<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/svetovalni_servis.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 8.30 in 9.00 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike …  Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa. </description>
      <image>
        <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
        <title>Svetovalni servis</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/88/svetovalniservis1400x1400_px29.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Začetek šolskega leta je na naše ceste in ulice prinesel večjo gostoto prometa, predvsem v okolici šol, vrtcev in na šolskih poteh. Pomembna dilema sodobne prometne ureditve je tudi, kako se ob vedno bolj raznolikih načinih mobilnosti znajti v prostoru, kjer si cesto delijo avtomobili, pešci, kolesarji, električni skiroji in druga prevozna sredstva. Posebej pri otrocih in mladostnikih se povečuje delež uporabnikov novih oblik mikromobilnosti, vozniki avtomobila pa morajo računati tudi na njihovo manjšo zaščitenost in pogosto slabšo vidnost. Kako varne so šolske poti, kje so največje vrzeli v znanju in prometni kulturi voznikov e-skirojev in kako doseči sožitje med različnimi vrstami udeležencev v prometu? To je nekaj vprašanj za gosta četrtkovega Svetovalnega servisa, AMZS-jevega inštruktorja varne vožnje Sandija Sheikho. Vabljeni, da svoje vprašanje zapišete v spletni obrazec na prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete po pol deveti.</description>
        <enclosure length="56631552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/10/PrometnaRA_SLO_MMC.PR1.20260910.4.0830_21903284.mp3"></enclosure>
        <guid>175248385</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1769</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začetek šolskega leta je na naše ceste in ulice prinesel večjo gostoto prometa, predvsem v okolici šol, vrtcev in na šolskih poteh. Pomembna dilema sodobne prometne ureditve je tudi, kako se ob vedno bolj raznolikih načinih mobilnosti znajti v prostoru, kjer si cesto delijo avtomobili, pešci, kolesarji, električni skiroji in druga prevozna sredstva. Posebej pri otrocih in mladostnikih se povečuje delež uporabnikov novih oblik mikromobilnosti, vozniki avtomobila pa morajo računati tudi na njihovo manjšo zaščitenost in pogosto slabšo vidnost. Kako varne so šolske poti, kje so največje vrzeli v znanju in prometni kulturi voznikov e-skirojev in kako doseči sožitje med različnimi vrstami udeležencev v prometu? To je nekaj vprašanj za gosta četrtkovega Svetovalnega servisa, AMZS-jevega inštruktorja varne vožnje Sandija Sheikho. Vabljeni, da svoje vprašanje zapišete v spletni obrazec na prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete po pol deveti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175248385</link>
        <pubDate> Thu, 10 Sep 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Prometna varnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako lahko poskrbimo, da bo odpadkov manj – pri nakupovanju in v vsakdanjem življenju? V sredinem Svetovalnem servisu ob pol devetih bomo govorili o tem, kako kupovati bolj premišljeno in kaj lahko ponovno uporabimo, popravimo ali podarimo. Z nami bo Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti iz Okoljsko raziskovalnega zavoda v Slovenskih Konjicah, ki pravi, da ni vse, česar ne potrebujemo več, že odpadek. </description>
        <enclosure length="55166976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/09/NajboljRA_SLO_MMC.PR1.20260909.3.0830_21888188.mp3"></enclosure>
        <guid>175248159</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1723</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako lahko poskrbimo, da bo odpadkov manj – pri nakupovanju in v vsakdanjem življenju? V sredinem Svetovalnem servisu ob pol devetih bomo govorili o tem, kako kupovati bolj premišljeno in kaj lahko ponovno uporabimo, popravimo ali podarimo. Z nami bo Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti iz Okoljsko raziskovalnega zavoda v Slovenskih Konjicah, ki pravi, da ni vse, česar ne potrebujemo več, že odpadek. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175248159</link>
        <pubDate> Wed, 09 Sep 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane</title>
      </item>
      <item>
        <description>8. september je Svetovni dan fizioterapije, zato bo naš gost v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije in vodja fizioterapije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Letošnja osrednja tema je »Preprečite bolezni srca in žilja z več gibanja«. Kako pomembna je torej preventiva? Kaj bi svetoval 55-letniku, ki v službi ves čas sedi, nič ne telovadi, a za zdaj nima nobenih težav? Je pomembno, da se gibamo vsak dan, ali je dovolj, da se nekajkrat na teden dobro preznojimo?</description>
        <enclosure length="56163840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/08/SvetovalRA_SLO_MMC.PR1.20260908.2.0830_21871909.mp3"></enclosure>
        <guid>175247833</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1755</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>8. september je Svetovni dan fizioterapije, zato bo naš gost v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije in vodja fizioterapije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Letošnja osrednja tema je »Preprečite bolezni srca in žilja z več gibanja«. Kako pomembna je torej preventiva? Kaj bi svetoval 55-letniku, ki v službi ves čas sedi, nič ne telovadi, a za zdaj nima nobenih težav? Je pomembno, da se gibamo vsak dan, ali je dovolj, da se nekajkrat na teden dobro preznojimo?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175247833</link>
        <pubDate> Tue, 08 Sep 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Svetovni dan fizioterapije </title>
      </item>
      <item>
        <description>Demenca je bolezen, ki lahko traja tudi 15 let. Zaradi napredovanja bolezni postanejo ljudje z demenco vse bolj odvisni od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj sami zase ne morejo skrbeti. Svojci ob tem doživljajo hude obremenitve in izgorevanje. Kakšno podporo in pomoč lahko dobijo? Za odgovor smo v studio Prvega povabili Urško Telban, strokovno delavko Združenja Spominčica, ki bo v petkovem Svetovalnem servisu  odgovarjala na vaša vprašanja.</description>
        <enclosure length="56832768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/04/DemencaRA_SLO_MMC.PR1.20260904.5.0830_21827365.mp3"></enclosure>
        <guid>175247009</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1776</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Demenca je bolezen, ki lahko traja tudi 15 let. Zaradi napredovanja bolezni postanejo ljudje z demenco vse bolj odvisni od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj sami zase ne morejo skrbeti. Svojci ob tem doživljajo hude obremenitve in izgorevanje. Kakšno podporo in pomoč lahko dobijo? Za odgovor smo v studio Prvega povabili Urško Telban, strokovno delavko Združenja Spominčica, ki bo v petkovem Svetovalnem servisu  odgovarjala na vaša vprašanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175247009</link>
        <pubDate> Fri, 04 Sep 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Demenca – kam po pomoč?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Bolezen prizadene celoten organizem, za bolnika pa je pomembna brezglutenska dieta. Celiakija ni povezana s starostjo. Kako bolezen odkrijemo, zdravimo, kako živimo z njo? V četrtkovem Svetovalnem servisu je na vaša vprašanja odgovarjal doc. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

</description>
        <enclosure length="54942720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/03/KakoivRA_SLO_MMC.PR1.20260903.4.0830_21812072.mp3"></enclosure>
        <guid>175246730</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1716</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Bolezen prizadene celoten organizem, za bolnika pa je pomembna brezglutenska dieta. Celiakija ni povezana s starostjo. Kako bolezen odkrijemo, zdravimo, kako živimo z njo? V četrtkovem Svetovalnem servisu je na vaša vprašanja odgovarjal doc. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175246730</link>
        <pubDate> Thu, 03 Sep 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako živeti s celiakijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z začetkom septembra smo vstopili v meteorološko jesen in v novo sezono Svetovalnih servisov. Gost sredine jutranje oddaje bo meteorlog Brane Gregorčič z Agencije za okolje, ki ga vprašamo, kako letošnje poletje ocenjujejo meteorologi, pa tudi, kaj prinaša jesen? Letošnji vremenski pojav el niño bi namreč lahko bil najmočnejši v zadnjem stoletju. V oddaji lahko sodelujete tudi vi - pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite vprašanje na našo spletno stran ali pokličite v eter Prvega med 8.30 in 9.00.</description>
        <enclosure length="57806592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/02/KonecmeRA_SLO_MMC.PR1.20260902.3.0830_21796322.mp3"></enclosure>
        <guid>175246478</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1806</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z začetkom septembra smo vstopili v meteorološko jesen in v novo sezono Svetovalnih servisov. Gost sredine jutranje oddaje bo meteorlog Brane Gregorčič z Agencije za okolje, ki ga vprašamo, kako letošnje poletje ocenjujejo meteorologi, pa tudi, kaj prinaša jesen? Letošnji vremenski pojav el niño bi namreč lahko bil najmočnejši v zadnjem stoletju. V oddaji lahko sodelujete tudi vi - pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite vprašanje na našo spletno stran ali pokličite v eter Prvega med 8.30 in 9.00.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175246478</link>
        <pubDate> Wed, 02 Sep 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Konec meteorološkega poletja, začetek meteorološke jeseni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z novim šolskim letom se ne bo začel le pouk v šolah, temveč tudi zgodnje vstajanje, šolske obveznosti, učenje in prilagajanje družinskega urnika novi sezoni različnih obšolskih in interesnih dejavnosti. Kako čim hitreje usvojiti šolski ritem, kako se lotiti šolskega dela, kako navezati stike z novimi sošolci in kakšne interesne dejavnosti izbrati? Naj pri tem starši upoštevajo želje otroka ali naj ga vpišejo v dejavnost, za katero sami menijo, da je primerna zanj? Kdaj je vsega preveč? Ali pa: je kaj narobe, če otroka nič ne zanima? O tem v Svetovalnem servisu s psihologinjo z Gimnazije Ledina Anjo Vidmar.  </description>
        <enclosure length="55476480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/01/ZaetekRA_SLO_MMC.PR1.20260901.2.0830_21779285.mp3"></enclosure>
        <guid>175246231</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1733</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z novim šolskim letom se ne bo začel le pouk v šolah, temveč tudi zgodnje vstajanje, šolske obveznosti, učenje in prilagajanje družinskega urnika novi sezoni različnih obšolskih in interesnih dejavnosti. Kako čim hitreje usvojiti šolski ritem, kako se lotiti šolskega dela, kako navezati stike z novimi sošolci in kakšne interesne dejavnosti izbrati? Naj pri tem starši upoštevajo želje otroka ali naj ga vpišejo v dejavnost, za katero sami menijo, da je primerna zanj? Kdaj je vsega preveč? Ali pa: je kaj narobe, če otroka nič ne zanima? O tem v Svetovalnem servisu s psihologinjo z Gimnazije Ledina Anjo Vidmar.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175246231</link>
        <pubDate> Tue, 01 Sep 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Začetek šole in izbira obšolskih dejavnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najpogostejši rak rodil pri ženskah v razvitem svetu je rak materničnega telesa. V Sloveniji je vsako leto odkritih več kot 350 primerov. Sledijo rak jajčnikov, materničnega vratu in zunanjega spolovila, primerov raka nožnice je zelo malo. O raku rodil bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu, v katerega prihaja ginekolog doc. dr. Vid Janša, dr. med. z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Gost bo pravi naslov tudi za druga vprašanja z ginekološkega področja. </description>
        <enclosure length="56312064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/24/RakrodiRA_SLO_MMC.PR1.20260624.3.0830_20927750.mp3"></enclosure>
        <guid>175231877</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1759</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najpogostejši rak rodil pri ženskah v razvitem svetu je rak materničnega telesa. V Sloveniji je vsako leto odkritih več kot 350 primerov. Sledijo rak jajčnikov, materničnega vratu in zunanjega spolovila, primerov raka nožnice je zelo malo. O raku rodil bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu, v katerega prihaja ginekolog doc. dr. Vid Janša, dr. med. z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Gost bo pravi naslov tudi za druga vprašanja z ginekološkega področja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231877</link>
        <pubDate> Wed, 24 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Rak rodil</title>
      </item>
      <item>
        <description>Akne so ena najpogostejših kroničnih kožnih bolezni, prizadenejo približno 85 odstotkov mladostnikov in četrtino odraslih. Najpogosteje se pojavijo na obrazu, hrbtu in prsih, pri hujših oblikah pa lahko povzročijo bolečine in trajne brazgotine. Poleg telesnih težav lahko vplivajo tudi na samopodobo in duševno zdravje. Kako prepoznati različne oblike aken, kdaj poiskati strokovno pomoč in katere metode zdravljenja so na voljo? V torkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog.</description>
        <enclosure length="59543040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/23/AkneRA_SLO_MMC.PR1.20260623.2.0830_20909874.mp3"></enclosure>
        <guid>175231622</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1860</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Akne so ena najpogostejših kroničnih kožnih bolezni, prizadenejo približno 85 odstotkov mladostnikov in četrtino odraslih. Najpogosteje se pojavijo na obrazu, hrbtu in prsih, pri hujših oblikah pa lahko povzročijo bolečine in trajne brazgotine. Poleg telesnih težav lahko vplivajo tudi na samopodobo in duševno zdravje. Kako prepoznati različne oblike aken, kdaj poiskati strokovno pomoč in katere metode zdravljenja so na voljo? V torkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231622</link>
        <pubDate> Tue, 23 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Akne</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.&lt;p&gt;Poletje je čas, ko se razživi na&amp;scaron;e spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno za&amp;scaron;čito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo &amp;scaron;tevilo primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vpra&amp;scaron;anja odgovarja zdravnica &lt;strong&gt;Laura Đorđević Betetto&lt;/strong&gt; z Dermatovenerolo&amp;scaron;ke klinike UKC Ljubljana.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva za&amp;scaron;čita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na du&amp;scaron;evno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem in&amp;scaron;titutu za javno zdravje skupaj z Dija&amp;scaron;ko organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=ZyiwB3AUb5k&quot;&gt;&lt;strong&gt;KONDOM = BONTON.&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt; Spo&amp;scaron;tuj sebe. Varuj druge./ NIJZ&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovej&amp;scaron;em poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvi&amp;scaron;jo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvi&amp;scaron;jo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi &amp;scaron;tevilo prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="58611456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/19/SvetovalRA_SLO_MMC.PR1.20260619.5.0830_20858181.mp3"></enclosure>
        <guid>175230610</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1831</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.&lt;p&gt;Poletje je čas, ko se razživi na&amp;scaron;e spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno za&amp;scaron;čito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo &amp;scaron;tevilo primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vpra&amp;scaron;anja odgovarja zdravnica &lt;strong&gt;Laura Đorđević Betetto&lt;/strong&gt; z Dermatovenerolo&amp;scaron;ke klinike UKC Ljubljana.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva za&amp;scaron;čita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na du&amp;scaron;evno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem in&amp;scaron;titutu za javno zdravje skupaj z Dija&amp;scaron;ko organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=ZyiwB3AUb5k&quot;&gt;&lt;strong&gt;KONDOM = BONTON.&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt; Spo&amp;scaron;tuj sebe. Varuj druge./ NIJZ&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovej&amp;scaron;em poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvi&amp;scaron;jo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvi&amp;scaron;jo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi &amp;scaron;tevilo prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230610</link>
        <pubDate> Fri, 19 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Eksplozija spolno prenosljivih bolezni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija ima bogato mrežo planinskih objektov, saj planinska društva upravljajo 159 planinskih koč, ki obiskovalcem pomenijo zavetje, prostor za počitek in okrepčilo. V Svetovalnem servisu bomo s strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije za področje Gospodarske komisije Dušanom Prašnikarjem govorili o tem, kako so planinske koče organizirane, kakšna pravila veljajo za obiskovalce, kakšno ponudbo lahko v kočah pričakujemo glede na njihovo kategorijo in kdaj je prenočevanje v planinski koči smiselno rezervirati.</description>
        <enclosure length="54313728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/18/OrganiziRA_SLO_MMC.PR1.20260618.4.0830_20838846.mp3"></enclosure>
        <guid>175230343</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1697</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija ima bogato mrežo planinskih objektov, saj planinska društva upravljajo 159 planinskih koč, ki obiskovalcem pomenijo zavetje, prostor za počitek in okrepčilo. V Svetovalnem servisu bomo s strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije za področje Gospodarske komisije Dušanom Prašnikarjem govorili o tem, kako so planinske koče organizirane, kakšna pravila veljajo za obiskovalce, kakšno ponudbo lahko v kočah pričakujemo glede na njihovo kategorijo in kdaj je prenočevanje v planinski koči smiselno rezervirati.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175230343</link>
        <pubDate> Thu, 18 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Organiziranost planinskih koč v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija leži na potresno aktivnem območju. Smo na velik potres danes pripravljeni bolje kot pred desetimi, dvajsetimi leti? V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o potresni varnosti. Z nami bosta po pol deveti Saša Galonja z Ministrstva za okolje in prostor ter Olga Andrejek z Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Kaj lahko naredimo že danes, da bomo ob morebitnem potresu jutri bolje pripravljeni? Kako preverimo potresno varnost svojega doma?</description>
        <enclosure length="54839808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/17/PotresnaRA_SLO_MMC.PR1.20260617.3.0830_20822061.mp3"></enclosure>
        <guid>175229995</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1713</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija leži na potresno aktivnem območju. Smo na velik potres danes pripravljeni bolje kot pred desetimi, dvajsetimi leti? V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o potresni varnosti. Z nami bosta po pol deveti Saša Galonja z Ministrstva za okolje in prostor ter Olga Andrejek z Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Kaj lahko naredimo že danes, da bomo ob morebitnem potresu jutri bolje pripravljeni? Kako preverimo potresno varnost svojega doma?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229995</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Potresna varnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Združenje za pediatrijo je pred dobrim mesecem predstavilo spletno stran s pediatričnimi priporočili, ki omogoča enostaven dostop do strokovno utemeljenih vsebin o najpogostejših zdravstvenih težavah otrok in mladostnikov. Nasveti so namenjeni tako staršem kot otrokom in vsem, ki se z njimi ukvarjajo. Opažajo namreč, da si posamezniki v ambulantah zapomnijo le manjši del informacij, ki jih pove zdravnik. Spletno stran bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavil pediater in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Denis Baš.</description>
        <enclosure length="53217024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/16/PediatriRA_SLO_MMC.PR1.20260616.2.0830_20803540.mp3"></enclosure>
        <guid>175229722</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1663</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Združenje za pediatrijo je pred dobrim mesecem predstavilo spletno stran s pediatričnimi priporočili, ki omogoča enostaven dostop do strokovno utemeljenih vsebin o najpogostejših zdravstvenih težavah otrok in mladostnikov. Nasveti so namenjeni tako staršem kot otrokom in vsem, ki se z njimi ukvarjajo. Opažajo namreč, da si posamezniki v ambulantah zapomnijo le manjši del informacij, ki jih pove zdravnik. Spletno stran bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavil pediater in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Denis Baš.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229722</link>
        <pubDate> Tue, 16 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Pediatrične smernice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Cene nepremičnin še vedno rastejo, podražili so se tudi stanovanjski krediti. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje na nepremičninskem trgu? O tem tudi v petkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Na vprašanja odgovarja licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec.

