News & Politics (C) RTVSLO 2017 Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. https://radioprvi.rtvslo.si/torkov-kviz/ Torkov kviz https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251166/podcast_naslovice_1400x1400_pxtorkovkviz.jpg 21. junij prinaša Sončev obrat oz. najdaljši dan leta na severni polobli, velja pa tudi za začetek astronomskega poletja. In kljub temu, da je danes dan najdaljši, so poletne noči posebne. Tudi nocojšnja bo. Namesto dneva bomo zato pozornost torkovega kviza namenili - noči. Pri tem nam bo pomagal doc. dr. Janez Kos, raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer se ukvarja z astronomijo in astrofiziko. Noč ima svojo moč. Avtorica: Mojca Delač. 174881821 RTVSLO – Prvi 687 clean 21. junij prinaša Sončev obrat oz. najdaljši dan leta na severni polobli, velja pa tudi za začetek astronomskega poletja. In kljub temu, da je danes dan najdaljši, so poletne noči posebne. Tudi nocojšnja bo. Namesto dneva bomo zato pozornost torkovega kviza namenili - noči. Pri tem nam bo pomagal doc. dr. Janez Kos, raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer se ukvarja z astronomijo in astrofiziko. Noč ima svojo moč. Avtorica: Mojca Delač. Tue, 21 Jun 2022 05:10:00 +0000 "Astronomska noč pri nas nastopi, ko je Sonce 18 stopinj pod obzorjem" Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je Marjan Kralj z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.<p>Obujamo spomine na legendarnega Marjana Kralja in oddajo V nedeljo zvečer </p><p><p>Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je <strong>Marjan Kralj</strong> z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.</p> <blockquote><p><strong>Vili Natlačen</strong>, upokojeni tonski mojster: <em>"Marjan Kralj je bil širok človek in ni dajal občutka, da je zvezda. Oddajo smo snemali vnaprej ob četrtkih ob 14.00 in ko smo končali, preverili vse reze in podobno, je Marjan pobral trakove in rekel: Čez minuto v avli! Vedno nas je povabil na kavo, na pijačo, naročil, z nami spil eno rundo, rekel 'hvala lepa, fantje' in šel."</em></p></blockquote></p> 174880315 RTVSLO – Prvi 696 clean Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je Marjan Kralj z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.<p>Obujamo spomine na legendarnega Marjana Kralja in oddajo V nedeljo zvečer </p><p><p>Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je <strong>Marjan Kralj</strong> z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.</p> <blockquote><p><strong>Vili Natlačen</strong>, upokojeni tonski mojster: <em>"Marjan Kralj je bil širok človek in ni dajal občutka, da je zvezda. Oddajo smo snemali vnaprej ob četrtkih ob 14.00 in ko smo končali, preverili vse reze in podobno, je Marjan pobral trakove in rekel: Čez minuto v avli! Vedno nas je povabil na kavo, na pijačo, naročil, z nami spil eno rundo, rekel 'hvala lepa, fantje' in šel."</em></p></blockquote></p> Tue, 14 Jun 2022 04:45:00 +0000 "Znal je potolažit študente, mamice, vojake, šoferje ..." Na današnji dan pred 30 leti se je zgodil prvi politični atentat pri nas. Ivan Kramberger, »dobri mož z Negove«, kakor so ga tudi klicali, je umrl na poti iz Jurovskega Dola v bolnišnico. Torkov kviz o fenomenu, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegove poti od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države se spomnimo ob 6.45.<p>Ivan Kramberger – od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za prvega predsednika Republike Slovenije </p><p><p>Ivan Kramberger je bil eden od 11 otrok. Njegova mati je bila s Krasa, oče iz Štajerske. Že kot štiriletnik je služil na kmetiji, bil je pastir, pozneje se je izučil za dimnikarja in mehanika. Iznajdljivost pa je bila tista lastnost, ki mu je bila položena že v zibko, pravi njegov <strong>sin Ivan Kramberger mlajši</strong>.</p> <blockquote><p>"Že moj dedek je takrat v tistih časih z mojo babico izdeloval letala, bil krovec, bil zidar, popravljal čevlje. Temu bi v našem okolju rekli: bil je frajkincler. To pomeni, da se je spoznal na tisoč stvari. Ta genska zasnova je na mojega očeta vplivala, da je potem iz dimnikarja postal specialist za dializne aparate."</p></blockquote> <p>Ivan Kramberger je bil karizmatična, ekscentrična osebnost. Fenomen, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegovo pot od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države smo osvetlili v <strong>Torkovem kvizu.</strong></p></p> 174878633 RTVSLO – Prvi 787 clean Na današnji dan pred 30 leti se je zgodil prvi politični atentat pri nas. Ivan Kramberger, »dobri mož z Negove«, kakor so ga tudi klicali, je umrl na poti iz Jurovskega Dola v bolnišnico. Torkov kviz o fenomenu, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegove poti od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države se spomnimo ob 6.45.<p>Ivan Kramberger – od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za prvega predsednika Republike Slovenije </p><p><p>Ivan Kramberger je bil eden od 11 otrok. Njegova mati je bila s Krasa, oče iz Štajerske. Že kot štiriletnik je služil na kmetiji, bil je pastir, pozneje se je izučil za dimnikarja in mehanika. Iznajdljivost pa je bila tista lastnost, ki mu je bila položena že v zibko, pravi njegov <strong>sin Ivan Kramberger mlajši</strong>.</p> <blockquote><p>"Že moj dedek je takrat v tistih časih z mojo babico izdeloval letala, bil krovec, bil zidar, popravljal čevlje. Temu bi v našem okolju rekli: bil je frajkincler. To pomeni, da se je spoznal na tisoč stvari. Ta genska zasnova je na mojega očeta vplivala, da je potem iz dimnikarja postal specialist za dializne aparate."</p></blockquote> <p>Ivan Kramberger je bil karizmatična, ekscentrična osebnost. Fenomen, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegovo pot od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države smo osvetlili v <strong>Torkovem kvizu.</strong></p></p> Tue, 07 Jun 2022 04:45:00 +0000 Trideset let od prvega političnega atentata pri nas Tobak je rastlina z lepimi, rozastimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Manj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se čez kožo zelo hitro absorbira. Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. Sogovornik: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.<p>Svetovni dan brez tobaka </p><p><p>Tobak je rastlina z lepimi, rožnatimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je <span>na Kitajskem, v Indiji</span><span> in</span> <span>Braziliji</span><span>. M</span>anj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se skozi kožo zelo hitro absorbira.<span><span> Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. </span></span>Sogovornik: <strong>prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani</strong>.</p></p> 174876807 RTVSLO – Prvi 680 clean Tobak je rastlina z lepimi, rozastimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Manj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se čez kožo zelo hitro absorbira. Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. Sogovornik: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.<p>Svetovni dan brez tobaka </p><p><p>Tobak je rastlina z lepimi, rožnatimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je <span>na Kitajskem, v Indiji</span><span> in</span> <span>Braziliji</span><span>. M</span>anj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se skozi kožo zelo hitro absorbira.<span><span> Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. </span></span>Sogovornik: <strong>prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani</strong>.</p></p> Tue, 31 May 2022 04:45:00 +0000 Tobak ni samo najstarejše poživilo Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!<p>Čeprav danes ta šport danes pripisujemo ženskemu spolu, so ga najprej izvajali moški</p><p><p>Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni <strong>Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije</strong> - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v <em><u>Torkovem kvizu</u></em> o cheerleadingu!</p></p> 174874942 RTVSLO – Prvi 795 clean Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!<p>Čeprav danes ta šport danes pripisujemo ženskemu spolu, so ga najprej izvajali moški</p><p><p>Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni <strong>Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije</strong> - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v <em><u>Torkovem kvizu</u></em> o cheerleadingu!</p></p> Tue, 24 May 2022 04:45:00 +0000 Cheerleading je izvorno moški šport Green screen, zeleno ozadje ali virtualna scenografija je tema današnjega Torkovega kviza. Sogovornik: Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija deluje na področju grafike, kamor spada tudi virtualna scenografija. <p>Prva ozadja so bila modra, šele s prihodom digitalne tehnologije se je uveljavilo zeleno ozadje</p><p><p>"Začelo se je zgodaj, že v začetku prejšnjega stoletja, pri filmu. Zgodilo sem jim je, da so morali posneti neko sceno, ki ni bila izvedljiva v realnem okolju, in so začeli razmišljati o nadomeščanju oz. o vstavitvi ene scene v drugo," o začetkih virtualne scenografije pove <strong>Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija</strong>, ki med drugim deluje na področju grafike.</p> <p>Za preskok z modrega na zeleno ozadje (oz. prehod od blue screena na green screen) je kriv prehod iz analognega na digitalni zapis. Še vedno se, čeprav danes ni več celulojdnega filma in se vse dela v digitalni fotografiji, uporabljata obe ozadji. Vsako ima namreč svojo prednost. Več pa v posnetku.</p></p> 174873092 RTVSLO – Prvi 678 clean Green screen, zeleno ozadje ali virtualna scenografija je tema današnjega Torkovega kviza. Sogovornik: Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija deluje na področju grafike, kamor spada tudi virtualna scenografija. <p>Prva ozadja so bila modra, šele s prihodom digitalne tehnologije se je uveljavilo zeleno ozadje</p><p><p>"Začelo se je zgodaj, že v začetku prejšnjega stoletja, pri filmu. Zgodilo sem jim je, da so morali posneti neko sceno, ki ni bila izvedljiva v realnem okolju, in so začeli razmišljati o nadomeščanju oz. o vstavitvi ene scene v drugo," o začetkih virtualne scenografije pove <strong>Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija</strong>, ki med drugim deluje na področju grafike.</p> <p>Za preskok z modrega na zeleno ozadje (oz. prehod od blue screena na green screen) je kriv prehod iz analognega na digitalni zapis. Še vedno se, čeprav danes ni več celulojdnega filma in se vse dela v digitalni fotografiji, uporabljata obe ozadji. Vsako ima namreč svojo prednost. Več pa v posnetku.</p></p> Tue, 17 May 2022 04:45:00 +0000 "Zelena in modra sta v barvnem prostoru najdlje od odtenka kože" Torkov kviz o nepremočljivih oblačilih, o tem kako so narejena, kako »deluje« njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila.<p>Vodoodbojna in vodoodporna oblačila</p><p><p><strong>Torkov kviz</strong> danes o nepremočljivih oblačilih. O tem, kako so narejena, kako deluje njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila. <strong>Dani Žnidar in Igor Kalan, prodajalca trgovine Iglu Šport – Ljubljana Vič</strong>, pomagata z razlago.</p></p> 174871176 RTVSLO – Prvi 748 clean Torkov kviz o nepremočljivih oblačilih, o tem kako so narejena, kako »deluje« njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila.<p>Vodoodbojna in vodoodporna oblačila</p><p><p><strong>Torkov kviz</strong> danes o nepremočljivih oblačilih. O tem, kako so narejena, kako deluje njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila. <strong>Dani Žnidar in Igor Kalan, prodajalca trgovine Iglu Šport – Ljubljana Vič</strong>, pomagata z razlago.</p></p> Tue, 10 May 2022 04:45:00 +0000 "Goreteks je pravzaprav teflon!" Ste kdaj pomislili, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali tisto osnovno, kar resnično potrebujete, ostalo imetje prodali, in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih - predvsem Instagramu - najdemo pod ključnikom »vanlife«, to niti ni tako nova niti redka praksa. Torkov kviz zato posvečamo življenju v kombiju oz. potovanju s hišo na kolesih! Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140. dnevi, se nam je po telefonu oglasila iz Lizbone.<p>Klara Avsenik Žagar pripoveduje o svojem popotniškem življenju v hiši na kolesih</p><p><p>Ste že kdaj razmišljali o tem, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali osnovne potrebščine za življenje in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih (predvsem Instagramu) najdemo s ključnikom #vanlife, to niti ni tako nova, še manj redka praksa. Torkov kviz o življenju v kombiju oziroma potovanju s hišo na kolesih. Pripoveduje <strong>Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140 dnevi</strong>. Darja Pograjc jo je poklicala v Lizbono.</p></p> 174869306 RTVSLO – Prvi 752 clean Ste kdaj pomislili, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali tisto osnovno, kar resnično potrebujete, ostalo imetje prodali, in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih - predvsem Instagramu - najdemo pod ključnikom »vanlife«, to niti ni tako nova niti redka praksa. Torkov kviz zato posvečamo življenju v kombiju oz. potovanju s hišo na kolesih! Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140. dnevi, se nam je po telefonu oglasila iz Lizbone.<p>Klara Avsenik Žagar pripoveduje o svojem popotniškem življenju v hiši na kolesih</p><p><p>Ste že kdaj razmišljali o tem, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali osnovne potrebščine za življenje in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih (predvsem Instagramu) najdemo s ključnikom #vanlife, to niti ni tako nova, še manj redka praksa. Torkov kviz o življenju v kombiju oziroma potovanju s hišo na kolesih. Pripoveduje <strong>Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140 dnevi</strong>. Darja Pograjc jo je poklicala v Lizbono.</p></p> Tue, 03 May 2022 04:45:00 +0000 #vanlife Včeraj so v Italiji praznovali Dan osvoboditve, pri nas jutri obeležujemo Dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih območij 2. svetovne vojne do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. Torkov kviz o Belli ciao! <p>Nekoč pesem, ki so jo pele delavke na riževih poljih, danes pesem upora, ki jo pozna ves svet</p><p><p>Včeraj so v Italiji praznovali dan osvoboditve, pri nas jutri zaznamujemo dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih jarkov do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. O <em>Belli ciao</em> pripoveduje <strong>dr. Ana Hofman, etnomuzikologinja, višja znanstvena sodelavka ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije</strong>.</p></p> 174867794 RTVSLO – Prvi 939 clean Včeraj so v Italiji praznovali Dan osvoboditve, pri nas jutri obeležujemo Dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih območij 2. svetovne vojne do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. Torkov kviz o Belli ciao! <p>Nekoč pesem, ki so jo pele delavke na riževih poljih, danes pesem upora, ki jo pozna ves svet</p><p><p>Včeraj so v Italiji praznovali dan osvoboditve, pri nas jutri zaznamujemo dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih jarkov do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. O <em>Belli ciao</em> pripoveduje <strong>dr. Ana Hofman, etnomuzikologinja, višja znanstvena sodelavka ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije</strong>.</p></p> Tue, 26 Apr 2022 04:45:00 +0000 Bella ciao in njen mobilizacijski potencial So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.<p>Po priljubljenosti med sadjem, so pri nas pred bananami le jabolka. </p><p><p>So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.</p></p> 174865869 RTVSLO – Prvi 597 clean So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.<p>Po priljubljenosti med sadjem, so pri nas pred bananami le jabolka. </p><p><p>So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.</p></p> Tue, 19 Apr 2022 04:45:00 +0000 Banane so peti najbolj prodajan kmetijski pridelek na svetu V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.<p>"Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni."</p><p><p>V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO. </p></p> 174864080 RTVSLO – Prvi 699 clean V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.<p>"Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni."</p><p><p>V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO. </p></p> Tue, 12 Apr 2022 04:45:00 +0000 Aprila brez dežnika nikamor? Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz! Darja Pograjc je obiskala zbirateljico Marinko Zorec, ki ji družbo dela kar 650 vrtnih palčkov!<p>Na obisku pri zbirateljici Marinki Zorec, ki ji družbo dela 650 vrtnih palčkov</p><p><p>Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan <em><u>Torkov kviz</u></em>!</p></p> 174862145 RTVSLO – Prvi 713 clean Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz! Darja Pograjc je obiskala zbirateljico Marinko Zorec, ki ji družbo dela kar 650 vrtnih palčkov!<p>Na obisku pri zbirateljici Marinki Zorec, ki ji družbo dela 650 vrtnih palčkov</p><p><p>Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan <em><u>Torkov kviz</u></em>!</p></p> Tue, 05 Apr 2022 04:45:00 +0000 Dežela vrtnih palčkov v vasi Jelovo Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja. <p>Umetnina velikana poparta bo najverjetneje najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja</p><p><p>Prejšnji teden nas je dosegla novica, da so pri avkcijski hiši Christie's najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo <strong>Andyja Warhola</strong> bodo maja najverjetneje – tako pravijo – prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja. O <strong>Marilyn Monroe v modri barvi</strong> smo se pogovarjali z <strong>Igorjem Španjolom, kustosom Moderne galerije v Ljubljani</strong>.</p></p> 174860267 RTVSLO – Prvi 751 clean Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja. <p>Umetnina velikana poparta bo najverjetneje najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja</p><p><p>Prejšnji teden nas je dosegla novica, da so pri avkcijski hiši Christie's najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo <strong>Andyja Warhola</strong> bodo maja najverjetneje – tako pravijo – prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja. O <strong>Marilyn Monroe v modri barvi</strong> smo se pogovarjali z <strong>Igorjem Španjolom, kustosom Moderne galerije v Ljubljani</strong>.</p></p> Tue, 29 Mar 2022 04:45:00 +0000 Warholova Marilyn Monroe v modri barvi Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.<p>Piran je poleti 2021 postal živi laboratorij, kjer izvajajo projekt SCORE</p><p><p>Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. <strong>Dr. Shé Hawke</strong>, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in <strong>na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper</strong> vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko:</p> <blockquote><p>"V zahodnem svetu si roke načeloma operemo od 5- do 10-krat na dan in vsakokrat za to porabimo od 4 do 10 litrov vode. V povprečju gre odrasel človek na stranišče 5-krat na dan in za to vsakič porabi od 5 do 10 litrov. Seveda, če imate varčno dvostopenjsko splakovanje, to pomeni, da je manjša količina za splakovanje štiri litre, večja pa okoli osem litrov vode. Standardno povprečje na zahodu je nekje od 50 do 80 litrov na tuširanje ali kopanje, odvisno od infrastrukture."</p></blockquote> <p>V okviru projekta SCORE (Smart control of the climate resilience of European coastal cities) razvijajo sistem, ki je trenutno še v prototipni stopnji:</p> <blockquote><p>"Imamo že tehnične skice tega, čemur pravimo 'from shower to the sink to the sea' oz. 'od tuša do umivalnika in morja'. Sicer pa v svetu že obstaja, predvsem v japonskih ali singapurskih hotelih lahko to opazite, sistem, ki shranjuje vodo iz umivalnika in jo namenja splakovanju stranišča. Zanimivo, tega niso storili zaradi ekologije, ampak zaradi prihranka prostora. Tako da že obstaja nekaj podjetij po svetu, ki izdelujejo take sisteme."</p></blockquote> <p>Sistem umivalnik–stranišče torej ponekod po svetu že poznajo, medtem ko je sistem tuš–stranišče, ki ga razvijajo pri projektu SCORE, unikaten. Piran, ki je s še devetimi drugimi evropskimi obalnimi mesti del projekta, je tako lani poleti postal živi laboratorij, kjer bodo zbirali podatke in v rešitve vključevali tudi javnost oz. civilno družbo.</p></p> 174858379 RTVSLO – Prvi 766 clean Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.<p>Piran je poleti 2021 postal živi laboratorij, kjer izvajajo projekt SCORE</p><p><p>Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. <strong>Dr. Shé Hawke</strong>, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in <strong>na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper</strong> vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko:</p> <blockquote><p>"V zahodnem svetu si roke načeloma operemo od 5- do 10-krat na dan in vsakokrat za to porabimo od 4 do 10 litrov vode. V povprečju gre odrasel človek na stranišče 5-krat na dan in za to vsakič porabi od 5 do 10 litrov. Seveda, če imate varčno dvostopenjsko splakovanje, to pomeni, da je manjša količina za splakovanje štiri litre, večja pa okoli osem litrov vode. Standardno povprečje na zahodu je nekje od 50 do 80 litrov na tuširanje ali kopanje, odvisno od infrastrukture."