cerkev svetega Antona Padovanskega. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri napovedujemo še začetek festivala <strong>Jazz Cerkno.</strong></p></p> 174873800 RTVSLO – Ars 1142 clean Noviteta The Sound slovenskega skladatelja Roka Goloba se vsebinsko dotika konca civilizacije in družb, krstno jo bodo uprizorili nocoj v ljubljanski Operi, tudi z namenom, da bi v opero privabili več mladega občinstva. Na malem odru celjskega gledališča bo premiero doživela drama Dolg britanske dramatičarke Aleksandre Wood. Igra v ospredje postavlja težavne družinske odnose in socialno krizo, ki je ljudi prignala do roba zloma. Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. 150. obletnico njegovega rojstva so obeležili tudi v srbskem glavnem mestu, kjer stoji ena od njegovih stvaritev, Cerkev svetega Antona Padovanskega. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri napovedujemo še začetek festivala Jazz Cerkno.<p>premiera drame Dolg Aleksandre Wood, Plečnikova zapuščina v Beogradu in festival Jazz Cerkno</p><p><p>Noviteta <strong>The Sound</strong> slovenskega skladatelja <strong>Roka Goloba</strong> se vsebinsko dotika konca civilizacije in družb, krstno jo bodo uprizorili nocoj v ljubljanski Operi, tudi z namenom, da bi v opero privabili več mladega občinstva. Na malem odru celjskega gledališča bo premiero doživela drama<strong> Dolg</strong> britanske dramatičarke <strong>Aleksandre Wood</strong>. Igra v ospredje postavlja težavne družinske odnose in socialno krizo, ki je ljudi prignala do roba zloma. Arhitekt <strong>Jože Plečnik</strong> je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. 150. obletnico njegovega rojstva so obeležili tudi v srbskem glavnem mestu, kjer stoji ena od njegovih stvaritev, Cerkev svetega Antona Padovanskega. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri napovedujemo še začetek festivala <strong>Jazz Cerkno.</strong></p></p> Thu, 19 May 2022 14:20:00 +0000 Kozmična opera The Sound Roka Goloba Sredin pregled kulturnega dogajanja zaznamuje javljanje iz 75. filmskega festivala v Cannesu, ki se je s slavnostnim odprtjem začel včeraj. Letošnja izvedba filmskega festivala, ki se po dveh letih premora znova vrača v francoski Croisette, v ospredje postavlja pomembno vlogo sedme umetnosti v današnjem turbulentnem času. Predstavljamo tudi razstavo starih in redkih tiskov iz knjižnice Stanislava Bačarja, ki sta jo pripravili ajdovska Pilonova galerija in Lavričeva knjižnica. Na kratko napovedujemo drevišnji koncert mešanega pevskega zbora Psallite, ki bo v ljubljanski Uršulinski cerkvi pod vodstvom Matjaža Ščeka in ob orgelski spremljavi Gregorja Klančiča izvedel sakralna dela Ivana Ščeka. Nekaj besed pa namenjamo tudi današnjemu mednarodnemu dnevu muzejev. <p>Današnji dan tudi v znamenju mednarodnega dneva muzejev</p><p><p>Sredin pregled kulturnega dogajanja zaznamuje javljanje iz 75. filmskega festivala v Cannesu, ki se je s slavnostnim odprtjem začel včeraj. Letošnja izvedba filmskega festivala, ki se po dveh letih premora znova vrača v francoski Croisette, v ospredje postavlja pomembno vlogo sedme umetnosti v današnjem turbulentnem času. Predstavljamo tudi razstavo starih in redkih tiskov iz knjižnice Stanislava Bačarja, ki sta jo pripravili ajdovska Pilonova galerija in Lavričeva knjižnica. Na kratko napovedujemo drevišnji koncert mešanega pevskega zbora Psallite, ki bo v ljubljanski Uršulinski cerkvi pod vodstvom Matjaža Ščeka in ob orgelski spremljavi Gregorja Klančiča izvedel sakralna dela Ivana Ščeka. Nekaj besed pa namenjamo tudi današnjemu mednarodnemu dnevu muzejev.</p></p> 174873488 RTVSLO – Ars 759 clean Sredin pregled kulturnega dogajanja zaznamuje javljanje iz 75. filmskega festivala v Cannesu, ki se je s slavnostnim odprtjem začel včeraj. Letošnja izvedba filmskega festivala, ki se po dveh letih premora znova vrača v francoski Croisette, v ospredje postavlja pomembno vlogo sedme umetnosti v današnjem turbulentnem času. Predstavljamo tudi razstavo starih in redkih tiskov iz knjižnice Stanislava Bačarja, ki sta jo pripravili ajdovska Pilonova galerija in Lavričeva knjižnica. Na kratko napovedujemo drevišnji koncert mešanega pevskega zbora Psallite, ki bo v ljubljanski Uršulinski cerkvi pod vodstvom Matjaža Ščeka in ob orgelski spremljavi Gregorja Klančiča izvedel sakralna dela Ivana Ščeka. Nekaj besed pa namenjamo tudi današnjemu mednarodnemu dnevu muzejev. <p>Današnji dan tudi v znamenju mednarodnega dneva muzejev</p><p><p>Sredin pregled kulturnega dogajanja zaznamuje javljanje iz 75. filmskega festivala v Cannesu, ki se je s slavnostnim odprtjem začel včeraj. Letošnja izvedba filmskega festivala, ki se po dveh letih premora znova vrača v francoski Croisette, v ospredje postavlja pomembno vlogo sedme umetnosti v današnjem turbulentnem času. Predstavljamo tudi razstavo starih in redkih tiskov iz knjižnice Stanislava Bačarja, ki sta jo pripravili ajdovska Pilonova galerija in Lavričeva knjižnica. Na kratko napovedujemo drevišnji koncert mešanega pevskega zbora Psallite, ki bo v ljubljanski Uršulinski cerkvi pod vodstvom Matjaža Ščeka in ob orgelski spremljavi Gregorja Klančiča izvedel sakralna dela Ivana Ščeka. Nekaj besed pa namenjamo tudi današnjemu mednarodnemu dnevu muzejev.</p></p> Wed, 18 May 2022 14:10:00 +0000 V Cannesu se je pričel 75. filmski festival Predstavljamo posebno zgodbo o habsburškem cesarju Mehike, ki jo raziskuje antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan. Na Hvaru poteka festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh.<p>Na festival Prix Marulić so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel.</p><p><p>Predstavljamo posebno zgodbo o habsburškem cesarju Mehike, ki jo raziskuje antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan. Na Hvaru poteka festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh.</p></p> 174873345 RTVSLO – Ars 1002 clean Predstavljamo posebno zgodbo o habsburškem cesarju Mehike, ki jo raziskuje antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan. Na Hvaru poteka festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh.<p>Na festival Prix Marulić so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel.</p><p><p>Predstavljamo posebno zgodbo o habsburškem cesarju Mehike, ki jo raziskuje antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan. Na Hvaru poteka festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh.</p></p> Tue, 17 May 2022 14:05:00 +0000 Habsburški cesar Mehike in Slovenke na hvarskem Prix Marulić V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je sinoči nastopil pianist Ivo Pogorelić, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju skupne države Jugoslavije, v zavest Slovencev zapisal kot eden najboljših pianistov na svetu. Njegov koncert v Ljubljani je bil zato težko pričakovan in tudi povsem razprodan. Združenje filmskih snemalcev je nagrado iris za življenjsko delo podelilo filmskemu ustvarjalcu in fotografskemu mojstru Slavu Vajtu. V Kulturnem domu Nova Gorica pa bo nastopil baročni ansambel Il pomo d’oro. Foto: Cankarjev dom/Malcolm Crowthers.<p>Nagrada iris filmskemu ustvarjalcu in fotografskemu mojstru Slavu Vajtu</p><p><p>V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je sinoči nastopil pianist <strong>Ivo Pogorelić</strong>, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju skupne države Jugoslavije, v zavest Slovencev zapisal kot eden najboljših pianistov na svetu. Njegov koncert v Ljubljani je bil zato težko pričakovan in tudi povsem razprodan. Združenje filmskih snemalcev je nagrado iris za življenjsko delo podelilo filmskemu ustvarjalcu in fotografskemu mojstru <strong>Slavu Vajtu</strong>. V Kulturnem domu Nova Gorica pa bo nastopil baročni ansambel <strong>Il pomo d’oro</strong>.</p></p> 174872957 RTVSLO – Ars 701 clean V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je sinoči nastopil pianist Ivo Pogorelić, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju skupne države Jugoslavije, v zavest Slovencev zapisal kot eden najboljših pianistov na svetu. Njegov koncert v Ljubljani je bil zato težko pričakovan in tudi povsem razprodan. Združenje filmskih snemalcev je nagrado iris za življenjsko delo podelilo filmskemu ustvarjalcu in fotografskemu mojstru Slavu Vajtu. V Kulturnem domu Nova Gorica pa bo nastopil baročni ansambel Il pomo d’oro. Foto: Cankarjev dom/Malcolm Crowthers.<p>Nagrada iris filmskemu ustvarjalcu in fotografskemu mojstru Slavu Vajtu</p><p><p>V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je sinoči nastopil pianist <strong>Ivo Pogorelić</strong>, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju skupne države Jugoslavije, v zavest Slovencev zapisal kot eden najboljših pianistov na svetu. Njegov koncert v Ljubljani je bil zato težko pričakovan in tudi povsem razprodan. Združenje filmskih snemalcev je nagrado iris za življenjsko delo podelilo filmskemu ustvarjalcu in fotografskemu mojstru <strong>Slavu Vajtu</strong>. V Kulturnem domu Nova Gorica pa bo nastopil baročni ansambel <strong>Il pomo d’oro</strong>.</p></p> Mon, 16 May 2022 14:35:00 +0000 Težko pričakovan koncert Iva Pogorelića pred razprodano dvorano Cankarjevega doma Besedilo Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce je kot filozofsko-pesniško delo zanimivo tudi danes, saj si zastavlja večno živa vprašanja – kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje? S tem delom se je spopadel tudi Dragan Živadinov – uprizoritev v njegovi režiji bo jutri premierno na ogled v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V SNG Drama Opera Balet Maribor pa se obeta premiera opere Rigoletto, ki še danes velja za Verdijevo revolucionarno mojstrovino, odlikujejo pa jo sofisiticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost in tako rekoč ljudska spevnost. Foto: SNG Drama Opera Balet Maribor, Tiberiu Marta, izrez fotografije<p>Na mariborskih odrskih deskah zastavljajo vprašanje, kaj je sen, in se obiskovalcev dotikajo z melodično lepoto ter glasbeno-psihološko ekspresivnostjo.</p><p><p>Besedilo Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce je kot filozofsko-pesniško delo zanimivo tudi danes, saj si zastavlja večno živa vprašanja – kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje? S tem delom se je spopadel tudi Dragan Živadinov – uprizoritev v njegovi režiji bo jutri premierno na ogled v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V SNG Opera Balet Maribor pa se obeta premiera opere Rigoletto, ki še danes velja za Verdijevo revolucionarno mojstrovino, odlikujejo pa jo sofisiticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost in tako rekoč ljudska spevnost.</p></p> 174872283 RTVSLO – Ars 727 clean Besedilo Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce je kot filozofsko-pesniško delo zanimivo tudi danes, saj si zastavlja večno živa vprašanja – kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje? S tem delom se je spopadel tudi Dragan Živadinov – uprizoritev v njegovi režiji bo jutri premierno na ogled v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V SNG Drama Opera Balet Maribor pa se obeta premiera opere Rigoletto, ki še danes velja za Verdijevo revolucionarno mojstrovino, odlikujejo pa jo sofisiticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost in tako rekoč ljudska spevnost. Foto: SNG Drama Opera Balet Maribor, Tiberiu Marta, izrez fotografije<p>Na mariborskih odrskih deskah zastavljajo vprašanje, kaj je sen, in se obiskovalcev dotikajo z melodično lepoto ter glasbeno-psihološko ekspresivnostjo.</p><p><p>Besedilo Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce je kot filozofsko-pesniško delo zanimivo tudi danes, saj si zastavlja večno živa vprašanja – kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje? S tem delom se je spopadel tudi Dragan Živadinov – uprizoritev v njegovi režiji bo jutri premierno na ogled v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V SNG Opera Balet Maribor pa se obeta premiera opere Rigoletto, ki še danes velja za Verdijevo revolucionarno mojstrovino, odlikujejo pa jo sofisiticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost in tako rekoč ljudska spevnost.</p></p> Fri, 13 May 2022 14:20:00 +0000 Predstava Življenje je sen in opera Rigoletto v Mariboru V oddaji predstavljamo razstavo ilustracij Hane Stupica, ki je od sinoči odprta v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, novo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem: Junakinje, ki je nastala na podlagi antičnega besedila in jo je režiral Aleksandar Popovski ter premiero radijske igre z naslovom Le zaljubiti se ne smemo hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. V okviru priprav na jesensko razstavo o odlikovanjih znamenitih Slovencev so danes v Narodnem muzeju Slovenije predstavili uniformo Franca Jožefa I. Napovedujemo tudi poseben zvočni dogodek v naravnem rezervatu, Iškem morostu na ljubljanskem barju, na katerem bo gostoval David Rothenberg, uveljavljeni ameriški klarinetist in skladatelj, ki je svojo solistično in improvizatorsko kariero razširil prek ustvarjanja z drugimi živalskimi vrstami. Nocoj bo v živo improviziral s slavci in drugimi pticami, ki živijo v rezervatu.<p>Gledališka in radijska premiera, predstavitev uniforme Franca Jožefa I. in zvočni dogodek s slavci</p><p><p>V oddaji predstavljamo razstavo ilustracij <strong>Hane Stupica</strong>, ki je od sinoči odprta v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, novo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem:<strong> Junakinje,</strong> ki je nastala na podlagi antičnega besedila in jo je režiral Aleksandar Popovski ter premiero radijske igre z naslovom<strong> Le zaljubiti se ne smemo</strong> hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. V okviru priprav na jesensko razstavo o odlikovanjih znamenitih Slovencev so danes v Narodnem muzeju Slovenije predstavili <strong>uniformo Franca Jožefa I.</strong> Napovedujemo tudi poseben zvočni dogodek v naravnem rezervatu, Iškem morostu na ljubljanskem barju, na katerem bo gostoval <strong>David Rothenberg</strong>, uveljavljeni ameriški klarinetist in skladatelj, ki je svojo solistično in improvizatorsko kariero razširil prek ustvarjanja z drugimi živalskimi vrstami. Nocoj bo v živo improviziral s slavci in drugimi pticami, ki živijo v rezervatu.</p></p> 174871965 RTVSLO – Ars 1193 clean V oddaji predstavljamo razstavo ilustracij Hane Stupica, ki je od sinoči odprta v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, novo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem: Junakinje, ki je nastala na podlagi antičnega besedila in jo je režiral Aleksandar Popovski ter premiero radijske igre z naslovom Le zaljubiti se ne smemo hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. V okviru priprav na jesensko razstavo o odlikovanjih znamenitih Slovencev so danes v Narodnem muzeju Slovenije predstavili uniformo Franca Jožefa I. Napovedujemo tudi poseben zvočni dogodek v naravnem rezervatu, Iškem morostu na ljubljanskem barju, na katerem bo gostoval David Rothenberg, uveljavljeni ameriški klarinetist in skladatelj, ki je svojo solistično in improvizatorsko kariero razširil prek ustvarjanja z drugimi živalskimi vrstami. Nocoj bo v živo improviziral s slavci in drugimi pticami, ki živijo v rezervatu.<p>Gledališka in radijska premiera, predstavitev uniforme Franca Jožefa I. in zvočni dogodek s slavci</p><p><p>V oddaji predstavljamo razstavo ilustracij <strong>Hane Stupica</strong>, ki je od sinoči odprta v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, novo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem:<strong> Junakinje,</strong> ki je nastala na podlagi antičnega besedila in jo je režiral Aleksandar Popovski ter premiero radijske igre z naslovom<strong> Le zaljubiti se ne smemo</strong> hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. V okviru priprav na jesensko razstavo o odlikovanjih znamenitih Slovencev so danes v Narodnem muzeju Slovenije predstavili <strong>uniformo Franca Jožefa I.</strong> Napovedujemo tudi poseben zvočni dogodek v naravnem rezervatu, Iškem morostu na ljubljanskem barju, na katerem bo gostoval <strong>David Rothenberg</strong>, uveljavljeni ameriški klarinetist in skladatelj, ki je svojo solistično in improvizatorsko kariero razširil prek ustvarjanja z drugimi živalskimi vrstami. Nocoj bo v živo improviziral s slavci in drugimi pticami, ki živijo v rezervatu.</p></p> Thu, 12 May 2022 14:30:00 +0000 Razstava ilustracij Hane Stupica Vojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani. V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh. Vir fotografije: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana<p>Mednarodno srečanje PEN na Bledu in premiera v ljubljanski Drami</p><p><p>Vojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani.<br /> V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh.</p></p> 174871633 RTVSLO – Ars 818 clean Vojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani. V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh. Vir fotografije: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana<p>Mednarodno srečanje PEN na Bledu in premiera v ljubljanski Drami</p><p><p>Vojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani.<br /> V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh.</p></p> Wed, 11 May 2022 12:45:00 +0000 Od propada svetovne etike do Velikega diktatorja Večletni projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino 1945—1954, ki ga koordinira goriški Kinoatelje v sodelovanju s Slovensko kinoteko in številnimi partnerji iz Slovenije in Italije pa tudi širšega prostora, bo v maju ponudil filmsko retrospektivo in simpozij, ki v fokus postavlja mejo med Italijo in Jugoslavijo v obdobju med leti 1945 in 1954. Projekt, ki je del programa bodoče Evropske prestolnice kulture Nove Gorice, bo prek filmov, pa tudi simpozija, na katerem bodo sodelovali zgodovinarji, sociologi in filmski publicisti, spregovoril o zgodovinskih razmerah obdobja: med drugim o svobodnem tržaškem ozemlju, osimskih sporazumih, zavezniškem nadzoru svobodnega tržaškega ozemlja ter o londonskem memorandumu. Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore, ki predstavlja zgodovinski razvoj ozemlja sedanje Notranjske med Nanosom in sedlom Razdrto, antično Okro, ter Albionom, mogočnim Snežnikom. Foto: Brezmejna srca, vir La Cineteca del Friuli <p>Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore</p><p><p>Večletni projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino 1945—1954, ki ga koordinira goriški Kinoatelje v sodelovanju s Slovensko kinoteko in številnimi partnerji iz Slovenije in Italije pa tudi širšega prostora, bo v maju ponudil filmsko retrospektivo in simpozij, ki v fokus postavlja mejo med Italijo in Jugoslavijo v obdobju med leti 1945 in 1954. Projekt, ki je del programa bodoče Evropske prestolnice kulture Nove Gorice, bo prek filmov, pa tudi simpozija, na katerem bodo sodelovali zgodovinarji, sociologi in filmski publicisti, spregovoril o zgodovinskih razmerah obdobja: med drugim o svobodnem tržaškem ozemlju, osimskih sporazumih, zavezniškem nadzoru svobodnega tržaškega ozemlja ter o londonskem memorandumu. Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore, ki predstavlja zgodovinski razvoj ozemlja sedanje Notranjske med Nanosom in sedlom Razdrto, antično Okro, ter Albionom, mogočnim Snežnikom.</p></p> 174871037 RTVSLO – Ars 625 clean Večletni projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino 1945—1954, ki ga koordinira goriški Kinoatelje v sodelovanju s Slovensko kinoteko in številnimi partnerji iz Slovenije in Italije pa tudi širšega prostora, bo v maju ponudil filmsko retrospektivo in simpozij, ki v fokus postavlja mejo med Italijo in Jugoslavijo v obdobju med leti 1945 in 1954. Projekt, ki je del programa bodoče Evropske prestolnice kulture Nove Gorice, bo prek filmov, pa tudi simpozija, na katerem bodo sodelovali zgodovinarji, sociologi in filmski publicisti, spregovoril o zgodovinskih razmerah obdobja: med drugim o svobodnem tržaškem ozemlju, osimskih sporazumih, zavezniškem nadzoru svobodnega tržaškega ozemlja ter o londonskem memorandumu. Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore, ki predstavlja zgodovinski razvoj ozemlja sedanje Notranjske med Nanosom in sedlom Razdrto, antično Okro, ter Albionom, mogočnim Snežnikom. Foto: Brezmejna srca, vir La Cineteca del Friuli <p>Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore</p><p><p>Večletni projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino 1945—1954, ki ga koordinira goriški Kinoatelje v sodelovanju s Slovensko kinoteko in številnimi partnerji iz Slovenije in Italije pa tudi širšega prostora, bo v maju ponudil filmsko retrospektivo in simpozij, ki v fokus postavlja mejo med Italijo in Jugoslavijo v obdobju med leti 1945 in 1954. Projekt, ki je del programa bodoče Evropske prestolnice kulture Nove Gorice, bo prek filmov, pa tudi simpozija, na katerem bodo sodelovali zgodovinarji, sociologi in filmski publicisti, spregovoril o zgodovinskih razmerah obdobja: med drugim o svobodnem tržaškem ozemlju, osimskih sporazumih, zavezniškem nadzoru svobodnega tržaškega ozemlja ter o londonskem memorandumu. Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore, ki predstavlja zgodovinski razvoj ozemlja sedanje Notranjske med Nanosom in sedlom Razdrto, antično Okro, ter Albionom, mogočnim Snežnikom.</p></p> Mon, 09 May 2022 14:20:00 +0000 Meja skozi film in zgodovino 1945—1954 Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.<p>Marko Mandić je v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije.</p><p><p>Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174870340 RTVSLO – Ars 975 clean Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.<p>Marko Mandić je v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije.</p><p><p>Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 06 May 2022 13:24:00 +0000 MandićCirkus: Obračun igralca s svojimi 91 vlogami Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.<p>Za trdno zapahnjenimi vrati šibko osvetljene sobe se brat in sestra v strahu pred zunanjim svetom prenajedata s čokolado, zatekata v izmišljene postapokaliptične svetove in v spomine na otroštvo in starše. </p><p><p><em>Disney Razparač</em> (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev <em>Razparač</em>, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa <em>»Ne bojim se ne hudiča ne biriča« </em>ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.</p></p> 174870017 RTVSLO – Ars 1057 clean Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.<p>Za trdno zapahnjenimi vrati šibko osvetljene sobe se brat in sestra v strahu pred zunanjim svetom prenajedata s čokolado, zatekata v izmišljene postapokaliptične svetove in v spomine na otroštvo in starše. </p><p><p><em>Disney Razparač</em> (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev <em>Razparač</em>, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa <em>»Ne bojim se ne hudiča ne biriča« </em>ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.</p></p> Thu, 05 May 2022 14:30:00 +0000 V SNG Nova Gorica drama Razparač, ki preigrava klišeje grozljivk Danes vas vabimo, da prisluhnete pripovedim o treh razstavah: ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika bosta v Cankarjevem domu in v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstavi starih fotografij, Plečnikova Ljubljana in Zlata doba Plečnikove arhitekture. Na dokumentarnih razstavah opazujemo, kako je je arhitekt postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. V galeriji Simulaker v Novem Mestu pa bo še nekaj dni na ogled razstava Pomladno čiščenje, umetnic Nataše Skušek in Lee Culetto. V nadaljevanju oddaje bomo spregovorili še o videovečeru z Dubo Sambolec, ki je pred kratkim prejela Jakopičevo nagrado za življenjsko delo in je v svojem obsežnem in raznolikem umetniškem opusu ustvarila tudi vrsto video del; ter na kratko o celovečernem prvencu Darka Sinka Inventura, ki bo nocoj doživel ljubljansko premiero. fotografija z razstave Pomladno čiščenje, foto: k.p.l./arhiv galerije Simulaker<p>"Performansi Dube Sambolec poudarjajo moč individualne volje in inteligence v uporu in boju proti pritiskom ter zlorabam ."</p><p><p>Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o treh razstavah: ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika bosta v Cankarjevem domu in v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstavi starih fotografij Plečnikove Ljubljane. Na njih lahko opazujemo, kako je je arhitekt postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. V galeriji Simulaker v Novem Mestu bo še nekaj dni na ogled razstava Pomladno čiščenje, umetnic Nataše Skušek in Lee Culetto. V nadaljevanju oddaje pa bomo spregovorili še o videovečeru z Dubo Sambolec, ki je pred kratkim prejela Jakopičevo nagrado za življenjsko delo in je v svojem obsežnem in raznolikem umetniškem opusu ustvarila tudi vrsto video del, ter na kratko o celovečernem prvencu Darka Sinka Inventura, ki bo nocoj doživel ljubljansko premiero.</p></p> 174869738 RTVSLO – Ars 834 clean Danes vas vabimo, da prisluhnete pripovedim o treh razstavah: ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika bosta v Cankarjevem domu in v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstavi starih fotografij, Plečnikova Ljubljana in Zlata doba Plečnikove arhitekture. Na dokumentarnih razstavah opazujemo, kako je je arhitekt postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. V galeriji Simulaker v Novem Mestu pa bo še nekaj dni na ogled razstava Pomladno čiščenje, umetnic Nataše Skušek in Lee Culetto. V nadaljevanju oddaje bomo spregovorili še o videovečeru z Dubo Sambolec, ki je pred kratkim prejela Jakopičevo nagrado za življenjsko delo in je v svojem obsežnem in raznolikem umetniškem opusu ustvarila tudi vrsto video del; ter na kratko o celovečernem prvencu Darka Sinka Inventura, ki bo nocoj doživel ljubljansko premiero. fotografija z razstave Pomladno čiščenje, foto: k.p.l./arhiv galerije Simulaker<p>"Performansi Dube Sambolec poudarjajo moč individualne volje in inteligence v uporu in boju proti pritiskom ter zlorabam ."</p><p><p>Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o treh razstavah: ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika bosta v Cankarjevem domu in v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstavi starih fotografij Plečnikove Ljubljane. Na njih lahko opazujemo, kako je je arhitekt postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. V galeriji Simulaker v Novem Mestu bo še nekaj dni na ogled razstava Pomladno čiščenje, umetnic Nataše Skušek in Lee Culetto. V nadaljevanju oddaje pa bomo spregovorili še o videovečeru z Dubo Sambolec, ki je pred kratkim prejela Jakopičevo nagrado za življenjsko delo in je v svojem obsežnem in raznolikem umetniškem opusu ustvarila tudi vrsto video del, ter na kratko o celovečernem prvencu Darka Sinka Inventura, ki bo nocoj doživel ljubljansko premiero.</p></p> Wed, 04 May 2022 14:05:00 +0000 Razstavi v Plečnikovem letu... razstava Pomladno čiščenje... premiera filma Inventura... V tokratni oddaji bomo predstavili nekatere novosti na področju otroške in mladinske literature. Predstavljamo novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina ter knjigo z naslovom Salon o kulturi v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Izvedeli boste še, v katerih slovenskih mestih se obetajo brezplačne filmske projekcije letošnjih finalistov za evropsko filmsko nagrado LUX.<p>Kako objeti ježa ter Dogodivščina v žepu sta le dve izmed številnih knjižnih novosti slovenskih založb.</p><p><p>V tokratni oddaji bomo predstavili nekatere novosti na področju otroške in mladinske literature. Predstavljamo novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina ter knjigo z naslovom <em>Salon</em> o kulturi v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Izvedeli boste še, v katerih slovenskih mestih se obetajo brezplačne filmske projekcije letošnjih finalistov za evropsko filmsko nagrado LUX.</p></p> 174869420 RTVSLO – Ars 732 clean V tokratni oddaji bomo predstavili nekatere novosti na področju otroške in mladinske literature. Predstavljamo novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina ter knjigo z naslovom Salon o kulturi v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Izvedeli boste še, v katerih slovenskih mestih se obetajo brezplačne filmske projekcije letošnjih finalistov za evropsko filmsko nagrado LUX.<p>Kako objeti ježa ter Dogodivščina v žepu sta le dve izmed številnih knjižnih novosti slovenskih založb.</p><p><p>V tokratni oddaji bomo predstavili nekatere novosti na področju otroške in mladinske literature. Predstavljamo novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina ter knjigo z naslovom <em>Salon</em> o kulturi v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Izvedeli boste še, v katerih slovenskih mestih se obetajo brezplačne filmske projekcije letošnjih finalistov za evropsko filmsko nagrado LUX.</p></p> Tue, 03 May 2022 14:30:00 +0000 Knjižne novosti za vsak okus Na današnji jubilejni štirideseti svetovni dan plesa je južnokorejska balerina Kang Sue-jin v poslanici opozorila, da nas je pandemija ponovno prisilila k premisleku o pomenu plesa in plesalcev. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo, pravi. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi obema slovenskima poslanicama. In še čez mejo: Slovensko stalno gledališče v Trstu in Gledališče v Kopru sta pripravili predstavo Ptičja farma, s katero koproducenta zaključujeta sezono. Za predelavo Aristofanove komedije Ptice je poskrbela Jera Ivanc, režiral pa jo je Jaka Ivanc, ki se mu je zgodba o tem, kako narediti novo državo oziroma utopičen svet, zdela zelo aktualna in pravo ogledalo današnji družbi. Premiera bo nocoj v Trstu. Foto: Pixabay <p>Posvetili se bomo svetovnemu dnevu plesa in predstavi Ptičja farma v Trstu</p><p><p>Na današnji jubilejni štirideseti svetovni dan plesa je južnokorejska balerina Kang Sue-jin v poslanici opozorila, da nas je pandemija ponovno prisilila k premisleku o pomenu plesa in plesalcev. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo, pravi. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi obema slovenskima poslanicama. In še čez mejo: Slovensko stalno gledališče v Trstu in Gledališče v Kopru sta pripravili predstavo Ptičja farma, s katero koproducenta zaključujeta sezono. Za predelavo Aristofanove komedije Ptice je poskrbela Jera Ivanc, režiral pa jo je Jaka Ivanc, ki se mu je zgodba o tem, kako narediti novo državo oziroma utopičen svet, zdela zelo aktualna in pravo ogledalo današnji družbi. Premiera bo nocoj v Trstu.</p></p> 174868679 RTVSLO – Ars 1091 clean Na današnji jubilejni štirideseti svetovni dan plesa je južnokorejska balerina Kang Sue-jin v poslanici opozorila, da nas je pandemija ponovno prisilila k premisleku o pomenu plesa in plesalcev. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo, pravi. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi obema slovenskima poslanicama. In še čez mejo: Slovensko stalno gledališče v Trstu in Gledališče v Kopru sta pripravili predstavo Ptičja farma, s katero koproducenta zaključujeta sezono. Za predelavo Aristofanove komedije Ptice je poskrbela Jera Ivanc, režiral pa jo je Jaka Ivanc, ki se mu je zgodba o tem, kako narediti novo državo oziroma utopičen svet, zdela zelo aktualna in pravo ogledalo današnji družbi. Premiera bo nocoj v Trstu. Foto: Pixabay <p>Posvetili se bomo svetovnemu dnevu plesa in predstavi Ptičja farma v Trstu</p><p><p>Na današnji jubilejni štirideseti svetovni dan plesa je južnokorejska balerina Kang Sue-jin v poslanici opozorila, da nas je pandemija ponovno prisilila k premisleku o pomenu plesa in plesalcev. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo, pravi. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi obema slovenskima poslanicama. In še čez mejo: Slovensko stalno gledališče v Trstu in Gledališče v Kopru sta pripravili predstavo Ptičja farma, s katero koproducenta zaključujeta sezono. Za predelavo Aristofanove komedije Ptice je poskrbela Jera Ivanc, režiral pa jo je Jaka Ivanc, ki se mu je zgodba o tem, kako narediti novo državo oziroma utopičen svet, zdela zelo aktualna in pravo ogledalo današnji družbi. Premiera bo nocoj v Trstu.</p></p> Fri, 29 Apr 2022 14:15:00 +0000 Svetovni dan plesa: "Osamljeno in utrujeno občinstvo je žejno sočutja in tolažbe, ki jo nudijo plesni umetniki" Današnji Svet kulture nas bo odnesel na festival evropskega filma Crossing Europe v Linz v Avstrijo, ki poteka že devetnajsto leto. V dokumentarni tekmovalni program se je uvrstil film Nike Autor z naslovom Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Prikazuje zgodbo o avtoričini teti, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Posvetili se bomo še Koncertu Slovenskega kitarskega kvarteta v Komornem studiu, ki bo izvedel skladbe od konca 19. stoletja do najnovejših del. Vabljeni v našo družbo! Vir fotografije: Kinodvor, film Filmski obzornik 80 – Metka, Meki<p>V Komorni studio pa na radijski koncert prihaja ugledni slovenski kitarski kvartet</p><p><p>Današnji Svet kulture nas bo odnesel na festival evropskega filma Crossing Europe v Linz v Avstrijo, ki poteka že devetnajsto leto. V dokumentarni tekmovalni program se je uvrstil film <strong>Nike Autor</strong> z naslovom Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Prikazuje zgodbo o avtoričini teti, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Posvetili se bomo še Koncertu Slovenskega kitarskega kvarteta v Komornem studiu, ki bo izvedel skladbe od konca 19. stoletja do najnovejših del. Vabljeni v našo družbo!</p></p> 174868361 RTVSLO – Ars 523 clean Današnji Svet kulture nas bo odnesel na festival evropskega filma Crossing Europe v Linz v Avstrijo, ki poteka že devetnajsto leto. V dokumentarni tekmovalni program se je uvrstil film Nike Autor z naslovom Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Prikazuje zgodbo o avtoričini teti, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Posvetili se bomo še Koncertu Slovenskega kitarskega kvarteta v Komornem studiu, ki bo izvedel skladbe od konca 19. stoletja do najnovejših del. Vabljeni v našo družbo! Vir fotografije: Kinodvor, film Filmski obzornik 80 – Metka, Meki<p>V Komorni studio pa na radijski koncert prihaja ugledni slovenski kitarski kvartet</p><p><p>Današnji Svet kulture nas bo odnesel na festival evropskega filma Crossing Europe v Linz v Avstrijo, ki poteka že devetnajsto leto. V dokumentarni tekmovalni program se je uvrstil film <strong>Nike Autor</strong> z naslovom Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Prikazuje zgodbo o avtoričini teti, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Posvetili se bomo še Koncertu Slovenskega kitarskega kvarteta v Komornem studiu, ki bo izvedel skladbe od konca 19. stoletja do najnovejših del. Vabljeni v našo družbo!</p></p> Thu, 28 Apr 2022 14:15:00 +0000 Dokumentarec Nike Autor o "gastarbajterski" izkušnji je v tekmovalnem programu Festivala Crossing Europe V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo Burning House, ki je nastala posebej za ta dogodek. Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki. (foto: Kasper T. Toeplitz)<p>Ljubljanska Cirkulacija 2 gosti skladatelja Kasperja T. Toeplitza, v dunajskem Leopolodovem muzeju na ogled razstava Alfreda Kubina</p><p><p>V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist <strong>Kasper T. Toeplitz</strong>, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice <strong>Eliane Radigue</strong>, čez dva dni pa še lastno skladbo ''Burning House'', ki je nastala posebej za ta dogodek.</p> <p>Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja <strong>Alfreda Kubina</strong>. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki.</p></p> 174867921 RTVSLO – Ars 578 clean V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo Burning House, ki je nastala posebej za ta dogodek. Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki. (foto: Kasper T. Toeplitz)<p>Ljubljanska Cirkulacija 2 gosti skladatelja Kasperja T. Toeplitza, v dunajskem Leopolodovem muzeju na ogled razstava Alfreda Kubina</p><p><p>V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist <strong>Kasper T. Toeplitz</strong>, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice <strong>Eliane Radigue</strong>, čez dva dni pa še lastno skladbo ''Burning House'', ki je nastala posebej za ta dogodek.</p> <p>Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja <strong>Alfreda Kubina</strong>. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki.</p></p> Tue, 26 Apr 2022 14:10:00 +0000 V Ljubljani Kasper T. Toeplitz, na Dunaju Alfred Kubin V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolča-nih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središ ču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so posta-vili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobro-došli. <p>Na 59. beneškem bienalu zlati lev britanskemu paviljonu z razstavo umetnice Sonie Boyce</p><p><p>V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolčanih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so postavili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobrodošli.</p></p> 174867627 RTVSLO – Ars 561 clean V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolča-nih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središ ču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so posta-vili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobro-došli. <p>Na 59. beneškem bienalu zlati lev britanskemu paviljonu z razstavo umetnice Sonie Boyce</p><p><p>V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolčanih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so postavili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobrodošli.</p></p> Mon, 25 Apr 2022 14:05:00 +0000 Razkrivanje zamolčanih zgodb Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno. 174866906 RTVSLO – Ars 649 clean Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno. Fri, 22 Apr 2022 14:05:00 +0000 Brez gospodarja Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno. <p>Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu</p><p><p>Razstava v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.