</description>
        <enclosure length="57885696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/12/KdajvnRA_SLO_MMC.PR1.20260612.5.0830_20751778.mp3"></enclosure>
        <guid>175228759</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1808</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Cene nepremičnin še vedno rastejo, podražili so se tudi stanovanjski krediti. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje na nepremičninskem trgu? O tem tudi v petkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Na vprašanja odgovarja licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228759</link>
        <pubDate> Fri, 12 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdaj v nakup nepremičnine?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletne solate, ki se lepo podajo k sezonskim jedem, ali solate, ki so glavni obrok. Spoznajte nekaj različic paradižnikove solate in skrivnost odlične krompirjeve solate. Kako zeleno klasiko povežemo s sadjem? Kako pripravimo grško in solato caprese? Hvaležna sestavina poletnih solat so redkvice in mehki siri. Kako v solate vključujemo različne kaše? Tudi solatne polivke so več kot osnovna kombinacija olja in kisa. Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.</description>
        <enclosure length="56521728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/11/SezonskeRA_SLO_MMC.PR1.20260611.4.0830_20734512.mp3"></enclosure>
        <guid>175228439</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1766</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletne solate, ki se lepo podajo k sezonskim jedem, ali solate, ki so glavni obrok. Spoznajte nekaj različic paradižnikove solate in skrivnost odlične krompirjeve solate. Kako zeleno klasiko povežemo s sadjem? Kako pripravimo grško in solato caprese? Hvaležna sestavina poletnih solat so redkvice in mehki siri. Kako v solate vključujemo različne kaše? Tudi solatne polivke so več kot osnovna kombinacija olja in kisa. Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228439</link>
        <pubDate> Thu, 11 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Sezonske poletne solate</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mladi, ki uporabljajo elektronske cigarete, imajo od tri- do štirikrat večjo verjetnost, da bodo pozneje v življenju kadili cigarete. Ob tem pa stroka opozarja, da se pri mladih – tudi če je uporaba elektronskih cigaret kratkotrajna – že pojavljajo simptomi, kot so piskanje, izkašljevanje, težje dihanje, možno je poslabšanje astme. O kajenju med mladimi s poudarkom na marketinških strategijah tobačne industrije več v sredinem Svetovalnem servisu.</description>
        <enclosure length="57501696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/10/ElektronRA_SLO_MMC.PR1.20260610.3.0830_20718554.mp3"></enclosure>
        <guid>175228158</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1796</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mladi, ki uporabljajo elektronske cigarete, imajo od tri- do štirikrat večjo verjetnost, da bodo pozneje v življenju kadili cigarete. Ob tem pa stroka opozarja, da se pri mladih – tudi če je uporaba elektronskih cigaret kratkotrajna – že pojavljajo simptomi, kot so piskanje, izkašljevanje, težje dihanje, možno je poslabšanje astme. O kajenju med mladimi s poudarkom na marketinških strategijah tobačne industrije več v sredinem Svetovalnem servisu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175228158</link>
        <pubDate> Wed, 10 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Elektronske cigarete</title>
      </item>
      <item>
        <description>Paketna potovanja prinašajo določene prednosti in zaščito potrošnikov, vendar tudi pri njih ni nujno vedno vse tako, kot je bilo obljubljeno ob rezervaciji. Kaj storiti, če se cena spremeni, če hotel ne ustreza opisu, če je izlet odpovedan ali če organizator bistveno spremeni program potovanja? Kaj ščiti potrošnike v Evropski uniji? Odgovarjata Sara Besednjak in Romana Javornik z Evropskega potrošniškega centra.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.&lt;p&gt;&lt;img src=&quot;https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/10/16/66986039.jpg&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; width=&quot;797&quot; height=&quot;103&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="58536960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/09/PaketnaRA_SLO_LJT_9831763_20705925.mp3"></enclosure>
        <guid>175227874</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1829</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Paketna potovanja prinašajo določene prednosti in zaščito potrošnikov, vendar tudi pri njih ni nujno vedno vse tako, kot je bilo obljubljeno ob rezervaciji. Kaj storiti, če se cena spremeni, če hotel ne ustreza opisu, če je izlet odpovedan ali če organizator bistveno spremeni program potovanja? Kaj ščiti potrošnike v Evropski uniji? Odgovarjata Sara Besednjak in Romana Javornik z Evropskega potrošniškega centra.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.&lt;p&gt;&lt;img src=&quot;https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/10/16/66986039.jpg&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; width=&quot;797&quot; height=&quot;103&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227874</link>
        <pubDate> Tue, 09 Jun 2026 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Paketna potovanja in potrošniške pravice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pasjo poletno vročino občutijo tudi hišni ljubljenčki, zato v petkovem Svetovalnem servisu spomnimo na skrb za živali v času visokih temperatur ter opozorimo na nekatera – tudi življenjsko ogrožajoča – stanja. Kako je s potovanji, sprehodi po vročem asfaltu, z mačjimi in pasjimi mladiči ter kakšna je preventiva za bolezni, ki se pojavljajo v toplejšem delu leta? V Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med., iz veterinarske ambulante Animavet. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.</description>
        <enclosure length="54653184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/05/SvetovalRA_SLO_MMC.PR1.20260605.5.0830_20654100.mp3"></enclosure>
        <guid>175227011</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1707</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pasjo poletno vročino občutijo tudi hišni ljubljenčki, zato v petkovem Svetovalnem servisu spomnimo na skrb za živali v času visokih temperatur ter opozorimo na nekatera – tudi življenjsko ogrožajoča – stanja. Kako je s potovanji, sprehodi po vročem asfaltu, z mačjimi in pasjimi mladiči ter kakšna je preventiva za bolezni, ki se pojavljajo v toplejšem delu leta? V Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med., iz veterinarske ambulante Animavet. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227011</link>
        <pubDate> Fri, 05 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Skrb za živali (v poletni vročini)</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako naj k osebnim oziroma družinskim financam pristopita zakonca ali partnerja? Je dobro imeti skupen račun ali ločenega? Katera neskladja glede varčevanja in porabe najpogosteje načnejo sicer harmoničen odnos in kako se lotiti pogovorov o družinskih financah, če je eden pretiran zapravljivec, drugi pa pretiran varčnež? V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala mag. Ana Vezovišek, neodvisna svetovalka za osebne finance.</description>
        <enclosure length="53591040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/04/Mag.AnaRA_SLO_MMC.PR1.20260604.4.0830_20639173.mp3"></enclosure>
        <guid>175226765</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1674</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako naj k osebnim oziroma družinskim financam pristopita zakonca ali partnerja? Je dobro imeti skupen račun ali ločenega? Katera neskladja glede varčevanja in porabe najpogosteje načnejo sicer harmoničen odnos in kako se lotiti pogovorov o družinskih financah, če je eden pretiran zapravljivec, drugi pa pretiran varčnež? V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala mag. Ana Vezovišek, neodvisna svetovalka za osebne finance.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226765</link>
        <pubDate> Thu, 04 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Mag. Ana Vezovišek: Denar in ljubezen</title>
      </item>
      <item>
        <description>Počasi, a vztrajno se približujemo poletni potovalni sezoni. Na seznamu ministrstva za zunanje in evropske zadeve je trenutno 15 držav, označenih s črno barvo, kar pomeni najvišjo stopnjo tveganja, dodatnih 12 je rdečih, ki pomenijo najvišjo stopnjo previdnosti, iz varnostnih razlogov se zato odsvetujejo vsa potovanja. Kateri so standardni, tudi birokratski postopki pred odhodom v tujino, na kaj je treba biti še posebej previden pri potovanjih v države s povečanim varnostnim tveganjem, katera priporočila upoštevati in na koga se obrniti v primeru težav. Na vprašanja bo po pol deveti v Svetovalnem servisu odgovarjal Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na ministrstvu.</description>
        <enclosure length="57762048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/03/NasvetiRA_SLO_MMC.PR1.20260603.3.0830_20624527.mp3"></enclosure>
        <guid>175226445</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1805</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Počasi, a vztrajno se približujemo poletni potovalni sezoni. Na seznamu ministrstva za zunanje in evropske zadeve je trenutno 15 držav, označenih s črno barvo, kar pomeni najvišjo stopnjo tveganja, dodatnih 12 je rdečih, ki pomenijo najvišjo stopnjo previdnosti, iz varnostnih razlogov se zato odsvetujejo vsa potovanja. Kateri so standardni, tudi birokratski postopki pred odhodom v tujino, na kaj je treba biti še posebej previden pri potovanjih v države s povečanim varnostnim tveganjem, katera priporočila upoštevati in na koga se obrniti v primeru težav. Na vprašanja bo po pol deveti v Svetovalnem servisu odgovarjal Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na ministrstvu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226445</link>
        <pubDate> Wed, 03 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nasveti in priporočila pri potovanju v tujino</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mesec junij so naši predniki poimenovali rožnik, tudi zato, ker je to mesec, ko najlepše cvetijo kraljice vrtov – vrtnice. Te so še lepše, če zanje pravilno skrbimo, zato smo v torkov Svetovalni servis povabili Matjaža Mastnaka, strokovnjaka za vrtnice iz Arboretuma Volčji Potok. Svoja vprašanja o izbiri in oskrbi vrtnic pošljite na prvi@rtvslo.si, vpišite v obrazec na spletni strani Prvega ali nas pokličite med oddajo. </description>
        <enclosure length="58467840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/02/IzbiraiRA_SLO_MMC.PR1.20260602.2.0830_20608504.mp3"></enclosure>
        <guid>175226179</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1827</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mesec junij so naši predniki poimenovali rožnik, tudi zato, ker je to mesec, ko najlepše cvetijo kraljice vrtov – vrtnice. Te so še lepše, če zanje pravilno skrbimo, zato smo v torkov Svetovalni servis povabili Matjaža Mastnaka, strokovnjaka za vrtnice iz Arboretuma Volčji Potok. Svoja vprašanja o izbiri in oskrbi vrtnic pošljite na prvi@rtvslo.si, vpišite v obrazec na spletni strani Prvega ali nas pokličite med oddajo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226179</link>
        <pubDate> Tue, 02 Jun 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Izbira in oskrba vrtnic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Splet nam je počitnice približal na nekaj klikov: letalska karta, izbira destinacije, povezan let in plačilo s kartico — in pričakovanje, da bo ob prihodu vse tako, kot je pisalo v ponudbi. A kaj potem, ko so leti odpovedani, prihaja do zamud, cena je višja kot pričakovano? V tokratnem Svetovalnem servisu bomo govorili o nakupu letalskih kart in težavah pri letalskem prometu, z nami sta Sara Besednjak in Romana Javornik z Evropskega potrošniškega centra.
&lt;p class=&quot;x_MsoNormal&quot;&gt;Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev &amp;scaron;t. 101196292. Izražena stali&amp;scaron;ča in mnenja so izključno stali&amp;scaron;ča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.&lt;/p&gt;
&lt;p class=&quot;x_MsoNormal&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/10/16/66986039.jpg&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; width=&quot;626&quot; height=&quot;81&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55270656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/29/PotroniRA_SLO_LJT_9706385_20565170.mp3"></enclosure>
        <guid>175225210</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1727</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Splet nam je počitnice približal na nekaj klikov: letalska karta, izbira destinacije, povezan let in plačilo s kartico — in pričakovanje, da bo ob prihodu vse tako, kot je pisalo v ponudbi. A kaj potem, ko so leti odpovedani, prihaja do zamud, cena je višja kot pričakovano? V tokratnem Svetovalnem servisu bomo govorili o nakupu letalskih kart in težavah pri letalskem prometu, z nami sta Sara Besednjak in Romana Javornik z Evropskega potrošniškega centra.
&lt;p class=&quot;x_MsoNormal&quot;&gt;Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev &amp;scaron;t. 101196292. Izražena stali&amp;scaron;ča in mnenja so izključno stali&amp;scaron;ča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.&lt;/p&gt;
&lt;p class=&quot;x_MsoNormal&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/10/16/66986039.jpg&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; width=&quot;626&quot; height=&quot;81&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175225210</link>
        <pubDate> Fri, 29 May 2026 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Potrošniške pravice v letalskem prometu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Morje, jezera, reke, številna neurejena kopališča ali domači bazen za hišo – nikjer ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe, ko se predajamo poletnim vodnim užitkom. S pravilnim znanjem in prisebnostjo pa lahko ustrezno ukrepamo tudi takrat, ko se nekdo začne utapljati. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o varnem kopanju. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.</description>
        <enclosure length="55431168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/28/ZnanjeiRA_SLO_MMC.PR1.20260528.4.0830_20546677.mp3"></enclosure>
        <guid>175224914</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1732</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Morje, jezera, reke, številna neurejena kopališča ali domači bazen za hišo – nikjer ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe, ko se predajamo poletnim vodnim užitkom. S pravilnim znanjem in prisebnostjo pa lahko ustrezno ukrepamo tudi takrat, ko se nekdo začne utapljati. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o varnem kopanju. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224914</link>
        <pubDate> Thu, 28 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Znanje in prisebnost za varno kopanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi (amfetamin), kokain in heroin. Različne droge imajo različne učinke in posledice, se jih pa še vedno držijo številni stereotipi. Katera droga je v Sloveniji največji zdravstveni in družbeni problem, kako zmanjšati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi? Kakšni so sploh znaki zasvojenosti ali odvisnosti? Kdaj poiskati pomoč in kako se izviti iz primeža (prepovedanih) drog? O tem smo se v Svetovalnem servisu pogovarjali z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice pri Združenju DrogArt.