</p></blockquote> <p>V okviru projekta SCORE (Smart control of the climate resilience of European coastal cities) razvijajo sistem, ki je trenutno še v prototipni stopnji:</p> <blockquote><p>"Imamo že tehnične skice tega, čemur pravimo 'from shower to the sink to the sea' oz. 'od tuša do umivalnika in morja'. Sicer pa v svetu že obstaja, predvsem v japonskih ali singapurskih hotelih lahko to opazite, sistem, ki shranjuje vodo iz umivalnika in jo namenja splakovanju stranišča. Zanimivo, tega niso storili zaradi ekologije, ampak zaradi prihranka prostora. Tako da že obstaja nekaj podjetij po svetu, ki izdelujejo take sisteme."</p></blockquote> <p>Sistem umivalnik–stranišče torej ponekod po svetu že poznajo, medtem ko je sistem tuš–stranišče, ki ga razvijajo pri projektu SCORE, unikaten. Piran, ki je s še devetimi drugimi evropskimi obalnimi mesti del projekta, je tako lani poleti postal živi laboratorij, kjer bodo zbirali podatke in v rešitve vključevali tudi javnost oz. civilno družbo.</p></p> Tue, 22 Mar 2022 05:45:00 +0000 Splakovanje stranišča z dragoceno pitno vodo je nesmiselno 17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.<p>O Dnevu svetega Patrika razlaga učitelj angleškega jezika in radijec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji</p><p><p>V četrtek je na Irskem velik praznik, dela prost dan, <strong>Saint Patrick's Day</strong> ali <strong>Dan svetega Patrika!</strong> In zato <strong>Torkov kviz</strong> zavija na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade!</p></p> 174856352 RTVSLO – Prvi 738 clean 17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.<p>O Dnevu svetega Patrika razlaga učitelj angleškega jezika in radijec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji</p><p><p>V četrtek je na Irskem velik praznik, dela prost dan, <strong>Saint Patrick's Day</strong> ali <strong>Dan svetega Patrika!</strong> In zato <strong>Torkov kviz</strong> zavija na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade!</p></p> Tue, 15 Mar 2022 05:45:00 +0000 Zelene reke, zeleno pivo in celo zelene brade! Islandija je država z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma v svetu. 174854343 RTVSLO – Prvi 834 clean Islandija je država z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma v svetu. Tue, 08 Mar 2022 05:45:00 +0000 Emancipirana Islandija Islandija je država z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma v svetu. <p>Pogovor s prof. Jano Javornik z Univerze v Leedsu, ki deluje tudi na Univerzi na Islandiji</p><p><p>8. marec, mednarodni dan žensk, je odlična priložnost, da izpostavimo državo, ki je vzklike, ki se pri nas zdijo praktično utopija – »Manj rož, več protestov!« ali pa »Ne rože, ampak enako plačilo!« – uspela preliti v realnost oz. to vsaj aktivno poskuša. <strong>Torkov kviz</strong> o emancipirani Islandiji!</p></p> 174854342 RTVSLO – Prvi 834 clean Islandija je država z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma v svetu. <p>Pogovor s prof. Jano Javornik z Univerze v Leedsu, ki deluje tudi na Univerzi na Islandiji</p><p><p>8. marec, mednarodni dan žensk, je odlična priložnost, da izpostavimo državo, ki je vzklike, ki se pri nas zdijo praktično utopija – »Manj rož, več protestov!« ali pa »Ne rože, ampak enako plačilo!« – uspela preliti v realnost oz. to vsaj aktivno poskuša. <strong>Torkov kviz</strong> o emancipirani Islandiji!</p></p> Tue, 08 Mar 2022 05:45:00 +0000 Emancipirana Islandija 27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart 174852327 RTVSLO – Prvi 818 clean 27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart Tue, 01 Mar 2022 05:45:00 +0000 25 let kultne oddaje Odklop 27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart<p>Dokumentarno-igrana oddaja, posneta v slogu resničnostnih oddaj, je bila napisana posebej za Boruta Veselka</p><p><p>27. februar 1997 je bil "odklopljen" dan za slovensko televizijsko sceno. Takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop! V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Oddaja je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikovala neverjetno raznovrstno občinstvo.</p> <blockquote><p>"<em>Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo.</em>" – <strong>oče Odklopa </strong><strong>Tomaž Grubar, produkcijska skupina Mangart</strong></p></blockquote></p> 174852325 RTVSLO – Prvi 818 clean 27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart<p>Dokumentarno-igrana oddaja, posneta v slogu resničnostnih oddaj, je bila napisana posebej za Boruta Veselka</p><p><p>27. februar 1997 je bil "odklopljen" dan za slovensko televizijsko sceno. Takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop! V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Oddaja je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikovala neverjetno raznovrstno občinstvo.</p> <blockquote><p>"<em>Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo.</em>" – <strong>oče Odklopa </strong><strong>Tomaž Grubar, produkcijska skupina Mangart</strong></p></blockquote></p> Tue, 01 Mar 2022 05:45:00 +0000 25 let kultne oddaje Odklop Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.<p>Februarja obeležujemo dan vlečnih psov</p><p><p>»<em>Ni ga kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca,</em>« pogosto rečemo. Ampak kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! <strong>Vodnica pasjih vlečnih vpreg Hana Urank</strong> živi in dela na omenjenem arhipelagu sredi Arktičnega morja. Tam je tudi najbolj severno ležeče civilno letališče na svetu. Kako skrbi, vzgaja in dela z vlečnimi psi, je pojasnila v <strong>Torkovem kvizu</strong>!</p></p> 174850416 RTVSLO – Prvi 744 clean Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.<p>Februarja obeležujemo dan vlečnih psov</p><p><p>»<em>Ni ga kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca,</em>« pogosto rečemo. Ampak kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! <strong>Vodnica pasjih vlečnih vpreg Hana Urank</strong> živi in dela na omenjenem arhipelagu sredi Arktičnega morja. Tam je tudi najbolj severno ležeče civilno letališče na svetu. Kako skrbi, vzgaja in dela z vlečnimi psi, je pojasnila v <strong>Torkovem kvizu</strong>!</p></p> Tue, 22 Feb 2022 05:45:00 +0000 S pasjo vprego v divjino Svalbarda Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.<p>O vzrokih za selitev prestolnic nekoč in danes</p><p><p>Indonezija ima v načrtu velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta na svetu. <strong>Dr. Peter Kumer, politični geograf, sodelavec Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper</strong>:</p> <blockquote><p>"Po nekaterih ocenah se mesto pogreza tudi za 25 cetimetrov na leto. Se pravi je velik del mesta pod morsko gladino. Pogreza se zato, ker večina prebivalstva pitno vodo črpa iz podzemlja, saj so površinske vode zelo onesnažene."</p></blockquote> <p>Poleg tega je prestolnica Indonezije izjemno prenaseljena.</p> <blockquote><p>"To je eno največjih mest oz. mestnih konglomeracij na svetu, spopada se s prometnimi zamaški, državni aparat potuje v policijskem spremstvu, da sploh lahko pride iz enega konca mesta na drugega in se pravočasno udeleži sestankov."</p></blockquote> <p>Prestolnico (oz. državni aparat) bodo tako z Jave preselili na otok Borneo.</p> <p>Še več primerov preseljenih prestolnic pa v posnetku. Podrobneje smo razdelali primer Avstralije, Brazilije, Nigerije, Kazahstana in Mjanmara.</p></p> 174848322 RTVSLO – Prvi 711 clean Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.<p>O vzrokih za selitev prestolnic nekoč in danes</p><p><p>Indonezija ima v načrtu velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta na svetu. <strong>Dr. Peter Kumer, politični geograf, sodelavec Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper</strong>:</p> <blockquote><p>"Po nekaterih ocenah se mesto pogreza tudi za 25 cetimetrov na leto. Se pravi je velik del mesta pod morsko gladino. Pogreza se zato, ker večina prebivalstva pitno vodo črpa iz podzemlja, saj so površinske vode zelo onesnažene."</p></blockquote> <p>Poleg tega je prestolnica Indonezije izjemno prenaseljena.</p> <blockquote><p>"To je eno največjih mest oz. mestnih konglomeracij na svetu, spopada se s prometnimi zamaški, državni aparat potuje v policijskem spremstvu, da sploh lahko pride iz enega konca mesta na drugega in se pravočasno udeleži sestankov."</p></blockquote> <p>Prestolnico (oz. državni aparat) bodo tako z Jave preselili na otok Borneo.</p> <p>Še več primerov preseljenih prestolnic pa v posnetku. Podrobneje smo razdelali primer Avstralije, Brazilije, Nigerije, Kazahstana in Mjanmara.</p></p> Tue, 15 Feb 2022 05:45:00 +0000 Džakarta naj bi se vsako leto pogreznila za 25 centimetrov 1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.<p>Lunarni koledar na Kitajskem velja že od prvega stoletja pred našim štetjem</p><p><p>Prvega februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. <strong>Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani</strong>, razloži, da je kitajsko novo leto oz. praznik pomladi najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je dolžina priprav nanj.</p> <blockquote><p>"Priprave na kitajsko novo leto se običajno začnejo tri tedne pred novim letom, in sicer z generalnim čiščenjem stanovanja. Treba je vse očistiti, nakupiti in pripraviti okraske. Okraski morajo biti v rdeči barvi. Najbolj tipični so rdeči trakovi okoli vhodnih vrat."</p></blockquote> <p>Zakaj ravno rdeča? "<em>Ker je ta barva v kitajski kulturi in zgodovini tradicionalno simbol sreče, že od nekdaj,"</em> doda sogovornica.</p> <blockquote><p>"Tudi okraski, ki se obešajo znotraj, ti kitajski vozli iz vrvi, so v rdeči barvi."</p></blockquote> <p>Kitajsko novo leto je sicer praznik z večtisočletno zgodovino. Izhaja iz časov, ko so bili ljudje tesno povezani z naravo in močno odvisni od zemlje.<b> </b>Sicer pa je šele v razcvetu dinastije Tang pri praznovanju kitajskega novega leta namesto prošenj in molitev za blaginjo v ospredje stopil vidik zabave.</p></p> 174844362 RTVSLO – Prvi 721 clean 1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.<p>Lunarni koledar na Kitajskem velja že od prvega stoletja pred našim štetjem</p><p><p>Prvega februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. <strong>Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani</strong>, razloži, da je kitajsko novo leto oz. praznik pomladi najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je dolžina priprav nanj.</p> <blockquote><p>"Priprave na kitajsko novo leto se običajno začnejo tri tedne pred novim letom, in sicer z generalnim čiščenjem stanovanja. Treba je vse očistiti, nakupiti in pripraviti okraske. Okraski morajo biti v rdeči barvi. Najbolj tipični so rdeči trakovi okoli vhodnih vrat."</p></blockquote> <p>Zakaj ravno rdeča? "<em>Ker je ta barva v kitajski kulturi in zgodovini tradicionalno simbol sreče, že od nekdaj,"</em> doda sogovornica.</p> <blockquote><p>"Tudi okraski, ki se obešajo znotraj, ti kitajski vozli iz vrvi, so v rdeči barvi."</p></blockquote> <p>Kitajsko novo leto je sicer praznik z večtisočletno zgodovino. Izhaja iz časov, ko so bili ljudje tesno povezani z naravo in močno odvisni od zemlje.<b> </b>Sicer pa je šele v razcvetu dinastije Tang pri praznovanju kitajskega novega leta namesto prošenj in molitev za blaginjo v ospredje stopil vidik zabave.</p></p> Tue, 01 Feb 2022 05:45:00 +0000 Vstop v leto vodnega tigra Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.<p>Branka Videtič: Šestinosemdeset odstotkov je prodanih za slovenska vozila, sicer pa se v sistemu pojavlja že 45 različnih držav</p><p><p>Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih, začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008, se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo, prihaja elektronsko cestninjenje.</p> <p>Kako bo potekal nadzor na avtocestah in hitrih cestah?<em> "Osebne zaznave cestninskih nadzornikov ne bo več,"</em> pove <strong>Branka Videtič, direktorica Področja cestninjenja na DARS-u. </strong></p> <blockquote><p>"Ta del bodo zamenjale kamere. Stacionarne bodo nameščene na portalih nad avtocesto oziroma na drogovih ob avtocesti. Prenosne na stojalih, ki jih bomo postavljali pred nadzornimi točkami, počivališči, mejnimi prehodi. In kar je bistvena novost, na katerem koli priključku bo mogoče nadzorovati z mobilnimi kamerami, ki bodo nameščene v vozilih cestninskega nadzora, in pa z ročnimi napravami, te pa so namenjene na primer nadzoru vozil, ki so parkirana na počivališčih."</p></blockquote> <p>Kako deluje sistem?</p> <blockquote><p>"Sistem zajame fotografijo registrske številke, primerja z zapisom v centralnem sistemu in če se ugotovi, da je za konkretno vozilo vinjeta plačana, se posnetki zbrišejo."</p></blockquote></p> 174842328 RTVSLO – Prvi 774 clean Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.<p>Branka Videtič: Šestinosemdeset odstotkov je prodanih za slovenska vozila, sicer pa se v sistemu pojavlja že 45 različnih držav</p><p><p>Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih, začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008, se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo, prihaja elektronsko cestninjenje.</p> <p>Kako bo potekal nadzor na avtocestah in hitrih cestah?<em> "Osebne zaznave cestninskih nadzornikov ne bo več,"</em> pove <strong>Branka Videtič, direktorica Področja cestninjenja na DARS-u. </strong></p> <blockquote><p>"Ta del bodo zamenjale kamere. Stacionarne bodo nameščene na portalih nad avtocesto oziroma na drogovih ob avtocesti. Prenosne na stojalih, ki jih bomo postavljali pred nadzornimi točkami, počivališči, mejnimi prehodi. In kar je bistvena novost, na katerem koli priključku bo mogoče nadzorovati z mobilnimi kamerami, ki bodo nameščene v vozilih cestninskega nadzora, in pa z ročnimi napravami, te pa so namenjene na primer nadzoru vozil, ki so parkirana na počivališčih."</p></blockquote> <p>Kako deluje sistem?</p> <blockquote><p>"Sistem zajame fotografijo registrske številke, primerja z zapisom v centralnem sistemu in če se ugotovi, da je za konkretno vozilo vinjeta plačana, se posnetki zbrišejo."</p></blockquote></p> Tue, 25 Jan 2022 05:45:00 +0000 Slovo fizičnih vinjet V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.<p>Površinskega, ki je tesno povezan z nevarnostjo snežnih plazov, zlahka opazimo. Obstaja pa tudi globinski srež</p><p><p>V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.</p></p> 174840376 RTVSLO – Prvi 757 clean V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.<p>Površinskega, ki je tesno povezan z nevarnostjo snežnih plazov, zlahka opazimo. Obstaja pa tudi globinski srež</p><p><p>V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.</p></p> Tue, 18 Jan 2022 06:12:00 +0000 Srež: Čudoviti, lesketajoči se, »pernati« kristali na površini snežne odeje Čeprav se zdi, da so zime blažje in ptice ne potrebujejo dodatne hrane, še zdaleč ni tako. Kako oz. kam jo postaviti, kako plenilcem otežiti dostop do nje in kako dolgo oz. s čim hraniti ptice? Darja Pograjc je poiskala ornitologa, ki bo odgovoril na vsa ta vprašanja. Prvi letošnji Torkov kviz o krmilnicah!<p>Najbolj univerzalna hrana so drobna črna sončnična semena</p><p><p>Po navadi nas za ptice zaskrbi, ko zapade sneg. A zime so zdaj bolj mile, snega je manj. Ali torej sploh še postavljati krmilnice? <strong>Ljubiteljski ornitolog Aleksander Pritekelj, avtor spletne strani <a>gnezdilnice.si</a></strong>, odgovori, da zagotovo.</p> <blockquote><p>"Lanska jesen je bila namreč taka, da zdaj v gozdovih ni osnovne hrane, ki jo ptice pozimi jedo. To so bukev, žir, črni, beli gaber, jesen, jelša in podobno. Zato je, čeprav letošnja zima še ni tako huda, krmljenje ptic zaželeno."</p></blockquote> <p>Klasično krmilnico (krmilno korito, pokrito s streho) postavimo vsaj meter in pol visoko. To je višina, ki jo še zlahka dosežemo in ki pticam omogoča dovolj časa, da odletijo, če se približa mačka. Če imate dovolj prostora, sogovornik predlaga zanimiv trik – dve krmilnici, obrnjeni druga proti drugi:</p> <blockquote><p>"Mačka se velikokrat kar v krmilnico usede in čaka. Seveda ptice tisto mačko vidijo in ne bodo prišle. Če je pa štiri ali pet metrov stran postavljena še ena krmilnica, se bodo ptice zbirale tam. Mačka pa ne more kar takoj iz ene krmilnice skočiti in na drugi ptiča ujeti. Tudi če poskusi, imajo ptice več kot dovolj časa, da odletijo. Ta igra traja nekaj dni. Ptice zelo hitro ugotovijo ta trik, mačka pa po približno enem tednu obupa.</p></blockquote> <p>Krmilnice pa ne postavite v zavetje grma ali gostega drevja, tam ima mačka namreč dobro kritje.</p></p> 174836598 RTVSLO – Prvi 642 clean Čeprav se zdi, da so zime blažje in ptice ne potrebujejo dodatne hrane, še zdaleč ni tako. Kako oz. kam jo postaviti, kako plenilcem otežiti dostop do nje in kako dolgo oz. s čim hraniti ptice? Darja Pograjc je poiskala ornitologa, ki bo odgovoril na vsa ta vprašanja. Prvi letošnji Torkov kviz o krmilnicah!<p>Najbolj univerzalna hrana so drobna črna sončnična semena</p><p><p>Po navadi nas za ptice zaskrbi, ko zapade sneg. A zime so zdaj bolj mile, snega je manj. Ali torej sploh še postavljati krmilnice? <strong>Ljubiteljski ornitolog Aleksander Pritekelj, avtor spletne strani <a>gnezdilnice.si</a></strong>, odgovori, da zagotovo.</p> <blockquote><p>"Lanska jesen je bila namreč taka, da zdaj v gozdovih ni osnovne hrane, ki jo ptice pozimi jedo. To so bukev, žir, črni, beli gaber, jesen, jelša in podobno. Zato je, čeprav letošnja zima še ni tako huda, krmljenje ptic zaželeno."</p></blockquote> <p>Klasično krmilnico (krmilno korito, pokrito s streho) postavimo vsaj meter in pol visoko. To je višina, ki jo še zlahka dosežemo in ki pticam omogoča dovolj časa, da odletijo, če se približa mačka. Če imate dovolj prostora, sogovornik predlaga zanimiv trik – dve krmilnici, obrnjeni druga proti drugi:</p> <blockquote><p>"Mačka se velikokrat kar v krmilnico usede in čaka. Seveda ptice tisto mačko vidijo in ne bodo prišle. Če je pa štiri ali pet metrov stran postavljena še ena krmilnica, se bodo ptice zbirale tam. Mačka pa ne more kar takoj iz ene krmilnice skočiti in na drugi ptiča ujeti. Tudi če poskusi, imajo ptice več kot dovolj časa, da odletijo. Ta igra traja nekaj dni. Ptice zelo hitro ugotovijo ta trik, mačka pa po približno enem tednu obupa.</p></blockquote> <p>Krmilnice pa ne postavite v zavetje grma ali gostega drevja, tam ima mačka namreč dobro kritje.</p></p> Tue, 04 Jan 2022 05:45:00 +0000 Ste že postavili ptičjo krmilnico? Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!<p>Vtkane so v oblačila, z njimi so posute slaščice, bleščijo se na voščilnicah, krasijo fasade in poplesujejo v peninah </p><p><h3>Steklene bleščice na fasadah</h3> <p>"<em>Želja po bleščečih dodatkih na zunanjih delih stavb ni nič novega,"</em> razloži <strong>Primož Hafner, produktni vodja za eksterier pri JUB</strong>-u, in doda, da so to željo poznali in udejanjali že v starem Rimu in Grčiji in tudi v arhitekturi Orienta. Danes bleščice vgrajujejo tako na fasadah individualnih hiš kot na fasadah večstanovanjskih objektov, povpraševanje je v mestih in na podeželju. Tehnike nanašanja so različne, Hafner opiše Jubovo:</p> <blockquote><p>"To so mala steklena zrnca, velika nekje od milimetra in pol do dveh, ki imajo poseben odseven površinski učinek. Nanos teh bleščic se izvaja strojno, z lijačno pištolo na stisnjen zrak, ker le tako lahko zagotovimo enakomerno razporeditev bleščic po površini. Ta steklena zrna brizgamo na sveže nanešene dekorativne omete."</p></blockquote> <h3>Zlati lističi v peninah</h3> <p>"<em>Uporaba zlata v gastronomiji ni nova zadeva,</em>" <strong>pove Klavdija Topolovec Špur, enologinja – vodja kleti, Radgonske gorice</strong>. Edini tak slovenski izdelek – penina z lističi zlata – je nastal prav pri njih, in sicer v sodelovanju z <strong>Zlatarno Celje</strong>. Na podlagi izkušenj iz tujine so pri zlatarni svetovali oz. se odločili za 23-karatno zlato:</p> <blockquote><p>"Dejansko je to čisto zlato, ki se pa pri samem tehnološkem postopku obdela tako, da se uporabi tudi nekaj srebra. Zaradi tega je končni proizvod deklariran kot 23-karatno zlato. To zlato je v obliki zelo tankih lebdečih lističev, ki se pri uživanju ne absorbirajo skozi prebavo, ampak potujejo po prebavnem traktu. Torej je stoodstotno varno in ni škodljivo."</p></blockquote> <p>Ko so projekt začeli, so prodali približno 300 steklenic letno, zdaj jih prodajo skoraj deset tisoč. Povpraševanje se povečuje, kar Klavdija Topolovec Špur pripisuje prepoznavnosti proizvoda in poznavanju kulture pitja vina.