</p></p> 174866911 RTVSLO – Ars 649 clean Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno. <p>Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu</p><p><p>Razstava v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.</p></p> Fri, 22 Apr 2022 14:05:00 +0000 Brez gospodarja 9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.<p>9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu.</p><p><p>Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom <em>Človek v morju,</em> ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov <em>Same mogočne skladbe</em> danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.</p></p> 174866582 RTVSLO – Ars 600 clean 9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.<p>9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu.</p><p><p>Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom <em>Človek v morju,</em> ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov <em>Same mogočne skladbe</em> danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.</p></p> Thu, 21 Apr 2022 14:30:00 +0000 Človek v morju, nova predstava v Mestnem gledališču ljubljanskem V Slovenskem mladinskem gledališču bodo premierno uprizorili predstavo TV-mreža, satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo. Predstava je nastala po istoimenskem in s štirimi oskarji nagrajenem filmu režiserja Sidneyja Lumeta iz leta 1976. Predstavljamo tudi knjižne novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc avtorjev in avtorice Mateja Šurca, Braneta Mozetiča in Svetlane Makarovič.<p>TV-mreža - duhovita, ostra in pronicljiva scenaristična predloga z oskarjem nagrajenega Paddyja Chayefskyja srhljivo korespondira z današnjo medijsko in družbeno resničnostjo, pravijo v Slovenskem mladinskem gledališču.</p><p><p>V Slovenskem mladinskem gledališču bodo nocoj premierno uprizorili predstavo TV-mreža, satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo. Predstava je nastala po istoimenskem filmu iz leta 1976, s katerim si je režiser Sidney Lumet prislužil nominacijo za oskarja. Predstavljamo tudi knjižne novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc avtorjev in avtorice Mateja Šurca, Braneta Mozetiča in Svetlane Makarovič.</p></p> 174866291 RTVSLO – Ars 699 clean V Slovenskem mladinskem gledališču bodo premierno uprizorili predstavo TV-mreža, satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo. Predstava je nastala po istoimenskem in s štirimi oskarji nagrajenem filmu režiserja Sidneyja Lumeta iz leta 1976. Predstavljamo tudi knjižne novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc avtorjev in avtorice Mateja Šurca, Braneta Mozetiča in Svetlane Makarovič.<p>TV-mreža - duhovita, ostra in pronicljiva scenaristična predloga z oskarjem nagrajenega Paddyja Chayefskyja srhljivo korespondira z današnjo medijsko in družbeno resničnostjo, pravijo v Slovenskem mladinskem gledališču.</p><p><p>V Slovenskem mladinskem gledališču bodo nocoj premierno uprizorili predstavo TV-mreža, satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo. Predstava je nastala po istoimenskem filmu iz leta 1976, s katerim si je režiser Sidney Lumet prislužil nominacijo za oskarja. Predstavljamo tudi knjižne novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc avtorjev in avtorice Mateja Šurca, Braneta Mozetiča in Svetlane Makarovič.</p></p> Wed, 20 Apr 2022 12:59:00 +0000 Ostra satira televizijske borbe za gledanost V Ljubljani drevi odpirajo festival 36. Slovenski glasbeni dnevi, na katerem bo osrednja pozornost namenjena Glasbeni matici Ljubljana, ki letos praznuje 150 let. Poleg šestih koncertov bo v sklopu festivala potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, tokrat na temo Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. V Mariboru se danes začenjajo literarne in druge prireditve, ki jih ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic – ta bo 23. aprila, v sodelovanju z več ustanovami pripravlja mariborski Mladinski kulturni center. V oddaji predstavljamo še nove knjižne izdaje, ki so izšle letos in ob koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost in Založbi Škuc. Med drugimi sta to tretja pesniška zbirka Kaje Teržan z naslovom Nekoč bom imela čas in avtobiografski roman kenijskega pisca ter novinarja Binyavange Wainaina v prevodu Gabrijele Babnik Ouattara.<p>Začetek literarnih prireditev v Mariboru in knjižni novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc</p><p><p>V Ljubljani drevi odpirajo festival <strong>36. Slovenski glasbeni dnevi</strong>, na katerem bo osrednja pozornost namenjena Glasbeni matici Ljubljana, ki letos praznuje 150 let. Poleg šestih koncertov bo v sklopu festivala potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, tokrat na temo Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. V Mariboru pa se danes začenjajo literarne in druge prireditve, ki jih ob svetovnem <strong>dnevu knjige in avtorskih pravic</strong> – ta bo 23. aprila, v sodelovanju z več ustanovami pripravlja mariborski Mladinski kulturni center. V oddaji predstavljamo še nove knjižne izdaje, ki so izšle letos in ob koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost in Založbi Škuc. Med drugimi sta to tretja pesniška zbirka<strong> Kaje Teržan</strong> z naslovom <strong>Nekoč bom imela čas</strong> in avtobiografski roman kenijskega pisca ter novinarja <strong>Binyavange Wainaina</strong> v prevodu Gabrijele Babnik Ouattara.</p></p> 174866138 RTVSLO – Ars 838 clean V Ljubljani drevi odpirajo festival 36. Slovenski glasbeni dnevi, na katerem bo osrednja pozornost namenjena Glasbeni matici Ljubljana, ki letos praznuje 150 let. Poleg šestih koncertov bo v sklopu festivala potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, tokrat na temo Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. V Mariboru se danes začenjajo literarne in druge prireditve, ki jih ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic – ta bo 23. aprila, v sodelovanju z več ustanovami pripravlja mariborski Mladinski kulturni center. V oddaji predstavljamo še nove knjižne izdaje, ki so izšle letos in ob koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost in Založbi Škuc. Med drugimi sta to tretja pesniška zbirka Kaje Teržan z naslovom Nekoč bom imela čas in avtobiografski roman kenijskega pisca ter novinarja Binyavange Wainaina v prevodu Gabrijele Babnik Ouattara.<p>Začetek literarnih prireditev v Mariboru in knjižni novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc</p><p><p>V Ljubljani drevi odpirajo festival <strong>36. Slovenski glasbeni dnevi</strong>, na katerem bo osrednja pozornost namenjena Glasbeni matici Ljubljana, ki letos praznuje 150 let. Poleg šestih koncertov bo v sklopu festivala potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, tokrat na temo Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. V Mariboru pa se danes začenjajo literarne in druge prireditve, ki jih ob svetovnem <strong>dnevu knjige in avtorskih pravic</strong> – ta bo 23. aprila, v sodelovanju z več ustanovami pripravlja mariborski Mladinski kulturni center. V oddaji predstavljamo še nove knjižne izdaje, ki so izšle letos in ob koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost in Založbi Škuc. Med drugimi sta to tretja pesniška zbirka<strong> Kaje Teržan</strong> z naslovom <strong>Nekoč bom imela čas</strong> in avtobiografski roman kenijskega pisca ter novinarja <strong>Binyavange Wainaina</strong> v prevodu Gabrijele Babnik Ouattara.</p></p> Tue, 19 Apr 2022 15:00:00 +0000 36. Slovenski glasbeni dnevi Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla. 174864856 RTVSLO – Ars 936 clean Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla. Sat, 16 Apr 2022 14:30:00 +0000 Razstava ob 40 letnici delovanja Društva likovnih umetnikov Ljubljana Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja. Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.<p>V oddaji tudi o simbolnem bogastvu jajca in projektu Godzilla Tribute Band</p><p><p>Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja.<br /> Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.</p></p> 174865143 RTVSLO – Ars 959 clean Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja. Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.<p>V oddaji tudi o simbolnem bogastvu jajca in projektu Godzilla Tribute Band</p><p><p>Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja.<br /> Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.</p></p> Fri, 15 Apr 2022 14:00:00 +0000 Kristus kralj – razstava limoških križev Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.<p>Po stekleni poti z razstavo v Celju</p><p><p>Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.</p> <p>V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.</p></p> 174864901 RTVSLO – Ars 936 clean Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.<p>Po stekleni poti z razstavo v Celju</p><p><p>Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.</p> <p>V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.</p></p> Thu, 14 Apr 2022 14:30:00 +0000 Razstava ob 40 letnici delovanja Društva likovnih umetnikov Ljubljana Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in pre-vajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pri-poved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno’ nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HER-TZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansam-blom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.<p>Novi roman Draga Jančarja je izšel pri založbi Beletrina</p><p><p>Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pripoved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno’ nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HERTZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansamblom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.</p></p> 174864507 RTVSLO – Ars 723 clean Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in pre-vajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pri-poved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno’ nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HER-TZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansam-blom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.<p>Novi roman Draga Jančarja je izšel pri založbi Beletrina</p><p><p>Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pripoved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno’ nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HERTZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansamblom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.</p></p> Wed, 13 Apr 2022 14:05:00 +0000 Ob nastanku sveta Razstava na gradu Kromberk vključuje 74 fotografij stavb, ulic, gradbišč in ljudi iz tistega obdobja in tudi nekaterih predmetov. Gradivo so v Goriškem muzeju dobili iz fotografskih arhivov ustanov in posameznikov, razstavo pa želijo v prihodnje še nadgraditi. Takoj čez mejo pa se drevi obeta še en zanimiv kulturni dogodek. V ciklu literarnih večerov Ars teatralis se ozremo v zgodovino ter predstavimo življenje in delo pomembnih osebnosti – pomembnih za umetnost in za širše družbeno življenje. Njihova posebnost je, da se zgodijo vsakič drugje in da jih lahko tudi v živo obiščete. Hkrati pa jih v neposrednem prenosu predvajamo na Programu Ars. Nocoj se bomo posvetili Simonu Gregorčiču. Dogodek z naslovom Mojo srčno kri škropite bo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici, sodelujejo pa program Ars, Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici.<p>Razstava je na ogled na gradu Kromberk. </p><p><p>Razstava na gradu Kromberk vključuje 74 fotografij stavb, ulic, gradbišč in ljudi iz tistega obdobja in tudi nekaterih predmetov. Gradivo so v Goriškem muzeju dobili iz fotografskih arhivov ustanov in posameznikov, razstavo pa želijo v prihodnje še nadgraditi. Takoj čez mejo pa se drevi obeta še en zanimiv kulturni dogodek. V ciklu literarnih večerov Ars teatralis se ozremo v zgodovino ter predstavimo življenje in delo pomembnih osebnosti – pomembnih za umetnost in za širše družbeno življenje. Njihova posebnost je, da se zgodijo vsakič drugje in da jih lahko tudi v živo obiščete. Hkrati pa jih v neposrednem prenosu predvajamo na Programu Ars. Nocoj se bomo posvetili Simonu Gregorčiču. Dogodek z naslovom <em>Mojo srčno kri škropite</em> bo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici, sodelujejo pa program Ars, Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici.</p></p> 174864217 RTVSLO – Ars 628 clean Razstava na gradu Kromberk vključuje 74 fotografij stavb, ulic, gradbišč in ljudi iz tistega obdobja in tudi nekaterih predmetov. Gradivo so v Goriškem muzeju dobili iz fotografskih arhivov ustanov in posameznikov, razstavo pa želijo v prihodnje še nadgraditi. Takoj čez mejo pa se drevi obeta še en zanimiv kulturni dogodek. V ciklu literarnih večerov Ars teatralis se ozremo v zgodovino ter predstavimo življenje in delo pomembnih osebnosti – pomembnih za umetnost in za širše družbeno življenje. Njihova posebnost je, da se zgodijo vsakič drugje in da jih lahko tudi v živo obiščete. Hkrati pa jih v neposrednem prenosu predvajamo na Programu Ars. Nocoj se bomo posvetili Simonu Gregorčiču. Dogodek z naslovom Mojo srčno kri škropite bo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici, sodelujejo pa program Ars, Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici.<p>Razstava je na ogled na gradu Kromberk. </p><p><p>Razstava na gradu Kromberk vključuje 74 fotografij stavb, ulic, gradbišč in ljudi iz tistega obdobja in tudi nekaterih predmetov. Gradivo so v Goriškem muzeju dobili iz fotografskih arhivov ustanov in posameznikov, razstavo pa želijo v prihodnje še nadgraditi. Takoj čez mejo pa se drevi obeta še en zanimiv kulturni dogodek. V ciklu literarnih večerov Ars teatralis se ozremo v zgodovino ter predstavimo življenje in delo pomembnih osebnosti – pomembnih za umetnost in za širše družbeno življenje. Njihova posebnost je, da se zgodijo vsakič drugje in da jih lahko tudi v živo obiščete. Hkrati pa jih v neposrednem prenosu predvajamo na Programu Ars. Nocoj se bomo posvetili Simonu Gregorčiču. Dogodek z naslovom <em>Mojo srčno kri škropite</em> bo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici, sodelujejo pa program Ars, Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici.</p></p> Tue, 12 Apr 2022 14:30:00 +0000 Razvoj in utrip mesta Nova Gorica v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.<p>Britanski fotograf Simon Norfolk, soavtor razstave v Jakopičevi galeriji v Ljubljani, je minuli teden obiskal Ljubljano in predaval o vlogi fotografije v umetnosti in novinarstvu.</p><p><p>Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.</p></p> 174863927 RTVSLO – Ars 838 clean Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.<p>Britanski fotograf Simon Norfolk, soavtor razstave v Jakopičevi galeriji v Ljubljani, je minuli teden obiskal Ljubljano in predaval o vlogi fotografije v umetnosti in novinarstvu.</p><p><p>Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.</p></p> Mon, 11 Apr 2022 12:54:00 +0000 "Fotografova naloga je narediti stvari lepe, saj globoko verjamem, da jih ne bomo zares cenili, če jih ne bomo ljubili." Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij. Foto (izrez): Tiberiu Marta, balet Posvetitev pomladi <p>Danes tudi o sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike, zborniku Most čez Zaliv in prevodih Fausta Erike Vouk</p><p><p>Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe<em>, </em>ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij.</p></p> 174863218 RTVSLO – Ars 1189 clean Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij. Foto (izrez): Tiberiu Marta, balet Posvetitev pomladi <p>Danes tudi o sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike, zborniku Most čez Zaliv in prevodih Fausta Erike Vouk</p><p><p>Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe<em>, </em>ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij.</p></p> Fri, 08 Apr 2022 14:15:00 +0000 Snov v baletih Edwarda Cluga, Svatbi in Posvetitvi pomladi, "je nekakšna primarna sila, ki poganja mehanizem družbe v ritualu" V oddaji bomo predstavil več svežih knjižnih izdaj. Teolog, filozof in pedagog Janez Juhant se podpisuje pod knjigo z naslovom Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. Slovenska matica je predstavila novosti knjižne zbirke Odstiranja, Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj pa je ob 30-letnici samostojne Slovenije izdalo zbornik z naslovom Slovenec sem. Vabimo vas tudi na koncert iz cikla Kromatika. <p>Predstavljamo več svežih knjižnih izdaj. </p><p><p>Teolog, filozof in pedagog Janez Juhant se podpisuje pod knjigo z naslovom Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. Slovenska matica je predstavila novosti knjižne zbirke Odstiranja, Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj pa je ob 30-letnici samostojne Slovenije izdalo zbornik z naslovom Slovenec sem. Vabimo vas tudi na koncert iz cikla Kromatika.</p></p> 174862851 RTVSLO – Ars 1040 clean V oddaji bomo predstavil več svežih knjižnih izdaj. Teolog, filozof in pedagog Janez Juhant se podpisuje pod knjigo z naslovom Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. Slovenska matica je predstavila novosti knjižne zbirke Odstiranja, Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj pa je ob 30-letnici samostojne Slovenije izdalo zbornik z naslovom Slovenec sem. Vabimo vas tudi na koncert iz cikla Kromatika. <p>Predstavljamo več svežih knjižnih izdaj. </p><p><p>Teolog, filozof in pedagog Janez Juhant se podpisuje pod knjigo z naslovom Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. Slovenska matica je predstavila novosti knjižne zbirke Odstiranja, Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj pa je ob 30-letnici samostojne Slovenije izdalo zbornik z naslovom Slovenec sem. Vabimo vas tudi na koncert iz cikla Kromatika.</p></p> Thu, 07 Apr 2022 14:30:00 +0000 Monografija o Lambertu Erlichu, knjige Slovenske matice ter zbornik Slovenec sem Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju! na sliki eno od pričevanj z razstave v Galeriji Vžigalica. foto: arhiv zavoda Divja misel<p>"Ponudite mi roko in me sprejmite kot pregnanko, kličite me z mojim imenom, da ga ne pozabim" Amra Nadarević leta 1993</p><p><p>Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174862582 RTVSLO – Ars 859 clean Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju! na sliki eno od pričevanj z razstave v Galeriji Vžigalica. foto: arhiv zavoda Divja misel<p>"Ponudite mi roko in me sprejmite kot pregnanko, kličite me z mojim imenom, da ga ne pozabim" Amra Nadarević leta 1993</p><p><p>Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Wed, 06 Apr 2022 14:05:00 +0000 O razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas, 100. obletnici rojstva skladatelja Vladimirja Lovca, festivalu Diagonale v Gradcu in še več! Mednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film Oče z Antho-nyjem Hopkinsom v glavni vlogi.