&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://skit.rtvslo.si/skit/trip-ali-trik/kam-po-pomoc-ob-zasvojenosti-z-drogami/782731&quot;&gt;Kam po pomoč?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55584768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/27/OzasvojRA_SLO_MMC.PR1.20260527.3.0830_20532190.mp3"></enclosure>
        <guid>175224628</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1737</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi (amfetamin), kokain in heroin. Različne droge imajo različne učinke in posledice, se jih pa še vedno držijo številni stereotipi. Katera droga je v Sloveniji največji zdravstveni in družbeni problem, kako zmanjšati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi? Kakšni so sploh znaki zasvojenosti ali odvisnosti? Kdaj poiskati pomoč in kako se izviti iz primeža (prepovedanih) drog? O tem smo se v Svetovalnem servisu pogovarjali z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice pri Združenju DrogArt.

&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://skit.rtvslo.si/skit/trip-ali-trik/kam-po-pomoc-ob-zasvojenosti-z-drogami/782731&quot;&gt;Kam po pomoč?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224628</link>
        <pubDate> Wed, 27 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>O zasvojenosti od drog</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsak zaposleni v Sloveniji je bil v letu 2024 povprečno bolniško odsoten 21 dni. Največ bolniških odsotnosti je bilo v pomurski statistični regiji, najmanj v osrednjeslovenski. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so marca objavili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki določajo, kje in kako se v tem času lahko zadržuje posameznik. Podrobneje nam jih bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavila mag. Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS.</description>
        <enclosure length="55572480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/26/BolnikaRA_SLO_MMC.PR1.20260526.2.0830_20516903.mp3"></enclosure>
        <guid>175224361</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1736</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsak zaposleni v Sloveniji je bil v letu 2024 povprečno bolniško odsoten 21 dni. Največ bolniških odsotnosti je bilo v pomurski statistični regiji, najmanj v osrednjeslovenski. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so marca objavili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki določajo, kje in kako se v tem času lahko zadržuje posameznik. Podrobneje nam jih bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavila mag. Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224361</link>
        <pubDate> Tue, 26 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Bolniška odsotnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po statistiki ima vsak četrti človek v starosti od 25 do 64 let povišan krvni tlak. Je znan dejavnik tveganja za srčne bolezni, srčno popuščanje in možgansko kap, zato ga znižujemo in kontroliramo, da preprečujemo zaplete. Pogosto ga imenujemo “tihi ubijalec”, saj ne dela težav in povzroča škodo, ne da bi to opazili. O povišanem krvnem tlaku ali hipertenziji bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica KO za hipertenzijo, UKC Ljubljana - bolnica dr. Petra Držaja. Pokličite ali nam pišite.</description>
        <enclosure length="57904896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/22/VisokkrRA_SLO_MMC.PR1.20260522.5.0830_20471145.mp3"></enclosure>
        <guid>175223392</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1809</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po statistiki ima vsak četrti človek v starosti od 25 do 64 let povišan krvni tlak. Je znan dejavnik tveganja za srčne bolezni, srčno popuščanje in možgansko kap, zato ga znižujemo in kontroliramo, da preprečujemo zaplete. Pogosto ga imenujemo “tihi ubijalec”, saj ne dela težav in povzroča škodo, ne da bi to opazili. O povišanem krvnem tlaku ali hipertenziji bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica KO za hipertenzijo, UKC Ljubljana - bolnica dr. Petra Držaja. Pokličite ali nam pišite.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223392</link>
        <pubDate> Fri, 22 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Visok krvni tlak moramo prepoznati pravočasno</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudje tretjino življenja preživimo v postelji, zato je izbira primerne vzmetnice pomembna. Katere dejavnike upoštevati pri izbiri ležišča, kako se razlikujejo številni materiali, ki so na trgu na voljo, in kako pomembno je redno ter ustrezno vzdrževanje, shranjevanje in čiščenje? Na vprašanja bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Dušan Blažič, strokovnjak za prodajo vzmetnic. </description>
        <enclosure length="59775744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/21/SvetovalRA_SLO_MMC.PR1.20260521.4.0830_20454516.mp3"></enclosure>
        <guid>175223095</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1867</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudje tretjino življenja preživimo v postelji, zato je izbira primerne vzmetnice pomembna. Katere dejavnike upoštevati pri izbiri ležišča, kako se razlikujejo številni materiali, ki so na trgu na voljo, in kako pomembno je redno ter ustrezno vzdrževanje, shranjevanje in čiščenje? Na vprašanja bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Dušan Blažič, strokovnjak za prodajo vzmetnic. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175223095</link>
        <pubDate> Thu, 21 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Za kakovosten spanec si moramo dobro postlati</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čebelarji so v tem delu leta več kot polno zaposleni. Skrben čebelar pripomore k dobremu in skladnemu razvoju čebeljih družin. Poskrbeti je treba, da imajo čebelje družine vedno dovolj prostora za nemoteno širjenje gnezda. Kateri so apitehnični ukrepi za zatiranje varoj? Kako spodbuditi zaleganje matice in preprečiti rojenje? Kako ustvarimo nove družine z narejenci in ometanci? Gost svetovalnega servisa na Svetovni dan čebel bo Aleš Bozovičar, diplomirani inženir zootehnike in vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije.</description>
        <enclosure length="52926720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/20/AktualnaRA_SLO_MMC.PR1.20260520.3.0830_20438736.mp3"></enclosure>
        <guid>175222796</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1653</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čebelarji so v tem delu leta več kot polno zaposleni. Skrben čebelar pripomore k dobremu in skladnemu razvoju čebeljih družin. Poskrbeti je treba, da imajo čebelje družine vedno dovolj prostora za nemoteno širjenje gnezda. Kateri so apitehnični ukrepi za zatiranje varoj? Kako spodbuditi zaleganje matice in preprečiti rojenje? Kako ustvarimo nove družine z narejenci in ometanci? Gost svetovalnega servisa na Svetovni dan čebel bo Aleš Bozovičar, diplomirani inženir zootehnike in vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222796</link>
        <pubDate> Wed, 20 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Aktualna čebelarska opravila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kreme za zaščito pred soncem že dolgo niso več »kreme za sončenje« – zdravega sončenja namreč ni. Če smo soncu predolgo izpostavljeni brez ustrezne zaščite, se lahko pojavijo opekline, hitrejše staranje kože in povečano tveganje za razvoj kožnega raka. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o zaščiti pred soncem – o mehanski zaščiti z oblačili in pokrivali ter o uporabi zaščitnih krem. Koliko kreme moramo nanesti na obraz? Kako pogosto moramo nanos obnavljati? Ob pol devetih bo z nami dr. Larisa Stojanović, dr. med., spec. dermatovenerologije z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="52054272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/19/ZaitaRA_SLO_MMC.PR1.20260519.2.0830_20422879.mp3"></enclosure>
        <guid>175222517</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1626</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kreme za zaščito pred soncem že dolgo niso več »kreme za sončenje« – zdravega sončenja namreč ni. Če smo soncu predolgo izpostavljeni brez ustrezne zaščite, se lahko pojavijo opekline, hitrejše staranje kože in povečano tveganje za razvoj kožnega raka. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o zaščiti pred soncem – o mehanski zaščiti z oblačili in pokrivali ter o uporabi zaščitnih krem. Koliko kreme moramo nanesti na obraz? Kako pogosto moramo nanos obnavljati? Ob pol devetih bo z nami dr. Larisa Stojanović, dr. med., spec. dermatovenerologije z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222517</link>
        <pubDate> Tue, 19 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Zaščita pred soncem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Suša v aprilu, nadpovprečno visoke temperature v poletnih mesecih in drugi vremenski dogodki vplivajo tudi na oskrbo rastlin, ki jim imamo na domačih vrtovih, terasah in balkonih. V zadnjih letih tudi ni redkost, da v celinskem delu države uspevajo bolj eksotične rastlinske vrste, ki smo jih sicer vajeni v obmorskih deželah. Kako se prilagoditi podnebnim spremembam v kontekstu okrasnih rastlin – o tem bo govor v petkovem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.</description>
        <enclosure length="57582336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/15/IzbiraiRA_SLO_MMC.PR1.20260515.5.0830_20374335.mp3"></enclosure>
        <guid>175221605</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1799</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Suša v aprilu, nadpovprečno visoke temperature v poletnih mesecih in drugi vremenski dogodki vplivajo tudi na oskrbo rastlin, ki jim imamo na domačih vrtovih, terasah in balkonih. V zadnjih letih tudi ni redkost, da v celinskem delu države uspevajo bolj eksotične rastlinske vrste, ki smo jih sicer vajeni v obmorskih deželah. Kako se prilagoditi podnebnim spremembam v kontekstu okrasnih rastlin – o tem bo govor v petkovem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221605</link>
        <pubDate> Fri, 15 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Izbira in oskrba rastlin v času podnebnih sprememb</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko dom ne pomeni več varnega zavetja, se lahko obrnete na Društvo SOS telefon. Žrtve psihičnega, ekonomskega, spolnega in fizičnega nasilja lahko pokličete na telefonsko številko, kjer ponujajo zaupen pogovor – psihosocialno podporo pa tudi informacije o oblikah pomoči, prijavi nasilja in podobno. Tak klic je morda začetek izstopa iz kroga nasilja, njegovo nadaljevanje pa je lahko tudi umik v zatočišča oziroma tako imenovane varne hiše. Več v četrtkovem Svetovalnem servisu z zaposleno v Društvu SOS telefon Blažko Margon Baloh.</description>
        <enclosure length="58688256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/14/SOSteleRA_SLO_MMC.PR1.20260514.4.0830_20357699.mp3"></enclosure>
        <guid>175221356</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1833</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko dom ne pomeni več varnega zavetja, se lahko obrnete na Društvo SOS telefon. Žrtve psihičnega, ekonomskega, spolnega in fizičnega nasilja lahko pokličete na telefonsko številko, kjer ponujajo zaupen pogovor – psihosocialno podporo pa tudi informacije o oblikah pomoči, prijavi nasilja in podobno. Tak klic je morda začetek izstopa iz kroga nasilja, njegovo nadaljevanje pa je lahko tudi umik v zatočišča oziroma tako imenovane varne hiše. Več v četrtkovem Svetovalnem servisu z zaposleno v Društvu SOS telefon Blažko Margon Baloh.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221356</link>
        <pubDate> Thu, 14 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>SOS telefon in varne hiše</title>
      </item>
      <item>
        <description> V Sloveniji potrebujemo v povprečju okrog 300 - 350 krvodajalcev na dan in več kot 100.000 na leto. Kdo vse lahko daruje kri, kakšne so omejitve pri krvodajalstvu in kdaj lahko ponovno darujemo kri, če smo se podali na potovanje v tropske kraje.  Z nami je bila Polonca Mali, doktorica medicine, specialistka transfuzijske medicine. </description>
        <enclosure length="56347392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/13/SvetovalRA_SLO_MMC.PR1.20260513.3.0830_20342177.mp3"></enclosure>
        <guid>175221045</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1760</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> V Sloveniji potrebujemo v povprečju okrog 300 - 350 krvodajalcev na dan in več kot 100.000 na leto. Kdo vse lahko daruje kri, kakšne so omejitve pri krvodajalstvu in kdaj lahko ponovno darujemo kri, če smo se podali na potovanje v tropske kraje.  Z nami je bila Polonca Mali, doktorica medicine, specialistka transfuzijske medicine. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175221045</link>
        <pubDate> Wed, 13 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Krvodajalstvo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka, nadaljevanje dojenja najmanj do enega leta, še bolje pa do drugega leta starosti. Dojenje sicer ni le vir hrane, temveč tudi način tolažbe, krepi povezavo med mamo in dojenčkom. O tej temi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Mateja Kropec Šega, svetovalka za dojenje iz La Leche League International, društva za podporo in pomoč doječim materam.</description>
        <enclosure length="58371840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/12/DojenjeRA_SLO_MMC.PR1.20260512.2.0830_20326936.mp3"></enclosure>
        <guid>175220801</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1824</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka, nadaljevanje dojenja najmanj do enega leta, še bolje pa do drugega leta starosti. Dojenje sicer ni le vir hrane, temveč tudi način tolažbe, krepi povezavo med mamo in dojenčkom. O tej temi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Mateja Kropec Šega, svetovalka za dojenje iz La Leche League International, društva za podporo in pomoč doječim materam.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220801</link>
        <pubDate> Tue, 12 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Dojenje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če so pomirjevala predpisana za več kot tri mesece, obstaja približno 50-odstotno tveganje za razvoj odvisnosti, zato je treba že ob uvedbi razmišljati o njihovem postopnem ukinjanju. To je ena od iztočnic petkovega Svetovalnega servisa, v katerem bomo govorili o škodljivi rabi zdravil. Nekatera torej lahko – kot je zapisano med možnimi stranskimi učinki – povzročijo odvisnost. Prvi znak škodljive rabe je pogosto, da si oseba začne odmerke prilagajati sama, mimo zdravniških navodil. Z nami bo ob pol devetih dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.</description>
        <enclosure length="57266688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/ZlorabaRA_SLO_MMC.PR1.20260508.5.0830_20278682.mp3"></enclosure>
        <guid>175219874</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1789</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če so pomirjevala predpisana za več kot tri mesece, obstaja približno 50-odstotno tveganje za razvoj odvisnosti, zato je treba že ob uvedbi razmišljati o njihovem postopnem ukinjanju. To je ena od iztočnic petkovega Svetovalnega servisa, v katerem bomo govorili o škodljivi rabi zdravil. Nekatera torej lahko – kot je zapisano med možnimi stranskimi učinki – povzročijo odvisnost. Prvi znak škodljive rabe je pogosto, da si oseba začne odmerke prilagajati sama, mimo zdravniških navodil. Z nami bo ob pol devetih dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219874</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Zloraba zdravil in odvisnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ločitev je močen stresni dogodek, zapleten psihološki in socialni proces za vse člane družine. Ločitve imajo različno dinamiko, pri vseh pa je prisotna izguba. Kdaj razhod ne boli več in kako pomembno je odpuščanje? Kako nadaljevati vlogo staršev? V četrtkovem svetovalnem servisu bo svetovala Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, ki se ukvarja s procesom ločitve. Pokličite ali nam pišite.