</p></p> 174833006 RTVSLO – Prvi 782 clean Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!<p>Vtkane so v oblačila, z njimi so posute slaščice, bleščijo se na voščilnicah, krasijo fasade in poplesujejo v peninah </p><p><h3>Steklene bleščice na fasadah</h3> <p>"<em>Želja po bleščečih dodatkih na zunanjih delih stavb ni nič novega,"</em> razloži <strong>Primož Hafner, produktni vodja za eksterier pri JUB</strong>-u, in doda, da so to željo poznali in udejanjali že v starem Rimu in Grčiji in tudi v arhitekturi Orienta. Danes bleščice vgrajujejo tako na fasadah individualnih hiš kot na fasadah večstanovanjskih objektov, povpraševanje je v mestih in na podeželju. Tehnike nanašanja so različne, Hafner opiše Jubovo:</p> <blockquote><p>"To so mala steklena zrnca, velika nekje od milimetra in pol do dveh, ki imajo poseben odseven površinski učinek. Nanos teh bleščic se izvaja strojno, z lijačno pištolo na stisnjen zrak, ker le tako lahko zagotovimo enakomerno razporeditev bleščic po površini. Ta steklena zrna brizgamo na sveže nanešene dekorativne omete."</p></blockquote> <h3>Zlati lističi v peninah</h3> <p>"<em>Uporaba zlata v gastronomiji ni nova zadeva,</em>" <strong>pove Klavdija Topolovec Špur, enologinja – vodja kleti, Radgonske gorice</strong>. Edini tak slovenski izdelek – penina z lističi zlata – je nastal prav pri njih, in sicer v sodelovanju z <strong>Zlatarno Celje</strong>. Na podlagi izkušenj iz tujine so pri zlatarni svetovali oz. se odločili za 23-karatno zlato:</p> <blockquote><p>"Dejansko je to čisto zlato, ki se pa pri samem tehnološkem postopku obdela tako, da se uporabi tudi nekaj srebra. Zaradi tega je končni proizvod deklariran kot 23-karatno zlato. To zlato je v obliki zelo tankih lebdečih lističev, ki se pri uživanju ne absorbirajo skozi prebavo, ampak potujejo po prebavnem traktu. Torej je stoodstotno varno in ni škodljivo."</p></blockquote> <p>Ko so projekt začeli, so prodali približno 300 steklenic letno, zdaj jih prodajo skoraj deset tisoč. Povpraševanje se povečuje, kar Klavdija Topolovec Špur pripisuje prepoznavnosti proizvoda in poznavanju kulture pitja vina.</p></p> Tue, 21 Dec 2021 05:45:00 +0000 Steklene bleščice v fasadah, zlate v peninah Prejšnji teden so podrli rekorde v predelavi in dostavi pošiljk, sporočajo s Pošte Slovenije. Pa se je december komaj začel! In število pošiljk bo le še raslo. Tudi zato opozarjajo, da upoštevate priporočene roke za oddajo pošiljk – o teh več v Svetovalnem servisu po 8h, v Torkovem kvizu pa več o ozadju in številkah decembra na pošti. <p>Veseli december se je komaj začel, pa na Pošti Slovenije že opažajo rekorde v predelavi in dostavi pošiljk</p><p><p>Paketno poslovanje je prihodnost. To kažejo številke in to potrjuje statistika, ki jo vodijo na Pošti Slovenije. Razlaga <strong>Boštjan Pernek, direktor Divizije Prodaja in Divizije Pisma pri Pošti Slovenije</strong>:</p> <blockquote><p>"Lani smo predvsem zaradi omejitev trgovinske dejavnosti zaradi vpliva covida imeli do 40 odstotkov povišanja količin, s tem da so v novembru, decembru in pa tudi januarju tega leta količine narasle tudi za 100, 120 odstotkov."</p></blockquote> <p>Vozni park Pošte Slovenije obsega več kot 1400 vozil. Koliko kilometrov v decembru torej prevozijo poštni delavci?</p> <blockquote><p>"Dnevno prevozimo tam nekje med 135.000 in 140.000 kilometrov."</p></blockquote> <p>Delo na terenu pa seveda prinese tudi spopadanje z "nenavadnimi" paketi:</p> <blockquote><p>"Uporabnik recimo želi poslati čoln, ki je daljši od šestih metrov, kot pošiljko in ga seveda niti v kamion ne spravimo. Pri manjših pošiljkah pa je recimo zanimivo to, da ne glede na to, da vsebine paketov ne poznamo, jo včasih slišimo. Smo imeli primer, ko so se iz paketa oglašali črički."</p></blockquote></p> 174828810 RTVSLO – Prvi 816 clean Prejšnji teden so podrli rekorde v predelavi in dostavi pošiljk, sporočajo s Pošte Slovenije. Pa se je december komaj začel! In število pošiljk bo le še raslo. Tudi zato opozarjajo, da upoštevate priporočene roke za oddajo pošiljk – o teh več v Svetovalnem servisu po 8h, v Torkovem kvizu pa več o ozadju in številkah decembra na pošti. <p>Veseli december se je komaj začel, pa na Pošti Slovenije že opažajo rekorde v predelavi in dostavi pošiljk</p><p><p>Paketno poslovanje je prihodnost. To kažejo številke in to potrjuje statistika, ki jo vodijo na Pošti Slovenije. Razlaga <strong>Boštjan Pernek, direktor Divizije Prodaja in Divizije Pisma pri Pošti Slovenije</strong>:</p> <blockquote><p>"Lani smo predvsem zaradi omejitev trgovinske dejavnosti zaradi vpliva covida imeli do 40 odstotkov povišanja količin, s tem da so v novembru, decembru in pa tudi januarju tega leta količine narasle tudi za 100, 120 odstotkov."</p></blockquote> <p>Vozni park Pošte Slovenije obsega več kot 1400 vozil. Koliko kilometrov v decembru torej prevozijo poštni delavci?</p> <blockquote><p>"Dnevno prevozimo tam nekje med 135.000 in 140.000 kilometrov."</p></blockquote> <p>Delo na terenu pa seveda prinese tudi spopadanje z "nenavadnimi" paketi:</p> <blockquote><p>"Uporabnik recimo želi poslati čoln, ki je daljši od šestih metrov, kot pošiljko in ga seveda niti v kamion ne spravimo. Pri manjših pošiljkah pa je recimo zanimivo to, da ne glede na to, da vsebine paketov ne poznamo, jo včasih slišimo. Smo imeli primer, ko so se iz paketa oglašali črički."</p></blockquote></p> Tue, 07 Dec 2021 05:45:00 +0000 December na pošti "Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja," je povedala izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija. Torkov kviz o vulkanih!<p>Vulkani nastajajo ob točkah podrivanja in razmikanja tektonskih plošč, tu so tudi t. i. vroče točke</p><p><p>"<em>Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja</em>," je povedala <strong>izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani</strong>, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija.</p> <p>Dokler se staljena silikatna masa nahaja pod zemeljskim površjem, jo imenujemo <em>magma.</em> Ko izbruhne na površje, govorimo o <em>lavi</em>.</p> <blockquote><p>"Mi zelo tako na grobo ločimo oz. rečemo, da so magme bolj bazaltne sestave. To so recimo take magme, ki jih srečamo na Havajih, te so zelo lahko tekoče in imajo višjo temperaturo, tudi 1200 stopinj. Druge so pa bolj granitoidne, bolj kisle magme, te imajo pa nižje temperature, lahko pod 1000 stopinj."</p></blockquote> <p>Potem pa je tu še posebnost:</p> <blockquote><p>"Poseben vulkan je na Zemlji v Tanzaniji: Ol Doinyo Lengai. Ta bruha čisto posebno črno lavo. To je lava z najnižjo temperaturo na Zemlji. Mislim, da ima okoli 540 stopinj in pravijo, da je to takšna lava, ki jo lahko pričakujemo na kakšnih drugih planetih."</p></blockquote></p> 174824755 RTVSLO – Prvi 815 clean "Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja," je povedala izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija. Torkov kviz o vulkanih!<p>Vulkani nastajajo ob točkah podrivanja in razmikanja tektonskih plošč, tu so tudi t. i. vroče točke</p><p><p>"<em>Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja</em>," je povedala <strong>izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani</strong>, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija.</p> <p>Dokler se staljena silikatna masa nahaja pod zemeljskim površjem, jo imenujemo <em>magma.</em> Ko izbruhne na površje, govorimo o <em>lavi</em>.</p> <blockquote><p>"Mi zelo tako na grobo ločimo oz. rečemo, da so magme bolj bazaltne sestave. To so recimo take magme, ki jih srečamo na Havajih, te so zelo lahko tekoče in imajo višjo temperaturo, tudi 1200 stopinj. Druge so pa bolj granitoidne, bolj kisle magme, te imajo pa nižje temperature, lahko pod 1000 stopinj."</p></blockquote> <p>Potem pa je tu še posebnost:</p> <blockquote><p>"Poseben vulkan je na Zemlji v Tanzaniji: Ol Doinyo Lengai. Ta bruha čisto posebno črno lavo. To je lava z najnižjo temperaturo na Zemlji. Mislim, da ima okoli 540 stopinj in pravijo, da je to takšna lava, ki jo lahko pričakujemo na kakšnih drugih planetih."</p></blockquote></p> Tue, 23 Nov 2021 05:45:00 +0000 Magma ima tudi do 1200 stopinj! 16. november je dan gumbov! Ustanovila ga je National Button Society, ameriška nacionalna družba, ki »skrbi za ohranjanje in izobraževanje o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi«. Zato današnji Torkov kviz namenjamo gumbom in gumbarstvu doma in preverjamo, kako je gumb preživel kljub zadrgam in netom! Sogovornica: Nataša Dolejši, Dolejši modni gumbi.<p>16. november je dan gumbov, ustanovila ga je National Button Society</p><p><p>Dan gumbov je ustanovila oz. določila ameriška nacionalna družba, ki "<em>skrbi za ohranjanje in izobraževanju o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi</em>" National Button Society.</p> <h3>Znanje iz Češke</h3> <p>O začetkih gumbarske delavnice družine Dolejši na Češkem razlaga <strong>Nataša Dolejši, podjetje Dolejši modni gumbi:</strong></p> <blockquote><p>"Dedek se je odločil za gumbarski poklic. Leta 1927 je začel triletno vajeniško dobo, 1931 pa je z odliko opravil mojstrski izpit iz izdelovanja gumbov iz školjk."</p></blockquote> <p>Natašin dedek je znanje prinesel k nam, v Ribnici na Dolenjskem je odprl majhno gumbarsko delavnico. Potomci so tradicijo nadaljevali in podjetje Dolejši modni gumbi je danes podjetje z najdaljšo gumbarsko tradicijo pri nas.</p> <h3>Umetni in naravni materiali</h3> <blockquote><p>"Prve gumbe so verjetno delali iz kosti. Potem so se pojavile kovine, baker, srebro, zlato in razne kovinske zlitine. Na Češkem so precej poznani po izdelavi gumbov iz stekla."</p></blockquote> <p>V omenjenem podjetu sicer veliko večino gumbov izdelajo iz plastične mase. Izdelujejo pa tudi gumbe iz naravnih materialov, kot so školjke, kokosove lupine, ekvadorski oreh ter rogovje jelenjadi in srnjadi.</p> <blockquote><p>"Od lesenih gumbov pa največ delamo gumbe iz oljčnega lesa. Predvsem, ker so oljke drevesa, ki zelo počasi priraščajo. Imajo gosto lesno strukturo in zaradi tega so ti leseni gumbi tudi pralni v pralnem stroju. Pred 30, 40 leti, ko smo nosili pletenine, je marsikatera mama pred pranjem gumbe odstranila in jih po pranju spet našila, saj vse vrste lesa toliko pranja enostano niso prenesle."</p></blockquote> <p>Tovrstne gumbe s pridom uporabljajo tudi butične šivilje, ki izdelujejo oblačila za dojenčke.</p> </p> 174822715 RTVSLO – Prvi 784 clean 16. november je dan gumbov! Ustanovila ga je National Button Society, ameriška nacionalna družba, ki »skrbi za ohranjanje in izobraževanje o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi«. Zato današnji Torkov kviz namenjamo gumbom in gumbarstvu doma in preverjamo, kako je gumb preživel kljub zadrgam in netom! Sogovornica: Nataša Dolejši, Dolejši modni gumbi.<p>16. november je dan gumbov, ustanovila ga je National Button Society</p><p><p>Dan gumbov je ustanovila oz. določila ameriška nacionalna družba, ki "<em>skrbi za ohranjanje in izobraževanju o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi</em>" National Button Society.</p> <h3>Znanje iz Češke</h3> <p>O začetkih gumbarske delavnice družine Dolejši na Češkem razlaga <strong>Nataša Dolejši, podjetje Dolejši modni gumbi:</strong></p> <blockquote><p>"Dedek se je odločil za gumbarski poklic. Leta 1927 je začel triletno vajeniško dobo, 1931 pa je z odliko opravil mojstrski izpit iz izdelovanja gumbov iz školjk."</p></blockquote> <p>Natašin dedek je znanje prinesel k nam, v Ribnici na Dolenjskem je odprl majhno gumbarsko delavnico. Potomci so tradicijo nadaljevali in podjetje Dolejši modni gumbi je danes podjetje z najdaljšo gumbarsko tradicijo pri nas.</p> <h3>Umetni in naravni materiali</h3> <blockquote><p>"Prve gumbe so verjetno delali iz kosti. Potem so se pojavile kovine, baker, srebro, zlato in razne kovinske zlitine. Na Češkem so precej poznani po izdelavi gumbov iz stekla."</p></blockquote> <p>V omenjenem podjetu sicer veliko večino gumbov izdelajo iz plastične mase. Izdelujejo pa tudi gumbe iz naravnih materialov, kot so školjke, kokosove lupine, ekvadorski oreh ter rogovje jelenjadi in srnjadi.</p> <blockquote><p>"Od lesenih gumbov pa največ delamo gumbe iz oljčnega lesa. Predvsem, ker so oljke drevesa, ki zelo počasi priraščajo. Imajo gosto lesno strukturo in zaradi tega so ti leseni gumbi tudi pralni v pralnem stroju. Pred 30, 40 leti, ko smo nosili pletenine, je marsikatera mama pred pranjem gumbe odstranila in jih po pranju spet našila, saj vse vrste lesa toliko pranja enostano niso prenesle."</p></blockquote> <p>Tovrstne gumbe s pridom uporabljajo tudi butične šivilje, ki izdelujejo oblačila za dojenčke.</p> </p> Tue, 16 Nov 2021 05:45:00 +0000 Zadrgi ni uspelo ubiti gumba Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija pa v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje. <p>Tretji november je ponekod nacionalni dan klišejev</p><p><p>Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove <strong>doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>: "<em>Izvira iz francoščine, dobili smo jo potem tudi prek nemškega jezika, ampak nekako smo ostali pri francoski izgovorjavi.</em>"</p> <blockquote><p>"Kliše povezujemo s puhlicami, frazami, floskulami, se pravi z nečim, kar se zelo pogosto ponavlja, kar vsi poznamo in zato jemljemo to kot nekaj slabšalnega. Danes, če nekoga označimo za kliše, ga pravzaprav ne pohvalimo. Čeprav je obrazec sam po sebi namenjen temu, da se znajdemo v nečem znanem, v nečem običajnem. V nekaterih primerih je torej kliše lahko zaželen in pričakovan."</p></blockquote> <p><strong>Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija</strong> v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje. Začne z zombijevskimi grozljivkami, ki so popularne že od sedemdesetih naprej:</p> <blockquote><p>"Zombijevski filmi so nekako povezani ali pa še dodatna podskupina grozljivk o pošastih oz. imamo potem še določeno podskupino filmov o virusih. Zelo velikokrat se ta bolezen prenaša na način virusa. Seveda so neki elementi, ki so večkrat videni, recimo v vsaki skupini je lahko nekdo, ki ga je ugriznil zombi, pa to skriva. Ta počasna zastajajoča hoja. Pa seveda način, kako jih likvidiramo."</p></blockquote> <p>Več o klišejih v različnih podžanrih grozljivke pa v posnetku.</p></p> 174818668 RTVSLO – Prvi 769 clean Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija pa v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje. <p>Tretji november je ponekod nacionalni dan klišejev</p><p><p>Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove <strong>doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong>: "<em>Izvira iz francoščine, dobili smo jo potem tudi prek nemškega jezika, ampak nekako smo ostali pri francoski izgovorjavi.</em>"</p> <blockquote><p>"Kliše povezujemo s puhlicami, frazami, floskulami, se pravi z nečim, kar se zelo pogosto ponavlja, kar vsi poznamo in zato jemljemo to kot nekaj slabšalnega. Danes, če nekoga označimo za kliše, ga pravzaprav ne pohvalimo. Čeprav je obrazec sam po sebi namenjen temu, da se znajdemo v nečem znanem, v nečem običajnem. V nekaterih primerih je torej kliše lahko zaželen in pričakovan."</p></blockquote> <p><strong>Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija</strong> v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje. Začne z zombijevskimi grozljivkami, ki so popularne že od sedemdesetih naprej:</p> <blockquote><p>"Zombijevski filmi so nekako povezani ali pa še dodatna podskupina grozljivk o pošastih oz. imamo potem še določeno podskupino filmov o virusih. Zelo velikokrat se ta bolezen prenaša na način virusa. Seveda so neki elementi, ki so večkrat videni, recimo v vsaki skupini je lahko nekdo, ki ga je ugriznil zombi, pa to skriva. Ta počasna zastajajoča hoja. Pa seveda način, kako jih likvidiramo."</p></blockquote> <p>Več o klišejih v različnih podžanrih grozljivke pa v posnetku.</p></p> Tue, 02 Nov 2021 05:45:00 +0000 Klišeji v grozljivkah Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>"Po nekaterih podatkih naj bi ga sem zanesli Rimljani, a vse kaže, da je prišel sam in že prej" </p><p><p>Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal <strong>prof. dr. Nejc Jogan</strong> s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.</p></p> 174814921 RTVSLO – Prvi 681 clean Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>"Po nekaterih podatkih naj bi ga sem zanesli Rimljani, a vse kaže, da je prišel sam in že prej" </p><p><p>Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal <strong>prof. dr. Nejc Jogan</strong> s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.</p></p> Tue, 19 Oct 2021 05:13:00 +0000 Gremo po kostanj! Pred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut," pove Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje.<p>Podjetje Barry Callebaut je pred štirimi leti svetu predstavilo četrto vrsto čokolade</p><p><p>Pred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "<em>Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut,</em>" pove <strong>Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje</strong>.</p> <blockquote><p>"V bistvu so oni to takrat patentirali. Recept so namreč v laboratorijih razvijali več kot deset let."</p></blockquote> <p>Recept za četrto vrsto čokolade je torej še vedno poslovna skrivnost podjetja. Za deset kilogramov te "sadne note" v obliki rožnate čokolade podjetja Callebaut slaščičar po navadi plača približno 140 evrov. Ta čokolada tudi pri obdelavi v čokoladnem ateljeju ali slaščičarski delavnici deluje drugače kot preostale tri vrste:</p> <blockquote><p>"Posebnost te čokolade je, da vsebuje citronsko kislino. Če jo na primer zmešaš z raznimi maščobami, deluje enako kot preostale čokolade. Če jo zmešaš z nečim, kar temelji na vodni osnovi,  smetana ali pire, pa spremeni svojo barvo. Okus ostane isti, barva se spremeni v sivo."</p></blockquote> <p>Rožnata barva čokolade najverjetneje izvira tako iz posebnega rubinastega zrna kakavovca kot tudi postopkov njegove obdelave.</p> <p></p> <p>Desetkilogramska vreča rubinaste čokolade.</p></p> 174810899 RTVSLO – Prvi 671 clean Pred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut," pove Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje.<p>Podjetje Barry Callebaut je pred štirimi leti svetu predstavilo četrto vrsto čokolade</p><p><p>Pred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "<em>Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut,</em>" pove <strong>Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje</strong>.</p> <blockquote><p>"V bistvu so oni to takrat patentirali. Recept so namreč v laboratorijih razvijali več kot deset let."</p></blockquote> <p>Recept za četrto vrsto čokolade je torej še vedno poslovna skrivnost podjetja. Za deset kilogramov te "sadne note" v obliki rožnate čokolade podjetja Callebaut slaščičar po navadi plača približno 140 evrov. Ta čokolada tudi pri obdelavi v čokoladnem ateljeju ali slaščičarski delavnici deluje drugače kot preostale tri vrste:</p> <blockquote><p>"Posebnost te čokolade je, da vsebuje citronsko kislino. Če jo na primer zmešaš z raznimi maščobami, deluje enako kot preostale čokolade. Če jo zmešaš z nečim, kar temelji na vodni osnovi,  smetana ali pire, pa spremeni svojo barvo. Okus ostane isti, barva se spremeni v sivo."</p></blockquote> <p>Rožnata barva čokolade najverjetneje izvira tako iz posebnega rubinastega zrna kakavovca kot tudi postopkov njegove obdelave.</p> <p></p> <p>Desetkilogramska vreča rubinaste čokolade.</p></p> Tue, 05 Oct 2021 04:45:00 +0000 Rubinasta čokolada je sadnega, rahlo kislega okusa Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas je vTorkovem kvizu popeljala v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne. <p>Konzorcij je svoja vrata (prvič) odprl leta 1961, takrat še na naslovu Titova 3</p><p><p>Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi.  <strong>Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij</strong>, nas popelje v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne. Obisk je bil namreč po navadi takšen:</p> <blockquote><p>"So delali na principu pultne prodaje. Se pravi, si prišel h knjigarju, povedal, kaj želiš, in potem si bil postrežen. To, da si lahko stopil zraven polic in sam izbiral, je bila novost, ki so jo vpeljali v Konzorciju. Pa se je potem kar dobro razširila povsod."</p></blockquote> <p>Kako pa je bilo v Konzorciju?</p> <blockquote><p> "Knjigarna je že takrat pravzaprav imela kar nekaj prostora za to, da so se ljudje lahko usedli. Za današnje čase nepredstavljivo je, da so ljudje takrat v knjigarni lahko tudi kadili. In je bila knjigarna na trenutke grozljivo zakajena. Ampak tako je to bilo. Veliko obiskovalcev se je lepo udomačilo na oddelku, listalo in prebiralo knjige ob cigareti. Pa še kakšno kavo smo jim postregli."</p></blockquote> <p>Sicer pa je takrat poleg slovenske produkcije kupec lahko v knjigarni našel tudi jugoslovansko in tujo literaturo ter "<em>presenetljivo bogat oddelek s ploščami,</em>" še doda sogovornica.