<p>Posvetilo delom francoskega dramatika, režiserja in scenarista</p><p><p>Mednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film <i>Oče</i> z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi.</p></p> 174862270 RTVSLO – Ars 797 clean Mednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film Oče z Antho-nyjem Hopkinsom v glavni vlogi.<p>Posvetilo delom francoskega dramatika, režiserja in scenarista</p><p><p>Mednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film <i>Oče</i> z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi.</p></p> Tue, 05 Apr 2022 14:05:00 +0000 Začenja se festival Floriana Zellerja Čeprav poezijo Francesca Petrarce že poznamo v prevodih Alojza Gradnika in Andreja Capudra, smo celotne Canzoniere v slovenščini dobili šele zdaj. V izvirniku in sodobnem prevodu so pesmi namreč nedavno izdali pri založbi Goga, kjer je izšla tudi zbirka pravljic Zgodba zgodb, kot jih je v 17. stoletju zapisal Giambattista Basíle. Predstavljamo tudi romana sodobnih španskih avtorjev Javierja Cercasa in Ivana Repile ter novosti književnosti za mlade in otroke. Foto: založba Goga, izrez fotografije<p>Novosti založb Goga in Mladinska knjiga</p><p><p>Čeprav poezijo Francesca Petrarce že poznamo v prevodih Alojza Gradnika in Andreja Capudra, smo celotne Canzoniere v slovenščini dobili šele zdaj. V izvirniku in sodobnem prevodu so pesmi namreč nedavno izdali pri založbi Goga, kjer je izšla tudi zbirka pravljic Zgodba zgodb, kot jih je v 17. stoletju zapisal Giambattista Basíle. Predstavljamo tudi romana sodobnih španskih avtorjev Javierja Cercasa in Ivana Repile ter novosti književnosti za mlade in otroke.</p></p> 174862033 RTVSLO – Ars 994 clean Čeprav poezijo Francesca Petrarce že poznamo v prevodih Alojza Gradnika in Andreja Capudra, smo celotne Canzoniere v slovenščini dobili šele zdaj. V izvirniku in sodobnem prevodu so pesmi namreč nedavno izdali pri založbi Goga, kjer je izšla tudi zbirka pravljic Zgodba zgodb, kot jih je v 17. stoletju zapisal Giambattista Basíle. Predstavljamo tudi romana sodobnih španskih avtorjev Javierja Cercasa in Ivana Repile ter novosti književnosti za mlade in otroke. Foto: založba Goga, izrez fotografije<p>Novosti založb Goga in Mladinska knjiga</p><p><p>Čeprav poezijo Francesca Petrarce že poznamo v prevodih Alojza Gradnika in Andreja Capudra, smo celotne Canzoniere v slovenščini dobili šele zdaj. V izvirniku in sodobnem prevodu so pesmi namreč nedavno izdali pri založbi Goga, kjer je izšla tudi zbirka pravljic Zgodba zgodb, kot jih je v 17. stoletju zapisal Giambattista Basíle. Predstavljamo tudi romana sodobnih španskih avtorjev Javierja Cercasa in Ivana Repile ter novosti književnosti za mlade in otroke.</p></p> Mon, 04 Apr 2022 15:00:00 +0000 Kako naj danes zvenijo skoraj 700 let stare pesmi in kakšne so bile pravljice, preden so bile namenjene odraslim? V petkovem pregledu kulturnega dogajanja predstavljamo razstavo ''Ausstellung! Laibach Kunst - Apokalipsa in ostale zgodbe'', ki na ogled postavlja serijo izbranih slikarskih del kolektiva Laibach Kunst, nastalih med letoma 1982 in 2009. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Nekaj besed pa namenjamo tudi sveže izdanemu zborniku ''Narobe – Na robu glasbene prakse'', ki ga je izdal Zavod Sploh, prinaša pa več besedil o improvizirani glasbi enajstih slovenskih ustvarjalcev. Delo v sociološkem, glasbenem in zgodovinskem oziru osvetljuje ustvarjanje znotraj polja svobodne improvizirane glasbe. [''Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe'', (c) Sloart]<p>Razstava ''Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe'' v ljubljanski galeriji Sloart</p><p><p>V petkovem pregledu kulturnega dogajanja predstavljamo razstavo ''Ausstellung! Laibach Kunst - Apokalipsa in ostale zgodbe'', ki na ogled postavlja serijo izbranih slikarskih del kolektiva Laibach Kunst, nastalih med letoma 1982 in 2009. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse.</p> <p>Nekaj besed pa namenjamo tudi sveže izdanemu zborniku ''Narobe – Na robu glasbene prakse'', ki ga je izdal Zavod Sploh, prinaša pa več besedil o improvizirani glasbi enajstih slovenskih ustvarjalcev. Delo v sociološkem, glasbenem in zgodovinskem oziru osvetljuje ustvarjanje znotraj polja svobodne improvizirane glasbe.</p></p> 174861324 RTVSLO – Ars 1102 clean V petkovem pregledu kulturnega dogajanja predstavljamo razstavo ''Ausstellung! Laibach Kunst - Apokalipsa in ostale zgodbe'', ki na ogled postavlja serijo izbranih slikarskih del kolektiva Laibach Kunst, nastalih med letoma 1982 in 2009. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Nekaj besed pa namenjamo tudi sveže izdanemu zborniku ''Narobe – Na robu glasbene prakse'', ki ga je izdal Zavod Sploh, prinaša pa več besedil o improvizirani glasbi enajstih slovenskih ustvarjalcev. Delo v sociološkem, glasbenem in zgodovinskem oziru osvetljuje ustvarjanje znotraj polja svobodne improvizirane glasbe. [''Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe'', (c) Sloart]<p>Razstava ''Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe'' v ljubljanski galeriji Sloart</p><p><p>V petkovem pregledu kulturnega dogajanja predstavljamo razstavo ''Ausstellung! Laibach Kunst - Apokalipsa in ostale zgodbe'', ki na ogled postavlja serijo izbranih slikarskih del kolektiva Laibach Kunst, nastalih med letoma 1982 in 2009. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse.</p> <p>Nekaj besed pa namenjamo tudi sveže izdanemu zborniku ''Narobe – Na robu glasbene prakse'', ki ga je izdal Zavod Sploh, prinaša pa več besedil o improvizirani glasbi enajstih slovenskih ustvarjalcev. Delo v sociološkem, glasbenem in zgodovinskem oziru osvetljuje ustvarjanje znotraj polja svobodne improvizirane glasbe.</p></p> Fri, 01 Apr 2022 14:20:00 +0000 Laibach na Trubarjevi 5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe Neposlušno.<p>5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija</p><p><p>Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe <em>Neposlušno.</em></p></p> 174860996 RTVSLO – Ars 1220 clean 5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe Neposlušno.<p>5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija</p><p><p>Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe <em>Neposlušno.</em></p></p> Thu, 31 Mar 2022 14:30:00 +0000 Velika retrospektiva italijanskega režiserja Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture. Na fotografiji Novi Sad, vir: Pixabay <p>In še o razvoju mesta Koper in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619</p><p><p>Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in ​​Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture.</p></p> 174860751 RTVSLO – Ars 955 clean Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture. Na fotografiji Novi Sad, vir: Pixabay <p>In še o razvoju mesta Koper in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619</p><p><p>Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in ​​Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture.</p></p> Wed, 30 Mar 2022 14:15:00 +0000 Mostovi Novega Sada izhodišče za programsko usmeritev evropske prestolnice kulture Četrta platforma Trigger se je danes začela v Mariboru. Cilji platforme so, med drugim, promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Podali se bomo tudi med knjižne platnice in predstavili novi knjigi Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja.<p>Platforma za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks</p><p><p>Četrta platforma Trigger se je danes začela v Mariboru. Cilji platforme so, med drugim, promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Podali se bomo tudi med knjižne platnice in predstavili novi knjigi Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja.</p></p> 174860446 RTVSLO – Ars 582 clean Četrta platforma Trigger se je danes začela v Mariboru. Cilji platforme so, med drugim, promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Podali se bomo tudi med knjižne platnice in predstavili novi knjigi Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja.<p>Platforma za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks</p><p><p>Četrta platforma Trigger se je danes začela v Mariboru. Cilji platforme so, med drugim, promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Podali se bomo tudi med knjižne platnice in predstavili novi knjigi Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja.</p></p> Tue, 29 Mar 2022 14:30:00 +0000 Trigger 2022 Hramba umetnin je aktualna tema za galerije, kustose in druge strokovnjake. Vse od načina pridobivanja del in selekcije do restavriranja. Posredno se te teme dotakne tudi velika mednarodna skupinska razstava Panorama v piranskih Obalnih galerijah, na kateri se predstavlja 15 vrhunskih umetnikov, katerih dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Obalne galerije s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov v kulturno-umetniški družini tudi zunaj slovenskih meja. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi podelitvi nagrad, s katero so zaključili festival Dnevi komedije, na katerem je slavila predstava Paloma režiserke Brine Klampfer, ki se ji po mnenju žirije kljub grenki življenjskosti fabule iskreno nasmejemo. In seveda v današnji oddaji ne moremo mimo oskarjev, tudi o njih torej. Vabljeni v našo družbo. Foto: Vesna Potočar Godnič, razstava Panorama, delo Hermana Nitscha <p>Pa še o nagradah festivala Dnevi komedije in filmskih nagradah oskarjih</p><p><p>Hramba umetnin je aktualna tema za galerije, kustose in druge strokovnjake. Vse od načina pridobivanja del in selekcije do restavriranja. Posredno se te teme dotakne tudi velika mednarodna skupinska razstava Panorama v piranskih Obalnih galerijah, na kateri se predstavlja 15 vrhunskih umetnikov, katerih dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Obalne galerije  s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov <em>v </em>kulturno-umetniški družini<em> </em>tudi zunaj slovenskih meja. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi podelitvi nagrad, s katero so zaključili festival Dnevi komedije, na katerem je slavila predstava Paloma režiserke Brine Klampfer, ki se ji po mnenju žirije kljub grenki življenjskosti fabule iskreno nasmejemo. In seveda v današnji oddaji ne moremo mimo oskarjev, tudi o njih torej. Vabljeni v našo družbo.</p></p> 174860123 RTVSLO – Ars 831 clean Hramba umetnin je aktualna tema za galerije, kustose in druge strokovnjake. Vse od načina pridobivanja del in selekcije do restavriranja. Posredno se te teme dotakne tudi velika mednarodna skupinska razstava Panorama v piranskih Obalnih galerijah, na kateri se predstavlja 15 vrhunskih umetnikov, katerih dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Obalne galerije s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov v kulturno-umetniški družini tudi zunaj slovenskih meja. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi podelitvi nagrad, s katero so zaključili festival Dnevi komedije, na katerem je slavila predstava Paloma režiserke Brine Klampfer, ki se ji po mnenju žirije kljub grenki življenjskosti fabule iskreno nasmejemo. In seveda v današnji oddaji ne moremo mimo oskarjev, tudi o njih torej. Vabljeni v našo družbo. Foto: Vesna Potočar Godnič, razstava Panorama, delo Hermana Nitscha <p>Pa še o nagradah festivala Dnevi komedije in filmskih nagradah oskarjih</p><p><p>Hramba umetnin je aktualna tema za galerije, kustose in druge strokovnjake. Vse od načina pridobivanja del in selekcije do restavriranja. Posredno se te teme dotakne tudi velika mednarodna skupinska razstava Panorama v piranskih Obalnih galerijah, na kateri se predstavlja 15 vrhunskih umetnikov, katerih dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Obalne galerije  s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov <em>v </em>kulturno-umetniški družini<em> </em>tudi zunaj slovenskih meja. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi podelitvi nagrad, s katero so zaključili festival Dnevi komedije, na katerem je slavila predstava Paloma režiserke Brine Klampfer, ki se ji po mnenju žirije kljub grenki življenjskosti fabule iskreno nasmejemo. In seveda v današnji oddaji ne moremo mimo oskarjev, tudi o njih torej. Vabljeni v našo družbo.</p></p> Mon, 28 Mar 2022 14:15:00 +0000 Mednarodna skupinska razstava Panorama v Obalnih galerijah posredno odpira tudi temo hrambe umetniških del Zaradi tragičnih dogodkov v Ukrajini sta njihova kultura in zgodovina zdaj bolj v središču pozornosti tudi pri nas, in spet bolj odkrivamo stare vezi med ukrajinskim in slovenskim narodom. Slovenska matica je včeraj pripravila Študijsko srečanje o ukrajinski kulturi. 10. Festival frankofonskega filma pa je v Slovenski kinoteki postregel deset epizod serije kratkih animiranih filmov z naslovom Neustrašne režiserk Mai Nguyen in Charlotte Cambon, ki sta jih ustvarili po literarni predlogi istoimenskega grafičnega romana Pénélope Bagieu. Po projekciji je sledil pogovor o vključenosti žensk kot avtoric v filmsko in širšo umetnostno produkcijo. Gremo na 14. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki bo letos segel še v Domžale in Sežano. Osrednja tema se vrti okoli pripovedovanja in ilustracije, začnejo pa jutri s premiero gledališko-pripovedovalske predstave Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču. V Svetu kulture tudi o premieri avtorskega projekta Težko je biti Bog Drama Laboratorija. Foto: Festival Bobri bo odprla gledališko-pripovedovalska predstava Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču, foto: Jaka Varmuž <p>Dogodki v Ukrajini so tudi njeni kulturo in zgodovino postavili v središče pozornosti – spet odkrivamo stare vezi med ukrajinskim in slovenskim narodom</p><p><p>Zaradi tragičnih dogodkov v Ukrajini sta njihova kultura in zgodovina zdaj bolj v središču pozornosti tudi pri nas, in spet bolj odkrivamo stare vezi med ukrajinskim in slovenskim narodom. Slovenska matica je včeraj pripravila Študijsko srečanje o ukrajinski kulturi. 10. Festival frankofonskega filma pa je v Slovenski kinoteki postregel deset epizod serije kratkih animiranih filmov z naslovom Neustrašne režiserk Mai Nguyen in Charlotte Cambon, ki sta jih ustvarili po literarni predlogi istoimenskega grafičnega romana Pénélope Bagieu. Po projekciji je sledil pogovor o vključenosti žensk kot avtoric v filmsko in širšo umetnostno produkcijo. Gremo na 14. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki bo letos segel še v Domžale in Sežano. Osrednja tema se vrti okoli pripovedovanja in ilustracije, začnejo pa jutri s premiero gledališko-pripovedovalske predstave Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču. V Svetu kulture tudi o premieri avtorskega projekta Težko je biti Bog Drama Laboratorija.</p></p> 174859447 RTVSLO – Ars 1181 clean Zaradi tragičnih dogodkov v Ukrajini sta njihova kultura in zgodovina zdaj bolj v središču pozornosti tudi pri nas, in spet bolj odkrivamo stare vezi med ukrajinskim in slovenskim narodom. Slovenska matica je včeraj pripravila Študijsko srečanje o ukrajinski kulturi. 10. Festival frankofonskega filma pa je v Slovenski kinoteki postregel deset epizod serije kratkih animiranih filmov z naslovom Neustrašne režiserk Mai Nguyen in Charlotte Cambon, ki sta jih ustvarili po literarni predlogi istoimenskega grafičnega romana Pénélope Bagieu. Po projekciji je sledil pogovor o vključenosti žensk kot avtoric v filmsko in širšo umetnostno produkcijo. Gremo na 14. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki bo letos segel še v Domžale in Sežano. Osrednja tema se vrti okoli pripovedovanja in ilustracije, začnejo pa jutri s premiero gledališko-pripovedovalske predstave Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču. V Svetu kulture tudi o premieri avtorskega projekta Težko je biti Bog Drama Laboratorija. Foto: Festival Bobri bo odprla gledališko-pripovedovalska predstava Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču, foto: Jaka Varmuž <p>Dogodki v Ukrajini so tudi njeni kulturo in zgodovino postavili v središče pozornosti – spet odkrivamo stare vezi med ukrajinskim in slovenskim narodom</p><p><p>Zaradi tragičnih dogodkov v Ukrajini sta njihova kultura in zgodovina zdaj bolj v središču pozornosti tudi pri nas, in spet bolj odkrivamo stare vezi med ukrajinskim in slovenskim narodom. Slovenska matica je včeraj pripravila Študijsko srečanje o ukrajinski kulturi. 10. Festival frankofonskega filma pa je v Slovenski kinoteki postregel deset epizod serije kratkih animiranih filmov z naslovom Neustrašne režiserk Mai Nguyen in Charlotte Cambon, ki sta jih ustvarili po literarni predlogi istoimenskega grafičnega romana Pénélope Bagieu. Po projekciji je sledil pogovor o vključenosti žensk kot avtoric v filmsko in širšo umetnostno produkcijo. Gremo na 14. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki bo letos segel še v Domžale in Sežano. Osrednja tema se vrti okoli pripovedovanja in ilustracije, začnejo pa jutri s premiero gledališko-pripovedovalske predstave Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču. V Svetu kulture tudi o premieri avtorskega projekta Težko je biti Bog Drama Laboratorija.</p></p> Fri, 25 Mar 2022 15:15:00 +0000 14. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, na temo pripovedovanja in ilustracije, bo segel tudi v Domžale in Sežano Predstavljamo veliko monografijo o gledališkem igralcu Arnoldu Tovorniku, prvaku Slovenskega narodnega gledališča Maribor in oblikovalcu mnogih opaznih vlog v slovenskih filmih. S Štajerske se bomo podali na Dolenjsko, v novomeško galerijo Simulaker. Na razstavi Vsakdanjosti svoja fotografska in video dela predstavljata Anja Šuler in Boštjan Pucelj. Z Dolenjske pa še v Trst, od koder prihaja novica o skorajšnjem podpisu pravnega akta vrnitve Narodnega doma, Fabianijeve palače v slovensko last. Vabimo vas k poslušanju! Narodni dom v Trstu, foto: BoBo<p>Predstavljamo tudi veliko monografijo o gledališkem igralcu Arnoldu Tovorniku</p><p><p>Predstavljamo veliko monografijo o gledališkem igralcu Arnoldu Tovorniku, prvaku Slovenskega narodnega gledališča Maribor in oblikovalcu mnogih opaznih vlog v slovenskih filmih. S Štajerske se bomo podali na Dolenjsko, v novomeško galerijo Simulaker. Na razstavi Vsakdanjosti svoja fotografska in video dela predstavljata Anja Šuler in Boštjan Pucelj. Z Dolenjske pa še v Trst, od koder prihaja novica o skorajšnjem podpisu pravnega akta vrnitve Narodnega doma, Fabianijeve palače v slovensko last. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174859075 RTVSLO – Ars 739 clean Predstavljamo veliko monografijo o gledališkem igralcu Arnoldu Tovorniku, prvaku Slovenskega narodnega gledališča Maribor in oblikovalcu mnogih opaznih vlog v slovenskih filmih. S Štajerske se bomo podali na Dolenjsko, v novomeško galerijo Simulaker. Na razstavi Vsakdanjosti svoja fotografska in video dela predstavljata Anja Šuler in Boštjan Pucelj. Z Dolenjske pa še v Trst, od koder prihaja novica o skorajšnjem podpisu pravnega akta vrnitve Narodnega doma, Fabianijeve palače v slovensko last. Vabimo vas k poslušanju! Narodni dom v Trstu, foto: BoBo<p>Predstavljamo tudi veliko monografijo o gledališkem igralcu Arnoldu Tovorniku</p><p><p>Predstavljamo veliko monografijo o gledališkem igralcu Arnoldu Tovorniku, prvaku Slovenskega narodnega gledališča Maribor in oblikovalcu mnogih opaznih vlog v slovenskih filmih. S Štajerske se bomo podali na Dolenjsko, v novomeško galerijo Simulaker. Na razstavi Vsakdanjosti svoja fotografska in video dela predstavljata Anja Šuler in Boštjan Pucelj. Z Dolenjske pa še v Trst, od koder prihaja novica o skorajšnjem podpisu pravnega akta vrnitve Narodnega doma, Fabianijeve palače v slovensko last. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Thu, 24 Mar 2022 15:05:00 +0000 Fabianijeva palača vnovič v last Slovencev Oddaja je danes posvečena vizualni umetnosti. Obiskali smo razstavo Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer predstavljajo dela festivala Art stays, ter razstavo Fride Kahlo v Trstu.<p>Obiskali smo tri nove razstave v Ljubljani, Kostanjevici na Krki in v Trstu.</p><p><p>Oddaja je danes posvečena vizualni umetnosti. Obiskali smo razstavo Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer predstavljajo dela s festivala Art stays, ter razstavo Fride Kahlo v Trstu.</p></p> 174858768 RTVSLO – Ars 790 clean Oddaja je danes posvečena vizualni umetnosti. Obiskali smo razstavo Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer predstavljajo dela festivala Art stays, ter razstavo Fride Kahlo v Trstu.<p>Obiskali smo tri nove razstave v Ljubljani, Kostanjevici na Krki in v Trstu.</p><p><p>Oddaja je danes posvečena vizualni umetnosti. Obiskali smo razstavo Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer predstavljajo dela s festivala Art stays, ter razstavo Fride Kahlo v Trstu.</p></p> Wed, 23 Mar 2022 12:05:00 +0000 Vas zanimajo novosti s področja vizualne umetnosti? Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec. Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike. Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna. Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami. Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled. <p> Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci</p><p><p>Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.</p> <p>Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.</p> <p>Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.</p> <p>Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.</p> <p>Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.</p></p> 174858553 RTVSLO – Ars 180 clean Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec. Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike. Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna. Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami. Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled. <p> Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci</p><p><p>Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.</p> <p>Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.</p> <p>Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.</p> <p>Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.</p> <p>Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.</p></p> Tue, 22 Mar 2022 16:00:00 +0000 Po dveh spletnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji Po dveh zatišnih letih so se v Bologno včeraj znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov. Predstavljamo tudi novo stalno razstavo v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja z naslovom "Šola je zakon - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas". Napovedujemo pa še kulturni večer na temo poezije Franceta Balantiča ob stoti obletnici njegovega rojstva. Foto: Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni<p>Obiskali smo sejem otroške knjige v Bologni in novo stalno razstavo Slovenskega šolskega muzeja</p><p><p>Po dveh zatišnih letih so se v Bologno včeraj znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov. Predstavljamo tudi novo stalno razstavo v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja z naslovom "Šola je zakon - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas". Napovedujemo pa še kulturni večer na temo poezije Franceta Balantiča ob stoti obletnici njegovega rojstva.</p></p> 174858571 RTVSLO – Ars 899 clean Po dveh zatišnih letih so se v Bologno včeraj znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov. Predstavljamo tudi novo stalno razstavo v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja z naslovom "Šola je zakon - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas". Napovedujemo pa še kulturni večer na temo poezije Franceta Balantiča ob stoti obletnici njegovega rojstva. Foto: Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni<p>Obiskali smo sejem otroške knjige v Bologni in novo stalno razstavo Slovenskega šolskega muzeja</p><p><p>Po dveh zatišnih letih so se v Bologno včeraj znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov. Predstavljamo tudi novo stalno razstavo v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja z naslovom "Šola je zakon - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas". Napovedujemo pa še kulturni večer na temo poezije Franceta Balantiča ob stoti obletnici njegovega rojstva.</p></p> Tue, 22 Mar 2022 16:00:00 +0000 V Bologni otroške knjige, v Ljubljani pa šolske klopi Ljudje gredo na ulice, se primejo za roke in pojejo. Tako pričakajo tanke in oklepnike. Ženske, otroci, starci in starke. Brez orožja, brez srda, brez strahu, pogumno in z zaupanjem, da lahko zmaga mir, da je mir v središču vsega, kar živi, piše v pesmi Za Ukrajino Barbara Korun. Z njeno pesmijo se Društvo slovenskih pisateljev pridružuje današnjemu svetovnemu dnevu poezije, ki ga zaznamujejo po nekaterih slovenskih mestih, v prestolnici pa so pripravili prvi celodnevni ljubljanski pesniški maraton. V oddaji tudi o antologijskih knjigah Svetlane Makarovič in predstavi Morje sten Gorana Vojnoviča. Začeli pa bomo z verzi o vojni ukrajinske pesnice Katerine Kalitko. Vir fotografije: Pixabay.<p>Iz pesmi Za Ukrajino Barbare Korun ob svetovnem dnevu poezije</p><p><p>Ljudje gredo na ulice, se primejo za roke in pojejo. Tako pričakajo tanke in oklepnike. Ženske, otroci, starci in starke. Brez orožja, brez srda, brez strahu, pogumno in z zaupanjem, da lahko zmaga mir, da je mir v središču vsega, kar živi, piše v pesmi Za Ukrajino Barbara Korun. Z njeno pesmijo se Društvo slovenskih pisateljev pridružuje današnjemu svetovnemu dnevu poezije, ki ga zaznamujejo po nekaterih slovenskih mestih, v prestolnici pa so pripravili prvi celodnevni ljubljanski pesniški maraton. V oddaji tudi o antologijskih knjigah Svetlane Makarovič in predstavi Morje sten Gorana Vojnoviča. Začeli pa bomo z verzi o vojni ukrajinske pesnice Katerine Kalitko.</p></p> 174858180 RTVSLO – Ars 861 clean Ljudje gredo na ulice, se primejo za roke in pojejo. Tako pričakajo tanke in oklepnike. Ženske, otroci, starci in starke. Brez orožja, brez srda, brez strahu, pogumno in z zaupanjem, da lahko zmaga mir, da je mir v središču vsega, kar živi, piše v pesmi Za Ukrajino Barbara Korun. Z njeno pesmijo se Društvo slovenskih pisateljev pridružuje današnjemu svetovnemu dnevu poezije, ki ga zaznamujejo po nekaterih slovenskih mestih, v prestolnici pa so pripravili prvi celodnevni ljubljanski pesniški maraton. V oddaji tudi o antologijskih knjigah Svetlane Makarovič in predstavi Morje sten Gorana Vojnoviča. Začeli pa bomo z verzi o vojni ukrajinske pesnice Katerine Kalitko. Vir fotografije: Pixabay.<p>Iz pesmi Za Ukrajino Barbare Korun ob svetovnem dnevu poezije</p><p><p>Ljudje gredo na ulice, se primejo za roke in pojejo. Tako pričakajo tanke in oklepnike. Ženske, otroci, starci in starke. Brez orožja, brez srda, brez strahu, pogumno in z zaupanjem, da lahko zmaga mir, da je mir v središču vsega, kar živi, piše v pesmi Za Ukrajino Barbara Korun. Z njeno pesmijo se Društvo slovenskih pisateljev pridružuje današnjemu svetovnemu dnevu poezije, ki ga zaznamujejo po nekaterih slovenskih mestih, v prestolnici pa so pripravili prvi celodnevni ljubljanski pesniški maraton. V oddaji tudi o antologijskih knjigah Svetlane Makarovič in predstavi Morje sten Gorana Vojnoviča. Začeli pa bomo z verzi o vojni ukrajinske pesnice Katerine Kalitko.</p></p> Mon, 21 Mar 2022 14:00:00 +0000 Brez orožja, brez srda, brez strahu, pogumno in z zaupanjem … Opero o svobodomiselni ciganki Carmen enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja Georgesa Bizeta bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi Juana Guillerma Nove pod taktirko Jona Svinghammarja bodo nastopili v naslovni vlogi Guadalupe Barrientos, kot vročekrvni Don Jose Martin Sušnik, Andreja Zakonjšek Krt bo Micaela in Luka Ortar bikoborec Escamillo. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 Damijana Močnika, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala Jera Ivanc, je režirala Ivana Djilas. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik Simon Stephens, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval Goran Vojnovič. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno. Foto: Tiberiu Marta <p>Z dokumentarcem Ta dež ne bo ponehal pa so zbirali sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalke in ustvarjalce</p><p><p>Opero o svobodomiselni ciganki <strong>Carmen</strong> enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja <strong>Georgesa Bizeta</strong> bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi <strong>Juana Guillerma</strong> Nove pod taktirko <strong>Jona Svinghammarja</strong> bodo nastopili v naslovni vlogi <strong>Guadalupe Barrientos</strong>, kot vročekrvni <strong>Don Jose Martin Sušnik</strong>, <strong>Andreja Zakonjšek Krt</strong> bo <strong>Micaela</strong> in <strong>Luka Ortar</strong> bikoborec <strong>Escamillo</strong>. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 <strong>Damijana Močnika</strong>, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala <strong>Jera Ivanc</strong>, je režirala <strong>Ivana Djilas</strong>. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik <strong>Simon Stephens</strong>, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval <strong>Goran Vojnovič</strong>. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno.</p></p> 174857458 RTVSLO – Ars 1164 clean Opero o svobodomiselni ciganki Carmen enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja Georgesa Bizeta bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi Juana Guillerma Nove pod taktirko Jona Svinghammarja bodo nastopili v naslovni vlogi Guadalupe Barrientos, kot vročekrvni Don Jose Martin Sušnik, Andreja Zakonjšek Krt bo Micaela in Luka Ortar bikoborec Escamillo. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 Damijana Močnika, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala Jera Ivanc, je režirala Ivana Djilas. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik Simon Stephens, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval Goran Vojnovič. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno. Foto: Tiberiu Marta <p>Z dokumentarcem Ta dež ne bo ponehal pa so zbirali sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalke in ustvarjalce</p><p><p>Opero o svobodomiselni ciganki <strong>Carmen</strong> enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja <strong>Georgesa Bizeta</strong> bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi <strong>Juana Guillerma</strong> Nove pod taktirko <strong>Jona Svinghammarja</strong> bodo nastopili v naslovni vlogi <strong>Guadalupe Barrientos</strong>, kot vročekrvni <strong>Don Jose Martin Sušnik</strong>, <strong>Andreja Zakonjšek Krt</strong> bo <strong>Micaela</strong> in <strong>Luka Ortar</strong> bikoborec <strong>Escamillo</strong>. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 <strong>Damijana Močnika</strong>, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala <strong>Jera Ivanc</strong>, je režirala <strong>Ivana Djilas</strong>. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik <strong>Simon Stephens</strong>, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval <strong>Goran Vojnovič</strong>. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno.</p></p> Fri, 18 Mar 2022 15:15:00 +0000 Na odru Mariborske opere ena najpopularnejših francoskih oper, Carmen Georgesa Bizeta Opera bo danes v ospredju oddaje o kulturi, ki bo med vsebine s področij vizualne in sodobnoplesne umetnosti vključila tudi zaključek Festivala dokumentarnega filma in najboljši film na temo človekovih pravic ter koncert iz cikla Kromatika. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz filma Otroci megle, vir: IDFA 174857096 RTVSLO – Ars 982 clean Opera bo danes v ospredju oddaje o kulturi, ki bo med vsebine s področij vizualne in sodobnoplesne umetnosti vključila tudi zaključek Festivala dokumentarnega filma in najboljši film na temo človekovih pravic ter koncert iz cikla Kromatika. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz filma Otroci megle, vir: IDFA Thu, 17 Mar 2022 15:06:00 +0000 Faust (in) Ksenogeneza (in) Otroci megle (in) Kromatika (in) Vse mora ven »Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator,« je povedala ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk, ki bo gostja naše oddaje, v kateri bomo predstavili novosti Cankarjeve založbe in se podali na razstavo v rimsko Galerijo Borghese, kjer so na ogled mojstrovine slikarja Guida Renija.<p>"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas napisal ruski okupator," je prepričana ukrajinska pesnica Ljuba Jakimčuk.</p><p><p>»Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator,« je povedala ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk, ki bo gostja naše oddaje, v kateri bomo predstavili novosti Cankarjeve založbe in se podali na razstavo v rimsko Galerijo Borghese, kjer so na ogled mojstrovine slikarja Guida Renija.</p></p> 174856791 RTVSLO – Ars 857 clean »Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator,« je povedala ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk, ki bo gostja naše oddaje, v kateri bomo predstavili novosti Cankarjeve založbe in se podali na razstavo v rimsko Galerijo Borghese, kjer so na ogled mojstrovine slikarja Guida Renija.<p>"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas napisal ruski okupator," je prepričana ukrajinska pesnica Ljuba Jakimčuk.</p><p><p>»Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator,« je povedala ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk, ki bo gostja naše oddaje, v kateri bomo predstavili novosti Cankarjeve založbe in se podali na razstavo v rimsko Galerijo Borghese, kjer so na ogled mojstrovine slikarja Guida Renija.</p></p> Wed, 16 Mar 2022 15:05:00 +0000 Poezija v informacijski vojni in razstava v Galeriji Borghese Mednarodni plesnogledališki projekt Skrito Sanje Neškovič Peršin odstira vmesne prostore baletnega miljeja, ki so gledalcu po navadi nevidni. Občutja, osebne izkušnje, vse, kar baletne plesalce spremlja v vsakdanjem življenju, je preoblikovano v nekakšen vzporedni miselni svet nezavednega. Predstavo bodo premierno uprizorili nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu in z njo začeli novo sezono pod geslom Vključeni in izključeni. V osebno življenje pisateljice in borke za pravice žensk pa vstopa igrano-dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder režiserke Alme Lapajne in scenaristke Cvetke Bevc, ki si ga bomo lahko ogledali nocoj na prvem programu Televizije Slovenija. V Svetu kulture še o projekcija slovenskega dokumentarca Dolina solz režiserja Boštjana Korbarja, ki se posveti življenju v največjem moškem zaporu v Sloveniji Dob pri Mirni. Spoznamo zgodbe treh obsojencev, njihove refleksije pa režiser prepleta s pesmimi Matjaža Pikala in glasbo skupine Autodafé. Foto: Barbara Čeferin, Plesnogledališka predstava Skrito (nastopajoči in soustvarjalci Polett Kasza, Mateja Železnik, Luka Bokšan) <p>In še o dokumentarcu Dolina solz o življenju v zaporu Dob ter o igrano-dokumentarnem filmu Biti ženska, biti Zofka Kveder</p><p><p>Mednarodni plesnogledališki projekt Skrito Sanje Neškovič Peršin odstira vmesne prostore baletnega miljeja, ki so gledalcu po navadi nevidni. Občutja, osebne izkušnje, vse, kar baletne plesalce spremlja v vsakdanjem življenju, je preoblikovano v nekakšen vzporedni miselni svet nezavednega. Predstavo bodo premierno uprizorili nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu in z njo začeli novo sezono pod geslom Vključeni in izključeni. V osebno življenje pisateljice in borke za pravice žensk pa vstopa igrano-dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder režiserke Alme Lapajne in scenaristke Cvetke Bevc, ki si ga bomo lahko ogledali nocoj na prvem programu Televizije Slovenija. V Svetu kulture še o projekcija slovenskega dokumentarca Dolina solz režiserja Boštjana Korbarja, ki se posveti življenju v največjem moškem zaporu v Sloveniji Dob pri Mirni. Spoznamo zgodbe treh obsojencev, njihove refleksije pa režiser prepleta s pesmimi Matjaža Pikala in glasbo skupine Autodafé.</p></p> 174856530 RTVSLO – Ars 796 clean Mednarodni plesnogledališki projekt Skrito Sanje Neškovič Peršin odstira vmesne prostore baletnega miljeja, ki so gledalcu po navadi nevidni. Občutja, osebne izkušnje, vse, kar baletne plesalce spremlja v vsakdanjem življenju, je preoblikovano v nekakšen vzporedni miselni svet nezavednega. Predstavo bodo premierno uprizorili nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu in z njo začeli novo sezono pod geslom Vključeni in izključeni. V osebno življenje pisateljice in borke za pravice žensk pa vstopa igrano-dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder režiserke Alme Lapajne in scenaristke Cvetke Bevc, ki si ga bomo lahko ogledali nocoj na prvem programu Televizije Slovenija. V Svetu kulture še o projekcija slovenskega dokumentarca Dolina solz režiserja Boštjana Korbarja, ki se posveti življenju v največjem moškem zaporu v Sloveniji Dob pri Mirni. Spoznamo zgodbe treh obsojencev, njihove refleksije pa režiser prepleta s pesmimi Matjaža Pikala in glasbo skupine Autodafé. Foto: Barbara Čeferin, Plesnogledališka predstava Skrito (nastopajoči in soustvarjalci Polett Kasza, Mateja Železnik, Luka Bokšan) <p>In še o dokumentarcu Dolina solz o življenju v zaporu Dob ter o igrano-dokumentarnem filmu Biti ženska, biti Zofka Kveder</p><p><p>Mednarodni plesnogledališki projekt Skrito Sanje Neškovič Peršin odstira vmesne prostore baletnega miljeja, ki so gledalcu po navadi nevidni. Občutja, osebne izkušnje, vse, kar baletne plesalce spremlja v vsakdanjem življenju, je preoblikovano v nekakšen vzporedni miselni svet nezavednega. Predstavo bodo premierno uprizorili nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu in z njo začeli novo sezono pod geslom Vključeni in izključeni. V osebno življenje pisateljice in borke za pravice žensk pa vstopa igrano-dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder režiserke Alme Lapajne in scenaristke Cvetke Bevc, ki si ga bomo lahko ogledali nocoj na prvem programu Televizije Slovenija. V Svetu kulture še o projekcija slovenskega dokumentarca Dolina solz režiserja Boštjana Korbarja, ki se posveti življenju v največjem moškem zaporu v Sloveniji Dob pri Mirni. Spoznamo zgodbe treh obsojencev, njihove refleksije pa režiser prepleta s pesmimi Matjaža Pikala in glasbo skupine Autodafé.