</description>
        <enclosure length="58824192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/ivljenjRA_SLO_MMC.PR1.20260507.4.0830_20264510.mp3"></enclosure>
        <guid>175219576</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1838</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ločitev je močen stresni dogodek, zapleten psihološki in socialni proces za vse člane družine. Ločitve imajo različno dinamiko, pri vseh pa je prisotna izguba. Kdaj razhod ne boli več in kako pomembno je odpuščanje? Kako nadaljevati vlogo staršev? V četrtkovem svetovalnem servisu bo svetovala Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, ki se ukvarja s procesom ločitve. Pokličite ali nam pišite.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219576</link>
        <pubDate> Thu, 07 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Življenje po ločitvi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.</description>
        <enclosure length="56755968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/06/GozdnibRA_SLO_MMC.PR1.20260506.3.0830_20250261.mp3"></enclosure>
        <guid>175219298</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1773</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219298</link>
        <pubDate> Wed, 06 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Gozdni bonton</title>
      </item>
      <item>
        <description>Spomladanski test otroških sedežev, ki ga AMZS opravlja s partnerskimi avtomobilskimi klubi in potrošniškimi organizacijami, je pokazal na resne varnostne težave pri osmih otroških sedežih. Pri čelnem preskusnem trku so odpovedale ključne pritrdilne točke, kar bi lahko v primeru prometne nesreče vodilo do hude poškodbe otroka. Več o testu in tudi sicer o varnosti otroških sedežev nam bo v torkovem Svetovalnem servisu povedal Blaž Poženel, odgovorni urednik AMZS Motorevije.</description>
        <enclosure length="57662976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/05/OtrokiRA_SLO_MMC.PR1.20260505.2.0830_20235003.mp3"></enclosure>
        <guid>175219023</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1801</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Spomladanski test otroških sedežev, ki ga AMZS opravlja s partnerskimi avtomobilskimi klubi in potrošniškimi organizacijami, je pokazal na resne varnostne težave pri osmih otroških sedežih. Pri čelnem preskusnem trku so odpovedale ključne pritrdilne točke, kar bi lahko v primeru prometne nesreče vodilo do hude poškodbe otroka. Več o testu in tudi sicer o varnosti otroških sedežev nam bo v torkovem Svetovalnem servisu povedal Blaž Poženel, odgovorni urednik AMZS Motorevije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219023</link>
        <pubDate> Tue, 05 May 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Otroški avtosedeži</title>
      </item>
      <item>
        <description>Otroci danes preveč časa preživijo pred zasloni, bistveno manj pa se gibljejo. Prav gibanje – tek, skoki, igra in raznolike gibalne izkušnje – je ena ključnih osnov za zdrav telesni in miselni razvoj v zgodnjem otroštvu. V Svetovalnem servisu bomo zato govorili o atletiki za najmlajše - kdaj je pravi čas za začetek organizirane vadbe, kako naj bo ta prilagojena starosti in sposobnostim otroka ter zakaj pri najmlajših niso v ospredju rezultati, ampak veselje do gibanja. Posebno pozornost bomo namenili tudi vlogi staršev – kako spodbujati otroka brez pritiska in kako mu pomagati, da šport doživi kot pozitivno izkušnjo. Gost oddaje bo trener Atletskega kluba Krka Mitja Svet.</description>
        <enclosure length="57781248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/AtletikaRA_SLO_MMC.PR1.20260430.4.0830_20181709.mp3"></enclosure>
        <guid>175217992</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1805</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Otroci danes preveč časa preživijo pred zasloni, bistveno manj pa se gibljejo. Prav gibanje – tek, skoki, igra in raznolike gibalne izkušnje – je ena ključnih osnov za zdrav telesni in miselni razvoj v zgodnjem otroštvu. V Svetovalnem servisu bomo zato govorili o atletiki za najmlajše - kdaj je pravi čas za začetek organizirane vadbe, kako naj bo ta prilagojena starosti in sposobnostim otroka ter zakaj pri najmlajših niso v ospredju rezultati, ampak veselje do gibanja. Posebno pozornost bomo namenili tudi vlogi staršev – kako spodbujati otroka brez pritiska in kako mu pomagati, da šport doživi kot pozitivno izkušnjo. Gost oddaje bo trener Atletskega kluba Krka Mitja Svet.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217992</link>
        <pubDate> Thu, 30 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Atletika je odlična osnova za razvoj otroka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvomajske počitnice so že tu in veliko Slovencev se je v teh dneh odpravilo na potovanje, nekateri na krajše izlete po Sloveniji, drugi nekoliko dlje. A ne glede na to, kam se odpravljamo, je treba s seboj imeti potovalno lekarno. Na vprašanja, kaj vse sodi v potovalno lekarno, koliko zdravil vzeti s seboj in kako jih pravilno shranjevati, bo odgovarjal Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.</description>
        <enclosure length="56641536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/29/PotovalnRA_SLO_MMC.PR1.20260429.3.0830_20167613.mp3"></enclosure>
        <guid>175217724</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1770</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvomajske počitnice so že tu in veliko Slovencev se je v teh dneh odpravilo na potovanje, nekateri na krajše izlete po Sloveniji, drugi nekoliko dlje. A ne glede na to, kam se odpravljamo, je treba s seboj imeti potovalno lekarno. Na vprašanja, kaj vse sodi v potovalno lekarno, koliko zdravil vzeti s seboj in kako jih pravilno shranjevati, bo odgovarjal Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217724</link>
        <pubDate> Wed, 29 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Potovalna lekarna</title>
      </item>
      <item>
        <description>Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.</description>
        <enclosure length="54117888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/28/BolezniRA_SLO_MMC.PR1.20260428.2.0830_20153611.mp3"></enclosure>
        <guid>175217468</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1691</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217468</link>
        <pubDate> Tue, 28 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Bolezni, ki jih prenašajo klopi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najpogostejši hišni ljubljenček Slovencev je mačka ali pes, redki pa niso niti tisti, ki imajo doma katerega izmed glodalcev, ptico ali plazilca. O njih bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. vet. med. Marjan Kastelic, specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev. Z njim o najpogostejših boleznih in drugih zagatah, ki tarejo naštete živalske vrste. Pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo, če želimo v svoj dom sprejeti novega – živalskega – člana.</description>
        <enclosure length="60162048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/MalisesRA_SLO_MMC.PR1.20260424.5.0830_20112859.mp3"></enclosure>
        <guid>175216624</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1880</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najpogostejši hišni ljubljenček Slovencev je mačka ali pes, redki pa niso niti tisti, ki imajo doma katerega izmed glodalcev, ptico ali plazilca. O njih bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. vet. med. Marjan Kastelic, specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev. Z njim o najpogostejših boleznih in drugih zagatah, ki tarejo naštete živalske vrste. Pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo, če želimo v svoj dom sprejeti novega – živalskega – člana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216624</link>
        <pubDate> Fri, 24 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Mali sesalci, ptice in plazilci v naših domovih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Spomladi se kače prebujajo po zimskem spanju ter iščejo sončna in topla mesta. Privlačijo jih tudi mesta, kjer je dovolj hrane, predvsem glodavcev. Kako ravnati, če jih srečamo na svojem vrtu ali na sprehodu v naravi, in od kod človečki odpor do teh sicer zelo plašnih in nenapadalnih plazilcev? V Sloveniji živi 11 vrst kač, njihova populacija pa kljub temu, da so zavarovane, upada. Biolog in herpetolog Griša Planinc, ki vodi projekt Kačofon, bo gost četrtkovega Svetovalnega servisa.
</description>
        <enclosure length="57004800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/KaeseRA_SLO_MMC.PR1.20260423.4.0830_20092998.mp3"></enclosure>
        <guid>175216335</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1781</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Spomladi se kače prebujajo po zimskem spanju ter iščejo sončna in topla mesta. Privlačijo jih tudi mesta, kjer je dovolj hrane, predvsem glodavcev. Kako ravnati, če jih srečamo na svojem vrtu ali na sprehodu v naravi, in od kod človečki odpor do teh sicer zelo plašnih in nenapadalnih plazilcev? V Sloveniji živi 11 vrst kač, njihova populacija pa kljub temu, da so zavarovane, upada. Biolog in herpetolog Griša Planinc, ki vodi projekt Kačofon, bo gost četrtkovega Svetovalnega servisa.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216335</link>
        <pubDate> Thu, 23 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kače se prebujajo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Stvarna služnost nastane z zakonom na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V praksi je stvarna služnost ustanovljena na zemljiški parceli ali posameznemu delu stavbe. Kako se razlikujeta pozitivna in negativna služnost? Kaj lahko naredimo v primeru oviranja izvrševanja služnosti? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so služnosti prenosljive pravice? Gostja sredinega svetovalnega servisa ob pol devetih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si</description>
        <enclosure length="58028544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/StvarneRA_SLO_MMC.PR1.20260422.3.0830_20077399.mp3"></enclosure>
        <guid>175216034</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1813</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Stvarna služnost nastane z zakonom na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V praksi je stvarna služnost ustanovljena na zemljiški parceli ali posameznemu delu stavbe. Kako se razlikujeta pozitivna in negativna služnost? Kaj lahko naredimo v primeru oviranja izvrševanja služnosti? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so služnosti prenosljive pravice? Gostja sredinega svetovalnega servisa ob pol devetih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216034</link>
        <pubDate> Wed, 22 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Stvarne služnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Les je naraven material z odlično toplotno in zvočno izolacijo ter dolgo življenjsko dobo. V torkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili lesu kot talni oblogi. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri debeline parketa? Kako pomembne so obremenitev prostora, vrsta ogrevanja ter izbira lakov in olj za zaščito? Na vaša vprašanja bo od pol devetih odgovarjal izr. prof. dr. Aleš Straže, vodja Katedre za tehnologijo lesa na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Dotaknili se bomo tudi izbire zunanjih lesenih talnih oblog.</description>
        <enclosure length="59221248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/IzbiralRA_SLO_MMC.PR1.20260421.2.0830_20061059.mp3"></enclosure>
        <guid>175215762</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1850</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Les je naraven material z odlično toplotno in zvočno izolacijo ter dolgo življenjsko dobo. V torkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili lesu kot talni oblogi. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri debeline parketa? Kako pomembne so obremenitev prostora, vrsta ogrevanja ter izbira lakov in olj za zaščito? Na vaša vprašanja bo od pol devetih odgovarjal izr. prof. dr. Aleš Straže, vodja Katedre za tehnologijo lesa na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Dotaknili se bomo tudi izbire zunanjih lesenih talnih oblog.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215762</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Izbira lesenih talnih oblog</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.
</description>
        <enclosure length="57662976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/17/GibalniRA_SLO_MMC.PR1.20260417.5.0830_20012448.mp3"></enclosure>
        <guid>175214810</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1801</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214810</link>
        <pubDate> Fri, 17 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Gibalni razvoj otrok</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kriza srednjih let je obdobje, s katerim se bo srečal bolj ali manj vsakdo. Gre za čas, ko se vnovič sprašujemo o svojih vrednotah in dosežkih v življenju. Kakšni so simptomi krize srednjih let, kako je z njimi povezana kriza identitete in zakaj se je tega obdobja oprijel slabšalen, negativen prizvok? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo psihoterapevt Peter Topić.</description>
        <enclosure length="56054784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/16/KrizasrRA_SLO_MMC.PR1.20260416.4.0830_19996167.mp3"></enclosure>
        <guid>175214538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1751</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kriza srednjih let je obdobje, s katerim se bo srečal bolj ali manj vsakdo. Gre za čas, ko se vnovič sprašujemo o svojih vrednotah in dosežkih v življenju. Kakšni so simptomi krize srednjih let, kako je z njimi povezana kriza identitete in zakaj se je tega obdobja oprijel slabšalen, negativen prizvok? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo psihoterapevt Peter Topić.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214538</link>
        <pubDate> Thu, 16 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kriza srednjih let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.


&lt;p&gt;&lt;img src=&quot;https://posta.rtvslo.si/owa/service.svc/s/GetFileAttachment?id=AAMkADM0Njc3NjUzLTBiOTUtNGEyYS05ODljLTM0OGI4Njc1ODU5ZABGAAAAAAC2aGDpe9xoSIrX6XC44rBnBwA2OBbgj2JTRakpuuzjY8ZoAAAAAAEMAAA2OBbgj2JTRakpuuzjY8ZoAAG5MEj5AAABEgAQAJWE69vHpA9FiuavVc29gCo%3D&amp;amp;X-OWA-CANARY=Drxd023sekGtwph0Vz8QA1CO-s_Amt4IVCBs7oaLrXYNU7ibd-o_TxqOZgeTrKhaziC65JMJjL8.&amp;amp;isImagePreview=True&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="56335872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/15/VarnostRA_SLO_LJT_9192909_19983753.mp3"></enclosure>
        <guid>175214233</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1760</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.