</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174807011 RTVSLO – Prvi 712 clean Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas je vTorkovem kvizu popeljala v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne. <p>Konzorcij je svoja vrata (prvič) odprl leta 1961, takrat še na naslovu Titova 3</p><p><p>Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi.  <strong>Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij</strong>, nas popelje v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne. Obisk je bil namreč po navadi takšen:</p> <blockquote><p>"So delali na principu pultne prodaje. Se pravi, si prišel h knjigarju, povedal, kaj želiš, in potem si bil postrežen. To, da si lahko stopil zraven polic in sam izbiral, je bila novost, ki so jo vpeljali v Konzorciju. Pa se je potem kar dobro razširila povsod."</p></blockquote> <p>Kako pa je bilo v Konzorciju?</p> <blockquote><p> "Knjigarna je že takrat pravzaprav imela kar nekaj prostora za to, da so se ljudje lahko usedli. Za današnje čase nepredstavljivo je, da so ljudje takrat v knjigarni lahko tudi kadili. In je bila knjigarna na trenutke grozljivo zakajena. Ampak tako je to bilo. Veliko obiskovalcev se je lepo udomačilo na oddelku, listalo in prebiralo knjige ob cigareti. Pa še kakšno kavo smo jim postregli."</p></blockquote> <p>Sicer pa je takrat poleg slovenske produkcije kupec lahko v knjigarni našel tudi jugoslovansko in tujo literaturo ter "<em>presenetljivo bogat oddelek s ploščami,</em>" še doda sogovornica.</p> <p>&nbsp;</p> </p> Tue, 21 Sep 2021 04:45:00 +0000 Prva slovenska samopostrežna knjigarna praznuje 60 let Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal 6. septembra 1901. Včeraj smo torej obeležili 120-letnico tega dogodka! Prvi dan obratovanja je bilo prodanih 6.400 vstopnic in tudi na t.i. »pogreb tramvaja« ob koncu njegovega delovanja v prestolnici je prišlo več tisoč ljudi. Je bil tramvaj res tako priljubljen? Preverjamo v Torkovem kvizu!<p>Elektrarna, ki je v Ljubljani nastala leta 1896, je s tramvajem dobila odjemalca, ki je upravičeval njen obstoj</p><p><p>"<em>Enajst let sem bil star. Spominjam se, da so bili ljudje ogorčeni in vsi močno proti, da se tramvaj ukine. Ampak to je bila politična odločitev,</em>" se zadnje vožnje oz. t. i. pogreba tramvaja v Ljubljani leta 1958 spominja <strong>dr. Tadej Brate, industrijski arheolog, avtor številnih knjig, člankov in razprav s področja tehniške dediščine</strong>.</p> <p>Tramvaj je sicer počasi pridobival priljubljenost. Začetno navdušenje je ob uvedbi leta 1901, v prvih dneh so prodali 6400 vstopnic, hitro splahnelo. Za tiste čase so bile namreč karte predrage. So se pa za tramvaj med ljudmi uveljavila precej ustvarjalna imena, pove dr. Brate:</p> <blockquote><p>Fini ljudje so rekli: "Se gremo peljati z <em>električno</em>." Drugi so pa rekli tramvaju kar <em>pocestnica</em> in <em>trambulaj</em>. Bile so neke prikolice, ki so zelo ropotale, pa so jim rekli <em>džunglci</em>. To pa zato, ker so delale: "Džung, džung. Džung, džung. Džung, džung." Potem <em>koreta</em>, <em>kišta</em>, <em>ropotulja</em> ... Če je bil kdo malo slabe volje zaradi kakšne dame, je pa tudi rekel: "Ta baba je grda kot tramvaj!"</p></blockquote> <p><a>Poslušaj: Celoten pogovor z dr. Tadejem Bratetom</a></p></p> 174803396 RTVSLO – Prvi 744 clean Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal 6. septembra 1901. Včeraj smo torej obeležili 120-letnico tega dogodka! Prvi dan obratovanja je bilo prodanih 6.400 vstopnic in tudi na t.i. »pogreb tramvaja« ob koncu njegovega delovanja v prestolnici je prišlo več tisoč ljudi. Je bil tramvaj res tako priljubljen? Preverjamo v Torkovem kvizu!<p>Elektrarna, ki je v Ljubljani nastala leta 1896, je s tramvajem dobila odjemalca, ki je upravičeval njen obstoj</p><p><p>"<em>Enajst let sem bil star. Spominjam se, da so bili ljudje ogorčeni in vsi močno proti, da se tramvaj ukine. Ampak to je bila politična odločitev,</em>" se zadnje vožnje oz. t. i. pogreba tramvaja v Ljubljani leta 1958 spominja <strong>dr. Tadej Brate, industrijski arheolog, avtor številnih knjig, člankov in razprav s področja tehniške dediščine</strong>.</p> <p>Tramvaj je sicer počasi pridobival priljubljenost. Začetno navdušenje je ob uvedbi leta 1901, v prvih dneh so prodali 6400 vstopnic, hitro splahnelo. Za tiste čase so bile namreč karte predrage. So se pa za tramvaj med ljudmi uveljavila precej ustvarjalna imena, pove dr. Brate:</p> <blockquote><p>Fini ljudje so rekli: "Se gremo peljati z <em>električno</em>." Drugi so pa rekli tramvaju kar <em>pocestnica</em> in <em>trambulaj</em>. Bile so neke prikolice, ki so zelo ropotale, pa so jim rekli <em>džunglci</em>. To pa zato, ker so delale: "Džung, džung. Džung, džung. Džung, džung." Potem <em>koreta</em>, <em>kišta</em>, <em>ropotulja</em> ... Če je bil kdo malo slabe volje zaradi kakšne dame, je pa tudi rekel: "Ta baba je grda kot tramvaj!"</p></blockquote> <p><a>Poslušaj: Celoten pogovor z dr. Tadejem Bratetom</a></p></p> Tue, 07 Sep 2021 04:45:00 +0000 Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal pred 120 leti Zadnji dan meteorološkega poletja, ki sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavili na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili. Pripravila: Mojca Delač. <p>V zraku razpršene drobne kapljice, ki zmanjšujejo vidljivost in sipajo svetlobo. O megli smo se pogovarjali z meteorologom Branetom Gregorčičem</p><p><p>Zadnji dan meteorološkega poletja, ki  sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu.</p> <p>Če v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiščemo meglo, je ob opisu seveda, ob njej cel kup različnih izrazov, v katerih se pojavlja - <em>megla se mi dela pred očmi</em>, to obdobje zgodovine je še <em>ovito v meglo</em>, <em>vleče se kot megla</em>, tega se spominja <em>kakor v megli</em>. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavijamo na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili.</p> <blockquote><p><strong> Megla nastane po navadi zaradi ohlajanja zraka. Na to pa lahko vpliva več mehanizmov. Hladen zrak lahko vase sprejme manj vodne pare v plinasti obliki. In ko dosežemo vlažnost blizu sto odstotkov, se presežna vodna para iz plinastega spremeni v kapljevinasto obliko. Nastanejo  vodne kapljice, ki jih vidimo kot meglo. </strong></p></blockquote> <p>Posebna težava je megla v prometu, saj zmanjšuje vidljivost, hkrati pa naši možgani nimajo toliko informacij iz okolja kot sicer, da bi lahko zares ocenili, kako hitro se premikamo.</p> <blockquote><p><strong>Pravzaprav je definicija megle v meteorologiji ta, da mora biti vidljivost manjša od enega kilometra, če je vidljivost dva kilometra lahko govorimo o meglici, če je manj kot 100 metrov pa o gosti megli. </strong></p></blockquote> <p>In takrat se zdi, da bi jo lahko rezali. Lahko pa je tudi v pasovih, to pomeni, da se izmenjujejo območja z gostejšo in redkejšo meglo. Glede na nastanek ločimo več vrst megle vsem pa je skupno nekaj.  O radiacijski, advekcijski in pobočni megli lahko več slišite v posnetku.</p> <p>Na razkroj megle, pojasnjuje Brane Gregorčič, vplivata predvsem dva mehanizma -  segrevanje zraka s sončnim obsevanjem, ali pa vetrovi.</p> <p>Tokratno vprašanje, ki smo ga zastavili poslušalkam in poslušalcem pa:</p> <p><em>Megla lahko vsebuje tudi vodne kapljice, ki imajo že negativno temperaturo, ampak so še vedno v tekočem vodnem stanju, dokler se ne dotaknejo predmetov, ki so ohlajeni pod ničlo in primrznejo. Kaj takrat nastane?</em></p> <p>Tudi pravilni odgovor na to vprašanje lahko slišite v posnetku!</p></p> 174801619 RTVSLO – Prvi 778 clean Zadnji dan meteorološkega poletja, ki sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavili na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili. Pripravila: Mojca Delač. <p>V zraku razpršene drobne kapljice, ki zmanjšujejo vidljivost in sipajo svetlobo. O megli smo se pogovarjali z meteorologom Branetom Gregorčičem</p><p><p>Zadnji dan meteorološkega poletja, ki  sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu.</p> <p>Če v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiščemo meglo, je ob opisu seveda, ob njej cel kup različnih izrazov, v katerih se pojavlja - <em>megla se mi dela pred očmi</em>, to obdobje zgodovine je še <em>ovito v meglo</em>, <em>vleče se kot megla</em>, tega se spominja <em>kakor v megli</em>. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavijamo na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili.</p> <blockquote><p><strong> Megla nastane po navadi zaradi ohlajanja zraka. Na to pa lahko vpliva več mehanizmov. Hladen zrak lahko vase sprejme manj vodne pare v plinasti obliki. In ko dosežemo vlažnost blizu sto odstotkov, se presežna vodna para iz plinastega spremeni v kapljevinasto obliko. Nastanejo  vodne kapljice, ki jih vidimo kot meglo. </strong></p></blockquote> <p>Posebna težava je megla v prometu, saj zmanjšuje vidljivost, hkrati pa naši možgani nimajo toliko informacij iz okolja kot sicer, da bi lahko zares ocenili, kako hitro se premikamo.</p> <blockquote><p><strong>Pravzaprav je definicija megle v meteorologiji ta, da mora biti vidljivost manjša od enega kilometra, če je vidljivost dva kilometra lahko govorimo o meglici, če je manj kot 100 metrov pa o gosti megli. </strong></p></blockquote> <p>In takrat se zdi, da bi jo lahko rezali. Lahko pa je tudi v pasovih, to pomeni, da se izmenjujejo območja z gostejšo in redkejšo meglo. Glede na nastanek ločimo več vrst megle vsem pa je skupno nekaj.  O radiacijski, advekcijski in pobočni megli lahko več slišite v posnetku.</p> <p>Na razkroj megle, pojasnjuje Brane Gregorčič, vplivata predvsem dva mehanizma -  segrevanje zraka s sončnim obsevanjem, ali pa vetrovi.</p> <p>Tokratno vprašanje, ki smo ga zastavili poslušalkam in poslušalcem pa:</p> <p><em>Megla lahko vsebuje tudi vodne kapljice, ki imajo že negativno temperaturo, ampak so še vedno v tekočem vodnem stanju, dokler se ne dotaknejo predmetov, ki so ohlajeni pod ničlo in primrznejo. Kaj takrat nastane?</em></p> <p>Tudi pravilni odgovor na to vprašanje lahko slišite v posnetku!</p></p> Tue, 31 Aug 2021 06:10:00 +0000 Ovito v meglo Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? Danes je primeren dan, da odgovorimo na to vprašanje – 10. avgust je namreč svetovni dan lenobe. <p>10. avgust je svetovni dan lenobe, pobudniki zanj pa niso znani</p><p><p>Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? "<em>Dejansko je lenoba neka skoraj nedosegljiva vrednota,</em>" razmišlja <strong>Boštjan Gorenc - Pižama, avtor, prevajalec, komik in zagovornik lenobe kot enega izmed delov ustvarjalnega procesa</strong>.</p> <blockquote><p>"Nekaj, kar se navzven lahko zdi kot lenoba, je namreč pri meni ta kanček brezdelja, ki je eden zelo poglavitnih procesov ustvarjanja. Jaz temu rečem kar kreativna prokrastinacija. Namreč, potrebujem veliko časa, da se mi ideje zmedijo do točke, ko jih spravim iz sebe."</p></blockquote> <p>Spletni Fran sicer pravi, da je prokrastinacija "<em>odlaganje dela, naloge z določenim rokom, ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti"</em>, Boštjan Gorenc pa to poimenuje "<em>prosti tek možganov"</em>.</p> <p>Lenoba ali brezdelje. Kaj se sliši lepše? In kaj ima jezik pri tem, kako dojemamo neko stanje? Precej! Slovenci imamo na primer kar nekaj pregovorov, ki se ukvarjajo s tem, kako zelo slaba je lenoba, medtem ko je delo vrednota. Čeprav sogovornik dodaja, da smo se Slovenci vendarle že malce odmaknili od ideje o delu kot vrednoti.</p> <blockquote><p>"So stvari, o katerih je pisal Mazzini in tudi še drugi. To, da pri nas nekako ni vrednota samo delo, ampak dajanje vtisa, da delaš. Da je pomembno, da pravzaprav razlagaš ta proces, kako in koliko delaš."</p></blockquote></p> 174797169 RTVSLO – Prvi 716 clean Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? Danes je primeren dan, da odgovorimo na to vprašanje – 10. avgust je namreč svetovni dan lenobe. <p>10. avgust je svetovni dan lenobe, pobudniki zanj pa niso znani</p><p><p>Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? "<em>Dejansko je lenoba neka skoraj nedosegljiva vrednota,</em>" razmišlja <strong>Boštjan Gorenc - Pižama, avtor, prevajalec, komik in zagovornik lenobe kot enega izmed delov ustvarjalnega procesa</strong>.</p> <blockquote><p>"Nekaj, kar se navzven lahko zdi kot lenoba, je namreč pri meni ta kanček brezdelja, ki je eden zelo poglavitnih procesov ustvarjanja. Jaz temu rečem kar kreativna prokrastinacija. Namreč, potrebujem veliko časa, da se mi ideje zmedijo do točke, ko jih spravim iz sebe."</p></blockquote> <p>Spletni Fran sicer pravi, da je prokrastinacija "<em>odlaganje dela, naloge z določenim rokom, ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti"</em>, Boštjan Gorenc pa to poimenuje "<em>prosti tek možganov"</em>.</p> <p>Lenoba ali brezdelje. Kaj se sliši lepše? In kaj ima jezik pri tem, kako dojemamo neko stanje? Precej! Slovenci imamo na primer kar nekaj pregovorov, ki se ukvarjajo s tem, kako zelo slaba je lenoba, medtem ko je delo vrednota. Čeprav sogovornik dodaja, da smo se Slovenci vendarle že malce odmaknili od ideje o delu kot vrednoti.</p> <blockquote><p>"So stvari, o katerih je pisal Mazzini in tudi še drugi. To, da pri nas nekako ni vrednota samo delo, ampak dajanje vtisa, da delaš. Da je pomembno, da pravzaprav razlagaš ta proces, kako in koliko delaš."</p></blockquote></p> Tue, 10 Aug 2021 04:45:00 +0000 Lenoba ali "kreativna prokrastinacija"? Od rojstva ideje o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let! Njen idejni oče je bil profesor geografije Ivan Šumljak, idejo pa je dobil ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.<p>Znak za prehojeno Slovensko planinsko pot (Transverzalo) je prejelo že 10.620 planincev</p><p><p>Od rojstva zamisli o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let. <strong>Barbara Kelher, strokovna sodelavka Planinske zveze Slovenije</strong>, pove, da je bil njen idejni oče profesor geografije Ivan Šumljak. Zamisel se mu je utrnila ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.</p> <blockquote><p>"Bil je profesor geografije, zato je Slovenijo zelo, zelo, zelo dobro poznal. Bil je tudi markacist; z markacijami je označil celotno planinsko pot od Maribora do Slovenj Gradca. Samo idejo o Slovenski planinski poti pa je dobil na vrhu Pohorja."</p></blockquote> <p>Je bila pa Šumljakova ideja leta 1951 malce drugačna od končne uresničitve. Južni del krožne poti, ki si jo je zamislil, je bil namreč slabo prehoden, planinske infrastrukture praktično ni bilo, zato so ta del spustili. Uradno so pot odprli leta 1953, po njej nas vodi <em><u>Dnevnik s slovenske planinske poti</u></em> – znamenita knjižica zelene barve, s katero zbiramo žige.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174795486 RTVSLO – Prvi 812 clean Od rojstva ideje o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let! Njen idejni oče je bil profesor geografije Ivan Šumljak, idejo pa je dobil ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.<p>Znak za prehojeno Slovensko planinsko pot (Transverzalo) je prejelo že 10.620 planincev</p><p><p>Od rojstva zamisli o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let. <strong>Barbara Kelher, strokovna sodelavka Planinske zveze Slovenije</strong>, pove, da je bil njen idejni oče profesor geografije Ivan Šumljak. Zamisel se mu je utrnila ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.</p> <blockquote><p>"Bil je profesor geografije, zato je Slovenijo zelo, zelo, zelo dobro poznal. Bil je tudi markacist; z markacijami je označil celotno planinsko pot od Maribora do Slovenj Gradca. Samo idejo o Slovenski planinski poti pa je dobil na vrhu Pohorja."</p></blockquote> <p>Je bila pa Šumljakova ideja leta 1951 malce drugačna od končne uresničitve. Južni del krožne poti, ki si jo je zamislil, je bil namreč slabo prehoden, planinske infrastrukture praktično ni bilo, zato so ta del spustili. Uradno so pot odprli leta 1953, po njej nas vodi <em><u>Dnevnik s slovenske planinske poti</u></em> – znamenita knjižica zelene barve, s katero zbiramo žige.</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 03 Aug 2021 04:45:00 +0000 "Žig je najboljši spomin na zgodbe in ljudi, ki jih srečujemo na poti" »Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva,« tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju. Vse o smoli pa v Torkovem kvizu! <p>Smola se pojavlja pri iglavcih, listavci se ščitijo z zaraščanjem</p><p><p>Poletni <strong>Torkov kviz</strong> nas je tokrat peljal na plažo pod borovce in v smrekov gozd na sončni legi. Tam namreč najdemo "vonj poletja" – borovo smolo!</p> <p><em>"Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva,"</em> tako smolo definira <strong>Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti</strong>, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju.</p> <blockquote><p>"Največ smole je pri borih, sledi smreka, manj jo je v jelki. V jelki ni v lesu, ampak je v lubju in v iglicah. Drugače se pa smola nahaja v vseh delih drevesa – v lesu, vejah, lubju, iglicah."</p></blockquote> <p>Zato ni čudno, da je bilo smolarjenje prisotno že v nekdanji Jugoslaviji. Ampak slovenska zgodovina te dejavnosti je kratka. "<em>Dobrih deset let je trajalo,</em>" pove sogovornik in razloži, da je bilo veliko načinov pridobivanja smole. Več o tem lahko slišite v posnetku.</p> <p>Koliko časa pa je trajalo, da so napolnili lonček?</p> <blockquote><p>"Eno drevo je na leto dalo, bori so bili to, od dobrega kilograma pa do kilograma in pol smole. To je v celi sezoni, ki se je začela aprila in se končala enkrat oktobra."</p></blockquote> <p>Ko so začeli iz nafte izdelovati sintetične smole, so pri nas smolarjenje opustili.</p></p> 174792214 RTVSLO – Prvi 702 clean »Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva,« tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju. Vse o smoli pa v Torkovem kvizu! <p>Smola se pojavlja pri iglavcih, listavci se ščitijo z zaraščanjem</p><p><p>Poletni <strong>Torkov kviz</strong> nas je tokrat peljal na plažo pod borovce in v smrekov gozd na sončni legi. Tam namreč najdemo "vonj poletja" – borovo smolo!</p> <p><em>"Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva,"</em> tako smolo definira <strong>Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti</strong>, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju.</p> <blockquote><p>"Največ smole je pri borih, sledi smreka, manj jo je v jelki. V jelki ni v lesu, ampak je v lubju in v iglicah. Drugače se pa smola nahaja v vseh delih drevesa – v lesu, vejah, lubju, iglicah."</p></blockquote> <p>Zato ni čudno, da je bilo smolarjenje prisotno že v nekdanji Jugoslaviji. Ampak slovenska zgodovina te dejavnosti je kratka. "<em>Dobrih deset let je trajalo,</em>" pove sogovornik in razloži, da je bilo veliko načinov pridobivanja smole. Več o tem lahko slišite v posnetku.</p> <p>Koliko časa pa je trajalo, da so napolnili lonček?</p> <blockquote><p>"Eno drevo je na leto dalo, bori so bili to, od dobrega kilograma pa do kilograma in pol smole. To je v celi sezoni, ki se je začela aprila in se končala enkrat oktobra."</p></blockquote> <p>Ko so začeli iz nafte izdelovati sintetične smole, so pri nas smolarjenje opustili.</p></p> Tue, 20 Jul 2021 04:45:00 +0000 Vonj poletja Okoli 2000 vrst kresničk je na svetu, od tega približno 30 v Evropi in 5 v Sloveniji. Več o kresničkah pa v Torkovem kvizu, ki ga pripravlja Darja Pograjc.<p>Na svetu je približno dva tisoč vrst kresničk, od tega okrog trideset v Evropi in pet v Sloveniji</p><p><p>Največji del svojega življenja kresnička preživi kot ličinka, kar je za hrošče precej pogosto. "<em>Ličinka je plenilska. Pleni druge talne nevretenčarje, njena najljubša hrana so polži,</em>" pove <strong>Urška Ratajc, mlada raziskovalka Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov </strong><strong>na Nacionalnem inštitutu za biologijo</strong>.</p> <blockquote><p>"Ja, lotijo se plena, ki je res precej večji od njih. Neustrašne so. Lahko vidimo velikega polža z ličinko, ki ga napada, ki ga grize, pa je precej manjša od njega. Del prebave je kar zunaj teles. Skozi čeljusti izbrizgajo encime v tkivo polža, nastane nekakšen sokec in to posrkajo."</p></blockquote> <p>Prav zaradi polžev (oz. hrane) kresničke pri nas najdemo v vlažnih okoljih – na barju, v močvirju in vlažnih gozdovih. Svetenje kresničkinega zadka najlažje opazimo od konca maja pa nekje do sredine julija.</p> <blockquote><p>"Vzorci utripanja, dolžina svetenja, premori in celo čas svetenja v noči je specifičen za posamezno vrsto. To je v bistvu njihova komunikacija in gre za dvosmerno komunikacijo. Se pravi, samice utripajo neki vzorec, ki je značilen za to vrsto, samci enako. In tudi samice potem glede na ta vzorec izbirajo partnerja."</p></blockquote> <p>Pa še zanimivost o eni od južnoazijskih vrst kresničk:</p> <blockquote><p>"Lahko se na enem območju nabere nekaj tisoč samcev, ki cele noči, cele tedne, lahko tudi več mesecev, tako usklajeno utripajo, da je tisto odstopanje v vsem tem času lahko manj kot en odstotek. To je nekaj, kar je navdušilo raziskovalce."