</p></p> Tue, 15 Mar 2022 15:30:00 +0000 Predstava Skrito o življenju, preprekah in motivih baletnih plesalk in plesalcev sega do občečloveškega V Palači Bonaparte v Rimu smo obiskali razstavo sodobnega italijanskega kiparja Jacopa Cardilla - Jaga, ki navdušuje z deli v kamnu, marmorju in keramiki. Med 20 umetninami lahko vidimo 30 keramičnih človeških src, pri ekskaliburju je v skalo namesto meča vklenjen mitraljez, osrčje razstave pa predstavlja kip papeža Benedikta XVI., ki ga je Jago ustvaril pred in po odstopu papeža. Da je prijateljstvo pomembnejše od polnih ust in da je včasih varneje popraviti pesem kot resničnost, pa spoznavajo mravljice, ki jih je ustvarila letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Anja Štefan. Ogledali smo si lutkovno predstavo Pravljice za mravljice, ki je nastala po zbirki njenih kratkih zgodbic. <p>Od keramičnih človeških src, do papeža Benedikta XVI. pred in po odstopu</p><p><p>V Palači Bonaparte v Rimu smo obiskali razstavo sodobnega italijanskega kiparja Jacopa Cardilla - Jaga, ki navdušuje z deli v kamnu, marmorju in keramiki. Med 20 umetninami lahko vidimo 30 keramičnih človeških src, pri ekskaliburju je v skalo namesto meča vklenjen mitraljez, osrčje razstave pa predstavlja kip papeža Benedikta XVI., ki ga je Jago ustvaril pred in po odstopu papeža.</p> <p>Da je prijateljstvo pomembnejše od polnih ust in da je včasih varneje popraviti pesem kot resničnost, pa spoznavajo mravljice, ki jih je ustvarila letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Anja Štefan. Ogledali smo si lutkovno predstavo Pravljice za mravljice, ki je nastala po zbirki njenih kratkih zgodbic.</p></p> 174856203 RTVSLO – Ars 519 clean V Palači Bonaparte v Rimu smo obiskali razstavo sodobnega italijanskega kiparja Jacopa Cardilla - Jaga, ki navdušuje z deli v kamnu, marmorju in keramiki. Med 20 umetninami lahko vidimo 30 keramičnih človeških src, pri ekskaliburju je v skalo namesto meča vklenjen mitraljez, osrčje razstave pa predstavlja kip papeža Benedikta XVI., ki ga je Jago ustvaril pred in po odstopu papeža. Da je prijateljstvo pomembnejše od polnih ust in da je včasih varneje popraviti pesem kot resničnost, pa spoznavajo mravljice, ki jih je ustvarila letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Anja Štefan. Ogledali smo si lutkovno predstavo Pravljice za mravljice, ki je nastala po zbirki njenih kratkih zgodbic. <p>Od keramičnih človeških src, do papeža Benedikta XVI. pred in po odstopu</p><p><p>V Palači Bonaparte v Rimu smo obiskali razstavo sodobnega italijanskega kiparja Jacopa Cardilla - Jaga, ki navdušuje z deli v kamnu, marmorju in keramiki. Med 20 umetninami lahko vidimo 30 keramičnih človeških src, pri ekskaliburju je v skalo namesto meča vklenjen mitraljez, osrčje razstave pa predstavlja kip papeža Benedikta XVI., ki ga je Jago ustvaril pred in po odstopu papeža.</p> <p>Da je prijateljstvo pomembnejše od polnih ust in da je včasih varneje popraviti pesem kot resničnost, pa spoznavajo mravljice, ki jih je ustvarila letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Anja Štefan. Ogledali smo si lutkovno predstavo Pravljice za mravljice, ki je nastala po zbirki njenih kratkih zgodbic.</p></p> Mon, 14 Mar 2022 16:00:00 +0000 Jagove umetnine v Palači Bonaparte v Rimu V družbi zanimivih sogovornic in sogovornikov se bomo sprehodili med knjižnimi novostmi Cankarjeve založbe, pozneje pa tudi po Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Tam pripravljajo predstavo z naslovom Farma Orwell. V Novem Mestu pa se bo s koncertom predstavil trobentač in skladatelj elektronske glasbe Igor Matković. Na kratko se bomo posvetili veliki pregledni razstavi Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni in napovedali začetek sedmega Kavč festivala. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Farma Orwell, foto: Peter Giodani, vir: www.sng-mb.si 174855455 RTVSLO – Ars 970 clean V družbi zanimivih sogovornic in sogovornikov se bomo sprehodili med knjižnimi novostmi Cankarjeve založbe, pozneje pa tudi po Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Tam pripravljajo predstavo z naslovom Farma Orwell. V Novem Mestu pa se bo s koncertom predstavil trobentač in skladatelj elektronske glasbe Igor Matković. Na kratko se bomo posvetili veliki pregledni razstavi Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni in napovedali začetek sedmega Kavč festivala. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Farma Orwell, foto: Peter Giodani, vir: www.sng-mb.si Fri, 11 Mar 2022 15:15:00 +0000 Sprehod med književnostjo, jazzom, likovno umetnostjo in gledališčem Vojna v Ukrajini povzroča največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce, med njimi tudi mlade glasbenike. V Ljubljani se nahaja že dobrih 100 članov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji Svet kulture na Prvem, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. <p>Trenutno se v prestolnici nahaja približno 100 glasbenikov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. </p><p><p>Svet še vedno pretresa vojna v Ukrajini. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi, ob tem je visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi dejal, da gre za  največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce. V Ljubljano je v ponedeljek prispelo 67 glasbenikov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v SNG Maribor ter o nekaterih drugih aktualnih dogodkih.</p></p> 174855100 RTVSLO – Ars 1180 clean Vojna v Ukrajini povzroča največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce, med njimi tudi mlade glasbenike. V Ljubljani se nahaja že dobrih 100 članov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji Svet kulture na Prvem, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. <p>Trenutno se v prestolnici nahaja približno 100 glasbenikov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. </p><p><p>Svet še vedno pretresa vojna v Ukrajini. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi, ob tem je visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi dejal, da gre za  največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce. V Ljubljano je v ponedeljek prispelo 67 glasbenikov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v SNG Maribor ter o nekaterih drugih aktualnih dogodkih.</p></p> Thu, 10 Mar 2022 15:30:00 +0000 V Ljubljano prebežali mladi ukrajinski glasbeniki Dokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.<p>Za nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic bo letos tekmovalo pet filmov</p><p><p>Dokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.</p></p> 174854770 RTVSLO – Ars 745 clean Dokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.<p>Za nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic bo letos tekmovalo pet filmov</p><p><p>Dokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.</p></p> Wed, 09 Mar 2022 15:05:00 +0000 Odpuščanje na 24. festivalu dokumentarnega filma José Saramago se je rodil v Azinhagi na Portugalskem. Bil je pisatelj, dramatik, novinar in kolumnist. Leta 1998 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ob 100. obletnici njegovega rojstva sta Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Inštitut Camoes v Ljubljani pripravila dvodnevni simpozij. Končuje se danes v Atriju ZRC z branjem Saramagovih odlomkov literarnih in esejističnih del. Poročamo tudi o novi knjigi mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, obeležujemo pa tudi današnji mednarodni dan žensk.<p>José Saramago se je rodil v Azinhagi na Portugalskem. Bil je pisatelj, dramatik, novinar in kolumnist. Leta 1998 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.</p><p><p>José Saramago se je rodil 16. novembra leta 1922. Ob 100. obletnici njegovega rojstva sta Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Inštitut Camoes v Ljubljani pripravila dvodnevni simpozij. Končuje se danes v Atriju ZRC z branjem Saramagovih odlomkov literarnih in esejističnih del. Poročamo tudi o novi knjigi mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, obeležujemo pa tudi današnji mednarodni dan žensk.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174854472 RTVSLO – Ars 866 clean José Saramago se je rodil v Azinhagi na Portugalskem. Bil je pisatelj, dramatik, novinar in kolumnist. Leta 1998 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ob 100. obletnici njegovega rojstva sta Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Inštitut Camoes v Ljubljani pripravila dvodnevni simpozij. Končuje se danes v Atriju ZRC z branjem Saramagovih odlomkov literarnih in esejističnih del. Poročamo tudi o novi knjigi mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, obeležujemo pa tudi današnji mednarodni dan žensk.<p>José Saramago se je rodil v Azinhagi na Portugalskem. Bil je pisatelj, dramatik, novinar in kolumnist. Leta 1998 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.</p><p><p>José Saramago se je rodil 16. novembra leta 1922. Ob 100. obletnici njegovega rojstva sta Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Inštitut Camoes v Ljubljani pripravila dvodnevni simpozij. Končuje se danes v Atriju ZRC z branjem Saramagovih odlomkov literarnih in esejističnih del. Poročamo tudi o novi knjigi mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, obeležujemo pa tudi današnji mednarodni dan žensk.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 08 Mar 2022 15:30:00 +0000 Letos mineva sto let od rojstva nobelovca Saramaga Manca Košir, novinarka, publicistka in avtorica poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in knjig, je doslej svoja dopisovanja objavila že v več epistolarnih knjigah. Med njimi so Ženska pisma, Moški: ženska, Pisma s soavtorjem Dušanom Jovanovićem, Moška pisma, Drugačna razmerja, Darovi minevanja in Človeška ljubezen. Zdaj temu nizu dodaja novo zbirko z naslovom Nagovori tišine, za katero si je dopisovala s slikarko Joni Zakonjšek, pesnikom in pisateljem Dušanom Šarotarjem, arhitektom, filozofom in teologom Robertom Dolinarjem, arhitektom in premišljevalcem Iro Zorkom, režiserjem Tomijem Janežičem ter umetnostno zgodovinarko in prevajalko Vesno Velkovrh Bukilico. Njihova pisma je navdihnila ljubezen do tišine, za katero pravi, da je »naše zdravilo«, »naša hrana« in »naše resnično zavetje«.<p>Nova zbirka pisem Mance Košir</p><p><p><span><span><span><span><span>Manca Košir, novinarka, publicistka in avtorica poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in knjig, je doslej svoja dopisovanja objavila že v več epistolarnih knjigah. Med njimi so Ženska pisma, Moški: ženska, Pisma s soavtorjem Dušanom Jovanovićem, Moška pisma, Drugačna razmerja, Darovi minevanja in Človeška ljubezen. Zdaj temu nizu dodaja novo zbirko z naslovom Nagovori tišine, za katero si je dopisovala s slikarko Joni Zakonjšek, pesnikom in pisateljem Dušanom Šarotarjem, arhitektom, filozofom in teologom Robertom Dolinarjem, arhitektom in premišljevalcem Iro Zorkom, režiserjem Tomijem Janežičem ter umetnostno zgodovinarko in prevajalko Vesno Velkovrh Bukilico. Njihova pisma je navdihnila ljubezen do tišine, za katero pravi, da je »naše zdravilo«, »naša hrana« in »naše resnično zavetje«.</span></span></span></span></span></p></p> 174854187 RTVSLO – Ars 757 clean Manca Košir, novinarka, publicistka in avtorica poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in knjig, je doslej svoja dopisovanja objavila že v več epistolarnih knjigah. Med njimi so Ženska pisma, Moški: ženska, Pisma s soavtorjem Dušanom Jovanovićem, Moška pisma, Drugačna razmerja, Darovi minevanja in Človeška ljubezen. Zdaj temu nizu dodaja novo zbirko z naslovom Nagovori tišine, za katero si je dopisovala s slikarko Joni Zakonjšek, pesnikom in pisateljem Dušanom Šarotarjem, arhitektom, filozofom in teologom Robertom Dolinarjem, arhitektom in premišljevalcem Iro Zorkom, režiserjem Tomijem Janežičem ter umetnostno zgodovinarko in prevajalko Vesno Velkovrh Bukilico. Njihova pisma je navdihnila ljubezen do tišine, za katero pravi, da je »naše zdravilo«, »naša hrana« in »naše resnično zavetje«.<p>Nova zbirka pisem Mance Košir</p><p><p><span><span><span><span><span>Manca Košir, novinarka, publicistka in avtorica poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in knjig, je doslej svoja dopisovanja objavila že v več epistolarnih knjigah. Med njimi so Ženska pisma, Moški: ženska, Pisma s soavtorjem Dušanom Jovanovićem, Moška pisma, Drugačna razmerja, Darovi minevanja in Človeška ljubezen. Zdaj temu nizu dodaja novo zbirko z naslovom Nagovori tišine, za katero si je dopisovala s slikarko Joni Zakonjšek, pesnikom in pisateljem Dušanom Šarotarjem, arhitektom, filozofom in teologom Robertom Dolinarjem, arhitektom in premišljevalcem Iro Zorkom, režiserjem Tomijem Janežičem ter umetnostno zgodovinarko in prevajalko Vesno Velkovrh Bukilico. Njihova pisma je navdihnila ljubezen do tišine, za katero pravi, da je »naše zdravilo«, »naša hrana« in »naše resnično zavetje«.</span></span></span></span></span></p></p> Mon, 07 Mar 2022 15:05:00 +0000 Nagovori tišine V znamenje solidarnosti z Ukrajino pripravljajo Slovenski center PEN, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev branje z naslovom Mir in vojna. Predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma nam je prebrala pesem mlade ukrajinske pesnice Ljube Jakimčuk z naslovom Razpadanje. Z gostovanjem ruskega pisatelja Sergeja Lebedjeva, ki v svojih delih analizira dediščino sovjetskega taboriščnega sistema, se začenja Festival Literature sveta Fabula. V oddaji tudi o številnih dogodkih, ki jih v Italiji in drugod pripravljajo ob stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših filmskih ustvarjalcev šestdesetih in sedemdesetih let – Piera Paola Pasolinija. Foto: Pixabay<p>Mir in vojna, branje v podporo Ukrajini</p><p><p>V znamenje solidarnosti z Ukrajino pripravljajo Slovenski center PEN, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev branje z naslovom Mir in vojna. Predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma nam je prebrala pesem mlade ukrajinske pesnice Ljube Jakimčuk z naslovom Razpadanje.<br /> Z gostovanjem ruskega pisatelja Sergeja Lebedjeva, ki v svojih delih analizira dediščino sovjetskega taboriščnega sistema, se začenja Festival Literature sveta Fabula.<br /> V oddaji tudi o številnih dogodkih, ki jih v Italiji in drugod pripravljajo ob stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših filmskih ustvarjalcev šestdesetih in sedemdesetih let – Piera Paola Pasolinija.</p></p> 174853417 RTVSLO – Ars 814 clean V znamenje solidarnosti z Ukrajino pripravljajo Slovenski center PEN, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev branje z naslovom Mir in vojna. Predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma nam je prebrala pesem mlade ukrajinske pesnice Ljube Jakimčuk z naslovom Razpadanje. Z gostovanjem ruskega pisatelja Sergeja Lebedjeva, ki v svojih delih analizira dediščino sovjetskega taboriščnega sistema, se začenja Festival Literature sveta Fabula. V oddaji tudi o številnih dogodkih, ki jih v Italiji in drugod pripravljajo ob stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših filmskih ustvarjalcev šestdesetih in sedemdesetih let – Piera Paola Pasolinija. Foto: Pixabay<p>Mir in vojna, branje v podporo Ukrajini</p><p><p>V znamenje solidarnosti z Ukrajino pripravljajo Slovenski center PEN, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev branje z naslovom Mir in vojna. Predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma nam je prebrala pesem mlade ukrajinske pesnice Ljube Jakimčuk z naslovom Razpadanje.<br /> Z gostovanjem ruskega pisatelja Sergeja Lebedjeva, ki v svojih delih analizira dediščino sovjetskega taboriščnega sistema, se začenja Festival Literature sveta Fabula.<br /> V oddaji tudi o številnih dogodkih, ki jih v Italiji in drugod pripravljajo ob stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših filmskih ustvarjalcev šestdesetih in sedemdesetih let – Piera Paola Pasolinija.</p></p> Fri, 04 Mar 2022 14:05:00 +0000 V času smrti se razgreva jeklo in ljudje se ohlajajo V dneh, ko ves svet gleda proti Ukrajini, v oddaji izpostavljamo pogovor z ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem, nagrajencem Vilenice leta 2017. Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih. Trenutno je z ženo v domačem mestu Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine, kjer je po raketnem napadu na letališče na začetku invazije razmeroma mirno, prihajajo pa begunci. V oddaji predstavljamo tudi zbirko esejev Gorana Vojnovića z naslovom Zbiralec strahov, ki je izšla pri založbi Goga ter razstavo, ki jo ob dnevu žena pripravljajo v Galeriji Vodnikove domačije v Šiški, s katero želijo organizatorji spodbuditi podarjanje knjig in ilustracij ter podpreti domače založbe in ženske ustvarjalke.<p>Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih.</p><p><p>V dneh, ko ves svet gleda proti Ukrajini, v oddaji izpostavljamo pogovor z ukrajinskim pisateljem<strong> Jurijem Andruhovičem</strong>, nagrajencem Vilenice leta 2017. Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih. Trenutno je z ženo v domačem mestu Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine, kjer je po raketnem napadu na letališče na začetku invazije razmeroma mirno, prihajajo pa begunci. V oddaji predstavljamo tudi zbirko esejev Gorana Vojnovića z naslovom Zbiralec strahov, ki je izšla pri založbi Goga ter razstavo, ki jo ob dnevu žena pripravljajo v Galeriji Vodnikove domačije v Šiški, s katero želijo organizatorji spodbuditi podarjanje knjig in ilustracij ter podpreti domače založbe in ženske ustvarjalke.</p></p> 174853110 RTVSLO – Ars 1122 clean V dneh, ko ves svet gleda proti Ukrajini, v oddaji izpostavljamo pogovor z ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem, nagrajencem Vilenice leta 2017. Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih. Trenutno je z ženo v domačem mestu Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine, kjer je po raketnem napadu na letališče na začetku invazije razmeroma mirno, prihajajo pa begunci. V oddaji predstavljamo tudi zbirko esejev Gorana Vojnovića z naslovom Zbiralec strahov, ki je izšla pri založbi Goga ter razstavo, ki jo ob dnevu žena pripravljajo v Galeriji Vodnikove domačije v Šiški, s katero želijo organizatorji spodbuditi podarjanje knjig in ilustracij ter podpreti domače založbe in ženske ustvarjalke.<p>Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih.</p><p><p>V dneh, ko ves svet gleda proti Ukrajini, v oddaji izpostavljamo pogovor z ukrajinskim pisateljem<strong> Jurijem Andruhovičem</strong>, nagrajencem Vilenice leta 2017. Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih. Trenutno je z ženo v domačem mestu Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine, kjer je po raketnem napadu na letališče na začetku invazije razmeroma mirno, prihajajo pa begunci. V oddaji predstavljamo tudi zbirko esejev Gorana Vojnovića z naslovom Zbiralec strahov, ki je izšla pri založbi Goga ter razstavo, ki jo ob dnevu žena pripravljajo v Galeriji Vodnikove domačije v Šiški, s katero želijo organizatorji spodbuditi podarjanje knjig in ilustracij ter podpreti domače založbe in ženske ustvarjalke.</p></p> Thu, 03 Mar 2022 15:15:00 +0000 Pogovor z ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem Vojna v Ukrajini je pretresla tudi kulturno-umetniško področje. Po vsem svetu je zaznati pozive k podpori ukrajinskih umetnikov ter bojkotu ruskih. V današnji oddaji boste slišali pogovor z litovskim novinarjem, pisateljem in publicistom Nikodemom Szczyglowskim, poznavalcem ukrajinskih družbeno-političnih razmer. V Kijevu pogumno ostaja ukrajinska režiserka Olga Zhurba, ki se je odločila, da bo za prihodnje generacije dokumentirala vojno dogajanje. V oddaji pa vas vabimo tudi k ogledu trilogije filmov Obzorniki v režiji Nike Autor, ki je nastala za njeno razstavo Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili. <p>»Odhod iz Kijeva ni v mojem načrtu,« pravi Olga Zhurba. </p><p><p>Vojna v Ukrajini je pretresla tudi kulturno-umetniško področje. Po vsem svetu je zaznati pozive k podpori ukrajinskih umetnikov ter bojkotu ruskih. V današnji oddaji boste slišali pogovor z litovskim novinarjem, pisateljem in publicistom Nikodemom Szczyglowskim, poznavalcem ukrajinskih družbeno-političnih razmer. V Kijevu pogumno ostaja ukrajinska režiserka Olga Zhurba, ki se je odločila, da bo za prihodnje generacije dokumentirala vojno dogajanje. V oddaji pa vas vabimo tudi k ogledu trilogije filmov <em>Obzorniki</em> v režiji Nike Autor, ki je nastala za njeno razstavo <em>Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili. </em></p></p> 174852815 RTVSLO – Ars 1522 clean Vojna v Ukrajini je pretresla tudi kulturno-umetniško področje. Po vsem svetu je zaznati pozive k podpori ukrajinskih umetnikov ter bojkotu ruskih. V današnji oddaji boste slišali pogovor z litovskim novinarjem, pisateljem in publicistom Nikodemom Szczyglowskim, poznavalcem ukrajinskih družbeno-političnih razmer. V Kijevu pogumno ostaja ukrajinska režiserka Olga Zhurba, ki se je odločila, da bo za prihodnje generacije dokumentirala vojno dogajanje. V oddaji pa vas vabimo tudi k ogledu trilogije filmov Obzorniki v režiji Nike Autor, ki je nastala za njeno razstavo Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili. <p>»Odhod iz Kijeva ni v mojem načrtu,« pravi Olga Zhurba. </p><p><p>Vojna v Ukrajini je pretresla tudi kulturno-umetniško področje. Po vsem svetu je zaznati pozive k podpori ukrajinskih umetnikov ter bojkotu ruskih. V današnji oddaji boste slišali pogovor z litovskim novinarjem, pisateljem in publicistom Nikodemom Szczyglowskim, poznavalcem ukrajinskih družbeno-političnih razmer. V Kijevu pogumno ostaja ukrajinska režiserka Olga Zhurba, ki se je odločila, da bo za prihodnje generacije dokumentirala vojno dogajanje. V oddaji pa vas vabimo tudi k ogledu trilogije filmov <em>Obzorniki</em> v režiji Nike Autor, ki je nastala za njeno razstavo <em>Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili. </em></p></p> Wed, 02 Mar 2022 15:30:00 +0000 Ukrajinska režiserka v Kijevu dokumentira vojno Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije ter v sprevodu hodi od hiše do hiše. Zgodovina pustnih obhodov na območju Kanalskega Kolovrata med dolinama Soče in idrije sega že v čas pred 1. svetovno vojno. Branko Žnidarčič je v 80. letih 20. stoletja po spominu iz otroštva začel izdelovati pustne maske in tako so se ohranile vse do danes. Posebnost obraznih naličij je njihov material; pred 1. svetovno vojno so bile obrazne maske ta lepih in ta grdih kovane iz bakra, danes jih izdelujejo iz aluminija. V oddaji poročamo tudi o razstavi sodobne umetnosti na temo norosti, ki je na ogled v Rimu. <p>Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. </p><p><p>Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije ter v sprevodu hodi od hiše do hiše. Zgodovina pustnih obhodov na območju Kanalskega Kolovrata med dolinama Soče in idrije sega že v čas pred 1. svetovno vojno. Branko Žnidarčič je v 80. letih 20. stoletja po spominu iz otroštva začel izdelovati pustne maske in tako so se ohranile vse do danes. Posebnost obraznih naličij je njihov material;  pred 1. svetovno vojno so bile obrazne maske ta lepih in ta grdih kovane iz bakra, danes jih izdelujejo iz aluminija. V oddaji Svet kulture poročamo tudi o razstavi sodobne umetnosti na temo norosti, ki je na ogled v Rimu.</p></p> 174852451 RTVSLO – Ars 649 clean Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije ter v sprevodu hodi od hiše do hiše. Zgodovina pustnih obhodov na območju Kanalskega Kolovrata med dolinama Soče in idrije sega že v čas pred 1. svetovno vojno. Branko Žnidarčič je v 80. letih 20. stoletja po spominu iz otroštva začel izdelovati pustne maske in tako so se ohranile vse do danes. Posebnost obraznih naličij je njihov material; pred 1. svetovno vojno so bile obrazne maske ta lepih in ta grdih kovane iz bakra, danes jih izdelujejo iz aluminija. V oddaji poročamo tudi o razstavi sodobne umetnosti na temo norosti, ki je na ogled v Rimu. <p>Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. </p><p><p>Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije ter v sprevodu hodi od hiše do hiše. Zgodovina pustnih obhodov na območju Kanalskega Kolovrata med dolinama Soče in idrije sega že v čas pred 1. svetovno vojno. Branko Žnidarčič je v 80. letih 20. stoletja po spominu iz otroštva začel izdelovati pustne maske in tako so se ohranile vse do danes. Posebnost obraznih naličij je njihov material;  pred 1. svetovno vojno so bile obrazne maske ta lepih in ta grdih kovane iz bakra, danes jih izdelujejo iz aluminija. V oddaji Svet kulture poročamo tudi o razstavi sodobne umetnosti na temo norosti, ki je na ogled v Rimu.</p></p> Tue, 01 Mar 2022 15:30:00 +0000 Liški pust v Slovenskem etnografskem muzeju Občina Piran je v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini in številnimi partnerji odprla Tartinijevo leto s koncertom legendarnega, zdaj že 80-letnega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in Orkestra Ferruccia Busonija pod taktirko Massima Bellija. Ob tem so predstavili tudi obširen program projekta Tartini 330, ki bo ob jubileju našega slavnega piranskega rojaka trajal do 30. decembra, ko ga bodo sklenili z novoletnim koncertom v portoroškem Avditoriju. Poročali bomo tudi o velikem dogodku v Pragi, kjer so odprli novo zasebno galerijo Kunsthalle. Ta ima prostore v obnovljeni stavbi nekdanje elektrarne in transformatorske postaje nedaleč od središča Prage, zajema pa tri nadstropja v skupni površini kar 6.000 kvadratnih metrov. Foto: BoBo<p>Praga je dobila novo veliko zasebno galerijo Kunsthalle</p><p><p>Občina Piran je v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini in številnimi partnerji odprla Tartinijevo leto s koncertom legendarnega, zdaj že 80-letnega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in Orkestra Ferruccia Busonija pod taktirko Massima Bellija. Ob tem so predstavili tudi obširen program projekta Tartini 330, ki bo ob jubileju našega slavnega piranskega rojaka trajal do 30. decembra, ko ga bodo sklenili z novoletnim koncertom v portoroškem Avditoriju.<br /> Poročali bomo tudi o velikem dogodku v Pragi, kjer so odprli novo zasebno galerijo Kunsthalle. Ta ima prostore v obnovljeni stavbi nekdanje elektrarne in transformatorske postaje nedaleč od središča Prage, zajema pa tri nadstropja v skupni površini kar 6.000 kvadratnih metrov.</p></p> 174852144 RTVSLO – Ars 633 clean Občina Piran je v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini in številnimi partnerji odprla Tartinijevo leto s koncertom legendarnega, zdaj že 80-letnega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in Orkestra Ferruccia Busonija pod taktirko Massima Bellija. Ob tem so predstavili tudi obširen program projekta Tartini 330, ki bo ob jubileju našega slavnega piranskega rojaka trajal do 30. decembra, ko ga bodo sklenili z novoletnim koncertom v portoroškem Avditoriju. Poročali bomo tudi o velikem dogodku v Pragi, kjer so odprli novo zasebno galerijo Kunsthalle. Ta ima prostore v obnovljeni stavbi nekdanje elektrarne in transformatorske postaje nedaleč od središča Prage, zajema pa tri nadstropja v skupni površini kar 6.000 kvadratnih metrov. Foto: BoBo<p>Praga je dobila novo veliko zasebno galerijo Kunsthalle</p><p><p>Občina Piran je v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini in številnimi partnerji odprla Tartinijevo leto s koncertom legendarnega, zdaj že 80-letnega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in Orkestra Ferruccia Busonija pod taktirko Massima Bellija. Ob tem so predstavili tudi obširen program projekta Tartini 330, ki bo ob jubileju našega slavnega piranskega rojaka trajal do 30. decembra, ko ga bodo sklenili z novoletnim koncertom v portoroškem Avditoriju.<br /> Poročali bomo tudi o velikem dogodku v Pragi, kjer so odprli novo zasebno galerijo Kunsthalle. Ta ima prostore v obnovljeni stavbi nekdanje elektrarne in transformatorske postaje nedaleč od središča Prage, zajema pa tri nadstropja v skupni površini kar 6.000 kvadratnih metrov.</p></p> Mon, 28 Feb 2022 14:05:00 +0000 Italijanski violinist Salvatore Accardo odprl Tartinijevo leto Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana. V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor <p>V Galeriji Škuc pa o tem, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes</p><p><p>Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. <strong>Aleksandra Berberih Slana</strong>.</p> <p>V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo <strong>Mika Cimolini</strong> in <strong>Matevž Čelik</strong>. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog.</p></p> 174851418 RTVSLO – Ars 854 clean Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana. V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor <p>V Galeriji Škuc pa o tem, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes</p><p><p>Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. <strong>Aleksandra Berberih Slana</strong>.</p> <p>V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo <strong>Mika Cimolini</strong> in <strong>Matevž Čelik</strong>. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog.</p></p> Fri, 25 Feb 2022 15:15:00 +0000 V Muzeju narodne osvoboditve o druženju Mariborčanov nekoč – v gostilnah, v kinu, ob plesih, na promenadi, pa tudi ob proslavah in stavkah Mestno gledališče ljubljansko je na odrske deske svojega Studia postavilo dramski monoprojekt Borisa Ostana ''Smrtno resno''. Igralec je za osnovo vzel besedilo švedskega pisatelja in dramatika Niklasa Radströma, ki ga je tudi prevedel v slovenščino. Skozi poetsko in žanrsko bogato monodramsko besedilo naslavlja soočanje s smrtjo. V radijskem studiu 26 se v okviru oddaje Komorni studio odvija koncert slovenskega trobilnega kvinteta SiBrass. Mladinska knjiga pa je obeležila stoletnico rojstva pisateljice Ele Peroci z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. foto: Boris Ostan v monoprojektu ''Smrtno resno'', (c) Anka Simončič/MGL<p>Monoprojekt Borisa Ostana v MGL</p><p><p>Mestno gledališče ljubljansko je na odrske deske svojega Studia postavilo dramski monoprojekt Borisa Ostana ''Smrtno resno''. Igralec je za osnovo vzel besedilo švedskega pisatelja in dramatika Niklasa Rådströma, ki ga je tudi prevedel v slovenščino. Skozi poetsko in žanrsko bogato monodramsko besedilo naslavlja soočanje s smrtjo.</p> <p>V radijskem studiu 26 se v okviru oddaje Komorni studio odvija koncert slovenskega trobilnega kvinteta SiBrass. Mladinska knjiga pa je obeležila stoletnico rojstva pisateljice Ele Peroci z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo.</p></p> 174851080 RTVSLO – Ars 1036 clean Mestno gledališče ljubljansko je na odrske deske svojega Studia postavilo dramski monoprojekt Borisa Ostana ''Smrtno resno''. Igralec je za osnovo vzel besedilo švedskega pisatelja in dramatika Niklasa Radströma, ki ga je tudi prevedel v slovenščino. Skozi poetsko in žanrsko bogato monodramsko besedilo naslavlja soočanje s smrtjo. V radijskem studiu 26 se v okviru oddaje Komorni studio odvija koncert slovenskega trobilnega kvinteta SiBrass. Mladinska knjiga pa je obeležila stoletnico rojstva pisateljice Ele Peroci z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. foto: Boris Ostan v monoprojektu ''Smrtno resno'', (c) Anka Simončič/MGL<p>Monoprojekt Borisa Ostana v MGL</p><p><p>Mestno gledališče ljubljansko je na odrske deske svojega Studia postavilo dramski monoprojekt Borisa Ostana ''Smrtno resno''. Igralec je za osnovo vzel besedilo švedskega pisatelja in dramatika Niklasa Rådströma, ki ga je tudi prevedel v slovenščino. Skozi poetsko in žanrsko bogato monodramsko besedilo naslavlja soočanje s smrtjo.</p> <p>V radijskem studiu 26 se v okviru oddaje Komorni studio odvija koncert slovenskega trobilnega kvinteta SiBrass. Mladinska knjiga pa je obeležila stoletnico rojstva pisateljice Ele Peroci z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo.</p></p> Thu, 24 Feb 2022 15:20:00 +0000 Smrtno resno Vsestranska gledališka ustvarjalka Meta Hočevar je izdala novo knjigo Drobnarije. To je prva leposlovna publikacija avtorice, ki je do zdaj objavila besedili o prostoru, posebej odrskem in njegovem odnosu do besede. Med novostmi na knjižnem trgu je izdaja korespondence med aleksandrinko Felicito Koglot in njenim možem Francem Perico. Knjiga Ljubezen v pismih zajema iz 30. let prejšnjega stoletja in je obogatena s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje in med njimi je Neda Rusjan Bric. Ob koncu se bomo podali na razstavo Claude Monet in impresionisti v Normandiji v tržaškem muzeju Revoltella.<p> »Nadvse mi ljubljeni, kako sva včasih zvezdo in luno gledala…« je v pismo zapisala Felicita Koglot, ki je imela 22 let, ko je prvič odpotovala v Aleksandrijo. </p><p><p>Vsestranska gledališka ustvarjalka Meta Hočevar je izdala novo knjigo Drobnarije. To je prva leposlovna publikacija avtorice, ki je do zdaj objavila besedili o prostoru, posebej odrskem in njegovem odnosu do besede. Med novostmi na knjižnem trgu je izdaja korespondence med aleksandrinko Felicito Koglot in njenim možem Francem Perico. Knjiga Ljubezen v pismih zajema iz 30. let prejšnjega stoletja in je obogatena s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje, med njimi je Neda Rusjan Bric. Ob koncu se bomo podali na razstavo Claude Monet in impresionisti v Normandiji v tržaškem muzeju Revoltella.</p></p> 174850823 RTVSLO – Ars 824 clean Vsestranska gledališka ustvarjalka Meta Hočevar je izdala novo knjigo Drobnarije. To je prva leposlovna publikacija avtorice, ki je do zdaj objavila besedili o prostoru, posebej odrskem in njegovem odnosu do besede. Med novostmi na knjižnem trgu je izdaja korespondence med aleksandrinko Felicito Koglot in njenim možem Francem Perico. Knjiga Ljubezen v pismih zajema iz 30. let prejšnjega stoletja in je obogatena s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje in med njimi je Neda Rusjan Bric. Ob koncu se bomo podali na razstavo Claude Monet in impresionisti v Normandiji v tržaškem muzeju Revoltella.<p> »Nadvse mi ljubljeni, kako sva včasih zvezdo in luno gledala…« je v pismo zapisala Felicita Koglot, ki je imela 22 let, ko je prvič odpotovala v Aleksandrijo. </p><p><p>Vsestranska gledališka ustvarjalka Meta Hočevar je izdala novo knjigo Drobnarije. To je prva leposlovna publikacija avtorice, ki je do zdaj objavila besedili o prostoru, posebej odrskem in njegovem odnosu do besede. Med novostmi na knjižnem trgu je izdaja korespondence med aleksandrinko Felicito Koglot in njenim možem Francem Perico. Knjiga Ljubezen v pismih zajema iz 30. let prejšnjega stoletja in je obogatena s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje, med njimi je Neda Rusjan Bric. Ob koncu se bomo podali na razstavo Claude Monet in impresionisti v Normandiji v tržaškem muzeju Revoltella.</p></p> Wed, 23 Feb 2022 14:55:00 +0000 Ljubezen v pismih in Drobnarije »To je čas, ko staro še ni zamrlo, novo pa se še ni oblikovalo, in v tem obdobju je nastal eden najuspešnejših gospodarskih podvigov.« Tako o osemdesetih letih prejšnega stoletja razmišlja Jurij Gruden, režiser dokumentarnega filma o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta. Leta 1976 ustanovljeno podjetje se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo, zgodba o njegovem padcu pa je povezana s svetovnimi političnimi igrami med hladno vojno. Posvečamo pa se tudi skrivnostim, ki jih v predstavi Skrivno društvo KRVZ režiserja Mareta Bulca v Lutkovnem gledališču Ljubljana razkrivajo štirje enajstletniki. Foto: Kinodvor, izrez fotografije<p>Dokumentarni film o enigmatičnem podjetju Iskra Delta in pustolovska detektivka za otroke po romanu Simone Semenič</p><p><p>»To je čas, ko staro še ni zamrlo, novo pa se še ni oblikovalo, in v tem obdobju je nastal eden najuspešnejših gospodarskih podvigov.« Tako o osemdesetih letih prejšnega stoletja razmišlja Jurij Gruden, režiser dokumentarnega filma o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta. Leta 1976 ustanovljeno podjetje se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo, zgodba o njegovem padcu pa je povezana s svetovnimi političnimi igrami med hladno vojno. Posvečamo pa se tudi skrivnostim, ki jih v predstavi Skrivno društvo KRVZ režiserja Mareta Bulca v Lutkovnem gledališču Ljubljana razkrivajo štirje enajstletniki.</p></p> 174850560 RTVSLO – Ars 602 clean »To je čas, ko staro še ni zamrlo, novo pa se še ni oblikovalo, in v tem obdobju je nastal eden najuspešnejših gospodarskih podvigov.« Tako o osemdesetih letih prejšnega stoletja razmišlja Jurij Gruden, režiser dokumentarnega filma o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta. Leta 1976 ustanovljeno podjetje se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo, zgodba o njegovem padcu pa je povezana s svetovnimi političnimi igrami med hladno vojno. Posvečamo pa se tudi skrivnostim, ki jih v predstavi Skrivno društvo KRVZ režiserja Mareta Bulca v Lutkovnem gledališču Ljubljana razkrivajo štirje enajstletniki. Foto: Kinodvor, izrez fotografije<p>Dokumentarni film o enigmatičnem podjetju Iskra Delta in pustolovska detektivka za otroke po romanu Simone Semenič</p><p><p>»To je čas, ko staro še ni zamrlo, novo pa se še ni oblikovalo, in v tem obdobju je nastal eden najuspešnejših gospodarskih podvigov.« Tako o osemdesetih letih prejšnega stoletja razmišlja Jurij Gruden, režiser dokumentarnega filma o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta. Leta 1976 ustanovljeno podjetje se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo, zgodba o njegovem padcu pa je povezana s svetovnimi političnimi igrami med hladno vojno. Posvečamo pa se tudi skrivnostim, ki jih v predstavi Skrivno društvo KRVZ režiserja Mareta Bulca v Lutkovnem gledališču Ljubljana razkrivajo štirje enajstletniki.