&lt;p&gt;&lt;img src=&quot;https://posta.rtvslo.si/owa/service.svc/s/GetFileAttachment?id=AAMkADM0Njc3NjUzLTBiOTUtNGEyYS05ODljLTM0OGI4Njc1ODU5ZABGAAAAAAC2aGDpe9xoSIrX6XC44rBnBwA2OBbgj2JTRakpuuzjY8ZoAAAAAAEMAAA2OBbgj2JTRakpuuzjY8ZoAAG5MEj5AAABEgAQAJWE69vHpA9FiuavVc29gCo%3D&amp;amp;X-OWA-CANARY=Drxd023sekGtwph0Vz8QA1CO-s_Amt4IVCBs7oaLrXYNU7ibd-o_TxqOZgeTrKhaziC65JMJjL8.&amp;amp;isImagePreview=True&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214233</link>
        <pubDate> Wed, 15 Apr 2026 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Varnost hrane in odpoklici</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naša stanovanja in hiše skrivajo prenekatero nevarnost za starejša leta. Da bi tudi v tretjem življenjskem obdobju živeli v kar najbolj varnem domačem okolju, moramo na to pomisliti že nekaj let prej. Bivalne prostore lahko prilagodimo že z majhnimi popravki, dopolnitvami, spremembami. Eden od prostorov, ki ga je za uporabo v starejših letih skoraj nujno prilagoditi, je kuhinja. Nekaj idej in nasvetov za prilagoditev stanovanja nam bo v torkovem svetovalnem servisu dala predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org. Pokličite ali nam pišite.</description>
        <enclosure length="60228096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/VarnostRA_SLO_MMC.PR1.20260414.2.0830_19966065.mp3"></enclosure>
        <guid>175213972</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1882</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naša stanovanja in hiše skrivajo prenekatero nevarnost za starejša leta. Da bi tudi v tretjem življenjskem obdobju živeli v kar najbolj varnem domačem okolju, moramo na to pomisliti že nekaj let prej. Bivalne prostore lahko prilagodimo že z majhnimi popravki, dopolnitvami, spremembami. Eden od prostorov, ki ga je za uporabo v starejših letih skoraj nujno prilagoditi, je kuhinja. Nekaj idej in nasvetov za prilagoditev stanovanja nam bo v torkovem svetovalnem servisu dala predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org. Pokličite ali nam pišite.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213972</link>
        <pubDate> Tue, 14 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Varno stanovanje za tretje življenjsko obdobje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Juhe so lahko topla predjed, lahko potešijo prvo lakoto ali so glavna jed. Uživamo tople ali hladne, prisegamo na sezonske. Špargljeva, koprivna, špinačna, čemaževa za spomladansko razbremenitev organizma po velikonočnih krepkih jedeh. Iz regrata lahko namesto solate pripravite tudi juho. Iz česa sestaviti in pripraviti spomladansko enolončnico? Kako kombiniramo zelenjavo in različne kaše v juhah, ki so samostojna jed? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.</description>
        <enclosure length="56642304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/JuheinRA_SLO_MMC.PR1.20260410.5.0830_19916695.mp3"></enclosure>
        <guid>175213019</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1770</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Juhe so lahko topla predjed, lahko potešijo prvo lakoto ali so glavna jed. Uživamo tople ali hladne, prisegamo na sezonske. Špargljeva, koprivna, špinačna, čemaževa za spomladansko razbremenitev organizma po velikonočnih krepkih jedeh. Iz regrata lahko namesto solate pripravite tudi juho. Iz česa sestaviti in pripraviti spomladansko enolončnico? Kako kombiniramo zelenjavo in različne kaše v juhah, ki so samostojna jed? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213019</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Juhe in spomladanske enolončnice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Je vaš otrok razvajen, izsiljuje in manipulira z vami ali so njegova dejanja posledica tega, da njegovi možgani še niso dozoreli? To dilemo bomo poskušali razrešiti v četrtkovem Svetovalnem servisu o vzgoji otrok. Z nami bo Tjaša Kordež, magistrica profesorica razrednega pouka in angleščine. Skupaj se bomo postavili v položaje, kot so grizenje drugih otrok, metanje po tleh v trgovini, izbruh trme.</description>
        <enclosure length="57551616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/09/VzgojapRA_SLO_MMC.PR1.20260409.4.0830_19901308.mp3"></enclosure>
        <guid>175212762</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1798</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Je vaš otrok razvajen, izsiljuje in manipulira z vami ali so njegova dejanja posledica tega, da njegovi možgani še niso dozoreli? To dilemo bomo poskušali razrešiti v četrtkovem Svetovalnem servisu o vzgoji otrok. Z nami bo Tjaša Kordež, magistrica profesorica razrednega pouka in angleščine. Skupaj se bomo postavili v položaje, kot so grizenje drugih otrok, metanje po tleh v trgovini, izbruh trme.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212762</link>
        <pubDate> Thu, 09 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vzgoja predšolskih otrok</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomlad je čas, ko se začne prebujati narava in vse začne cveteti. In prav zato je zrak poln cvetnega prahu, kar za mnoge pomeni tudi začetek težav z alergijami. Seneni nahod je ena najpogostejših alergijskih bolezni, ki lahko precej vpliva na kakovost vsakdanjega življenja. Na vprašanja kako prepoznati seneni nahod, kako poteka diagnostika in kakšno je primerno zdravljenje ter o tem, kdaj je čas za obisk zdravnika, je odgovarjal dr. med. Peter Kecelj, specialist interne medicine.</description>
        <enclosure length="74354688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/08/SvetovalRA_SLO_MMC.PR1.20260408.3.0830_19885760.mp3"></enclosure>
        <guid>175212453</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2323</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomlad je čas, ko se začne prebujati narava in vse začne cveteti. In prav zato je zrak poln cvetnega prahu, kar za mnoge pomeni tudi začetek težav z alergijami. Seneni nahod je ena najpogostejših alergijskih bolezni, ki lahko precej vpliva na kakovost vsakdanjega življenja. Na vprašanja kako prepoznati seneni nahod, kako poteka diagnostika in kakšno je primerno zdravljenje ter o tem, kdaj je čas za obisk zdravnika, je odgovarjal dr. med. Peter Kecelj, specialist interne medicine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212453</link>
        <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Alergije in seneni nahod</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekatere spremembe na nohtih so povsem normalne in neškodljive, druge so lahko posledica poškodb ali okužb – približno 40 do 50 odstotkov bolezni nohtov naj bi povzročale glivice. Kako prepoznamo glivično okužbo, kaj pomenijo bele pikice, brazde ali spremembe barve in kdaj je čas za obisk dermatologa? Sogovornica: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.</description>
        <enclosure length="58419456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/07/NohtizRA_SLO_MMC.PR1.20260407.2.0830_19871323.mp3"></enclosure>
        <guid>175212210</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1825</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekatere spremembe na nohtih so povsem normalne in neškodljive, druge so lahko posledica poškodb ali okužb – približno 40 do 50 odstotkov bolezni nohtov naj bi povzročale glivice. Kako prepoznamo glivično okužbo, kaj pomenijo bele pikice, brazde ali spremembe barve in kdaj je čas za obisk dermatologa? Sogovornica: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212210</link>
        <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nohti: zdravje, nega in najpogostejše težave</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ureditev ribnika v domačem vrtu prinaša sprostitev, a zahteva tudi premišljeno načrtovanje in vzdrževanje. Kdaj je pravi trenutek, da po zimskem počitku prebudimo ribnik, zakaj rib ne smemo začeti hraniti ob prvem soncu in kako vklopiti tehniko tako, da ne bomo porušili vzpostavljenega biološkega ravnovesja? V petek ob pol devetih bo z nami v Svetovalnem servisu strokovnjak za načrtovanje ribnikov Robert Leitinger, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

</description>
        <enclosure length="58349568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/RibnikiRA_SLO_MMC.PR1.20260403.5.0830_19830496.mp3"></enclosure>
        <guid>175211368</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1823</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ureditev ribnika v domačem vrtu prinaša sprostitev, a zahteva tudi premišljeno načrtovanje in vzdrževanje. Kdaj je pravi trenutek, da po zimskem počitku prebudimo ribnik, zakaj rib ne smemo začeti hraniti ob prvem soncu in kako vklopiti tehniko tako, da ne bomo porušili vzpostavljenega biološkega ravnovesja? V petek ob pol devetih bo z nami v Svetovalnem servisu strokovnjak za načrtovanje ribnikov Robert Leitinger, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211368</link>
        <pubDate> Fri, 03 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Ribnik in spomladanska opravila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči, to vpliva tudi na zdravje naših oči. Sindrom računalniškega vida je pojav, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, tudi zamegljen ali dvojni vid. Kako ravnati, če pred računalnikom preživimo več ur na dan, bo ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, v katerem bo z nami dr. med. Nataša Vidovič Valentinčič, specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana. Med drugim z njo spregovorimo tudi o izbiri in potrebi po nošenju sončnih očal. </description>
        <enclosure length="58941696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/ZdraveoRA_SLO_MMC.PR1.20260402.4.0830_19815280.mp3"></enclosure>
        <guid>175211087</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1841</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči, to vpliva tudi na zdravje naših oči. Sindrom računalniškega vida je pojav, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, tudi zamegljen ali dvojni vid. Kako ravnati, če pred računalnikom preživimo več ur na dan, bo ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, v katerem bo z nami dr. med. Nataša Vidovič Valentinčič, specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana. Med drugim z njo spregovorimo tudi o izbiri in potrebi po nošenju sončnih očal. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211087</link>
        <pubDate> Thu, 02 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Zdrave oči</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ahilova tetiva je najbolj znana in najmočnejša tetiva v človeškem telesu, ampak ni edina. Kakšno vlogo igrajo pri športu, zakaj se pojavijo poškodbe in kako naj okrepimo tetive, da poškodb teh ne bi bilo? Katere vaje naj izvajamo za krepitev in kako naj ravnamo, ko nas že boli? Za odgovore smo v studio Prvega povabili profesorja športne vzgoje in tekaškega trenerja Urbana Praprotnika.</description>
        <enclosure length="54412800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/01/KakonajRA_SLO_MMC.PR1.20260401.3.0830_19785279.mp3"></enclosure>
        <guid>175210797</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1700</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ahilova tetiva je najbolj znana in najmočnejša tetiva v človeškem telesu, ampak ni edina. Kakšno vlogo igrajo pri športu, zakaj se pojavijo poškodbe in kako naj okrepimo tetive, da poškodb teh ne bi bilo? Katere vaje naj izvajamo za krepitev in kako naj ravnamo, ko nas že boli? Za odgovore smo v studio Prvega povabili profesorja športne vzgoje in tekaškega trenerja Urbana Praprotnika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210797</link>
        <pubDate> Wed, 01 Apr 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako naj okrepimo Ahilovo tetivo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih ter kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo profesorica defektologije Darja Damari iz Centra Janeza Levca v Ljubljani. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.</description>
        <enclosure length="57537792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/31/AvtizemRA_SLO_MMC.PR1.20260331.2.0830_19761343.mp3"></enclosure>
        <guid>175210549</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1798</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih ter kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo profesorica defektologije Darja Damari iz Centra Janeza Levca v Ljubljani. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210549</link>
        <pubDate> Tue, 31 Mar 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Avtizem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Besede, kot so trajnostno, naravno in okolju prijazno, danes slišimo skoraj na vsakem koraku. A včasih za zeleno podobo stoji predvsem dober marketing – pojav, ki ga poznamo kot zeleno zavajanje. Kaj pravzaprav pomeni in kako ga lahko prepoznamo? Na vprašanja o spornih trženjskih praksah odgovarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

&lt;p&gt;&lt;img style=&quot;height: auto;&quot; src=&quot;https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/10/16/66986039.jpg&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; width=&quot;500&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="58203648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/ZelenozRA_SLO_LJT_8937838_19702255.mp3"></enclosure>
        <guid>175209533</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1818</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Besede, kot so trajnostno, naravno in okolju prijazno, danes slišimo skoraj na vsakem koraku. A včasih za zeleno podobo stoji predvsem dober marketing – pojav, ki ga poznamo kot zeleno zavajanje. Kaj pravzaprav pomeni in kako ga lahko prepoznamo? Na vprašanja o spornih trženjskih praksah odgovarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

&lt;p&gt;&lt;img style=&quot;height: auto;&quot; src=&quot;https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/10/16/66986039.jpg&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; width=&quot;500&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209533</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Zeleno zavajanje - sporne trženjske prakse </title>
      </item>
      <item>
        <description>Vensko popuščanje je pogosto obolenje, na nastanek pa najbolj vplivajo dednost, starost in hormonsko stanje. Kako lahko obolenje omilimo, kakšna operativna zdravljenja so na voljo, komu jih odsvetujejo in zakaj? Tudi o pooperativnem okrevanju – kako je z bolečino, koliko hoje je priporočljivo in kako je z nošenjem kompresijskih nogavic po operaciji? Svetovalni servis o krčnih žilah v sredo ob pol devetih s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.</description>
        <enclosure length="60181248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/26/KrneiRA_SLO_MMC.PR1.20260326.4.0830_19663266.mp3"></enclosure>
        <guid>175209249</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1880</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vensko popuščanje je pogosto obolenje, na nastanek pa najbolj vplivajo dednost, starost in hormonsko stanje. Kako lahko obolenje omilimo, kakšna operativna zdravljenja so na voljo, komu jih odsvetujejo in zakaj? Tudi o pooperativnem okrevanju – kako je z bolečino, koliko hoje je priporočljivo in kako je z nošenjem kompresijskih nogavic po operaciji? Svetovalni servis o krčnih žilah v sredo ob pol devetih s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209249</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Krčne žile</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako zasnovati vrt, ki bo funkcionalen, tudi če je majhen ali njegova lega ni povsem sončna? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem ob pol devetih. Zanimala nas bo premišljena razporeditev rastlin in kako vrtnariti ekološko. Z gostjo Jernejo Jošar, agronomko in avtorico knjig o vrtnarjenju, se bomo pogovarjali tudi o prednostih in slabostih vse bolj priljubljenih visokih gred.</description>
        <enclosure length="54924288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/NartovaRA_SLO_MMC.PR1.20260325.3.0830_19634884.mp3"></enclosure>
        <guid>175208951</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1716</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako zasnovati vrt, ki bo funkcionalen, tudi če je majhen ali njegova lega ni povsem sončna? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem ob pol devetih. Zanimala nas bo premišljena razporeditev rastlin in kako vrtnariti ekološko. Z gostjo Jernejo Jošar, agronomko in avtorico knjig o vrtnarjenju, se bomo pogovarjali tudi o prednostih in slabostih vse bolj priljubljenih visokih gred.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208951</link>
        <pubDate> Wed, 25 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Načrtovanje zelenjavnega vrta in postavitev visoke grede</title>
      </item>
      <item>
        <description>V preteklem letu je v Sloveniji 47 ljudi po smrti darovalo svoje organe. To Slovenijo uvršča na 4. mesto med državami Eurotransplanta glede na darovalce na milijon prebivalcev. Največ je bilo darovanih ledvic, sledijo jetra, srce in pljuča. Povprečna starost darovalcev ob smrti je bila 58 let. Več nam bo lahko v torkovem Svetovalnem servisu povedal Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant. </description>
        <enclosure length="56980224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/24/DarovanjRA_SLO_MMC.PR1.20260324.2.0830_19608358.mp3"></enclosure>
        <guid>175208683</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1780</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V preteklem letu je v Sloveniji 47 ljudi po smrti darovalo svoje organe. To Slovenijo uvršča na 4. mesto med državami Eurotransplanta glede na darovalce na milijon prebivalcev. Največ je bilo darovanih ledvic, sledijo jetra, srce in pljuča. Povprečna starost darovalcev ob smrti je bila 58 let. Več nam bo lahko v torkovem Svetovalnem servisu povedal Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208683</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Darovanje organov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z dobro ustno higieno lahko preprečimo nastanek kariesa, zobnega kamna, krvavenja dlesni, slabega ustnega zadaha in prezgodnjo izgubo zob. Kakšno zobno ščetko izbrati, zakaj je zobna nitka nepogrešljiv pripomoček, katera zobna pasta je primerna? In kako pomembna je za zdravje zob tudi naša prehrana? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!</description>
        <enclosure length="54014208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/UstnahiRA_SLO_MMC.PR1.20260320.5.0830_19555717.mp3"></enclosure>
        <guid>175207677</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1687</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z dobro ustno higieno lahko preprečimo nastanek kariesa, zobnega kamna, krvavenja dlesni, slabega ustnega zadaha in prezgodnjo izgubo zob. Kakšno zobno ščetko izbrati, zakaj je zobna nitka nepogrešljiv pripomoček, katera zobna pasta je primerna? In kako pomembna je za zdravje zob tudi naša prehrana? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207677</link>
        <pubDate> Fri, 20 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Ustna higiena</title>
      </item>
      <item>
        <description>Toplejši dnevi so na ceste že privabili nekatere motoriste, a to še ne pomeni, da so na novo motoristično sezono vsi ustrezno pripravljeni. Pesek in prah na cestišču, spolzko in ponekod še vedno poledenelo vozišče, slabša vidljivost, razpoke in udarne jame. Vse to so ovire, ki jih morajo motoristi predvideti, saj prostora za improvizacijo in nepripravljenost na cesti ni. Kako poskrbeti za tehnično brezhibnost motocikla, kaj vse je treba preveriti, preden se motorist poda na pot, kako pomembna je dobra fizična pripravljenost in kakšne poti izbrati za začetek nove sezone. To je nekaj vprašanj, na katera bo v četrtkovem Svetovalnem servisu po pol deveti odgovoril Luka Žunec, inštruktor v AMZS-jevem centru varne vožnje Vransko. Veseli bomo tudi vaših vprašanj, po telefonu, elektronski pošti ali na spletni strani Prvega.</description>
        <enclosure length="53518848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/19/ZaetekRA_SLO_MMC.PR1.20260319.4.0830_19541007.mp3"></enclosure>