</p></blockquote></p> 174790614 RTVSLO – Prvi 738 clean Okoli 2000 vrst kresničk je na svetu, od tega približno 30 v Evropi in 5 v Sloveniji. Več o kresničkah pa v Torkovem kvizu, ki ga pripravlja Darja Pograjc.<p>Na svetu je približno dva tisoč vrst kresničk, od tega okrog trideset v Evropi in pet v Sloveniji</p><p><p>Največji del svojega življenja kresnička preživi kot ličinka, kar je za hrošče precej pogosto. "<em>Ličinka je plenilska. Pleni druge talne nevretenčarje, njena najljubša hrana so polži,</em>" pove <strong>Urška Ratajc, mlada raziskovalka Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov </strong><strong>na Nacionalnem inštitutu za biologijo</strong>.</p> <blockquote><p>"Ja, lotijo se plena, ki je res precej večji od njih. Neustrašne so. Lahko vidimo velikega polža z ličinko, ki ga napada, ki ga grize, pa je precej manjša od njega. Del prebave je kar zunaj teles. Skozi čeljusti izbrizgajo encime v tkivo polža, nastane nekakšen sokec in to posrkajo."</p></blockquote> <p>Prav zaradi polžev (oz. hrane) kresničke pri nas najdemo v vlažnih okoljih – na barju, v močvirju in vlažnih gozdovih. Svetenje kresničkinega zadka najlažje opazimo od konca maja pa nekje do sredine julija.</p> <blockquote><p>"Vzorci utripanja, dolžina svetenja, premori in celo čas svetenja v noči je specifičen za posamezno vrsto. To je v bistvu njihova komunikacija in gre za dvosmerno komunikacijo. Se pravi, samice utripajo neki vzorec, ki je značilen za to vrsto, samci enako. In tudi samice potem glede na ta vzorec izbirajo partnerja."</p></blockquote> <p>Pa še zanimivost o eni od južnoazijskih vrst kresničk:</p> <blockquote><p>"Lahko se na enem območju nabere nekaj tisoč samcev, ki cele noči, cele tedne, lahko tudi več mesecev, tako usklajeno utripajo, da je tisto odstopanje v vsem tem času lahko manj kot en odstotek. To je nekaj, kar je navdušilo raziskovalce."</p></blockquote></p> Tue, 13 Jul 2021 04:45:00 +0000 Kresničke, neustrašni kratkoživi hrošči Portoroški avditorij je javnosti najbolj poznan po festivalu Melodije morja in sonca, nacionalnem festivalu zabavne glasbe, ki poteka že od leta 1978. Nekaj glasbenih spominov obujamo z glasbenim urednikom, voditeljem in moderatorjem na Radiu Koper, pa tudi kantavtorjem Iztokom Novakom - Easyjem.<p>Prihaja 40. festival Melodije morja in sonca</p><p><p>Portoroški avditorij je javnosti najbolj poznan po festivalu <em>Melodije morja in sonca</em>, nacionalnem festivalu zabavne glasbe, ki poteka že od leta 1978. Nekaj glasbenih spominov obujamo z glasbenim urednikom, voditeljem in moderatorjem na Radiu Koper, pa tudi kantavtorjem <strong>Iztokom Novakom - Easyjem</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Drago Mislej - Mef in Danilo Kocjančič. To je tandem, ki je zaznamoval festival. Mef to še vedno počne, ker žal Danila ni več. In seveda se najprej spomnim tudi na Aniko Horvat, ki je postala to, kar je, tudi zato, ker je tekmo s skladbo Lahko noč, Piran dobila."</em></p></blockquote></p> 174788941 RTVSLO – Prvi 808 clean Portoroški avditorij je javnosti najbolj poznan po festivalu Melodije morja in sonca, nacionalnem festivalu zabavne glasbe, ki poteka že od leta 1978. Nekaj glasbenih spominov obujamo z glasbenim urednikom, voditeljem in moderatorjem na Radiu Koper, pa tudi kantavtorjem Iztokom Novakom - Easyjem.<p>Prihaja 40. festival Melodije morja in sonca</p><p><p>Portoroški avditorij je javnosti najbolj poznan po festivalu <em>Melodije morja in sonca</em>, nacionalnem festivalu zabavne glasbe, ki poteka že od leta 1978. Nekaj glasbenih spominov obujamo z glasbenim urednikom, voditeljem in moderatorjem na Radiu Koper, pa tudi kantavtorjem <strong>Iztokom Novakom - Easyjem</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Drago Mislej - Mef in Danilo Kocjančič. To je tandem, ki je zaznamoval festival. Mef to še vedno počne, ker žal Danila ni več. In seveda se najprej spomnim tudi na Aniko Horvat, ki je postala to, kar je, tudi zato, ker je tekmo s skladbo Lahko noč, Piran dobila."</em></p></blockquote></p> Tue, 06 Jul 2021 04:45:00 +0000 "MMS ima svoje občinstvo, ki pa se vedno znova obnavlja" Filmske adaptacije knjižnih predlog so pomemben del industrije vse od njenih začetkov. Stare so torej približno toliko kot filmska umetnost, začelo se je že z nemim filmom, pove filmska recenzentka Ana Jurc iz Multimedijskega centra RTV Slovenija.<p>Adaptacije knjižnih del na filmskem platnu </p><p><p>Filmske adaptacije knjižnih predlog so pomemben del industrije vse od njenih začetkov. Stare so torej približno toliko kot filmska umetnost, začelo se je že z nemim filmom, pove filmska recenzentka <strong>Ana Jurc</strong> iz Multimedijskega centra RTV Slovenija.</p> <blockquote><p><em>"Neke študije so pokazale, če je film posnet po že znani literarni predlogi, lahko zasluži tudi do 50 odstotkov več v kinodvoranah."</em></p></blockquote></p> 174787164 RTVSLO – Prvi 675 clean Filmske adaptacije knjižnih predlog so pomemben del industrije vse od njenih začetkov. Stare so torej približno toliko kot filmska umetnost, začelo se je že z nemim filmom, pove filmska recenzentka Ana Jurc iz Multimedijskega centra RTV Slovenija.<p>Adaptacije knjižnih del na filmskem platnu </p><p><p>Filmske adaptacije knjižnih predlog so pomemben del industrije vse od njenih začetkov. Stare so torej približno toliko kot filmska umetnost, začelo se je že z nemim filmom, pove filmska recenzentka <strong>Ana Jurc</strong> iz Multimedijskega centra RTV Slovenija.</p> <blockquote><p><em>"Neke študije so pokazale, če je film posnet po že znani literarni predlogi, lahko zasluži tudi do 50 odstotkov več v kinodvoranah."</em></p></blockquote></p> Tue, 29 Jun 2021 04:45:00 +0000 Film, posnet po znanem romanu, lahko zasluži do 50 odstotkov več Meteorolog Jure Jerman z Agencije Republike Slovenije za okolje pove, da veter merijo z različnimi instrumenti na vseh zračnih plasteh. Pri tleh npr. z anemometri, v zraku pa z meteorološkimi baloni, ki se lahko – opremljeni z GPS napravo – dvignejo do višine 15 km.<p>Svetovni dan vetra </p><p><p><em>"Zapihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Dopoldne bo še pihala šibka burja. Pihal bo zmeren severni veter. Pihal bo po večini šibek vzhodni do severovzhodni veter ..."</em> To so primeri opisov povprečnega gibanja zraka, ki jih največkrat beremo v vremenskih napovedih.</p> <p>Meteorolog <strong>Jure Jerman</strong> z Agencije Republike Slovenije za okolje pove, da veter merijo z različnimi instrumenti na vseh zračnih plasteh. Pri tleh npr. z anemometri, v zraku pa z meteorološkimi baloni, ki se lahko, opremljeni z napravo GPS, dvignejo do višine 15 km.</p> <p>Ko govorimo o vetrnih rekordih, izstopa Kredarica leta 1984 in še prej, leta 1969, Nanos, ko je močan veter celo podrl RTV-oddajnik.</p></p> 174783619 RTVSLO – Prvi 630 clean Meteorolog Jure Jerman z Agencije Republike Slovenije za okolje pove, da veter merijo z različnimi instrumenti na vseh zračnih plasteh. Pri tleh npr. z anemometri, v zraku pa z meteorološkimi baloni, ki se lahko – opremljeni z GPS napravo – dvignejo do višine 15 km.<p>Svetovni dan vetra </p><p><p><em>"Zapihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Dopoldne bo še pihala šibka burja. Pihal bo zmeren severni veter. Pihal bo po večini šibek vzhodni do severovzhodni veter ..."</em> To so primeri opisov povprečnega gibanja zraka, ki jih največkrat beremo v vremenskih napovedih.</p> <p>Meteorolog <strong>Jure Jerman</strong> z Agencije Republike Slovenije za okolje pove, da veter merijo z različnimi instrumenti na vseh zračnih plasteh. Pri tleh npr. z anemometri, v zraku pa z meteorološkimi baloni, ki se lahko, opremljeni z napravo GPS, dvignejo do višine 15 km.</p> <p>Ko govorimo o vetrnih rekordih, izstopa Kredarica leta 1984 in še prej, leta 1969, Nanos, ko je močan veter celo podrl RTV-oddajnik.</p></p> Tue, 15 Jun 2021 04:45:00 +0000 Kredarica, 1984: okrog 215 km/h Pred 527 leti je bil v škotskih arhivih prvič omenjen škotski viski. Izdeloval ga je menih John Cor. Dobra iztočnica, da povemo več o tej žgani pijači, pa tudi o tem, kakšen je slovenski viski!<p>Pred 527 leti je bil v škotskih arhivih prvič omenjen škotski viski, izdeloval ga je menih John Cor</p><p><p>O škotskem viskiju so 1. junija 1494 zapisali:</p> <blockquote><p>"Bratu Johnu Coru, po ukazu kralja, zapovedujemo izdelavo 'aqua vitae' (vode življenja) iz ječmenovega sladu."</p></blockquote> <p><em>"Že ime voda življenja nakazuje, da je ta voda morala imeti barvo vode, torej biti prozorna, kar žganje, ko priteče iz kotla, vedno je. Tako da so ga najverjetneje pili mladega, svežega. Če so ga pustili nekaj časa v hrastovem sodu, so pa po določenem času dobili to, kar je viski danes. Barvo namreč viskiju dasta les oziroma staranje v sodu,</em>" razloži <strong>Boštjan Marušič, ena tretjina Broken Bonesa, majhne slovenske destilarne, v kateri izdelujejo viski in gin.</strong></p> <p>O postopku predelave viskija slišite več v posnetku. Boštjan Marušič je med drugim pojasnil, zakaj je ravno hrast najbolj optimalna sestavina za sode z viskijem:</p> <blockquote><p>"Ker ima tako celično strukturo, da ne pušča vode in je zaradi tega najbolj hvaležen, čvrst, odporen. Kaže se tudi, da tanini, ki jih vsebuje les in v žganju pustijo rjavo barvo, dajejo zelo zanimivo, prijetno aromo. Sploh če je sod prej obžgan. Ameriški viski, ki je narejen iz lažjega koruznega žganja, se zelo lepo stara že v novih sodih. Ječmenovo žganje, ki je osnova za naš ali škotski viski, pa kliče po rabljenih sodih."</p></blockquote> <p>Viski, ki ga predelujejo v destilarni Broken Bones, je sicer staran v obeh vrstah sodov, v novejših iz domačega slovenskega hrasta in že uporabljenih iz ameriškega belega hrasta.</p></p> 174779846 RTVSLO – Prvi 698 clean Pred 527 leti je bil v škotskih arhivih prvič omenjen škotski viski. Izdeloval ga je menih John Cor. Dobra iztočnica, da povemo več o tej žgani pijači, pa tudi o tem, kakšen je slovenski viski!<p>Pred 527 leti je bil v škotskih arhivih prvič omenjen škotski viski, izdeloval ga je menih John Cor</p><p><p>O škotskem viskiju so 1. junija 1494 zapisali:</p> <blockquote><p>"Bratu Johnu Coru, po ukazu kralja, zapovedujemo izdelavo 'aqua vitae' (vode življenja) iz ječmenovega sladu."</p></blockquote> <p><em>"Že ime voda življenja nakazuje, da je ta voda morala imeti barvo vode, torej biti prozorna, kar žganje, ko priteče iz kotla, vedno je. Tako da so ga najverjetneje pili mladega, svežega. Če so ga pustili nekaj časa v hrastovem sodu, so pa po določenem času dobili to, kar je viski danes. Barvo namreč viskiju dasta les oziroma staranje v sodu,</em>" razloži <strong>Boštjan Marušič, ena tretjina Broken Bonesa, majhne slovenske destilarne, v kateri izdelujejo viski in gin.</strong></p> <p>O postopku predelave viskija slišite več v posnetku. Boštjan Marušič je med drugim pojasnil, zakaj je ravno hrast najbolj optimalna sestavina za sode z viskijem:</p> <blockquote><p>"Ker ima tako celično strukturo, da ne pušča vode in je zaradi tega najbolj hvaležen, čvrst, odporen. Kaže se tudi, da tanini, ki jih vsebuje les in v žganju pustijo rjavo barvo, dajejo zelo zanimivo, prijetno aromo. Sploh če je sod prej obžgan. Ameriški viski, ki je narejen iz lažjega koruznega žganja, se zelo lepo stara že v novih sodih. Ječmenovo žganje, ki je osnova za naš ali škotski viski, pa kliče po rabljenih sodih."</p></blockquote> <p>Viski, ki ga predelujejo v destilarni Broken Bones, je sicer staran v obeh vrstah sodov, v novejših iz domačega slovenskega hrasta in že uporabljenih iz ameriškega belega hrasta.</p></p> Tue, 01 Jun 2021 04:45:00 +0000 Škotska tradicija, obogatena s slovenskim zrakom in vodo "Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki se prekine med 2. svetovno vojno, in je bila potem leta 1961 obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, dobimo leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še mnogo starejše," je v Torkov kviz ob obletnici ustanovitve Triglavskega narodnega parka povedala Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku.<p>Majda Odar: Namen ustanavljanja narodnih parkov je ohraniti nekaj najbolj dragocenega, kar narod premore, za rodove, ki prihajajo.</p><p><blockquote><p>"Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki je bila prekinjena med drugo svetovno vojno, leta 1961 pa obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, smo dobili leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še veliko starejše." – <strong>Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku</strong></p></blockquote> <p>Kdaj je torej nastala prva ideja Triglavskega narodnega parka ter kdo so njeni očetje in mati? To in tudi zanimivosti o živalskem in rastlinskem svetu razkrijemo v Torkovem kvizu.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174778164 RTVSLO – Prvi 672 clean "Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki se prekine med 2. svetovno vojno, in je bila potem leta 1961 obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, dobimo leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še mnogo starejše," je v Torkov kviz ob obletnici ustanovitve Triglavskega narodnega parka povedala Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku.<p>Majda Odar: Namen ustanavljanja narodnih parkov je ohraniti nekaj najbolj dragocenega, kar narod premore, za rodove, ki prihajajo.</p><p><blockquote><p>"Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki je bila prekinjena med drugo svetovno vojno, leta 1961 pa obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, smo dobili leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še veliko starejše." – <strong>Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku</strong></p></blockquote> <p>Kdaj je torej nastala prva ideja Triglavskega narodnega parka ter kdo so njeni očetje in mati? To in tudi zanimivosti o živalskem in rastlinskem svetu razkrijemo v Torkovem kvizu.</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 25 May 2021 04:45:00 +0000 Triglavska roža, škrlatna junakinja Triglavskega narodnega parka Tisti, ki redno spremljate Evrovizijo, se verjetno že pripravljate na današnji večer. Prvi predizbor se bo zgodil danes. Ana Soklič bo nastopila druga, zato pazite, da je ne zamudite! Preden se začne uradna Pesem Evrovizije 2021 pa v kvizu o Evroviziji drugačne vrste, in sicer o tisti Evroviziji, ki se dogaja celo leto, na spletu. Torkov kviz in Evrovizija pred Evrovizijo!<p>Evrovizijske vlogerje zanima vse o pevcu, njegovi skladbi in nastopu, ampak samo eno leto</p><p><p>Nekakšna Evrovizija pred Evrovizijo se zadnja leta dogaja na spletu, natančneje na YouTubu. Tam najdete vlogerje, ki že takoj po nacionalnih izborih v t. i. "reaction" videih komentirajo posamezne pesmi.</p> <blockquote><p>"Ti judje so predvsem veliki oboževalci Evrovizije. Oni spremljajo Evrovizijo od dneva, ko so objavljena prva imena nastopajočih na nacionalnem izboru do samega finala na Evroviziji."</p></blockquote> <p>"Skratka, ljudje, ki živijo za Evrovizijo," pove Klavdija Kopina, <strong>poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru</strong> (in v sklopu tega tudi koordinatorka za družbena omrežja).</p> <blockquote><p>"Bom kar priznala, da sem ena izmed tistih, ki gre po tem, ko skladbo naložijo na uradni evrovizijski kanal, vpisat v iskalnik: <em>Ana Soklič reaction videos</em>. Predvsem me zanima, kako neki tujec, ki ne pozna niti našega jezika niti izvajalke, ocenjuje skladbo, ki jo prvič sliši."</p></blockquote></p> 174776355 RTVSLO – Prvi 817 clean Tisti, ki redno spremljate Evrovizijo, se verjetno že pripravljate na današnji večer. Prvi predizbor se bo zgodil danes. Ana Soklič bo nastopila druga, zato pazite, da je ne zamudite! Preden se začne uradna Pesem Evrovizije 2021 pa v kvizu o Evroviziji drugačne vrste, in sicer o tisti Evroviziji, ki se dogaja celo leto, na spletu. Torkov kviz in Evrovizija pred Evrovizijo!<p>Evrovizijske vlogerje zanima vse o pevcu, njegovi skladbi in nastopu, ampak samo eno leto</p><p><p>Nekakšna Evrovizija pred Evrovizijo se zadnja leta dogaja na spletu, natančneje na YouTubu. Tam najdete vlogerje, ki že takoj po nacionalnih izborih v t. i. "reaction" videih komentirajo posamezne pesmi.</p> <blockquote><p>"Ti judje so predvsem veliki oboževalci Evrovizije. Oni spremljajo Evrovizijo od dneva, ko so objavljena prva imena nastopajočih na nacionalnem izboru do samega finala na Evroviziji."</p></blockquote> <p>"Skratka, ljudje, ki živijo za Evrovizijo," pove Klavdija Kopina, <strong>poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru</strong> (in v sklopu tega tudi koordinatorka za družbena omrežja).</p> <blockquote><p>"Bom kar priznala, da sem ena izmed tistih, ki gre po tem, ko skladbo naložijo na uradni evrovizijski kanal, vpisat v iskalnik: <em>Ana Soklič reaction videos</em>. Predvsem me zanima, kako neki tujec, ki ne pozna niti našega jezika niti izvajalke, ocenjuje skladbo, ki jo prvič sliši."</p></blockquote></p> Tue, 18 May 2021 04:45:00 +0000 Evrovizija pred Evrovizijo RTV Slovenija ima štiri regionalne radijske postaje, med njimi tudi Radio Maribor. In ker naši štajerski radijski kolegi danes praznujejo, se jim s Torkovim kvizom pridružujemo tudi na Prvem! Na današnji dan, torej 11. maja 1945 ob 13h, je namreč Radio Maribor ugledal luč sveta. Vse najboljše! <p>Radio Maribor je začel oddajati 11. maja 1945 ob 13. uri</p><p><p>Sodelavci Radia Maribor torej že 76 let pripravljajo samostojni javni regionalni radijski program. "<em>Hkrati pa smo tudi kolektivni dopisnik Radia Slovenija, projektno sodelujemo z Radiem SI oz. Radiem Slovenia Internacional, v zadnjem času se povezujemo tudi z Radiem Koper, tako da smo v to mrežo zelo vpeti,</em>" pove <strong>Robert Levstek, odgovorni urednik Radia Maribor</strong>.</p> <blockquote><p>"Recimo naša najstarejša oddaja sega v 18. oktober 1956, ko je naš radio uvrstil v svoj program nedeljsko oddajo <em>Mariborski feljton</em>, takšno osrednjo lokalno oddajo, ki jo pripravljamo še danes v nedeljo ob 12.00."</p> <p>"V času korone smo ob sredinih jutrih začeli gostiti glasbene goste, tudi z videoprenosi, poimenovali smo vse skupaj <em>Jutra ob kavi in kitari</em>. Začeli smo oktobra, do danes se je zvrstilo več kot 30 glasbenih gostov, ki z nami preživijo jutranji program od 6.00 do 9.00."</p></blockquote> <p>Samo v letu 2020 so v jutranjih programih Radia Maribor gostili več kot 500 sogovornikov in pripravili 126 Radijskih tribun, ki je, če že poiščemo vzporednico z našim Prvim programom, nekakšen Studio ob 17.00. Več pa v posnetku!</p></p> 174774713 RTVSLO – Prvi 672 clean RTV Slovenija ima štiri regionalne radijske postaje, med njimi tudi Radio Maribor. In ker naši štajerski radijski kolegi danes praznujejo, se jim s Torkovim kvizom pridružujemo tudi na Prvem! Na današnji dan, torej 11. maja 1945 ob 13h, je namreč Radio Maribor ugledal luč sveta. Vse najboljše! <p>Radio Maribor je začel oddajati 11. maja 1945 ob 13. uri</p><p><p>Sodelavci Radia Maribor torej že 76 let pripravljajo samostojni javni regionalni radijski program. "<em>Hkrati pa smo tudi kolektivni dopisnik Radia Slovenija, projektno sodelujemo z Radiem SI oz. Radiem Slovenia Internacional, v zadnjem času se povezujemo tudi z Radiem Koper, tako da smo v to mrežo zelo vpeti,</em>" pove <strong>Robert Levstek, odgovorni urednik Radia Maribor</strong>.</p> <blockquote><p>"Recimo naša najstarejša oddaja sega v 18. oktober 1956, ko je naš radio uvrstil v svoj program nedeljsko oddajo <em>Mariborski feljton</em>, takšno osrednjo lokalno oddajo, ki jo pripravljamo še danes v nedeljo ob 12.00."</p> <p>"V času korone smo ob sredinih jutrih začeli gostiti glasbene goste, tudi z videoprenosi, poimenovali smo vse skupaj <em>Jutra ob kavi in kitari</em>. Začeli smo oktobra, do danes se je zvrstilo več kot 30 glasbenih gostov, ki z nami preživijo jutranji program od 6.00 do 9.00."</p></blockquote> <p>Samo v letu 2020 so v jutranjih programih Radia Maribor gostili več kot 500 sogovornikov in pripravili 126 Radijskih tribun, ki je, če že poiščemo vzporednico z našim Prvim programom, nekakšen Studio ob 17.00. Več pa v posnetku!</p></p> Tue, 11 May 2021 04:45:00 +0000 76 let Radia Maribor 4. maj je dan, na katerega goduje svet Florjan in je mednarodni dan gasilcev. Organizacija IFFD – International FireFighters Day – je za simbol tega dneva izbrala trak modre in rdeče barve; barvi simbolizirata vodo in ogenj. Sta pa ti barvi tudi mednarodno prepoznavni kot barvi reševalnih služb. Več pa v Torkovem kvizu!<p>Simbol tega dneva je trak modre in rdeče barve; barvi simbolizirata vodo in ogenj</p><p><p>Dan gasilcev mednarodna skupnost priznava in zaznamuje od leta 1999. Organizacija <em>International FireFighters Day (IFFD)</em> je sicer za simbol tega dneva izbrala trak modre in rdeče barve. Barvi, ki simbolizirata vodo in ogenj, sta mednarodno prepoznavni tudi kot barvi reševalnih služb. Razviti požari v objektu imajo lahko pod stropom temperaturo približno 800 stopinj. Tako močno, da se gasilcem včasih od vročine topijo čelade. <strong>Višji gasilski častnik Cveto Šumec, gasilski inštruktor in namestnik poveljnika Gasilske zveze Ljubljana</strong>:</p> <blockquote><p>"Tisti, ki gre v to dejavnost, pa se odgovornosti ne zaveda, po mojem mnenju tukaj nima kaj početi. Vsako delo je treba opravljati odgovorno, tudi tega."