</p></p> Tue, 22 Feb 2022 15:00:00 +0000 Dokumentarni film o enigmatičnem podjetju Iskra Delta in pustolovska detektivka za otroke po romanu Simone Semenič Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih. Foto: Studio UGM <p>Pa še o novostih zbirke Moderni klasiki ter o radijski igri Suzana in dva starca</p><p><p>Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih.</p></p> 174850267 RTVSLO – Ars 1124 clean Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih. Foto: Studio UGM <p>Pa še o novostih zbirke Moderni klasiki ter o radijski igri Suzana in dva starca</p><p><p>Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih.</p></p> Mon, 21 Feb 2022 15:10:00 +0000 Made in Maribor II – kocka kot izhodišče dobesednega, likovnega in simbolnega razmisleka o prostoru Gallusovo dvorano Cankarjevega doma bo nocoj zvočno oplemenitil prestižni orkester Berlinskih Filharmonikov pod taktirko šefa dirigenta Kirilla Petrenka. V njegovih vrstah bodo nastopili tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Na sporedu bodo dela Bernda Aloisa Zimmermanna, Witolda Lutoslawskega in Johannesa Brahmsa. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa se bo začel četrti koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla. Spored bo razpet med glasbo skladateljic v prvem delu koncerta in skladateljev v drugem. Zbor Slovenske filharmonije bo tokrat po dveh letih spet vodila Julia Selina Blank. Ostajamo na odrih: v ljubljanskem Mini Teatru bo predstava v režiji Brine Klampfer z naslovom Shopping and fucking odstrla problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. Na podlagi avdicije, ki je bila izvedena pred skoraj letom in pol, pa se bo projekt Mlado mladinsko v nedeljo premierno predstavil s predstavo Svoje usode krojači v režiji Ane Duša. Predstava, ki tematizira izginjanje tako politične kot tudi bivanjske prihodnosti, je krik generacije, ki zase zahteva prostor za kritiko in spremembe, predvsem pa izraža željo, da bi mlade v družbi resneje jemali. In še k televiziji – zdi se namreč, da slovenske televizijske kriminalne serije doživljajo neverjeten razmah, v dobrih dveh letih smo videli Jezero, Leninov park, Ekipo Bled, Primere Inšpektorja Vrenka, pravkar pa se je na Televiziji Slovenija iztekla Dolina rož, tridelna kriminalna serija znova po romanu Tadeja Goloba, ki jo bo ta konec tedna nadomestila druga sezona osemdelne nadaljevanke V imenu ljudstva. Berlinski filharmoniki, foto Stefan Hoederath <p>Predstava Shopping and fucking v Mini Teatru pa odstira problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela</p><p><p>Gallusovo dvorano Cankarjevega doma bo nocoj zvočno oplemenitil prestižni orkester Berlinskih filharmonikov pod taktirko šefa dirigenta <strong>Kirilla Petrenka</strong>. V njegovih vrstah bodo nastopili tudi trije slovenski glasbeniki: hornist <strong>Andrej Žust</strong> ter klarinetista <strong>Andraž Golob</strong> in <strong>Matic Kuder</strong>. Na sporedu bodo dela <strong>Bernda Aloisa Zimmermanna</strong>, <strong>Witolda Lutoslawskega</strong> in <strong>Johannesa Brahmsa</strong>. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa se bo začel četrti koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla. Spored bo razpet med glasbo skladateljic v prvem delu koncerta in skladateljev v drugem. Zbor Slovenske filharmonije bo tokrat po dveh letih spet vodila <strong>Julia Selina Blank</strong>.</p> <p>Ostajamo na odrih: v ljubljanskem Mini Teatru bo predstava v režiji <strong>Brine Klampfer</strong> z naslovom Shopping and fucking odstrla problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. Na podlagi avdicije, ki je bila izvedena pred skoraj letom in pol, pa se bo projekt Mlado mladinsko v nedeljo premierno predstavil s predstavo Svoje usode krojači v režiji <strong>Ane Duša</strong>. Predstava, ki tematizira izginjanje tako politične kot tudi bivanjske prihodnosti, je krik generacije, ki zase zahteva prostor za kritiko in spremembe, predvsem pa izraža željo, da bi mlade v družbi resneje jemali.</p> <p>In še k televiziji – zdi se namreč, da slovenske televizijske kriminalne serije doživljajo neverjeten razmah, v dobrih dveh letih smo videli Jezero, Leninov park, Ekipo Bled, Primere <strong>Inšpektorja Vrenka</strong>, pravkar pa se je na Televiziji Slovenija iztekla Dolina rož, tridelna kriminalna serija znova po romanu <strong>Tadeja Goloba</strong>, ki jo bo ta konec tedna nadomestila druga sezona osemdelne nadaljevanke V imenu ljudstva.</p></p> 174849487 RTVSLO – Ars 1322 clean Gallusovo dvorano Cankarjevega doma bo nocoj zvočno oplemenitil prestižni orkester Berlinskih Filharmonikov pod taktirko šefa dirigenta Kirilla Petrenka. V njegovih vrstah bodo nastopili tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Na sporedu bodo dela Bernda Aloisa Zimmermanna, Witolda Lutoslawskega in Johannesa Brahmsa. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa se bo začel četrti koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla. Spored bo razpet med glasbo skladateljic v prvem delu koncerta in skladateljev v drugem. Zbor Slovenske filharmonije bo tokrat po dveh letih spet vodila Julia Selina Blank. Ostajamo na odrih: v ljubljanskem Mini Teatru bo predstava v režiji Brine Klampfer z naslovom Shopping and fucking odstrla problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. Na podlagi avdicije, ki je bila izvedena pred skoraj letom in pol, pa se bo projekt Mlado mladinsko v nedeljo premierno predstavil s predstavo Svoje usode krojači v režiji Ane Duša. Predstava, ki tematizira izginjanje tako politične kot tudi bivanjske prihodnosti, je krik generacije, ki zase zahteva prostor za kritiko in spremembe, predvsem pa izraža željo, da bi mlade v družbi resneje jemali. In še k televiziji – zdi se namreč, da slovenske televizijske kriminalne serije doživljajo neverjeten razmah, v dobrih dveh letih smo videli Jezero, Leninov park, Ekipo Bled, Primere Inšpektorja Vrenka, pravkar pa se je na Televiziji Slovenija iztekla Dolina rož, tridelna kriminalna serija znova po romanu Tadeja Goloba, ki jo bo ta konec tedna nadomestila druga sezona osemdelne nadaljevanke V imenu ljudstva. Berlinski filharmoniki, foto Stefan Hoederath <p>Predstava Shopping and fucking v Mini Teatru pa odstira problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela</p><p><p>Gallusovo dvorano Cankarjevega doma bo nocoj zvočno oplemenitil prestižni orkester Berlinskih filharmonikov pod taktirko šefa dirigenta <strong>Kirilla Petrenka</strong>. V njegovih vrstah bodo nastopili tudi trije slovenski glasbeniki: hornist <strong>Andrej Žust</strong> ter klarinetista <strong>Andraž Golob</strong> in <strong>Matic Kuder</strong>. Na sporedu bodo dela <strong>Bernda Aloisa Zimmermanna</strong>, <strong>Witolda Lutoslawskega</strong> in <strong>Johannesa Brahmsa</strong>. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa se bo začel četrti koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla. Spored bo razpet med glasbo skladateljic v prvem delu koncerta in skladateljev v drugem. Zbor Slovenske filharmonije bo tokrat po dveh letih spet vodila <strong>Julia Selina Blank</strong>.</p> <p>Ostajamo na odrih: v ljubljanskem Mini Teatru bo predstava v režiji <strong>Brine Klampfer</strong> z naslovom Shopping and fucking odstrla problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. Na podlagi avdicije, ki je bila izvedena pred skoraj letom in pol, pa se bo projekt Mlado mladinsko v nedeljo premierno predstavil s predstavo Svoje usode krojači v režiji <strong>Ane Duša</strong>. Predstava, ki tematizira izginjanje tako politične kot tudi bivanjske prihodnosti, je krik generacije, ki zase zahteva prostor za kritiko in spremembe, predvsem pa izraža željo, da bi mlade v družbi resneje jemali.</p> <p>In še k televiziji – zdi se namreč, da slovenske televizijske kriminalne serije doživljajo neverjeten razmah, v dobrih dveh letih smo videli Jezero, Leninov park, Ekipo Bled, Primere <strong>Inšpektorja Vrenka</strong>, pravkar pa se je na Televiziji Slovenija iztekla Dolina rož, tridelna kriminalna serija znova po romanu <strong>Tadeja Goloba</strong>, ki jo bo ta konec tedna nadomestila druga sezona osemdelne nadaljevanke V imenu ljudstva.</p></p> Fri, 18 Feb 2022 15:20:00 +0000 V Gallusovi dvorani prestižni orkester Berlinskih filharmonikov Danes najprej izpostavljamo eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, ki bo zaživela na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki jo je uglasbil Sergej Prokofjev, je v baletno govorico prevedel koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella. V SNG Nova Gorica se je režiserka Yulia Roschina ukvarjala z zgodbo moškega, nezmožnega ljubiti. Avtorski projekt Bolezen duše je nastal je po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda. Med glasbenimi dogodki napovedujemo še koncert cikla Kromatika, na katerem se bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova in s solistko, pianistko Tatjano Ognjanović, posvetil ruski glasbi.<p>avtorski projekt Bolezen duše in koncert Kromatike z rusko glasbo</p><p><p>Danes najprej izpostavljamo eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, ki bo zaživela na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Shakespearovo tragedijo<strong> Romeo in Julija</strong>, ki jo je uglasbil Sergej Prokofjev, je v baletno govorico prevedel koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella. V SNG Nova Gorica se je režiserka Yulia Roschina ukvarjala z zgodbo moškega, nezmožnega ljubiti. Avtorski projekt <strong>Bolezen duše</strong> je nastal je po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda. Med glasbenimi dogodki napovedujemo še koncert cikla<strong> Kromatika</strong>, na katerem se bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova in s solistko, pianistko Tatjano Ognjanović, posvetil ruski glasbi.</p></p> 174849171 RTVSLO – Ars 898 clean Danes najprej izpostavljamo eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, ki bo zaživela na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki jo je uglasbil Sergej Prokofjev, je v baletno govorico prevedel koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella. V SNG Nova Gorica se je režiserka Yulia Roschina ukvarjala z zgodbo moškega, nezmožnega ljubiti. Avtorski projekt Bolezen duše je nastal je po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda. Med glasbenimi dogodki napovedujemo še koncert cikla Kromatika, na katerem se bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova in s solistko, pianistko Tatjano Ognjanović, posvetil ruski glasbi.<p>avtorski projekt Bolezen duše in koncert Kromatike z rusko glasbo</p><p><p>Danes najprej izpostavljamo eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, ki bo zaživela na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Shakespearovo tragedijo<strong> Romeo in Julija</strong>, ki jo je uglasbil Sergej Prokofjev, je v baletno govorico prevedel koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella. V SNG Nova Gorica se je režiserka Yulia Roschina ukvarjala z zgodbo moškega, nezmožnega ljubiti. Avtorski projekt <strong>Bolezen duše</strong> je nastal je po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda. Med glasbenimi dogodki napovedujemo še koncert cikla<strong> Kromatika</strong>, na katerem se bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova in s solistko, pianistko Tatjano Ognjanović, posvetil ruski glasbi.</p></p> Thu, 17 Feb 2022 15:30:00 +0000 Romeo in Julija v koreografiji Renata Zanelle Na velikem odru ljubljanske Drame bodo nocoj premierno uprizorili besedilo slovenske dramatičarke Simone Hamer Vse OK. Naslov nakazuje na imperativ sodobne družbe, da je nenehno vse v redu, čeprav je več kot očitno da ni. Avtorica se v besedilu osredotoča na službene odnose, izkušnjo prekarnosti ter odtujenosti med ljudmi. Režiser Matjaž Farič pa je o predstavi dejal, da se izmika žanrskim oznakam ter razkriva, kako telo izreka tudi stvari, ki ne želijo biti izrečene. V oddaji predstavljamo še ustvarjalnost nemškega pesnika Jana Wagnerja ter preverjamo filmski utrip na 72. Berlinalu. <p>Besedilo Simone Hamer je bilo leta 2020 nominirano za Grumovo nagrado. </p><p><p>Naslov drame nakazuje na imperativ sodobne družbe, da je nenehno vse v redu, čeprav je več kot očitno da ni. Avtorica se v besedilu osredotoča na službene odnose, izkušnjo prekarnosti ter odtujenosti med ljudmi. Režiser Matjaž Farič pa je o predstavi dejal, da se izmika žanrskim oznakam ter razkriva, kako telo izreka tudi stvari, ki ne želijo biti izrečene. V oddaji predstavljamo še ustvarjalnost nemškega pesnika Jana Wagnerja ter preverjamo filmski utrip na 72. Berlinalu.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174848802 RTVSLO – Ars 890 clean Na velikem odru ljubljanske Drame bodo nocoj premierno uprizorili besedilo slovenske dramatičarke Simone Hamer Vse OK. Naslov nakazuje na imperativ sodobne družbe, da je nenehno vse v redu, čeprav je več kot očitno da ni. Avtorica se v besedilu osredotoča na službene odnose, izkušnjo prekarnosti ter odtujenosti med ljudmi. Režiser Matjaž Farič pa je o predstavi dejal, da se izmika žanrskim oznakam ter razkriva, kako telo izreka tudi stvari, ki ne želijo biti izrečene. V oddaji predstavljamo še ustvarjalnost nemškega pesnika Jana Wagnerja ter preverjamo filmski utrip na 72. Berlinalu. <p>Besedilo Simone Hamer je bilo leta 2020 nominirano za Grumovo nagrado. </p><p><p>Naslov drame nakazuje na imperativ sodobne družbe, da je nenehno vse v redu, čeprav je več kot očitno da ni. Avtorica se v besedilu osredotoča na službene odnose, izkušnjo prekarnosti ter odtujenosti med ljudmi. Režiser Matjaž Farič pa je o predstavi dejal, da se izmika žanrskim oznakam ter razkriva, kako telo izreka tudi stvari, ki ne želijo biti izrečene. V oddaji predstavljamo še ustvarjalnost nemškega pesnika Jana Wagnerja ter preverjamo filmski utrip na 72. Berlinalu.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 16 Feb 2022 15:30:00 +0000 Nocoj krstna uprizoritev drame Vse OK Berlinski filmski festival Berlinale od nekdaj izpostavlja politično angažirane filme, v zadnjih letih pa poudarjeno išče tudi filme, ki jih podpisujejo ženske. Dva predstavljamo tudi v naši oddaji, v kateri pozornost namenjamo še dokumentarnemu filmu Vrnitev v Reims, prirejenemu po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, ob koncu oddaje pa še nekaj vtisov s koncerta Aleksandra Gadžijevega v Novi Gorici. Foto: Kinodvor <p>Dokumentarni film po istoimenski knjigi, skok na Berlinale, ob koncu pa vtisi s koncerta izvrstnega Gadžijevega </p><p><p>Berlinski filmski festival Berlinale od nekdaj izpostavlja politično angažirane filme, v zadnjih letih pa poudarjeno išče tudi filme, ki jih podpisujejo ženske. Dva predstavljamo tudi v naši oddaji, v kateri pozornost namenjamo še dokumentarnemu filmu Vrnitev v Reims, prirejenemu po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, ob koncu oddaje pa še nekaj vtisov s koncerta Aleksandra Gadžijevega v Novi Gorici.</p></p> 174848522 RTVSLO – Ars 768 clean Berlinski filmski festival Berlinale od nekdaj izpostavlja politično angažirane filme, v zadnjih letih pa poudarjeno išče tudi filme, ki jih podpisujejo ženske. Dva predstavljamo tudi v naši oddaji, v kateri pozornost namenjamo še dokumentarnemu filmu Vrnitev v Reims, prirejenemu po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, ob koncu oddaje pa še nekaj vtisov s koncerta Aleksandra Gadžijevega v Novi Gorici. Foto: Kinodvor <p>Dokumentarni film po istoimenski knjigi, skok na Berlinale, ob koncu pa vtisi s koncerta izvrstnega Gadžijevega </p><p><p>Berlinski filmski festival Berlinale od nekdaj izpostavlja politično angažirane filme, v zadnjih letih pa poudarjeno išče tudi filme, ki jih podpisujejo ženske. Dva predstavljamo tudi v naši oddaji, v kateri pozornost namenjamo še dokumentarnemu filmu Vrnitev v Reims, prirejenemu po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, ob koncu oddaje pa še nekaj vtisov s koncerta Aleksandra Gadžijevega v Novi Gorici.</p></p> Tue, 15 Feb 2022 15:25:00 +0000 Vrnitev v Reims avtobiografsko pripoved prepleta z lucidnimi premisleki o družbeni neenakosti Marko Brecelj, ki je nedavno umrl po hudi bolezni, je od tedaj, ko je izvedel za diagnozo, izvedel vrsto kulturnih dogodkov, ki jih je imenoval "posprava". Kustos v Galeriji Vžigalica, Jani Pirnat, je povedal, da so si zamislili, da bi razstavo Brecljeve osebnosti in umetnosti odprli na slovenski kulturni praznik, a se je Brecelj še pred tem poslovil. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z njegovim življenjem. Na razstavi se tako lahko srečamo z njegovo glasbo, poezijo, umetniškim ustvarjanjem in mehkim terorizmom, ki ga je utemeljil kot zvrst umetniškega aktivizma.<p>Vpogled v življenje in delo pesnika, kantavtorja, performerja in nosilca kulturnega upora</p><p><p>Marko Brecelj, ki je nedavno umrl po hudi bolezni, je od tedaj, ko je izvedel za diagnozo, izvedel vrsto kulturnih dogodkov, ki jih je imenoval "posprava". Kustos v Galeriji Vžigalica, Jani Pirnat, je povedal, da so si zamislili, da bi razstavo Brecljeve osebnosti in umetnosti odprli na slovenski kulturni praznik, a se je Brecelj še pred tem poslovil. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z njegovim življenjem. Na razstavi se tako lahko srečamo z njegovo glasbo, poezijo, umetniškim ustvarjanjem in mehkim terorizmom, ki ga je utemeljil kot zvrst umetniškega aktivizma.</p></p> 174848137 RTVSLO – Ars 690 clean Marko Brecelj, ki je nedavno umrl po hudi bolezni, je od tedaj, ko je izvedel za diagnozo, izvedel vrsto kulturnih dogodkov, ki jih je imenoval "posprava". Kustos v Galeriji Vžigalica, Jani Pirnat, je povedal, da so si zamislili, da bi razstavo Brecljeve osebnosti in umetnosti odprli na slovenski kulturni praznik, a se je Brecelj še pred tem poslovil. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z njegovim življenjem. Na razstavi se tako lahko srečamo z njegovo glasbo, poezijo, umetniškim ustvarjanjem in mehkim terorizmom, ki ga je utemeljil kot zvrst umetniškega aktivizma.<p>Vpogled v življenje in delo pesnika, kantavtorja, performerja in nosilca kulturnega upora</p><p><p>Marko Brecelj, ki je nedavno umrl po hudi bolezni, je od tedaj, ko je izvedel za diagnozo, izvedel vrsto kulturnih dogodkov, ki jih je imenoval "posprava". Kustos v Galeriji Vžigalica, Jani Pirnat, je povedal, da so si zamislili, da bi razstavo Brecljeve osebnosti in umetnosti odprli na slovenski kulturni praznik, a se je Brecelj še pred tem poslovil. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z njegovim življenjem. Na razstavi se tako lahko srečamo z njegovo glasbo, poezijo, umetniškim ustvarjanjem in mehkim terorizmom, ki ga je utemeljil kot zvrst umetniškega aktivizma.</p></p> Mon, 14 Feb 2022 15:05:00 +0000 Prešerna posprava Marka Breclja RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10. Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10. sl Fri, 01 Jul 2022 14:15:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/svet-kulture/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 01 Jul 2022 14:15:00 +0000 Svet kulture