        <guid>175207370</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1672</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Toplejši dnevi so na ceste že privabili nekatere motoriste, a to še ne pomeni, da so na novo motoristično sezono vsi ustrezno pripravljeni. Pesek in prah na cestišču, spolzko in ponekod še vedno poledenelo vozišče, slabša vidljivost, razpoke in udarne jame. Vse to so ovire, ki jih morajo motoristi predvideti, saj prostora za improvizacijo in nepripravljenost na cesti ni. Kako poskrbeti za tehnično brezhibnost motocikla, kaj vse je treba preveriti, preden se motorist poda na pot, kako pomembna je dobra fizična pripravljenost in kakšne poti izbrati za začetek nove sezone. To je nekaj vprašanj, na katera bo v četrtkovem Svetovalnem servisu po pol deveti odgovoril Luka Žunec, inštruktor v AMZS-jevem centru varne vožnje Vransko. Veseli bomo tudi vaših vprašanj, po telefonu, elektronski pošti ali na spletni strani Prvega.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207370</link>
        <pubDate> Thu, 19 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Začetek motoristične sezone</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj je pokazala raziskava o izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem zaradi prehoda na 5G? Kakšna so tveganja, povezana z elektromagnetnimi sevanji v električnih avtomobilih? Kako velike so razlike med sevanji različnih mobilnih aparatov? Kaj lahko naredimo za zaščito pred temi sevanji? Gost sredinega svetovalnega servisa bo doktor Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si</description>
        <enclosure length="55749888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/18/ElektromRA_SLO_MMC.PR1.20260318.3.0830_19524802.mp3"></enclosure>
        <guid>175207074</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1742</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj je pokazala raziskava o izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem zaradi prehoda na 5G? Kakšna so tveganja, povezana z elektromagnetnimi sevanji v električnih avtomobilih? Kako velike so razlike med sevanji različnih mobilnih aparatov? Kaj lahko naredimo za zaščito pred temi sevanji? Gost sredinega svetovalnega servisa bo doktor Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207074</link>
        <pubDate> Wed, 18 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Elektromagnetna sevanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tako imenovani trn v peti je pogost problem v stopalih in zanj obstaja več različnih vzrokov: degenerativne spremembe tkiv, preobremenjevanje stopala, poškodba, ploska stopala … Bolečina se najpogosteje pojavlja zjutraj. Pa je trn v peti res tako trdovraten? Kako nam lahko pomaga ortoped, kako si lahko pomagamo sami? Na vaša vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
</description>
        <enclosure length="56295168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/17/TrnvpeRA_SLO_MMC.PR1.20260317.2.0830_19508936.mp3"></enclosure>
        <guid>175206792</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1759</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tako imenovani trn v peti je pogost problem v stopalih in zanj obstaja več različnih vzrokov: degenerativne spremembe tkiv, preobremenjevanje stopala, poškodba, ploska stopala … Bolečina se najpogosteje pojavlja zjutraj. Pa je trn v peti res tako trdovraten? Kako nam lahko pomaga ortoped, kako si lahko pomagamo sami? Na vaša vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206792</link>
        <pubDate> Tue, 17 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Trn v peti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z vstopom v meteorološko pomlad se vse več ljudi na pot odpravlja s kolesom. V letu 2021 smo namreč uvozili več kot 62.000 navadnih in 16.000 električnih koles. Kako pa za kolo pravilno poskrbimo? Kateri so prvi znaki, da kolo potrebuje servis? Katere dele kolesa mora vsak kolesar redno preverjati? In kako pravilno shranjevati kolo doma? O tem s kolesarskim vodnikom in serviserjem Luko Omahnom. Vprašanja sprejemamo na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko pa nas pokličete med oddajo od pol devetih naprej.</description>
        <enclosure length="55463424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/ServiskRA_SLO_MMC.PR1.20260313.5.0830_19457208.mp3"></enclosure>
        <guid>175205794</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1733</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z vstopom v meteorološko pomlad se vse več ljudi na pot odpravlja s kolesom. V letu 2021 smo namreč uvozili več kot 62.000 navadnih in 16.000 električnih koles. Kako pa za kolo pravilno poskrbimo? Kateri so prvi znaki, da kolo potrebuje servis? Katere dele kolesa mora vsak kolesar redno preverjati? In kako pravilno shranjevati kolo doma? O tem s kolesarskim vodnikom in serviserjem Luko Omahnom. Vprašanja sprejemamo na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko pa nas pokličete med oddajo od pol devetih naprej.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205794</link>
        <pubDate> Fri, 13 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Servis koles</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na gregorjevo se pregovorno ptički ženijo in dejansko tako tudi je. V ptičjem svetu je že nekaj časa konec zimskega počitka, ptice si iščejo par in gradijo gnezda. Prve bodo kmalu imele tudi že mladiče. V svet ptic bomo ob pomoči varstvenega ornitologa Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije dr. Dejana Bordjana pokukali v četrtkovem Svetovalnem servisu. Govorili bomo o izdelovanju in postavljanju gnezdilnic, o skrbi za primeren življenjski prostor za te živali ter o sobivanju ljudi in ptic.</description>
        <enclosure length="57947904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/PticeRA_SLO_MMC.PR1.20260312.4.0830_19441108.mp3"></enclosure>
        <guid>175205498</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1810</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na gregorjevo se pregovorno ptički ženijo in dejansko tako tudi je. V ptičjem svetu je že nekaj časa konec zimskega počitka, ptice si iščejo par in gradijo gnezda. Prve bodo kmalu imele tudi že mladiče. V svet ptic bomo ob pomoči varstvenega ornitologa Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije dr. Dejana Bordjana pokukali v četrtkovem Svetovalnem servisu. Govorili bomo o izdelovanju in postavljanju gnezdilnic, o skrbi za primeren življenjski prostor za te živali ter o sobivanju ljudi in ptic.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205498</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Ptice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Les je eden najstarejših in najbolj naravnih materialov. Uporabljamo ga za gradnjo, pohištvo in številne druge izdelke. S pravočasno zaščito lahko njegovo življenjsko dobo podaljšamo tudi do sedemkrat. Kako zaščitimo les pred mehansko obrabo, vlago, sončno svetlobo, glivami in škodljivci? Katere metode so najbolj učinkovite? Gost: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="57083136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/11/ZaitaRA_SLO_MMC.PR1.20260311.3.0830_19424647.mp3"></enclosure>
        <guid>175205203</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1783</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Les je eden najstarejših in najbolj naravnih materialov. Uporabljamo ga za gradnjo, pohištvo in številne druge izdelke. S pravočasno zaščito lahko njegovo življenjsko dobo podaljšamo tudi do sedemkrat. Kako zaščitimo les pred mehansko obrabo, vlago, sončno svetlobo, glivami in škodljivci? Katere metode so najbolj učinkovite? Gost: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205203</link>
        <pubDate> Wed, 11 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Zaščita lesa: Katere metode so najbolj učinkovite?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred nami so redne parlamentarne oziroma volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Kje in kako lahko predčasno uveljavite volilno pravico? Kako je z glasovanjem v bolnišnicah in domovih za ostarele? Kdo ima pravico voliti doma? Kako voliti izven kraja stalnega prebivališča? Kateri so ključni datumi za uveljavitev naštetih drugih načinov glasovanja? Gost torkovega svetovalnega servisa bo direktor Državne volilne komisije Igor Zorčič. Vprašanja sprejemamo na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko pa nas pokličete med oddajo v torek, od pol devetih naprej.</description>
        <enclosure length="56811264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/KakobomRA_SLO_MMC.PR1.20260310.2.0830_19408331.mp3"></enclosure>
        <guid>175204905</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1775</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred nami so redne parlamentarne oziroma volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Kje in kako lahko predčasno uveljavite volilno pravico? Kako je z glasovanjem v bolnišnicah in domovih za ostarele? Kdo ima pravico voliti doma? Kako voliti izven kraja stalnega prebivališča? Kateri so ključni datumi za uveljavitev naštetih drugih načinov glasovanja? Gost torkovega svetovalnega servisa bo direktor Državne volilne komisije Igor Zorčič. Vprašanja sprejemamo na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko pa nas pokličete med oddajo v torek, od pol devetih naprej.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204905</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako bomo volili na državnozborskih volitvah?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izbira cvetja, ki ga lahko podarimo ob mednarodnem dnevu žensk, je velika, zato je odločitev, kaj podariti, lahko težka. Obenem pa ob nepravilnem ravnanju šopki in rezano cvetje kmalu ovenijo. Kako skrbeti za rezano cvetje, katere barve izbrati za 8. marec in koliko cvetlic podariti – o tem v petkovem svetovalnem servisu. Z nami bo Simon Ogrizek, predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.</description>
        <enclosure length="55676928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/IzdelavaRA_SLO_MMC.PR1.20260306.5.0830_19356286.mp3"></enclosure>
        <guid>175203915</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1739</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izbira cvetja, ki ga lahko podarimo ob mednarodnem dnevu žensk, je velika, zato je odločitev, kaj podariti, lahko težka. Obenem pa ob nepravilnem ravnanju šopki in rezano cvetje kmalu ovenijo. Kako skrbeti za rezano cvetje, katere barve izbrati za 8. marec in koliko cvetlic podariti – o tem v petkovem svetovalnem servisu. Z nami bo Simon Ogrizek, predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203915</link>
        <pubDate> Fri, 06 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Izdelava in podarjanje šopkov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dan po mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV smo tej temi posvetili tudi četrtkov svetovalni servis. Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju, virus je spolno prenosljiv in povzroča različne bolezni pri moških in ženskah, med drugim šest različnih vrst raka, tudi materničnega vratu. Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb je cepljenje, vendar pa precepljenost proti HPV v Sloveniji ni dovolj visoka. Kdo je upravičen do brezplačnega cepljenja, kaj pomenijo rezultati brisa materničnega vratu in kdaj je izvid patološki? Na vprašanja odgovarja doc. dr. Nina Jančar, dr. med., s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.</description>
        <enclosure length="54935808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/05/VeinalRA_SLO_MMC.PR1.20260305.4.0830_19338889.mp3"></enclosure>
        <guid>175203620</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1716</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dan po mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV smo tej temi posvetili tudi četrtkov svetovalni servis. Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju, virus je spolno prenosljiv in povzroča različne bolezni pri moških in ženskah, med drugim šest različnih vrst raka, tudi materničnega vratu. Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb je cepljenje, vendar pa precepljenost proti HPV v Sloveniji ni dovolj visoka. Kdo je upravičen do brezplačnega cepljenja, kaj pomenijo rezultati brisa materničnega vratu in kdaj je izvid patološki? Na vprašanja odgovarja doc. dr. Nina Jančar, dr. med., s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203620</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vas nered v garderobni omari ali kuhinjskih predalih vedno znova spravi v slabo voljo? Pospravite, pa je čez nekaj dni spet vse po starem? Kako pospraviti enkrat za vselej, zakaj je temelj urejenega doma dobra organizacija in zakaj pospravljanje ni isto kot čiščenje? Gostja: Tina Markun, certificirana svetovalka za urejanje domov po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja Marie Kondo. Čeprav ima metoda korenine na drugem koncu sveta, jo lahko preslikamo tudi v naše okolje. </description>
        <enclosure length="58816512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/04/KakotemRA_SLO_MMC.PR1.20260304.3.0830_19320900.mp3"></enclosure>
        <guid>175203330</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1838</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vas nered v garderobni omari ali kuhinjskih predalih vedno znova spravi v slabo voljo? Pospravite, pa je čez nekaj dni spet vse po starem? Kako pospraviti enkrat za vselej, zakaj je temelj urejenega doma dobra organizacija in zakaj pospravljanje ni isto kot čiščenje? Gostja: Tina Markun, certificirana svetovalka za urejanje domov po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja Marie Kondo. Čeprav ima metoda korenine na drugem koncu sveta, jo lahko preslikamo tudi v naše okolje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203330</link>
        <pubDate> Wed, 04 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako temeljito pospraviti in urediti svoj dom?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi dnevi meteorološke pomladi in toplo vreme že vabijo na vrtove in v sadovnjake. In prav je tako, saj morate v teh dneh ujeti pravi čas za obrezovanje, škropljenje in sajenje sadnega drevja. Kako se tega lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih pojasnil agronom Vanes Husić. Svoja vprašanja zanj pošljite na prvi@rtvslo.si ali vpišite v obrazec na spletni strani Prvega. 

</description>
        <enclosure length="55443456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/03/RezinsRA_SLO_MMC.PR1.20260303.2.0830_19305037.mp3"></enclosure>
        <guid>175203041</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1732</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi dnevi meteorološke pomladi in toplo vreme že vabijo na vrtove in v sadovnjake. In prav je tako, saj morate v teh dneh ujeti pravi čas za obrezovanje, škropljenje in sajenje sadnega drevja. Kako se tega lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih pojasnil agronom Vanes Husić. Svoja vprašanja zanj pošljite na prvi@rtvslo.si ali vpišite v obrazec na spletni strani Prvega. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203041</link>
        <pubDate> Tue, 03 Mar 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Rez in sajenje sadnega drevja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki se nahaja na dnu medenice. Je podpora organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. V petkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili težavam, ki se pojavijo zaradi neoptimalnega delovanja medeničnega dna pri ženskah. O tem, kako preprečiti bolečine, nastanek hemeroidov, uhajanje urina ali blata, kako se lotiti okrevanja po porodu, z diplomirano fizioterapevtko Anno Bogacz-Udovč.</description>
        <enclosure length="59157504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/enskomRA_SLO_MMC.PR1.20260227.5.0830_19257776.mp3"></enclosure>
        <guid>175202096</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1848</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki se nahaja na dnu medenice. Je podpora organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. V petkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili težavam, ki se pojavijo zaradi neoptimalnega delovanja medeničnega dna pri ženskah. O tem, kako preprečiti bolečine, nastanek hemeroidov, uhajanje urina ali blata, kako se lotiti okrevanja po porodu, z diplomirano fizioterapevtko Anno Bogacz-Udovč.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202096</link>
        <pubDate> Fri, 27 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Žensko medenično dno</title>
      </item>
      <item>
        <description>V četrtkovem Svetovalnem servisu spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopov oživljanja in prve pomoči. Govor bo tudi o uporabi defibrilatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Po pol deveti bo čas za vaša vprašanja, pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.</description>
        <enclosure length="55851264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/26/KakoukrRA_SLO_MMC.PR1.20260226.4.0830_19242858.mp3"></enclosure>
        <guid>175201783</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1745</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V četrtkovem Svetovalnem servisu spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopov oživljanja in prve pomoči. Govor bo tudi o uporabi defibrilatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Po pol deveti bo čas za vaša vprašanja, pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201783</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako ukrepati ob nujnih zdravstvenih stanjih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pretekli teden je moker sneg povzročil obsežne snegolome v severovzhodni Sloveniji. Kako se lotiti sanacije poškodovanih gozdov? Kaj vključuje skrb za gozdno posest? Kaj morajo lastniki narediti za dobro kondicijo gozdov, da preprečijo razvoj bolezni in škodljivcev? Koliko znaša strošek obnove s sadnjo sadik na hektar? Katere finančne spodbude so na voljo za male lastnike gozdov? Katera pravila vključuje gozdni bonton? Gost sredinega svetovalnega servisa bo Borut Debevc, vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov na območni enoti Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije. Svoja vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si.</description>
        <enclosure length="53542656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/NegagozRA_SLO_MMC.PR1.20260225.3.0830_19228401.mp3"></enclosure>
        <guid>175201513</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pretekli teden je moker sneg povzročil obsežne snegolome v severovzhodni Sloveniji. Kako se lotiti sanacije poškodovanih gozdov? Kaj vključuje skrb za gozdno posest? Kaj morajo lastniki narediti za dobro kondicijo gozdov, da preprečijo razvoj bolezni in škodljivcev? Koliko znaša strošek obnove s sadnjo sadik na hektar? Katere finančne spodbude so na voljo za male lastnike gozdov? Katera pravila vključuje gozdni bonton? Gost sredinega svetovalnega servisa bo Borut Debevc, vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov na območni enoti Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije. Svoja vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201513</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nega gozdov in pomladanska opravila v gozdu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.&lt;p&gt;&lt;img src=&quot;https://posta.rtvslo.si/owa/service.svc/s/GetFileAttachment?id=AAMkADM0Njc3NjUzLTBiOTUtNGEyYS05ODljLTM0OGI4Njc1ODU5ZABGAAAAAAC2aGDpe9xoSIrX6XC44rBnBwA2OBbgj2JTRakpuuzjY8ZoAAAAAAEMAAA2OBbgj2JTRakpuuzjY8ZoAAG5MEj5AAABEgAQAJWE69vHpA9FiuavVc29gCo%3D&amp;amp;X-OWA-CANARY=fKg5xR7cN0CApqDgmi86b_Crk5yIc94IseKahHMGQeoGIW6AsKSGMGLXCy1ijaFd-qqdFadzit0.&amp;amp;isImagePreview=True&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; /&gt;&lt;img style=&quot;height: auto;&quot; src=&quot;https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/10/16/66986039.jpg&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; width=&quot;500&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="58714368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/KakovarRA_SLO_LJT_8508515_19218421.mp3"></enclosure>
        <guid>175201209</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1834</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.&lt;p&gt;&lt;img src=&quot;https://posta.rtvslo.si/owa/service.svc/s/GetFileAttachment?id=AAMkADM0Njc3NjUzLTBiOTUtNGEyYS05ODljLTM0OGI4Njc1ODU5ZABGAAAAAAC2aGDpe9xoSIrX6XC44rBnBwA2OBbgj2JTRakpuuzjY8ZoAAAAAAEMAAA2OBbgj2JTRakpuuzjY8ZoAAG5MEj5AAABEgAQAJWE69vHpA9FiuavVc29gCo%3D&amp;amp;X-OWA-CANARY=fKg5xR7cN0CApqDgmi86b_Crk5yIc94IseKahHMGQeoGIW6AsKSGMGLXCy1ijaFd-qqdFadzit0.&amp;amp;isImagePreview=True&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; /&gt;&lt;img style=&quot;height: auto;&quot; src=&quot;https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/10/16/66986039.jpg&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; width=&quot;500&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201209</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako varčevati z energijo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene.
Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. 
Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si. 
</description>
        <enclosure length="54417408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/KurilneRA_SLO_MMC.PR1.20260220.5.0830_19170390.mp3"></enclosure>
        <guid>175200222</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1700</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene.
Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. 
Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200222</link>
        <pubDate> Fri, 20 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kurilne naprave za lokalno ogrevanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z napredkom tehnologije se tudi pri odpravi dioptrije z operacijo razvijajo nove metode, ki so še varnejše in učinkovitejše. Na izbiro metode vplivajo starost pacienta, stalnost dioptrije in stanje očesa, pa tudi način posameznikovega življenja. Kdo je primeren kandidat za lasersko odpravo dioptrije? Kakšen je postopek priprave na operacijo, kako poteka okrevanje in kakšni so možni zapleti? Na vprašanja odgovorimo v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije.
</description>
        <enclosure length="58200576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/LaserskaRA_SLO_MMC.PR1.20260219.4.0830_19155580.mp3"></enclosure>
        <guid>175199907</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1818</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z napredkom tehnologije se tudi pri odpravi dioptrije z operacijo razvijajo nove metode, ki so še varnejše in učinkovitejše. Na izbiro metode vplivajo starost pacienta, stalnost dioptrije in stanje očesa, pa tudi način posameznikovega življenja. Kdo je primeren kandidat za lasersko odpravo dioptrije? Kakšen je postopek priprave na operacijo, kako poteka okrevanje in kakšni so možni zapleti? Na vprašanja odgovorimo v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199907</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Laserska korekcija vida</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Kakšne spremembe v letošnjem letu še čakajo upokojenke in upokojence? Kakšni so letošnji pogoji za upokojitev? V studio Prvega smo povabili generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža.</description>
        <enclosure length="59862528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/OpokojnRA_SLO_MMC.PR1.20260218.3.0830_19140370.mp3"></enclosure>
        <guid>175199590</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1870</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Kakšne spremembe v letošnjem letu še čakajo upokojenke in upokojence? Kakšni so letošnji pogoji za upokojitev? V studio Prvega smo povabili generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199590</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>O pokojninah in upokojevanju z generalnim direktorjem ZPIZ-a</title>
      </item>
      <item>
        <description>Indukcijske kuhalne plošče z vgrajeno napo so v zadnjih letih postale ena najopaznejših novosti v sodobnih kuhinjah. Obljubljajo eleganten videz brez visečih nap, več odprtega prostora in odsesavanje pare neposredno na mestu nastanka. Toda kako učinkovito je lahko odvajanje zraka navzdol, če fizika narekuje, da se topel zrak dviguje? In kdaj je takšna rešitev res prednost ter kdaj pomeni tudi kompromis pri načrtovanju in uporabi? 
V tokratnem Svetovalnem servisu boste izvedeli, kako ti sistemi delujejo, kakšne so razlike med odvajanjem zraka in recirkulacijo, kako vplivajo na prezračevanje prostora ter zakaj zahtevajo zelo premišljeno vgradnjo. Dotaknili se bomo tudi vprašanj glede vzdrževanja, hrupa, izkoristka in prostora v kuhinjskem pohištvu, ki ga zasede takšna rešitev. Naš gost bo Gašper Porenta iz Mizarstva Zupanc, ki bo tudi pojasnil, na kaj moramo biti pozorni že med načrtovanjem kuhinje.
</description>
        <enclosure length="56536320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/IndukcijRA_SLO_MMC.PR1.20260217.2.0830_19123177.mp3"></enclosure>
        <guid>175199299</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1766</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Indukcijske kuhalne plošče z vgrajeno napo so v zadnjih letih postale ena najopaznejših novosti v sodobnih kuhinjah. Obljubljajo eleganten videz brez visečih nap, več odprtega prostora in odsesavanje pare neposredno na mestu nastanka. Toda kako učinkovito je lahko odvajanje zraka navzdol, če fizika narekuje, da se topel zrak dviguje? In kdaj je takšna rešitev res prednost ter kdaj pomeni tudi kompromis pri načrtovanju in uporabi? 
V tokratnem Svetovalnem servisu boste izvedeli, kako ti sistemi delujejo, kakšne so razlike med odvajanjem zraka in recirkulacijo, kako vplivajo na prezračevanje prostora ter zakaj zahtevajo zelo premišljeno vgradnjo. Dotaknili se bomo tudi vprašanj glede vzdrževanja, hrupa, izkoristka in prostora v kuhinjskem pohištvu, ki ga zasede takšna rešitev. Naš gost bo Gašper Porenta iz Mizarstva Zupanc, ki bo tudi pojasnil, na kaj moramo biti pozorni že med načrtovanjem kuhinje.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199299</link>
        <pubDate> Tue, 17 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Indukcijske plošče z napo – estetika ali funkcionalnost?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Petek pred pustno soboto je več kot primeren dan za razmislek o kulinarični spremljavi pustnih norčij. Ocvirkovka, miške, flancati in zlata pravila za pripravo krofov. Predstavili vam bomo štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše, in povedali nekaj receptov za pripravo postrvi v pustnem in postnem času. Zloženka s kislim zeljem je lahko še eno prijetno presenečenje pustne mize, bloška kavla ali bloška trojka pa primer, kako vključiti korenovke in gomoljnice v zimsko prehrano. Gost petkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
</description>
        <enclosure length="55608576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/PustnakRA_SLO_MMC.PR1.20260213.5.0830_19073623.mp3"></enclosure>
        <guid>175198238</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1737</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Petek pred pustno soboto je več kot primeren dan za razmislek o kulinarični spremljavi pustnih norčij. Ocvirkovka, miške, flancati in zlata pravila za pripravo krofov. Predstavili vam bomo štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše, in povedali nekaj receptov za pripravo postrvi v pustnem in postnem času. Zloženka s kislim zeljem je lahko še eno prijetno presenečenje pustne mize, bloška kavla ali bloška trojka pa primer, kako vključiti korenovke in gomoljnice v zimsko prehrano. Gost petkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198238</link>
        <pubDate> Fri, 13 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Pustna kulinarika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nerazumljiv govor, težave z izgovorjavo glasov kot so R, S, Š, jecljanje – to so nekatere od težav, ki jih pomagajo odpravljati logopedi. Otroci k njim pogosto pridejo v okviru sistematskega pregleda malo pred 5. letom starosti; če so težave izrazite, pa še prej. Govornemu razvoju otrok bomo posvetili tudi četrtkov Svetovalni servis, ko bo z nami Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike. </description>
        <enclosure length="59950848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/12/GovorneRA_SLO_MMC.PR1.20260212.4.0830_19057294.mp3"></enclosure>
        <guid>175197953</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1873</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nerazumljiv govor, težave z izgovorjavo glasov kot so R, S, Š, jecljanje – to so nekatere od težav, ki jih pomagajo odpravljati logopedi. Otroci k njim pogosto pridejo v okviru sistematskega pregleda malo pred 5. letom starosti; če so težave izrazite, pa še prej. Govornemu razvoju otrok bomo posvetili tudi četrtkov Svetovalni servis, ko bo z nami Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197953</link>
        <pubDate> Thu, 12 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Govorne težave pri otrocih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji  je bilo konec decembra lani vseh zaposlenih nekaj več kot 942 tisoč ljudi, od tega nekaj več kot 36 tisoč invalidov, ki so ena najranljivejših skupin na trgu dela. Kakšni so pogoji in postopki pri zaposlovanju invalidov in ali delodajalci poznajo vse ugodnosti, ki jim jih daje država, če zaposlijo invalida? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo Aleksandra Kuhar iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo. </description>
        <enclosure length="59450112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/UgodnostRA_SLO_MMC.PR1.20260211.3.0830_19041664.mp3"></enclosure>
        <guid>175197627</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1857</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji  je bilo konec decembra lani vseh zaposlenih nekaj več kot 942 tisoč ljudi, od tega nekaj več kot 36 tisoč invalidov, ki so ena najranljivejših skupin na trgu dela. Kakšni so pogoji in postopki pri zaposlovanju invalidov in ali delodajalci poznajo vse ugodnosti, ki jim jih daje država, če zaposlijo invalida? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo Aleksandra Kuhar iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197627</link>
        <pubDate> Wed, 11 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Ugodnosti za delodajalce pri zaposlovanju invalidov</title>
      </item>
      <item>
        <description>»V delu s pari opažam, da partnerski odnosi ne potrebujejo samo manj konflikta, temveč predvsem več kakovostnega stika,« pravi gostja torkovega Svetovalnega servisa Nada Mirnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. V oddaji bomo govorili o izzivih v komunikaciji med partnerji. Recimo pogovor, v katerem eden vedno govori več, drugi pa predvsem posluša in čaka na svoj trenutek, pogosto ne vodi v povezanost, temveč v frustracijo.</description>
        <enclosure length="54721536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/10/KomunikaRA_SLO_MMC.PR1.20260210.2.0830_19025575.mp3"></enclosure>
        <guid>175197295</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1710</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»V delu s pari opažam, da partnerski odnosi ne potrebujejo samo manj konflikta, temveč predvsem več kakovostnega stika,« pravi gostja torkovega Svetovalnega servisa Nada Mirnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. V oddaji bomo govorili o izzivih v komunikaciji med partnerji. Recimo pogovor, v katerem eden vedno govori več, drugi pa predvsem posluša in čaka na svoj trenutek, pogosto ne vodi v povezanost, temveč v frustracijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197295</link>
        <pubDate> Tue, 10 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Komunikacija v partnerskem odnosu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Imate tudi vi doma psa, ki vleče za vrvico, grize čevlje, skače po domačih, teče za avti ali preganja sosedove mačke? Kako prevzgojiti psa, ki se je že navadil na tako neprimerno vedenje, bomo izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami kinolog Rajko Pučnik. Povedal bo tudi, kako sploh izbrati psa, če se zanj odločamo prvič, kaj vse pripraviti zanj, kako in kje se izobraziti o vzgoji psa.</description>
        <enclosure length="57533184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/VzgojapRA_SLO_MMC.PR1.20260206.5.0830_18976982.mp3"></enclosure>
        <guid>175196255</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1797</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Imate tudi vi doma psa, ki vleče za vrvico, grize čevlje, skače po domačih, teče za avti ali preganja sosedove mačke? Kako prevzgojiti psa, ki se je že navadil na tako neprimerno vedenje, bomo izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami kinolog Rajko Pučnik. Povedal bo tudi, kako sploh izbrati psa, če se zanj odločamo prvič, kaj vse pripraviti zanj, kako in kje se izobraziti o vzgoji psa.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196255</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vzgoja psa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dober krompir izbiramo v februarju, pravi gost četrtkovega Svetovalnega servisa, agronom Davor Špehar. Pravzaprav je februar čas tudi za izbiro drugih semen za dobro zelenjadarsko sezono, pa čas za setev za prve domače sadike in za prva opravila v rastlinjaku in na vrtu. Naštetemu lahko dodate še svoja vprašanja, povezana z zelenjavnim vrtom, sprejemamo jih na prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega. Nanje odgovorimo v Svetovalnem servisu ob pol devetih. 


</description>
        <enclosure length="56067840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/IzbirasRA_SLO_MMC.PR1.20260205.4.0830_18961827.mp3"></enclosure>
        <guid>175195950</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1752</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dober krompir izbiramo v februarju, pravi gost četrtkovega Svetovalnega servisa, agronom Davor Špehar. Pravzaprav je februar čas tudi za izbiro drugih semen za dobro zelenjadarsko sezono, pa čas za setev za prve domače sadike in za prva opravila v rastlinjaku in na vrtu. Naštetemu lahko dodate še svoja vprašanja, povezana z zelenjavnim vrtom, sprejemamo jih na prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega. Nanje odgovorimo v Svetovalnem servisu ob pol devetih. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195950</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Izbira semen in prve setve</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ta “sončni vitamin”, kot tudi lahko rečemo vitaminu D, krepi naš imunski sistem, podpira moč mišic,  poskrbi za hormonsko ravnotežje in prispeva k zdravju kosti in zob. &lt;p&gt;Analiza slovenskega In&amp;scaron;tituta za nutricionistiko je razkrila, da je dejanska količina vitamina D pri skoraj četrtini analiziranih &amp;scaron;umečih tabletah bistveno odstopala od deklarirane vrednosti. &lt;em&gt;&amp;raquo;V večini primerov je &amp;scaron;lo za znatno nižje vsebnosti vitamina D &amp;nbsp;od označenih,&amp;laquo;&lt;/em&gt; je povedala dr. prehrane&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Ma&amp;scaron;a Hribar.&lt;/strong&gt; Strokovnjakinja bo v oddaji odgovarjala na vpra&amp;scaron;anja o vitaminu D in prehranskih dopolnilih. Z vitaminom D naj bi &amp;ndash; glede na smernice &amp;ndash; v Sloveniji med oktobrom in aprilom dopolnjevali na&amp;scaron;o prehrano. Foto: Fotografija je simbolična/ UI in Wikipedija&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Analiza &amp;scaron;umečih tablet In&amp;scaron;tituta za nutricionistiko&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.nutris.org/sporocila-za-medije/raziskava-izzivi-na-podrocju-kakovosti-prehranskih-dopolnil&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Slovenske smernice &lt;a href=&quot;https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/11/VIT-D-SMERNICE-19-11-2025_splet_CIP-K2.pdf&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Podrobneje o vitaminu D &lt;a href=&quot;https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/vitamin-d?highlight=WyJkIiwiZCdhbGVzc2lvIiwidml0YW1pbiJd&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="55451904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/04/SvetovalRA_SLO_MMC.PR1.20260204.3.0830_18947922.mp3"></enclosure>
        <guid>175195636</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1732</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ta “sončni vitamin”, kot tudi lahko rečemo vitaminu D, krepi naš imunski sistem, podpira moč mišic,  poskrbi za hormonsko ravnotežje in prispeva k zdravju kosti in zob. &lt;p&gt;Analiza slovenskega In&amp;scaron;tituta za nutricionistiko je razkrila, da je dejanska količina vitamina D pri skoraj četrtini analiziranih &amp;scaron;umečih tabletah bistveno odstopala od deklarirane vrednosti. &lt;em&gt;&amp;raquo;V večini primerov je &amp;scaron;lo za znatno nižje vsebnosti vitamina D &amp;nbsp;od označenih,&amp;laquo;&lt;/em&gt; je povedala dr. prehrane&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Ma&amp;scaron;a Hribar.&lt;/strong&gt; Strokovnjakinja bo v oddaji odgovarjala na vpra&amp;scaron;anja o vitaminu D in prehranskih dopolnilih. Z vitaminom D naj bi &amp;ndash; glede na smernice &amp;ndash; v Sloveniji med oktobrom in aprilom dopolnjevali na&amp;scaron;o prehrano. Foto: Fotografija je simbolična/ UI in Wikipedija&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Analiza &amp;scaron;umečih tablet In&amp;scaron;tituta za nutricionistiko&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.nutris.org/sporocila-za-medije/raziskava-izzivi-na-podrocju-kakovosti-prehranskih-dopolnil&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Slovenske smernice &lt;a href=&quot;https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/11/VIT-D-SMERNICE-19-11-2025_splet_CIP-K2.pdf&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Podrobneje o vitaminu D &lt;a href=&quot;https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/vitamin-d?highlight=WyJkIiwiZCdhbGVzc2lvIiwidml0YW1pbiJd&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195636</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vitamin D in prehranska dopolnila – kaj morate vedeti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o celiakiji, kronični avtoimunski bolezni, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Bolezen prizadene celoten organizem, za bolnika pa je pomembna brezglutenska dieta. Zakaj zbolimo za celiakijo, kako jo diagnosticiramo in zdravimo? Na vaša vprašanja bo odgovarjal asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.