</p></blockquote> <p>V oddaji smo povedali dva primera, v katerih ne smemo gasiti z vodo, definirali oznake na gasilskih avtomobilih in preverjali, kaj pomenijo izrazi <em>backdraft</em>, <em>rollover</em> in <em>flashover</em>.</p></p> 174772973 RTVSLO – Prvi 761 clean 4. maj je dan, na katerega goduje svet Florjan in je mednarodni dan gasilcev. Organizacija IFFD – International FireFighters Day – je za simbol tega dneva izbrala trak modre in rdeče barve; barvi simbolizirata vodo in ogenj. Sta pa ti barvi tudi mednarodno prepoznavni kot barvi reševalnih služb. Več pa v Torkovem kvizu!<p>Simbol tega dneva je trak modre in rdeče barve; barvi simbolizirata vodo in ogenj</p><p><p>Dan gasilcev mednarodna skupnost priznava in zaznamuje od leta 1999. Organizacija <em>International FireFighters Day (IFFD)</em> je sicer za simbol tega dneva izbrala trak modre in rdeče barve. Barvi, ki simbolizirata vodo in ogenj, sta mednarodno prepoznavni tudi kot barvi reševalnih služb. Razviti požari v objektu imajo lahko pod stropom temperaturo približno 800 stopinj. Tako močno, da se gasilcem včasih od vročine topijo čelade. <strong>Višji gasilski častnik Cveto Šumec, gasilski inštruktor in namestnik poveljnika Gasilske zveze Ljubljana</strong>:</p> <blockquote><p>"Tisti, ki gre v to dejavnost, pa se odgovornosti ne zaveda, po mojem mnenju tukaj nima kaj početi. Vsako delo je treba opravljati odgovorno, tudi tega."</p></blockquote> <p>V oddaji smo povedali dva primera, v katerih ne smemo gasiti z vodo, definirali oznake na gasilskih avtomobilih in preverjali, kaj pomenijo izrazi <em>backdraft</em>, <em>rollover</em> in <em>flashover</em>.</p></p> Tue, 04 May 2021 04:45:00 +0000 Četrti maj, mednarodni dan gasilcev Dukićeva vila in Vidmarjeva hiša v ljubljanski Rožni dolini imata zanimivo zgodovino, velikokrat se v medijih pojavljata kot eno, čeprav to nista. V eni je ugleden politik, kulturnik, dolgoleten predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar živel po vojni, v drugi pa se je zgodil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte leta 1941, katerega del je bil tudi sam.<p>Z arhitekturnim zgodovinarjem ob prazniku o dveh simbolno pomembnih zgradbah </p><p><p>Dukićeva vila in Vidmarjeva hiša v ljubljanski Rožni dolini imata zanimivo zgodovino, velikokrat se v medijih pojavljata kot eno, čeprav to nista. V eni je ugleden politik, kulturnik, dolgoleten predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar živel po vojni, v drugi pa se je zgodil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte leta 1941, katerega del je bil tudi sam.</p> <p>Dukićevo vilo ob parku Tivoli, kjer je Vidmar živel po vojni, je podrobneje raziskal arhitekturni zgodovinar <strong>dr. Bogo Zupančič</strong>, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Bila je zgrajena leta 1911, vendar jo kot Dukićevo lahko imenujemo šele od začetka tridesetih let 20. stoletja, ko jo je kupil ekscentričen gradbinec Leo Dukić.</p> <blockquote><p><em>"Dukić je enkrat celo šel v Bosno in si tam kupil ljubico Rominjo, ki se je potem vozila po Ljubljani v lincolnu. Če je srečala svoje rojake, jim je metala denar, imela pa je celo opico."  </em></p></blockquote> <p>Po vojni so takratne oblasti Dukiću odvzele vse premoženje, tudi vilo v Rožni dolini, ker naj bi bil med vojno intimno povezan tudi z italijansko fašistko.</p> <p>Nekaj sto metrov naprej od Dukićeve vile je bolj znana in simbolno pomembnejša Vidmarjeva hiša, ki se tako imenuje zaradi nekdanjega lastnika očeta Josipa Vidmarja. Tam na ustanovitev Osvobodilne fronte spominja spomenik, vodnjak, delo Jožeta Plečnika.</p> <blockquote><p><em>"Žal iz pipic danes ne teče voda. Spomenik je po moji oceni nekoliko zanemarjen." </em></p></blockquote></p> 174771499 RTVSLO – Prvi 623 clean Dukićeva vila in Vidmarjeva hiša v ljubljanski Rožni dolini imata zanimivo zgodovino, velikokrat se v medijih pojavljata kot eno, čeprav to nista. V eni je ugleden politik, kulturnik, dolgoleten predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar živel po vojni, v drugi pa se je zgodil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte leta 1941, katerega del je bil tudi sam.<p>Z arhitekturnim zgodovinarjem ob prazniku o dveh simbolno pomembnih zgradbah </p><p><p>Dukićeva vila in Vidmarjeva hiša v ljubljanski Rožni dolini imata zanimivo zgodovino, velikokrat se v medijih pojavljata kot eno, čeprav to nista. V eni je ugleden politik, kulturnik, dolgoleten predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar živel po vojni, v drugi pa se je zgodil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte leta 1941, katerega del je bil tudi sam.</p> <p>Dukićevo vilo ob parku Tivoli, kjer je Vidmar živel po vojni, je podrobneje raziskal arhitekturni zgodovinar <strong>dr. Bogo Zupančič</strong>, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Bila je zgrajena leta 1911, vendar jo kot Dukićevo lahko imenujemo šele od začetka tridesetih let 20. stoletja, ko jo je kupil ekscentričen gradbinec Leo Dukić.</p> <blockquote><p><em>"Dukić je enkrat celo šel v Bosno in si tam kupil ljubico Rominjo, ki se je potem vozila po Ljubljani v lincolnu. Če je srečala svoje rojake, jim je metala denar, imela pa je celo opico."  </em></p></blockquote> <p>Po vojni so takratne oblasti Dukiću odvzele vse premoženje, tudi vilo v Rožni dolini, ker naj bi bil med vojno intimno povezan tudi z italijansko fašistko.</p> <p>Nekaj sto metrov naprej od Dukićeve vile je bolj znana in simbolno pomembnejša Vidmarjeva hiša, ki se tako imenuje zaradi nekdanjega lastnika očeta Josipa Vidmarja. Tam na ustanovitev Osvobodilne fronte spominja spomenik, vodnjak, delo Jožeta Plečnika.</p> <blockquote><p><em>"Žal iz pipic danes ne teče voda. Spomenik je po moji oceni nekoliko zanemarjen." </em></p></blockquote></p> Tue, 27 Apr 2021 04:45:00 +0000 "Spomenik pred Vidmarjevo hišo je danes nekoliko zanemarjen" Pred dnevom Zemlje s prof. dr. Tomažem Zwittrom o manj znanih zanimivostih našega planeta. <p>Pred dnevom Zemlje s prof. dr. Tomažem Zwittrom o manj znanih zanimivostih našega planeta </p><p><p>Zemlja je stara 4,65 milijarde let. To je samo eden od točnih podatkov, ki jih vemo o našem planetu, in ni jih malo. Prof. dr. <strong>Tomaž Zwitter</strong> iz Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani med drugim omenja, da tudi do pet kilometrov pod nami živijo mikroorganizmi, za katere smo še pred 20 leti mislili, da ne obstajajo.</p> <p>Zemlja tudi ni popolna krogla. Ker se vrti okrog svoje osi ter je njena hitrost vrtenja na ekvatorju hitrejša od tiste na severnem in južnem polu, na sredini tvori manjše izbokline.</p> <blockquote><p><em>"To je kot neka vrtavka. Ekvator ima bunko, ki gleda ven in je odebeljena. Področja, ki torej tam ležijo, so dlje od središča Zemlje kot tista na polih." </em></p></blockquote></p> 174769818 RTVSLO – Prvi 575 clean Pred dnevom Zemlje s prof. dr. Tomažem Zwittrom o manj znanih zanimivostih našega planeta. <p>Pred dnevom Zemlje s prof. dr. Tomažem Zwittrom o manj znanih zanimivostih našega planeta </p><p><p>Zemlja je stara 4,65 milijarde let. To je samo eden od točnih podatkov, ki jih vemo o našem planetu, in ni jih malo. Prof. dr. <strong>Tomaž Zwitter</strong> iz Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani med drugim omenja, da tudi do pet kilometrov pod nami živijo mikroorganizmi, za katere smo še pred 20 leti mislili, da ne obstajajo.</p> <p>Zemlja tudi ni popolna krogla. Ker se vrti okrog svoje osi ter je njena hitrost vrtenja na ekvatorju hitrejša od tiste na severnem in južnem polu, na sredini tvori manjše izbokline.</p> <blockquote><p><em>"To je kot neka vrtavka. Ekvator ima bunko, ki gleda ven in je odebeljena. Področja, ki torej tam ležijo, so dlje od središča Zemlje kot tista na polih." </em></p></blockquote></p> Tue, 20 Apr 2021 04:45:00 +0000 Tudi do pet kilometrov pod nami živijo mikroorganizmi Če ste si med epidemijo doma ustvarili zeleno oazo miru in balkon ali pa kakšen drug prostor spremenili v urbano džunglo, kjer se lahko sprostite medtem ko zjutraj srebate kavo ali popoldne berete knjigo, še zdaleč niste edini. Ukvarjanje z rastlinami ima namreč sprostitveni in pomirjevalni učinek, ki smo se ga v zadnjem letu naučili (še bolj) ceniti. Kakšni so trendi v svetu sobnih rastlin? "V zadnjem času postajajo izjemno priljubljene zelene sobne rastline," v Torkovem kvizu razlagata Tjaša Jarc in Tilyen Mucik iz Džungla Plants. <p>Trenutno so izjemno priljubljene zelene sobne rastline</p><p><p>Če ste si med epidemijo doma ustvarili zeleno oazo miru in balkon ali pa kakšen drug prostor spremenili v urbano džunglo, kjer se lahko sprostite ob jutranjem srebanju kave ali popoldanskem branju knjige, še zdaleč niste edini. Ukvarjanje z rastlinami ima namreč sprostitveni in pomirjevalni učinek, ki smo se ga v zadnjem letu naučili (še bolj) ceniti. Kakšni so trendi v svetu sobnih rastlin? V zadnjem času postajajo izjemno priljubljene zelene sobne rastline.</p> <blockquote><p>"Ampak zdaj se išče barvitost zunaj cvetov. Torej rumeni, beli, rožnati listi. Barvitost v tej smeri." – Tjaša Jarc, Džungla Plants</p></blockquote> <p>Ali velja, da izpostavljenost svetlobi barvitost na listih okrepi. Zakaj?</p> <blockquote><p>"Z rdečkastimi pigmenti se rastlina pravzaprav ščiti pred soncem, rdeča barva namreč vsrkava manj nanometrov kot zelena. Recimo tudi v naravi so novi poganjki najprej rdečkasti, pa potem postanejo zeleni, da jih sonce ne opeče." – Tilyen Mucih, Džungla Plants</p></blockquote> <p>Kljub temu previdnost velja. Vsaka barvita rastlina namreč ni primerna za polno sonce in ji s postavitvijo na premočno osvetljen prostor lahko storite več škode kot koristi. Več pa v posnetku oddaje.</p></p> 174768087 RTVSLO – Prvi 668 clean Če ste si med epidemijo doma ustvarili zeleno oazo miru in balkon ali pa kakšen drug prostor spremenili v urbano džunglo, kjer se lahko sprostite medtem ko zjutraj srebate kavo ali popoldne berete knjigo, še zdaleč niste edini. Ukvarjanje z rastlinami ima namreč sprostitveni in pomirjevalni učinek, ki smo se ga v zadnjem letu naučili (še bolj) ceniti. Kakšni so trendi v svetu sobnih rastlin? "V zadnjem času postajajo izjemno priljubljene zelene sobne rastline," v Torkovem kvizu razlagata Tjaša Jarc in Tilyen Mucik iz Džungla Plants. <p>Trenutno so izjemno priljubljene zelene sobne rastline</p><p><p>Če ste si med epidemijo doma ustvarili zeleno oazo miru in balkon ali pa kakšen drug prostor spremenili v urbano džunglo, kjer se lahko sprostite ob jutranjem srebanju kave ali popoldanskem branju knjige, še zdaleč niste edini. Ukvarjanje z rastlinami ima namreč sprostitveni in pomirjevalni učinek, ki smo se ga v zadnjem letu naučili (še bolj) ceniti. Kakšni so trendi v svetu sobnih rastlin? V zadnjem času postajajo izjemno priljubljene zelene sobne rastline.</p> <blockquote><p>"Ampak zdaj se išče barvitost zunaj cvetov. Torej rumeni, beli, rožnati listi. Barvitost v tej smeri." – Tjaša Jarc, Džungla Plants</p></blockquote> <p>Ali velja, da izpostavljenost svetlobi barvitost na listih okrepi. Zakaj?</p> <blockquote><p>"Z rdečkastimi pigmenti se rastlina pravzaprav ščiti pred soncem, rdeča barva namreč vsrkava manj nanometrov kot zelena. Recimo tudi v naravi so novi poganjki najprej rdečkasti, pa potem postanejo zeleni, da jih sonce ne opeče." – Tilyen Mucih, Džungla Plants</p></blockquote> <p>Kljub temu previdnost velja. Vsaka barvita rastlina namreč ni primerna za polno sonce in ji s postavitvijo na premočno osvetljen prostor lahko storite več škode kot koristi. Več pa v posnetku oddaje.</p></p> Tue, 13 Apr 2021 04:45:00 +0000 Domača urbana džungla Torkov kviz o statični elektriki!<p>Trenje je najpogostejši vzrok za nastanek statične elektrike</p><p><p><em>"Vse v naravi teži k ravnovesju,"</em> pove <strong>Danilo Kozoderc iz zavoda Simetris, v okviru katerega deluje Modra delavnica</strong>, kjer skušajo mladim približati tehniko in naravoslovje.</p> <blockquote><p>"Neki predmet, ki ima višek naboja, se želi izenačiti, da bi spet postal nevtralen. In potem velikokrat, ko se razelektri, pride do nekega električnega toka in to čutimo, ko nas nekaj strese."</p></blockquote> <p>Nastane torej višek elektronov, ki se nato – kot pove <strong>Darko Zakelšek, sodelavec Modre delavnice</strong> – pretoči drugam.</p> <blockquote><p>"Na neko snov, ki pa potem sprejme te elektrone. Včasih to vidimo kot udar strele. To je tisti, najspektakularnejši naravni pojav."</p></blockquote> <p>Statično elektriko lahko opazujete tudi sami doma. Verjetnost, da nastane, je zaradi ogrevanja (in posledično suhega zraka) stanovanj večja pozimi.</p> <blockquote><p>"Stojimo pred ogledalom, ugasnemo luč in si slečemo sintetično oblačilo. Videli bomo lahko male iskrice, ki bodo preskakovale. Tudi slišimo lahko to pokanje. Če se z glavnikom češemo po laseh, lahko slišimo to pokanje. Res, kot da bi na naši glavi divjala neka majhna nevihta s temi malimi strelami, ki presketajo!"</p></blockquote> <p>V posnetku oddaje najdete nekaj idej za izvajanje poskusov s statično elektriko, pa tudi rešitve za zmanjševanje nastajanja statične elektrike doma.</p></p> 174766367 RTVSLO – Prvi 768 clean Torkov kviz o statični elektriki!<p>Trenje je najpogostejši vzrok za nastanek statične elektrike</p><p><p><em>"Vse v naravi teži k ravnovesju,"</em> pove <strong>Danilo Kozoderc iz zavoda Simetris, v okviru katerega deluje Modra delavnica</strong>, kjer skušajo mladim približati tehniko in naravoslovje.</p> <blockquote><p>"Neki predmet, ki ima višek naboja, se želi izenačiti, da bi spet postal nevtralen. In potem velikokrat, ko se razelektri, pride do nekega električnega toka in to čutimo, ko nas nekaj strese."</p></blockquote> <p>Nastane torej višek elektronov, ki se nato – kot pove <strong>Darko Zakelšek, sodelavec Modre delavnice</strong> – pretoči drugam.</p> <blockquote><p>"Na neko snov, ki pa potem sprejme te elektrone. Včasih to vidimo kot udar strele. To je tisti, najspektakularnejši naravni pojav."</p></blockquote> <p>Statično elektriko lahko opazujete tudi sami doma. Verjetnost, da nastane, je zaradi ogrevanja (in posledično suhega zraka) stanovanj večja pozimi.</p> <blockquote><p>"Stojimo pred ogledalom, ugasnemo luč in si slečemo sintetično oblačilo. Videli bomo lahko male iskrice, ki bodo preskakovale. Tudi slišimo lahko to pokanje. Če se z glavnikom češemo po laseh, lahko slišimo to pokanje. Res, kot da bi na naši glavi divjala neka majhna nevihta s temi malimi strelami, ki presketajo!"</p></blockquote> <p>V posnetku oddaje najdete nekaj idej za izvajanje poskusov s statično elektriko, pa tudi rešitve za zmanjševanje nastajanja statične elektrike doma.</p></p> Tue, 06 Apr 2021 04:45:00 +0000 "Kot da bi na naši glavi divjala majhna nevihta" »Matrica je povsod okoli nas. Celo zdaj, v tej sobi. Vidiš jo lahko, ko pogledaš skozi okno. Ali vklopiš televizijo. Čutiš jo, ko greš na delo. /…/ Ko greš v cerkev. To je svet, ki te je zaslepil in prikril resnico.« Po več kot dveh desetletjih odstiramo matrico, iščemo resnico oz. vzroke za nastanek in neverjeten uspeh tega tako tehnološko kot vsebinsko precej revolucionarnega filma. Torkov kviz o Matrici!<p>Matic Majcen: Dvaindvajset let pozneje brez težav še vedno rečemo, da je to popoln, brezčasen in nepozaben film</p><p><blockquote><p>"<em>Matrica je povsod okoli nas. Celo zdaj, v tej sobi. Vidiš jo lahko, ko pogledaš skozi okno ali vklopiš televizijo. Čutiš jo lahko, ko greš na delo. Ko greš v cerkev. /.../ To je svet, ki te je zaslepil in ti prikril resnico." – </em>Morfej v pogovoru z Neom, Matrica</p></blockquote> <p>Film The Matrix (Matrica) so v Združenih državah Amerike premierno predvajali 31. marca leta 1999, kar pomeni, da bo kmalu minilo 22 let, odkar je ta kultni ameriški film ugledal luč sveta. Bi mu dobri dve desetletji in dve nadaljevanji pozneje lahko rekli trilogija? Konec leta, ko naj bi izšel že četrti del, morda celo franšiza? Odgovarja <strong>filmski kritik Matic Majcen</strong>:</p> <blockquote><p>"No, kot filmski kritik bom nekoliko v šali rekel, da sem kar malo užaljen, kadar kdo Matrico imenuje za franšizo. Zame je namreč prvi film neke vrste čudež, v katerem je bratoma Wachowski uspelo na neverjeten način v popolnost združiti vrsto elementov – scenarij, igralce, tehnologijo. Že potem v drugem filmu pa se je vse to sesulo in preostala dva filma se, po mojem, nikakor ne moreta primerjati z izvirnikom."</p></blockquote></p> 174764683 RTVSLO – Prvi 726 clean »Matrica je povsod okoli nas. Celo zdaj, v tej sobi. Vidiš jo lahko, ko pogledaš skozi okno. Ali vklopiš televizijo. Čutiš jo, ko greš na delo. /…/ Ko greš v cerkev. To je svet, ki te je zaslepil in prikril resnico.« Po več kot dveh desetletjih odstiramo matrico, iščemo resnico oz. vzroke za nastanek in neverjeten uspeh tega tako tehnološko kot vsebinsko precej revolucionarnega filma. Torkov kviz o Matrici!<p>Matic Majcen: Dvaindvajset let pozneje brez težav še vedno rečemo, da je to popoln, brezčasen in nepozaben film</p><p><blockquote><p>"<em>Matrica je povsod okoli nas. Celo zdaj, v tej sobi. Vidiš jo lahko, ko pogledaš skozi okno ali vklopiš televizijo. Čutiš jo lahko, ko greš na delo. Ko greš v cerkev. /.../ To je svet, ki te je zaslepil in ti prikril resnico." – </em>Morfej v pogovoru z Neom, Matrica</p></blockquote> <p>Film The Matrix (Matrica) so v Združenih državah Amerike premierno predvajali 31. marca leta 1999, kar pomeni, da bo kmalu minilo 22 let, odkar je ta kultni ameriški film ugledal luč sveta. Bi mu dobri dve desetletji in dve nadaljevanji pozneje lahko rekli trilogija? Konec leta, ko naj bi izšel že četrti del, morda celo franšiza? Odgovarja <strong>filmski kritik Matic Majcen</strong>:</p> <blockquote><p>"No, kot filmski kritik bom nekoliko v šali rekel, da sem kar malo užaljen, kadar kdo Matrico imenuje za franšizo. Zame je namreč prvi film neke vrste čudež, v katerem je bratoma Wachowski uspelo na neverjeten način v popolnost združiti vrsto elementov – scenarij, igralce, tehnologijo. Že potem v drugem filmu pa se je vse to sesulo in preostala dva filma se, po mojem, nikakor ne moreta primerjati z izvirnikom."</p></blockquote></p> Tue, 30 Mar 2021 04:45:00 +0000 22 let Matrice Torkov kviz tokrat gosti žirafe - najvišja bitja našega planeta, ki pa jih je vse manj. <p>Žirafe, najvišja bitja na Zemlji, ki pa jih je vse manj</p><p><p>Žirafe so najvišja živa bitja na našem planetu, ki tudi izjemno malo spijo. <strong>Irena Furlan</strong>, biologinja in pedagoška vodja iz Živalskega vrta Ljubljana, pravi, da jim zadostujeta približno dve uri spanca na noč. Povprečne žirafe so visoke približno pet metrov, najvišja je imela 5,8 metra, najtežja je imela približno dve toni. Veliko in masivno v žirafjem svetu ni enako tudi počasno. Potovalna hitrost žirafe je 16 km/h, če jo preganjajo plenilci, doseže tudi do 56 km/h, kar jim omogočajo njihove 1,8 metra dolge noge. Dolg pa je tudi njihov jezik:</p> <blockquote><p>"Meri od 45 do 50 centimetrov. Z njim si čistijo nosnice, oči in tudi ušesa. Uporabljajo ga predvsem, da pridejo do listov visoko na drevesih. Jeziki so tudi debelo obloženi, da jih trnove akacije, njihova najljubša hrana, ne poškodujejo. Je tudi temno obarvan, črnikast, temno vijoličast, moder, saj se do 12 ur na dan prehranjujejo, v savanah pa je močno sonce. Ta barva jih ščiti kot nas krema za sončenje."</p></blockquote> <p>Žirafe se hranijo stoje, skoraj stoje pijejo, pa tudi kotijo. Zato so žirafji mladiči tisti, za katere bi skoraj lahko rekli, da so padli na glavo, saj se na ta način skotijo. Prav počasno razmnoževanje pa je eden od razlogov, zaradi katerega so žirafe v naravi danes kritično ogrožene.</p> <p><a>Tu lahko slišite celoten pogovor z Ireno Furlan</a>.</p></p> 174762929 RTVSLO – Prvi 724 clean Torkov kviz tokrat gosti žirafe - najvišja bitja našega planeta, ki pa jih je vse manj. <p>Žirafe, najvišja bitja na Zemlji, ki pa jih je vse manj</p><p><p>Žirafe so najvišja živa bitja na našem planetu, ki tudi izjemno malo spijo. <strong>Irena Furlan</strong>, biologinja in pedagoška vodja iz Živalskega vrta Ljubljana, pravi, da jim zadostujeta približno dve uri spanca na noč. Povprečne žirafe so visoke približno pet metrov, najvišja je imela 5,8 metra, najtežja je imela približno dve toni. Veliko in masivno v žirafjem svetu ni enako tudi počasno. Potovalna hitrost žirafe je 16 km/h, če jo preganjajo plenilci, doseže tudi do 56 km/h, kar jim omogočajo njihove 1,8 metra dolge noge. Dolg pa je tudi njihov jezik:</p> <blockquote><p>"Meri od 45 do 50 centimetrov. Z njim si čistijo nosnice, oči in tudi ušesa. Uporabljajo ga predvsem, da pridejo do listov visoko na drevesih. Jeziki so tudi debelo obloženi, da jih trnove akacije, njihova najljubša hrana, ne poškodujejo. Je tudi temno obarvan, črnikast, temno vijoličast, moder, saj se do 12 ur na dan prehranjujejo, v savanah pa je močno sonce. Ta barva jih ščiti kot nas krema za sončenje."</p></blockquote> <p>Žirafe se hranijo stoje, skoraj stoje pijejo, pa tudi kotijo. Zato so žirafji mladiči tisti, za katere bi skoraj lahko rekli, da so padli na glavo, saj se na ta način skotijo. Prav počasno razmnoževanje pa je eden od razlogov, zaradi katerega so žirafe v naravi danes kritično ogrožene.</p> <p><a>Tu lahko slišite celoten pogovor z Ireno Furlan</a>.</p></p> Tue, 23 Mar 2021 05:45:00 +0000 Koža prav vsake žirafe ima unikaten vzorec Zvončki in trobentice pa jeglič, teloh in kronice. To so zgolj nekatere od zgodnjih cvetlic, ki jih poznamo kot »znanilce pomladi«. Zakaj so telohu nekoč rekli tudi kurja smrt in koliko vas lahko stane, če naberete prevelik šopek kronic, pa še marsikaj povemo v Torkovem kvizu!<p>Trobentica, jeglič, teloh, zvončki in kronice so znanilci pomladi </p><p><p>Skupni točki znanilcev pomladi sta vsaj dve, in sicer zgodnje cvetenje ter svetla oz. sveža barva cvetov. <em>"To seveda ni naključje,"</em> pove <strong>Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok</strong>.</p> <blockquote><p>"Treba je to pogledati skozi oči tistih, katerim so te cvetlice namenjene. Se pravi skozi oči opraševalcev. V tem času, ko je zime konec, je po navadi v naravi vse sivo, rjavo in vse, kar se svetlega, vedrega pojavi, je oglaševanje na daljavo: 'Pridi, tukaj se nekaj dobi!'"</p></blockquote> <p>Zakon sicer dovoljuje nabiranje zvončkov in kronic, ampak pod določenimi pogoji.</p> <blockquote><p>"Ta plenilski gon je kar malo pretiran. Jaz mislim, da se cvetlice da občudovati tudi tam, kjer rastejo. Žive in zdrave in da ni treba imeti do narave takšnega trobčevskega odnosa, da mora biti najprej mrtvo, pa je šele potem lepo."</p></blockquote> <p>Zakaj so telohu nekoč rekli tudi "kurja smrt" in koliko vas lahko stane, če naberete prevelik šopek kronic, pa izveste v oddaji!</p></p> 174761064 RTVSLO – Prvi 674 clean Zvončki in trobentice pa jeglič, teloh in kronice. To so zgolj nekatere od zgodnjih cvetlic, ki jih poznamo kot »znanilce pomladi«. Zakaj so telohu nekoč rekli tudi kurja smrt in koliko vas lahko stane, če naberete prevelik šopek kronic, pa še marsikaj povemo v Torkovem kvizu!<p>Trobentica, jeglič, teloh, zvončki in kronice so znanilci pomladi </p><p><p>Skupni točki znanilcev pomladi sta vsaj dve, in sicer zgodnje cvetenje ter svetla oz. sveža barva cvetov. <em>"To seveda ni naključje,"</em> pove <strong>Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok</strong>.</p> <blockquote><p>"Treba je to pogledati skozi oči tistih, katerim so te cvetlice namenjene. Se pravi skozi oči opraševalcev. V tem času, ko je zime konec, je po navadi v naravi vse sivo, rjavo in vse, kar se svetlega, vedrega pojavi, je oglaševanje na daljavo: 'Pridi, tukaj se nekaj dobi!'"</p></blockquote> <p>Zakon sicer dovoljuje nabiranje zvončkov in kronic, ampak pod določenimi pogoji.</p> <blockquote><p>"Ta plenilski gon je kar malo pretiran. Jaz mislim, da se cvetlice da občudovati tudi tam, kjer rastejo. Žive in zdrave in da ni treba imeti do narave takšnega trobčevskega odnosa, da mora biti najprej mrtvo, pa je šele potem lepo."</p></blockquote> <p>Zakaj so telohu nekoč rekli tudi "kurja smrt" in koliko vas lahko stane, če naberete prevelik šopek kronic, pa izveste v oddaji!</p></p> Tue, 16 Mar 2021 05:45:00 +0000 "Kronice je težko nabrati s suhimi čevlji" Javno izkazovanje naklonjenosti v obliki poljubljanja še zdaleč ni splošno sprejeta praksa, ponekod je celo kaznivo. Zdaj govorim o tistem dolgem romantičnem poljubu, ki ga pospremijo zaprte oči. Ampak poljub je samo ena od oblik komunikacije med ljudmi. Pa tudi ni zgolj in samo človeška. Več v Torkovem kvizu!<p>Na današnji dan pred skoraj 460 leti so v Neaplju prepovedali poljubljanje v javnosti</p><p><p>Devetega marca leta 1562 so v Neaplju prepovedali poljubljanje v javnosti, za prekršek je bila predvidena smrtna kazen. Dogodek, ki dokazuje, da izkazovanje naklonjenosti v javnosti ni bilo vedno in povsod dobrodošlo oz. spodobno. "<em>Meje spodobnosti narekuje skupnost,</em>" razloži <strong>dr. Rajko Muršič, prof. za kulturno antropologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani</strong>.</p> <blockquote><p>"Celoten planet se je naučil romantičnega poljubljanja, ki se je začel verjetno v starem Rimu, bolj v ozadju, ne pa v ospredju javnega življenja. Tudi v Indiji. Skratka, ta indo-evropski kontekst je tisti, ki prinese poljubljanje, kot ga poznamo. Ampak šele film tam v 20. letih 20. stoletja je iz poljubljanja naredil takšno institucijo, kot jo imamo danes."</p></blockquote></p> 174759398 RTVSLO – Prvi 744 clean Javno izkazovanje naklonjenosti v obliki poljubljanja še zdaleč ni splošno sprejeta praksa, ponekod je celo kaznivo. Zdaj govorim o tistem dolgem romantičnem poljubu, ki ga pospremijo zaprte oči. Ampak poljub je samo ena od oblik komunikacije med ljudmi. Pa tudi ni zgolj in samo človeška. Več v Torkovem kvizu!<p>Na današnji dan pred skoraj 460 leti so v Neaplju prepovedali poljubljanje v javnosti</p><p><p>Devetega marca leta 1562 so v Neaplju prepovedali poljubljanje v javnosti, za prekršek je bila predvidena smrtna kazen. Dogodek, ki dokazuje, da izkazovanje naklonjenosti v javnosti ni bilo vedno in povsod dobrodošlo oz. spodobno. "<em>Meje spodobnosti narekuje skupnost,</em>" razloži <strong>dr. Rajko Muršič, prof. za kulturno antropologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani</strong>.</p> <blockquote><p>"Celoten planet se je naučil romantičnega poljubljanja, ki se je začel verjetno v starem Rimu, bolj v ozadju, ne pa v ospredju javnega življenja. Tudi v Indiji. Skratka, ta indo-evropski kontekst je tisti, ki prinese poljubljanje, kot ga poznamo. Ampak šele film tam v 20. letih 20. stoletja je iz poljubljanja naredil takšno institucijo, kot jo imamo danes."</p></blockquote></p> Tue, 09 Mar 2021 05:45:00 +0000 Romantični poljub najverjetneje izhaja z Apeninskega polotoka Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem. Predmet: sarkofag z mumijo, natančneje: edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo, ki jo imamo v Sloveniji. Kdo je ta človek bil, kako je živel in kako je pripotoval k nam, pa v Torkovem kvizu!<p>Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem, predmet: staroegipčanski sarkofag z mumijo</p><p><p>Začnimo z imenom naše mumije. Razlaga <strong>Tomislav Kajfež, kustos v Narodnem muzeju Slovenije</strong>.</p> <blockquote><p>"Leta 1866 je prvo prebranje imena izvedel Albert Kosmač in takrat so brali njegovo ime Sahsahta. Potem so v 80. letih 20. stoletja dunajski egiptologi to revidirali in so ga brali Isahta. Leta 2008 pa je britanski egiptolog John Taylor iz Britanskega muzeja vnovič reditidal ime in danes beremo Akesuita."</p></blockquote> <p>Svečenik Akesuita je v Ljubljano pripotoval leta 1846. Tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani ga je podaril Anton Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu.</p> <blockquote><p>"Medicinska raziskava je pokazala, da je noter skelet moškega, ki je umrl v približno štiridesetem letu starosti. To je za tedanji Egipt lepa starost. In da ni fizično delal. Na kosteh ni znakov težkega fizičnega dela, torej je bil izobraženec, bil je svečenik."</p></blockquote> <p>Restavriranje lesenega sarkofaga se je začelo konec devetdesetih let in je trajalo do leta 2002. Takrat so opravili tudi številne interdisciplinarne in medicinske analize. Prve medicinske raziskave naše mumije pa segajo že v leto <u>1906</u>, ko so jo prvič pregledali z rentgenom.</p></p> 174757658 RTVSLO – Prvi 642 clean Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem. Predmet: sarkofag z mumijo, natančneje: edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo, ki jo imamo v Sloveniji. Kdo je ta človek bil, kako je živel in kako je pripotoval k nam, pa v Torkovem kvizu!<p>Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem, predmet: staroegipčanski sarkofag z mumijo</p><p><p>Začnimo z imenom naše mumije. Razlaga <strong>Tomislav Kajfež, kustos v Narodnem muzeju Slovenije</strong>.</p> <blockquote><p>"Leta 1866 je prvo prebranje imena izvedel Albert Kosmač in takrat so brali njegovo ime Sahsahta. Potem so v 80. letih 20. stoletja dunajski egiptologi to revidirali in so ga brali Isahta. Leta 2008 pa je britanski egiptolog John Taylor iz Britanskega muzeja vnovič reditidal ime in danes beremo Akesuita."</p></blockquote> <p>Svečenik Akesuita je v Ljubljano pripotoval leta 1846. Tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani ga je podaril Anton Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu.</p> <blockquote><p>"Medicinska raziskava je pokazala, da je noter skelet moškega, ki je umrl v približno štiridesetem letu starosti. To je za tedanji Egipt lepa starost. In da ni fizično delal. Na kosteh ni znakov težkega fizičnega dela, torej je bil izobraženec, bil je svečenik."</p></blockquote> <p>Restavriranje lesenega sarkofaga se je začelo konec devetdesetih let in je trajalo do leta 2002. Takrat so opravili tudi številne interdisciplinarne in medicinske analize. Prve medicinske raziskave naše mumije pa segajo že v leto <u>1906</u>, ko so jo prvič pregledali z rentgenom.</p></p> Tue, 02 Mar 2021 05:45:00 +0000 Edina staroegipčanska mumija pri nas Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021 je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli jo bodo v četrtek – epidemiološki pogoji to omogočajo – prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana, in to s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja.<p>Ikea ima 450 poslovalnic po svetu in več kot 180.000 zaposlenih</p><p><h3>Trgovine na vseh celinah</h3> <p>Vsako leto pri Ikei odprejo približno deset novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021, je tudi ljubljanska. Odprli jo bodo v četrtek, prav tako se v četrtek začne spletna prodaja.</p> <blockquote><p>"Ikea v Ljubljani naj bi bila štiristopetdeseta, tam nekje. Torej imamo 450 trgovin v 60 državah. Od naslednjega meseca pa bomo imeli trgovine tudi na vseh celinah. Manjkala nam je Južna Amerika in čez en mesec bomo odprli v Mehiki."</p></blockquote> <p>Podatke je za nas poiskala <strong>Maja Rutar Smedmark, ki na Švedskem živi 18 let, še dlje – in sicer že več kot dve desetletji – pa dela za Ikeo</strong>. Je ena od dveh Slovenk, ki sta zaposleni na sedežu podjetja, kjer je odgovorna za svetovno prodajo svetil.</p> <h3>Protokol poimenovanja pohištva</h3> <p>Nenavadna, zanimiva, pogosto tudi smešna in težko izgovorljiva imena pohištva so del identitete te blagovne znamke. Določen je protokol poimenovanja.</p> <blockquote><p>"Imamo službo, ki se ukvarja samo s tem. Vsako področje proizvodov dobi svoj seznam in ima določeno kategorijo. Posteljnina dobi ime po rastlini, roži. Zavese imajo ženska imena, pisarniški stoli moška. Jaz delam na lučeh in pri nas imamo imena manjših krajev. To je tako smešno! Ko se jaz peljem iz Älmhulta v Malmö, grem skozi celo pokrajino mojih luči!"</p></blockquote> <p>Ker so imena izdelkov v švedskem jeziku, pogosto povzročajo težave tudi zaposlenim. Kakšne, slišite v prispevku!</p></p> 174755950 RTVSLO – Prvi 777 clean Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021 je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli jo bodo v četrtek – epidemiološki pogoji to omogočajo – prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana, in to s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja.<p>Ikea ima 450 poslovalnic po svetu in več kot 180.000 zaposlenih</p><p><h3>Trgovine na vseh celinah</h3> <p>Vsako leto pri Ikei odprejo približno deset novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021, je tudi ljubljanska. Odprli jo bodo v četrtek, prav tako se v četrtek začne spletna prodaja.</p> <blockquote><p>"Ikea v Ljubljani naj bi bila štiristopetdeseta, tam nekje. Torej imamo 450 trgovin v 60 državah. Od naslednjega meseca pa bomo imeli trgovine tudi na vseh celinah. Manjkala nam je Južna Amerika in čez en mesec bomo odprli v Mehiki."</p></blockquote> <p>Podatke je za nas poiskala <strong>Maja Rutar Smedmark, ki na Švedskem živi 18 let, še dlje – in sicer že več kot dve desetletji – pa dela za Ikeo</strong>. Je ena od dveh Slovenk, ki sta zaposleni na sedežu podjetja, kjer je odgovorna za svetovno prodajo svetil.</p> <h3>Protokol poimenovanja pohištva</h3> <p>Nenavadna, zanimiva, pogosto tudi smešna in težko izgovorljiva imena pohištva so del identitete te blagovne znamke. Določen je protokol poimenovanja.</p> <blockquote><p>"Imamo službo, ki se ukvarja samo s tem. Vsako področje proizvodov dobi svoj seznam in ima določeno kategorijo. Posteljnina dobi ime po rastlini, roži. Zavese imajo ženska imena, pisarniški stoli moška. Jaz delam na lučeh in pri nas imamo imena manjših krajev. To je tako smešno! Ko se jaz peljem iz Älmhulta v Malmö, grem skozi celo pokrajino mojih luči!"</p></blockquote> <p>Ker so imena izdelkov v švedskem jeziku, pogosto povzročajo težave tudi zaposlenim. Kakšne, slišite v prispevku!</p></p> Tue, 23 Feb 2021 05:45:00 +0000 Preproge so poimenovane po danskih krajih, zavese nosijo ženska imena Zdrav dodatek, s katerim lahko obogatite svoj jutranji jogurt, ali pa hiter prigrizek v službi. Mandlji imajo danes svoj dan – vsaj ponekod po svetu – ampak za nas na Prvem bodo pa zgolj iztočnica za Torkov kviz, ki ga posvečamo marcipanu! <p>Bolj ko je marcipan bel, več je v njem sladkorja</p><p><p>Izvor mandljev je sicer še predmet strokovnih debat. Je pa verjetnost, da izvirajo iz Kitajske in osrednje Azije, od koder so prek svilne poti dosegli Evropo, velika. Nasadi dreves so se zgostili na območju Španije, Francije in Italije. <em>"Topli kraji,"</em> pravi <strong>Lidija Jenko, učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva v živilski šoli v Biotehničnem izobraževalnem centru Ljubljana</strong>.</p> <p>Če mandljem dodamo sladkor in vse skupaj (v razmerju ena proti dve) zmeljemo v t. i. melanžerju, dobimo gladko in sijočo zmes, ki ji rečemo marcipan. Zaradi dolgotrajnosti postopka ročna izdelava v slaščičarnah izginja, izjema so butične slaščičarne.</p> <blockquote><p>"Po okusu je krasen, na pogled pa ni tako zelo lep. Če je osnova bela, lahko marsikaj dodaš. Če je rumena, jo je pa težje obarvati."</p></blockquote> <p>Marcipan naj bi v Evropo pripeljal Marco Polo.</p> <blockquote><p>"Nekateri pravijo, da so bile grške nune tiste, ki so v času suše poskušale nahraniti ljudi. Pšenice ni bilo in zato so iz sladkorja in mandljev, ki so jih imele v kleteh, naredile med, jedem dodale še kakšen sirup, in načeloma naj bi izhajalo iz tistih krajev."</p></blockquote></p> 174754167 RTVSLO – Prvi 671 clean Zdrav dodatek, s katerim lahko obogatite svoj jutranji jogurt, ali pa hiter prigrizek v službi. Mandlji imajo danes svoj dan – vsaj ponekod po svetu – ampak za nas na Prvem bodo pa zgolj iztočnica za Torkov kviz, ki ga posvečamo marcipanu! <p>Bolj ko je marcipan bel, več je v njem sladkorja</p><p><p>Izvor mandljev je sicer še predmet strokovnih debat. Je pa verjetnost, da izvirajo iz Kitajske in osrednje Azije, od koder so prek svilne poti dosegli Evropo, velika. Nasadi dreves so se zgostili na območju Španije, Francije in Italije. <em>"Topli kraji,"</em> pravi <strong>Lidija Jenko, učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva v živilski šoli v Biotehničnem izobraževalnem centru Ljubljana</strong>.</p> <p>Če mandljem dodamo sladkor in vse skupaj (v razmerju ena proti dve) zmeljemo v t. i. melanžerju, dobimo gladko in sijočo zmes, ki ji rečemo marcipan. Zaradi dolgotrajnosti postopka ročna izdelava v slaščičarnah izginja, izjema so butične slaščičarne.</p> <blockquote><p>"Po okusu je krasen, na pogled pa ni tako zelo lep. Če je osnova bela, lahko marsikaj dodaš. Če je rumena, jo je pa težje obarvati."</p></blockquote> <p>Marcipan naj bi v Evropo pripeljal Marco Polo.</p> <blockquote><p>"Nekateri pravijo, da so bile grške nune tiste, ki so v času suše poskušale nahraniti ljudi. Pšenice ni bilo in zato so iz sladkorja in mandljev, ki so jih imele v kleteh, naredile med, jedem dodale še kakšen sirup, in načeloma naj bi izhajalo iz tistih krajev."</p></blockquote></p> Tue, 16 Feb 2021 05:45:00 +0000 Marcipan v kruhu in pici? Bil je pastirček iz revne kajžarske družine. Pri 12 letih je postal ljubljanski gimnazijec, ki je sošolcem prodajal hroščke, ki jih je nalovil na Rožniku. Med duhovniškim službovanjem v Trnovem se je spoprijateljil z Jožetom Plečnikom. Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – danes, 9. februarja, mineva 150 let. Zato Torkov kviz posvečamo prav njemu!<p>Ob 150. obletnici rojstva duhovnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Frana Saleškega Finžgarja</p><p><p>Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – je danes, 9. februarja, minilo 150 let! V njegovo rojstno vas nas bo popeljala <strong>muzejska vodnica Petra Kržan iz Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica.</strong></p> <blockquote><p>"Doslovče so tipična gorenjska vas, stisnjena v hrib. Finžgarjeva rojstna hiša, po domače Dolenjčeva kajža, stoji nad njo, kot je bilo v starih časih v navadi – bogate gruntarske družine so bile v središču vasi, tam, kjer je bilo nekaj ravnine, po navadi okrog vodnjaka, revnejšim družinam pa so prepustili skupno zemljo, na kateri so si lahko postavili kajže."</p></blockquote> <p>Danes je Dolenjčeva kajža muzej na prostem in prikazuje takratni način življenja kajžarskih družin. Fran je torej svojo zgodnjo mladost preživel doma, nato pa odšel v gimnazijo v Ljubljano.</p> <blockquote><p>"Takrat so imeli učitelji navado, da so učenci, ko so se pogovarjali o žuželkah, te prinesli s sabo. Marsikakšen Finžgarjev ljubljanski sošolec je sicer še poznal kakšno kobilico, pikapolonico, že pri hroščku kozličku pa se je zapletlo. Finžgar je to izkoristil, rajše kot v šolo je šel na Rožnik, na Šmarno goro, nabiral hroščke in jih svojim sošolcem prodajal pred šolo."</p></blockquote> <p>Med drugim se je boril za to, da bi preprosti ljudje bolje živeli. Poklic duhovnika je izbral, ker je verjel, da bo lahko tako največ naredil za Slovence.</p> <blockquote><p>"Bil je vsestransko nadarjen in povsod je za seboj puščal neizbrisne sledove: urejal je vodovode, kanalizacijo, gradil zadruge. Narisal je načrt za prvo slovensko gorsko kočo, pa tudi za dve bohinjski sirarni!"</p></blockquote> </p> 174752350 RTVSLO – Prvi 602 clean Bil je pastirček iz revne kajžarske družine. Pri 12 letih je postal ljubljanski gimnazijec, ki je sošolcem prodajal hroščke, ki jih je nalovil na Rožniku. Med duhovniškim službovanjem v Trnovem se je spoprijateljil z Jožetom Plečnikom. Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – danes, 9. februarja, mineva 150 let. Zato Torkov kviz posvečamo prav njemu!<p>Ob 150. obletnici rojstva duhovnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Frana Saleškega Finžgarja</p><p><p>Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – je danes, 9. februarja, minilo 150 let! V njegovo rojstno vas nas bo popeljala <strong>muzejska vodnica Petra Kržan iz Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica.</strong></p> <blockquote><p>"Doslovče so tipična gorenjska vas, stisnjena v hrib. Finžgarjeva rojstna hiša, po domače Dolenjčeva kajža, stoji nad njo, kot je bilo v starih časih v navadi – bogate gruntarske družine so bile v središču vasi, tam, kjer je bilo nekaj ravnine, po navadi okrog vodnjaka, revnejšim družinam pa so prepustili skupno zemljo, na kateri so si lahko postavili kajže."</p></blockquote> <p>Danes je Dolenjčeva kajža muzej na prostem in prikazuje takratni način življenja kajžarskih družin. Fran je torej svojo zgodnjo mladost preživel doma, nato pa odšel v gimnazijo v Ljubljano.</p> <blockquote><p>"Takrat so imeli učitelji navado, da so učenci, ko so se pogovarjali o žuželkah, te prinesli s sabo. Marsikakšen Finžgarjev ljubljanski sošolec je sicer še poznal kakšno kobilico, pikapolonico, že pri hroščku kozličku pa se je zapletlo. Finžgar je to izkoristil, rajše kot v šolo je šel na Rožnik, na Šmarno goro, nabiral hroščke in jih svojim sošolcem prodajal pred šolo."</p></blockquote> <p>Med drugim se je boril za to, da bi preprosti ljudje bolje živeli. Poklic duhovnika je izbral, ker je verjel, da bo lahko tako največ naredil za Slovence.</p> <blockquote><p>"Bil je vsestransko nadarjen in povsod je za seboj puščal neizbrisne sledove: urejal je vodovode, kanalizacijo, gradil zadruge. Narisal je načrt za prvo slovensko gorsko kočo, pa tudi za dve bohinjski sirarni!"</p></blockquote> </p> Tue, 09 Feb 2021 05:45:00 +0000 150-letnica rojstva Frana Saleškega Finžgarja Torkov kviz nas tokrat pelje na Havaje, še prej pa na Portugalsko. Ni slabo za te t. i. »ostani-doma-čase«. Danes obeležujemo Svetovni dan ukulele in to je iztočnica, ki jo na Prvem izkoriščamo za to, da pobliže spoznamo to brenkalo. Torkov kviz o ukuleli! <p>2. februar je svetovni dan ukulele</p><p><blockquote><p>"Nastala je iz portugalskega glasbila <em>machete</em>, ki so ga prinesli imigranti, ko so se selili v Združene države Amerike. Prinesli so ga na Havaje in tam je postal popularen kot ukulela. Malo so ga tudi spremenili. No, ta sopranska ukulela je v dvajsetih postala zelo popularna na ameriških tleh."