</description>
        <enclosure length="55799808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/03/CeliakijRA_SLO_MMC.PR1.20260203.2.0830_18933787.mp3"></enclosure>
        <guid>175195378</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1743</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o celiakiji, kronični avtoimunski bolezni, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Bolezen prizadene celoten organizem, za bolnika pa je pomembna brezglutenska dieta. Zakaj zbolimo za celiakijo, kako jo diagnosticiramo in zdravimo? Na vaša vprašanja bo odgovarjal asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.




</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195378</link>
        <pubDate> Tue, 03 Feb 2026 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Celiakija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Debelost je bolezen, ki je povezana z več kot 200 drugimi kroničnimi boleznimi. V zadnjem času so se zgodili veliki premiki na področju zdravljenja debelosti, h kateremu je prispevalo odkritje učinkovine semaglutid. Ta uravnava apetit in posledično pomaga pri hujšanju. Pa je to prava pot? Za koga so zdravila s semaglutidom primerna in za koga ne? Je dovolj jemanje zdravil ali je treba narediti še kaj? Kaj se zgodi, ko zdravila ne jemljemo več? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.</description>
        <enclosure length="58808064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/30/ZdravljeRA_SLO_MMC.PR1.20260130.5.0905_18888872.mp3"></enclosure>
        <guid>175194394</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1837</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Debelost je bolezen, ki je povezana z več kot 200 drugimi kroničnimi boleznimi. V zadnjem času so se zgodili veliki premiki na področju zdravljenja debelosti, h kateremu je prispevalo odkritje učinkovine semaglutid. Ta uravnava apetit in posledično pomaga pri hujšanju. Pa je to prava pot? Za koga so zdravila s semaglutidom primerna in za koga ne? Je dovolj jemanje zdravil ali je treba narediti še kaj? Kaj se zgodi, ko zdravila ne jemljemo več? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194394</link>
        <pubDate> Fri, 30 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zdravljenje debelosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlaknine vplivajo na zdravje našega črevesja. Številne klinične študije dokazujejo, da zmanjšujejo tveganje za nastanek raka na debelem črevesju. A medtem ko starejša populacija po navadi bolje vključuje vlaknine v svojo prehrano, mladi odrasli pojedo premalo vlaknin. Bolj ko je živilo procesirano, manj prehranskih vlaknin vsebuje oz. je hranilno revnejše. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin in kako ga lahko povečamo? O tem z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane v četrtkovem Svetovalnem servisu!
</description>
        <enclosure length="49265664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/VlaknineRA_SLO_MMC.PR1.20260129.4.0905_18872001.mp3"></enclosure>
        <guid>175194125</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1539</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlaknine vplivajo na zdravje našega črevesja. Številne klinične študije dokazujejo, da zmanjšujejo tveganje za nastanek raka na debelem črevesju. A medtem ko starejša populacija po navadi bolje vključuje vlaknine v svojo prehrano, mladi odrasli pojedo premalo vlaknin. Bolj ko je živilo procesirano, manj prehranskih vlaknin vsebuje oz. je hranilno revnejše. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin in kako ga lahko povečamo? O tem z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane v četrtkovem Svetovalnem servisu!
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194125</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vlaknine za manj utrujenosti in dobro prebavo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mraz, sneg in poledica so v prvih tednih letošnjega leta botrovali izrazitemu porastu števila intervencij na cesti. Vremenske razmere v zimskih mesecih od voznikov terjajo več pozornosti, ne samo na cesti, pač pa tudi pri skrbi za vozilo, saj je mogoče številne okvare preprečiti z rednim in ustreznim vzdrževanjem. Analize za lansko in začetek letošnjega leta kažejo, da so najpogostejši razlogi za pomoč na cesti težave z akumulatorjem in zagonom vozila, sledijo okvare motorja in izpuha ter težave s krmiljenjem, vzmetenjem in zavorami. Zakaj priprava vozila na zimo ni samo menjava pnevmatik, katere komponente je v mrzlih mesecih dobro preveriti, zakaj je stanje akumulatorja pogosto problem pozimi? Na vprašanja odgovarja Iztok Podobnik, direktor mobilnostnih storitev pri AMZS-ju. </description>
        <enclosure length="38514432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/28/SvetovalRA_SLO_MMC.PR1.20260128.3.0905_18857394.mp3"></enclosure>
        <guid>175193832</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1203</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mraz, sneg in poledica so v prvih tednih letošnjega leta botrovali izrazitemu porastu števila intervencij na cesti. Vremenske razmere v zimskih mesecih od voznikov terjajo več pozornosti, ne samo na cesti, pač pa tudi pri skrbi za vozilo, saj je mogoče številne okvare preprečiti z rednim in ustreznim vzdrževanjem. Analize za lansko in začetek letošnjega leta kažejo, da so najpogostejši razlogi za pomoč na cesti težave z akumulatorjem in zagonom vozila, sledijo okvare motorja in izpuha ter težave s krmiljenjem, vzmetenjem in zavorami. Zakaj priprava vozila na zimo ni samo menjava pnevmatik, katere komponente je v mrzlih mesecih dobro preveriti, zakaj je stanje akumulatorja pogosto problem pozimi? Na vprašanja odgovarja Iztok Podobnik, direktor mobilnostnih storitev pri AMZS-ju. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193832</link>
        <pubDate> Wed, 28 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vzdrževanje vozila v zimskih mesecih </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kajenje ostaja ena najbolj razširjenih in tudi najtežjih zasvojenosti. Številni se znajdejo v začaranem krogu – nemir, ki ga pomirijo s cigareto, nastane prav zaradi padca nikotina v telesu. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako prekiniti ta krog. Z nami bo Jožica Mesarič, vodja Centra za krepitev zdravja enote Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana. Kakšne oblike pomoči pri opuščanju kajenja so danes na voljo? Ali je nenadna prekinitev res edina pot? In ali drži, da le redkim uspe že v prvem poskusu?</description>
        <enclosure length="49388544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/27/OpuanjRA_SLO_MMC.PR1.20260127.2.0905_18841965.mp3"></enclosure>
        <guid>175193555</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1543</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kajenje ostaja ena najbolj razširjenih in tudi najtežjih zasvojenosti. Številni se znajdejo v začaranem krogu – nemir, ki ga pomirijo s cigareto, nastane prav zaradi padca nikotina v telesu. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako prekiniti ta krog. Z nami bo Jožica Mesarič, vodja Centra za krepitev zdravja enote Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana. Kakšne oblike pomoči pri opuščanju kajenja so danes na voljo? Ali je nenadna prekinitev res edina pot? In ali drži, da le redkim uspe že v prvem poskusu?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193555</link>
        <pubDate> Tue, 27 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Opuščanje kajenja: kakšne oblike pomoči so na voljo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V domovih za starejše od decembra velja zakon o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika biti stanovalec po starem zakonu o socialnem varstvu ali po novem,o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika v višini položnice, kje so mogoča doplačila, zakaj po novem dodatka za pomoč in postrežbo ni več? Kako sploh do prostora v domu in kakšne so čakalne vrste? V petkovem Svetovanem servisu bo gostja Barbara Purkart, direktorica DSO Fužine.</description>
        <enclosure length="50842368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/DolgotraRA_SLO_MMC.PR1.20260123.5.0905_18799332.mp3"></enclosure>
        <guid>175192610</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1588</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V domovih za starejše od decembra velja zakon o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika biti stanovalec po starem zakonu o socialnem varstvu ali po novem,o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika v višini položnice, kje so mogoča doplačila, zakaj po novem dodatka za pomoč in postrežbo ni več? Kako sploh do prostora v domu in kakšne so čakalne vrste? V petkovem Svetovanem servisu bo gostja Barbara Purkart, direktorica DSO Fužine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192610</link>
        <pubDate> Fri, 23 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dolgotrajna oskrba</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsakdo se je že znašel v situaciji, ko smo želeli izdelek vrniti, vendar smo pri tem naleteli na odprta vprašanja, recimo, ali smo upravičeni do vračila denarja ali moramo morda sprejeti ponujen dobropis, zamenjavo za drug izdelek ali pa sploh nismo upravičeni do ničesar. Petra Lovišček, vodja pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije, se nam bo pridružila v četrtkovem Svetovalnem servisu in odgovarjala na vprašanja o neskladnosti izdelkov ter možnostih in pravicah, ki jih imamo ob vračilu izdelkov, kupljenih po spletu.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.&lt;p&gt;&lt;img style=&quot;height: auto;&quot; src=&quot;https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/10/16/66986039.jpg&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; width=&quot;500&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="51076608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/VrailaRA_SLO_LJT_8125666_18786095.mp3"></enclosure>
        <guid>175192302</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1596</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsakdo se je že znašel v situaciji, ko smo želeli izdelek vrniti, vendar smo pri tem naleteli na odprta vprašanja, recimo, ali smo upravičeni do vračila denarja ali moramo morda sprejeti ponujen dobropis, zamenjavo za drug izdelek ali pa sploh nismo upravičeni do ničesar. Petra Lovišček, vodja pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije, se nam bo pridružila v četrtkovem Svetovalnem servisu in odgovarjala na vprašanja o neskladnosti izdelkov ter možnostih in pravicah, ki jih imamo ob vračilu izdelkov, kupljenih po spletu.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.&lt;p&gt;&lt;img style=&quot;height: auto;&quot; src=&quot;https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/10/16/66986039.jpg&quot; alt=&quot;Vir fotografije&quot; width=&quot;500&quot; /&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192302</link>
        <pubDate> Thu, 22 Jan 2026 08:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Vračila kupljenih izdelkov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Decembra lani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela rekordnih 299 odzivov. Glavni razlog za visoko število odzivov zadnjega meseca v letu je 67 verižnih odzivov uporabnikov spletnega portala rtvslo.si, ki so predlagali ukinitev komentiranja. Na radijske programe se je nanašalo samo pet odzivov. Kakšna priporočila je varuhinje dala za letošnje leto? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času beleži varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.</description>
        <enclosure length="54341376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/21/VaruhinjRA_SLO_MMC.PR1.20260121.3.0905_18769806.mp3"></enclosure>
        <guid>175192028</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1698</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Decembra lani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela rekordnih 299 odzivov. Glavni razlog za visoko število odzivov zadnjega meseca v letu je 67 verižnih odzivov uporabnikov spletnega portala rtvslo.si, ki so predlagali ukinitev komentiranja. Na radijske programe se je nanašalo samo pet odzivov. Kakšna priporočila je varuhinje dala za letošnje leto? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času beleži varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192028</link>
        <pubDate> Wed, 21 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Motnje hranjenja so začaran krog stisk, borb s samim seboj, in močno vplivajo na odnos posameznika do hrane in telesa. Nezadovoljstvo s telesom je pomemben dejavnik tveganja za njihov razvoj, saj nas sodobni svet ves čas opozarja na našo idealno zunanjo podobo. Težave so še vedno povezane s stigmo. O motnjah hranjenja bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo Ana Ziherl, predsednica društva za pomoč pri motnjah hranjenja Svetovalni svet. Pokličite ali nam pišite!</description>
        <enclosure length="54503424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/20/KakoizRA_SLO_MMC.PR1.20260120.2.0905_18755092.mp3"></enclosure>
        <guid>175191741</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1703</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Motnje hranjenja so začaran krog stisk, borb s samim seboj, in močno vplivajo na odnos posameznika do hrane in telesa. Nezadovoljstvo s telesom je pomemben dejavnik tveganja za njihov razvoj, saj nas sodobni svet ves čas opozarja na našo idealno zunanjo podobo. Težave so še vedno povezane s stigmo. O motnjah hranjenja bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo Ana Ziherl, predsednica društva za pomoč pri motnjah hranjenja Svetovalni svet. Pokličite ali nam pišite!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191741</link>
        <pubDate> Tue, 20 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako iz začaranega kroga motenj hranjenja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.</description>
        <enclosure length="53170944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/LesnabiRA_SLO_MMC.PR1.20260116.5.0905_18714234.mp3"></enclosure>
        <guid>175190780</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1661</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190780</link>
        <pubDate> Fri, 16 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Lesna biomasa: polena, peleti, sekanci</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zima nas je s snegom v zadnjem obdobju obdarila tudi v nižjih legah, v visokogorju pa so razmere zimske že nekaj časa. V četrtkovem Svetovalnem servisu smo zato govorili o tem, kako se pravilno pripraviti na zimsko turo, kako zimske razmere spremenijo način gibanja na poteh, katera oprema mora biti nujno v nahrbtniku in kako ravnati, če se zgodi nesreča? O skrbi za večjo varnost v gorah pozimi je svetoval inštruktor planinske vzgoje Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matej Ogorevc.</description>
        <enclosure length="49388544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/SvetovalRA_SLO_MMC.PR1.20260115.4.0905_18700602.mp3"></enclosure>
        <guid>175190451</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1543</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zima nas je s snegom v zadnjem obdobju obdarila tudi v nižjih legah, v visokogorju pa so razmere zimske že nekaj časa. V četrtkovem Svetovalnem servisu smo zato govorili o tem, kako se pravilno pripraviti na zimsko turo, kako zimske razmere spremenijo način gibanja na poteh, katera oprema mora biti nujno v nahrbtniku in kako ravnati, če se zgodi nesreča? O skrbi za večjo varnost v gorah pozimi je svetoval inštruktor planinske vzgoje Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matej Ogorevc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190451</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Varno v zasneženo sredogorje in visokogorje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Starejši delavci in delavke imajo z novim letom možnost krajšega delovnega časa po modelu 80/90/100, to pomeni, da delajo v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov osnovne plače, pri tem pa se jim ohrani pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gostja v studiu: odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo. </description>
        <enclosure length="49696512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/14/KrajidRA_SLO_MMC.PR1.20260114.3.0905_18688534.mp3"></enclosure>
        <guid>175190144</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1553</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Starejši delavci in delavke imajo z novim letom možnost krajšega delovnega časa po modelu 80/90/100, to pomeni, da delajo v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov osnovne plače, pri tem pa se jim ohrani pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gostja v studiu: odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190144</link>
        <pubDate> Wed, 14 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Krajši delovni čas za starejše delavce 80/90/100</title>
      </item>
      <item>
        <description>Hrup slabo vpliva na zdravje in počutje ljudi. Najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja, moti počitek, koncentracijo, učenje. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju je tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. O hrupu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Sonja Jeram, uni. dipl. biologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.</description>
        <enclosure length="49529856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/13/VplivhrRA_SLO_MMC.PR1.20260113.2.0905_18674576.mp3"></enclosure>
        <guid>175189860</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1547</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Hrup slabo vpliva na zdravje in počutje ljudi. Najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja, moti počitek, koncentracijo, učenje. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju je tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. O hrupu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Sonja Jeram, uni. dipl. biologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189860</link>
        <pubDate> Tue, 13 Jan 2026 07:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vpliv hrupa na zdravje</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/88/svetovalniservis1400x1400_px29.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 8.30 in 9.00 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike …  Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa. </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 8.30 in 9.00 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike …  Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa. </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Thu, 10 Sep 2026 06:20:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Thu, 10 Sep 2026 06:20:00 +0000</pubDate>
      <title>Svetovalni servis</title>
    </channel>
  </rss>