</p></blockquote> <p>Da se je v Združenih državah Amerike ukulela razvijala naprej, njen zvok pa je postal nepogrešljiv v džezu, plesni glasbi tistega obdobja, je še razložila <strong>Tajana Stres, učiteljica ukulele in ambasadorka tega glasbila pri nas</strong>.</p> <p>V Evropi je ukulela postala popularna v začetku 21. stoletja. Poznamo več vrst ukulel: (najmanjšo) sopransko, koncertno, tenorsko, baritonsko in basovsko ukulelo. V čem se razlikuje od kitare?</p> <blockquote><p>"Vse strune so uglašene malo više. Najnižja je osnovni C. Kitara pa ima tudi nižje tone; nekatere strune so niže uglašene. Na kitari je več strun. Od tod razlika v zvoku."</p></blockquote> <p>Začetniki poglejte na Facebook in poiščite skupino <a>Ukulele Underground Slovenia.</a> Na njej boste našli napotke in ideje, kaj in kako igrati. Sogovornico Tajano Stres pa najdete tudi na <a>Ukulele No Stress</a>.<strong> </strong></p></p> 174750698 RTVSLO – Prvi 801 clean Torkov kviz nas tokrat pelje na Havaje, še prej pa na Portugalsko. Ni slabo za te t. i. »ostani-doma-čase«. Danes obeležujemo Svetovni dan ukulele in to je iztočnica, ki jo na Prvem izkoriščamo za to, da pobliže spoznamo to brenkalo. Torkov kviz o ukuleli! <p>2. februar je svetovni dan ukulele</p><p><blockquote><p>"Nastala je iz portugalskega glasbila <em>machete</em>, ki so ga prinesli imigranti, ko so se selili v Združene države Amerike. Prinesli so ga na Havaje in tam je postal popularen kot ukulela. Malo so ga tudi spremenili. No, ta sopranska ukulela je v dvajsetih postala zelo popularna na ameriških tleh."</p></blockquote> <p>Da se je v Združenih državah Amerike ukulela razvijala naprej, njen zvok pa je postal nepogrešljiv v džezu, plesni glasbi tistega obdobja, je še razložila <strong>Tajana Stres, učiteljica ukulele in ambasadorka tega glasbila pri nas</strong>.</p> <p>V Evropi je ukulela postala popularna v začetku 21. stoletja. Poznamo več vrst ukulel: (najmanjšo) sopransko, koncertno, tenorsko, baritonsko in basovsko ukulelo. V čem se razlikuje od kitare?</p> <blockquote><p>"Vse strune so uglašene malo više. Najnižja je osnovni C. Kitara pa ima tudi nižje tone; nekatere strune so niže uglašene. Na kitari je več strun. Od tod razlika v zvoku."</p></blockquote> <p>Začetniki poglejte na Facebook in poiščite skupino <a>Ukulele Underground Slovenia.</a> Na njej boste našli napotke in ideje, kaj in kako igrati. Sogovornico Tajano Stres pa najdete tudi na <a>Ukulele No Stress</a>.<strong> </strong></p></p> Tue, 02 Feb 2021 05:45:00 +0000 Ukulela, havajska kitara s štirimi strunami V Torkovem kvizu ob Dnevu Avstralije (26. januarja) spoznavamo kulturno raznolikost in bogastvo narave tega kontinenta!<p>Na Dan Avstralije (26. januarja) sta v ospredju raznolikost kultur in bogastvo narave te ekstremne celine</p><p><p>Vombate, koale in kenguruje so pred leti zasenčile kosmate quokke, ki so zaradi selfijev navdušenih turistov zavladale na družbenih omrežjih. Živalski svet "dežele tam spodaj" že pet let spoznava <strong>dr. Kaja Antlej, višja predavateljica za industrijsko oblikovanje na Univerzi Deakin in raziskovalka navidezne resničnosti v muzejih in dediščini na Šoli za inženirstvo</strong>. Živi v avstralskem Geelongu.</p> <blockquote><p>"Večina Avstralcev se najbolj boji ptičev <em>magpie</em>. Vsako leto okoli septembra imamo <em>swooping season. </em>To je sezona, ko imajo že mladiče, skrbijo za svoja gnezda in zaradi tega napadajo ljudi po ulicah. Imamo spletno aplikacijo, ki nas opozarja, kje so tista drevesa, kjer se je recimo zgodil napad in kjer so bili ljudje v resnici poškodovani. Imam osebno izkušnjo s tem, napadel me je ob kolesarjenju in mi kljuval v čelado."</p></blockquote> <p>Največ poškodb doživljajo ravno kolesarji in otroci. "<em>Ljudje so sicer previdni, v hribe se na primer pogosto odpravijo s protistrupom,</em>" doda sogovornica. Ko se temperature dvignejo nad 20 stopinj, namreč hitro opaziš tudi kače. Kako pa na življenje Avstralcev vplivajo razdalje?</p> <blockquote><p>"Naša univerza ima kar veliko študentov – mislim, da okrog 40 odstotkov – ki so bili veliko na spletu že pred pandemijo, in to prav zato, ker imamo v državi zelo velike razdalje. Spomnim se študenta, ki je rekel, da se mora it z avtom malo peljat, da bo lahko oddal seminarsko nalogo, ker ima tam, kjer je, slabši internet."</p></blockquote> <p></p></p> 174749006 RTVSLO – Prvi 597 clean V Torkovem kvizu ob Dnevu Avstralije (26. januarja) spoznavamo kulturno raznolikost in bogastvo narave tega kontinenta!<p>Na Dan Avstralije (26. januarja) sta v ospredju raznolikost kultur in bogastvo narave te ekstremne celine</p><p><p>Vombate, koale in kenguruje so pred leti zasenčile kosmate quokke, ki so zaradi selfijev navdušenih turistov zavladale na družbenih omrežjih. Živalski svet "dežele tam spodaj" že pet let spoznava <strong>dr. Kaja Antlej, višja predavateljica za industrijsko oblikovanje na Univerzi Deakin in raziskovalka navidezne resničnosti v muzejih in dediščini na Šoli za inženirstvo</strong>. Živi v avstralskem Geelongu.</p> <blockquote><p>"Večina Avstralcev se najbolj boji ptičev <em>magpie</em>. Vsako leto okoli septembra imamo <em>swooping season. </em>To je sezona, ko imajo že mladiče, skrbijo za svoja gnezda in zaradi tega napadajo ljudi po ulicah. Imamo spletno aplikacijo, ki nas opozarja, kje so tista drevesa, kjer se je recimo zgodil napad in kjer so bili ljudje v resnici poškodovani. Imam osebno izkušnjo s tem, napadel me je ob kolesarjenju in mi kljuval v čelado."</p></blockquote> <p>Največ poškodb doživljajo ravno kolesarji in otroci. "<em>Ljudje so sicer previdni, v hribe se na primer pogosto odpravijo s protistrupom,</em>" doda sogovornica. Ko se temperature dvignejo nad 20 stopinj, namreč hitro opaziš tudi kače. Kako pa na življenje Avstralcev vplivajo razdalje?</p> <blockquote><p>"Naša univerza ima kar veliko študentov – mislim, da okrog 40 odstotkov – ki so bili veliko na spletu že pred pandemijo, in to prav zato, ker imamo v državi zelo velike razdalje. Spomnim se študenta, ki je rekel, da se mora it z avtom malo peljat, da bo lahko oddal seminarsko nalogo, ker ima tam, kjer je, slabši internet."</p></blockquote> <p></p></p> Tue, 26 Jan 2021 05:45:00 +0000 Avstralija, celina ekstremov Na današnji dan (19. januarja) leta 2006 so Cerkniško jezero vpisali med mokrišča mednarodnega pomena. Največje jezero pri nas je tako postalo »ramsarsko mokrišče«. Kaj to pravzaprav pomeni, razložimo v Torkovem kvizu!<p>Pred 15 leti so Cerkniško jezero umestili na seznam ramsarskih mokrišč mednarodnega pomena</p><p><p>Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih mednarodnega pomena. Podpisana je bila februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. "<em>Na seznam se uvrstijo samo mokrišča, katerih pomen za naravo, naravne procese in ljudi presega državne namene,</em>" razlaga <strong>biolog Jošt Stergaršek iz Notranjskega regijskega parka</strong>. V Sloveniji poleg Cerkiškega jezera ta naziv nosijo še Škocjanske jame in Sečoveljske soline.</p> <blockquote><p>"Vloga in funkcija takega mokrišča mora biti pomembna ali pa edinstvena na ravni celega planeta. Naziv ramsarsko območje bi recimo lahko primerjali z nazivom svetovnega prvaka v športu."</p></blockquote> <p>Ko je Cerkniško jezero polno, je to največje jezero v državi. Največje globine so na dnu največjih požiralnikov, ampak pravzaprav so bolj pomembne plitvine.</p> <blockquote><p>"Tudi ko je jezero polno, je globina jezera v povprečju manj kot 4 metre. To pomeni, da vsa svetloba pride na večji del jezerskega dna in to omogoča rast rastlin in s tem povezano veliko proizvodnjo hrane."</p></blockquote> <p>Na Cerkniškem jezeru so opazili kar polovico vseh vrst ptic, ki živijo v Evropi. Vsega skupaj pa je bilo opaženih prek 270 vrst - nekaj se jih tu ustavi na preletu, nekatere prezimijo, več kot 100 vrst pa tu gnezdi in se zadržuje celo leto. Posebnost med rastlinami so mesojede in t. i. amfibijske rastline. Več pa v posnetku!</p></p> 174747322 RTVSLO – Prvi 629 clean Na današnji dan (19. januarja) leta 2006 so Cerkniško jezero vpisali med mokrišča mednarodnega pomena. Največje jezero pri nas je tako postalo »ramsarsko mokrišče«. Kaj to pravzaprav pomeni, razložimo v Torkovem kvizu!<p>Pred 15 leti so Cerkniško jezero umestili na seznam ramsarskih mokrišč mednarodnega pomena</p><p><p>Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih mednarodnega pomena. Podpisana je bila februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. "<em>Na seznam se uvrstijo samo mokrišča, katerih pomen za naravo, naravne procese in ljudi presega državne namene,</em>" razlaga <strong>biolog Jošt Stergaršek iz Notranjskega regijskega parka</strong>. V Sloveniji poleg Cerkiškega jezera ta naziv nosijo še Škocjanske jame in Sečoveljske soline.</p> <blockquote><p>"Vloga in funkcija takega mokrišča mora biti pomembna ali pa edinstvena na ravni celega planeta. Naziv ramsarsko območje bi recimo lahko primerjali z nazivom svetovnega prvaka v športu."</p></blockquote> <p>Ko je Cerkniško jezero polno, je to največje jezero v državi. Največje globine so na dnu največjih požiralnikov, ampak pravzaprav so bolj pomembne plitvine.</p> <blockquote><p>"Tudi ko je jezero polno, je globina jezera v povprečju manj kot 4 metre. To pomeni, da vsa svetloba pride na večji del jezerskega dna in to omogoča rast rastlin in s tem povezano veliko proizvodnjo hrane."</p></blockquote> <p>Na Cerkniškem jezeru so opazili kar polovico vseh vrst ptic, ki živijo v Evropi. Vsega skupaj pa je bilo opaženih prek 270 vrst - nekaj se jih tu ustavi na preletu, nekatere prezimijo, več kot 100 vrst pa tu gnezdi in se zadržuje celo leto. Posebnost med rastlinami so mesojede in t. i. amfibijske rastline. Več pa v posnetku!</p></p> Tue, 19 Jan 2021 05:45:00 +0000 "Naziv ramsarsko mokrišče bi lahko primerjali z nazivom svetovnega prvaka v športu" Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.<p>Glasba, ki je drugje ne slišimo. Informativni prispevki iz koncev sveta, ki jih v programih osrednjih medijev ni. Avantgardne reklame in legendarni radijski jingli.</p><p><p>Radio Študent (89,3) oziroma RŠ je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "<em>Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij,"</em> pove <strong>Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent</strong>. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 1968, oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli tri ure živega programa dnevno, danes jih imajo 17.</p> <blockquote><p>"To pomeni približno 5500 novinarskih prispevkov na leto."</p></blockquote> <p>Prispevki so z vseh področij novinarstva, med posebej močnimi sta kulturno in znanstveno uredništvo. Čeprav je znanstvena redakcija njihova najmlajša redakcija, je prejela že dve nagradi:</p> <blockquote><p>"Dobili so nagrado Prometej, ki je podeljena za odločnost v komuniciranju v znanosti. Jo je dobila cela redakcija. V lanskem letu je naša novinarka in nekdanja urednica te redakcije Zarja Muršič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenje Čuvaj/Watchdog za izstopajoč novinarski dosežek v letu 2020. Poročala je o prvem valu koronavirusa, ko nihče ni čisto vedel, kaj se dogaja. Preučevala je vso sočasno strokovno literaturo, imeli smo intervjuje s tujimi sogovorniki."</p></blockquote> <p>Največ sodelavk in sodelavcev na Radiu Študent ima glasbeno uredništvo.</p> <blockquote><p>"Poleg redakcijskega dela imamo seveda tudi druge službe; službe za napovedovanje in tonsko-tehniško službo. Predvsem ta je bila včasih zelo avantgardna. V začetku Radia Študent so študentje elektrotehnike sami naredili oddajnik. Pa tudi svojo mešalno mizo."</p></blockquote></p> 174745710 RTVSLO – Prvi 547 clean Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.<p>Glasba, ki je drugje ne slišimo. Informativni prispevki iz koncev sveta, ki jih v programih osrednjih medijev ni. Avantgardne reklame in legendarni radijski jingli.</p><p><p>Radio Študent (89,3) oziroma RŠ je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "<em>Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij,"</em> pove <strong>Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent</strong>. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 1968, oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli tri ure živega programa dnevno, danes jih imajo 17.</p> <blockquote><p>"To pomeni približno 5500 novinarskih prispevkov na leto."</p></blockquote> <p>Prispevki so z vseh področij novinarstva, med posebej močnimi sta kulturno in znanstveno uredništvo. Čeprav je znanstvena redakcija njihova najmlajša redakcija, je prejela že dve nagradi:</p> <blockquote><p>"Dobili so nagrado Prometej, ki je podeljena za odločnost v komuniciranju v znanosti. Jo je dobila cela redakcija. V lanskem letu je naša novinarka in nekdanja urednica te redakcije Zarja Muršič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenje Čuvaj/Watchdog za izstopajoč novinarski dosežek v letu 2020. Poročala je o prvem valu koronavirusa, ko nihče ni čisto vedel, kaj se dogaja. Preučevala je vso sočasno strokovno literaturo, imeli smo intervjuje s tujimi sogovorniki."</p></blockquote> <p>Največ sodelavk in sodelavcev na Radiu Študent ima glasbeno uredništvo.</p> <blockquote><p>"Poleg redakcijskega dela imamo seveda tudi druge službe; službe za napovedovanje in tonsko-tehniško službo. Predvsem ta je bila včasih zelo avantgardna. V začetku Radia Študent so študentje elektrotehnike sami naredili oddajnik. Pa tudi svojo mešalno mizo."</p></blockquote></p> Tue, 12 Jan 2021 05:45:00 +0000 Radio Študent, najstarejša študentska radijska postaja v Evropi Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. <p>Torkov kviz o kvizih </p><p><p>Raziskujemo ozadje nastajanja, našega radijskega kviza in tudi naših televizijskih. V njih je eden izmed ustvarjalcev – kakopak, radijec. Ambrož Kvartič je ljubitelj ugank, premetank in besednih izpeljank, ki razmišlja, da je pomemben element kvizov občinstvo. V nasprotnem primeru gre za šolski test. Priljubljenost kvizov se kaže tudi v njihovi raznovrstnosti. Veliko formatov obstaja, a večina kvizov je zaprtega tipa – torej po sistemu A, B, C, D.</p> <blockquote><p>"Prav skozi kvize, ki so uspešni, lahko vidimo, kaj pomeni znanje v družbi. To se je s prihodom interneta zelo spremenilo. Prešlo je od funkcionalnega do faktografskega znanja, ki je pa dostopen z enim klikom."</p></blockquote> <p>Kako sestaviti vprašanje, ki bo ustrezalo določeni težavnostni stopnji? Začne se namreč s splošno razgledanostjo, srednja težavnost brska po specializiranih področjih, kaj pa tista najtežja vprašanja?</p> <blockquote><p>"Res težka vprašanja so tudi za sestavljavca izziv. Sam poiščem kak znan primer iz t. i. srednje težavnosti in pogledam, kakšne vzroke in posledice ima. Iz vsega okoli nas se da sestaviti težko ali pa zelo lahko vprašanje. Ki pa mora imeti preverljiv pravilni odgovor."</p></blockquote></p> 174744164 RTVSLO – Prvi 665 clean Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. <p>Torkov kviz o kvizih </p><p><p>Raziskujemo ozadje nastajanja, našega radijskega kviza in tudi naših televizijskih. V njih je eden izmed ustvarjalcev – kakopak, radijec. Ambrož Kvartič je ljubitelj ugank, premetank in besednih izpeljank, ki razmišlja, da je pomemben element kvizov občinstvo. V nasprotnem primeru gre za šolski test. Priljubljenost kvizov se kaže tudi v njihovi raznovrstnosti. Veliko formatov obstaja, a večina kvizov je zaprtega tipa – torej po sistemu A, B, C, D.</p> <blockquote><p>"Prav skozi kvize, ki so uspešni, lahko vidimo, kaj pomeni znanje v družbi. To se je s prihodom interneta zelo spremenilo. Prešlo je od funkcionalnega do faktografskega znanja, ki je pa dostopen z enim klikom."</p></blockquote> <p>Kako sestaviti vprašanje, ki bo ustrezalo določeni težavnostni stopnji? Začne se namreč s splošno razgledanostjo, srednja težavnost brska po specializiranih področjih, kaj pa tista najtežja vprašanja?</p> <blockquote><p>"Res težka vprašanja so tudi za sestavljavca izziv. Sam poiščem kak znan primer iz t. i. srednje težavnosti in pogledam, kakšne vzroke in posledice ima. Iz vsega okoli nas se da sestaviti težko ali pa zelo lahko vprašanje. Ki pa mora imeti preverljiv pravilni odgovor."</p></blockquote></p> Tue, 05 Jan 2021 05:45:00 +0000 Vsak odgovor potrebuje vprašanje Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske). O izdelavi unikatnih šmink in zgodovini tega ličila več v Torkovem kvizu!<p>Rdeča šminka, simbol upora, neodvisnosti, samozavesti in ženskosti</p><p><h3>Šminka po meri</h3> <p>Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. <strong>Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra</strong>, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske).</p> <blockquote><p>"Samo tri primarne barve. Se pravi, da delamo čisto tako kot slikarji, ki izhajajo iz primarnih barv. Seveda, s pomočjo bele in črne. Nekaj barv imamo pa namešanih, ki so v osnovi sekundarne, oranžna, vijoličasta in svetlo modra, ki so pa samo neki taki pomočniki, da barvo hitreje dobimo ven. Sicer bi pač dlje časa trajalo, da bi to namešali."</p></blockquote> <p>Pigmentno zmes meša na plošči iz kaljene kovine, saj ta ne oksidira. Pravi odtenek išče in meša s kovinsko lopatko.</p> <blockquote><p>"Z udarjanjem dveh kovin med seboj se sprošča toplota in zato se voski in maščobe hitreje topijo."</p></blockquote> <p>Ko je odtenek zmešan, pigmentno maso stopi. "Utekočinjeno maso se vlije v silikonske modele, ki potujejo v zmrzovalnik na –8 stopinj." Nazadnje zmrzjeno pigmentno zmes vstavijo v t. i. vessel oz. šminkino embalažo, ki omogoča navijanje in odvijanje.</p> <h3>Rdeča šminka kot znamenje upora</h3> <p>Rdeča šminka se je na ameriških ulicah prvič pojavila v začetku 20. stoletja s sufražetkami.</p> <blockquote><p>"Marširale so po newyorški ulici mimo pravkar odprtega salona Elizabeth Arden, ki jih je pričakala s svojo ekipo in jim podelila svoje prve rdeče šminke. To je bil neke vrste znak upora. Pa seveda podpore protestnicam."</p></blockquote> <p>Tudi kraljica Elizabeta druga si je za svoje kronanje dala ustvariti svoj unikatni odtenek rdeče šminke. Poimenovala ga je Balmoral, opisuje Ana Lazovski.</p> <blockquote><p>"Žametna, globoka rdeča. Mešanica venozne in arterialne krvi, ampak z ogromno neke mehkobe in globine."</p></blockquote> <p>Če mislite, da ni pravega rdečega odtenka za vas, Ana Lazovski zatrjuje nasprotno: "<em>Odtenkov je nešteto in za vsakogar obstaja rdeča šminka. Pa poskušajmo odmisliti strah, ker to ni nič groznega. Konec koncev je to samo ličilo. Vedno se ga lahko obriše."</em> <strong> </strong></p> </p> 174741449 RTVSLO – Prvi 624 clean Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske). O izdelavi unikatnih šmink in zgodovini tega ličila več v Torkovem kvizu!<p>Rdeča šminka, simbol upora, neodvisnosti, samozavesti in ženskosti</p><p><h3>Šminka po meri</h3> <p>Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. <strong>Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra</strong>, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske).</p> <blockquote><p>"Samo tri primarne barve. Se pravi, da delamo čisto tako kot slikarji, ki izhajajo iz primarnih barv. Seveda, s pomočjo bele in črne. Nekaj barv imamo pa namešanih, ki so v osnovi sekundarne, oranžna, vijoličasta in svetlo modra, ki so pa samo neki taki pomočniki, da barvo hitreje dobimo ven. Sicer bi pač dlje časa trajalo, da bi to namešali."</p></blockquote> <p>Pigmentno zmes meša na plošči iz kaljene kovine, saj ta ne oksidira. Pravi odtenek išče in meša s kovinsko lopatko.</p> <blockquote><p>"Z udarjanjem dveh kovin med seboj se sprošča toplota in zato se voski in maščobe hitreje topijo."</p></blockquote> <p>Ko je odtenek zmešan, pigmentno maso stopi. "Utekočinjeno maso se vlije v silikonske modele, ki potujejo v zmrzovalnik na –8 stopinj." Nazadnje zmrzjeno pigmentno zmes vstavijo v t. i. vessel oz. šminkino embalažo, ki omogoča navijanje in odvijanje.</p> <h3>Rdeča šminka kot znamenje upora</h3> <p>Rdeča šminka se je na ameriških ulicah prvič pojavila v začetku 20. stoletja s sufražetkami.</p> <blockquote><p>"Marširale so po newyorški ulici mimo pravkar odprtega salona Elizabeth Arden, ki jih je pričakala s svojo ekipo in jim podelila svoje prve rdeče šminke. To je bil neke vrste znak upora. Pa seveda podpore protestnicam."</p></blockquote> <p>Tudi kraljica Elizabeta druga si je za svoje kronanje dala ustvariti svoj unikatni odtenek rdeče šminke. Poimenovala ga je Balmoral, opisuje Ana Lazovski.</p> <blockquote><p>"Žametna, globoka rdeča. Mešanica venozne in arterialne krvi, ampak z ogromno neke mehkobe in globine."</p></blockquote> <p>Če mislite, da ni pravega rdečega odtenka za vas, Ana Lazovski zatrjuje nasprotno: "<em>Odtenkov je nešteto in za vsakogar obstaja rdeča šminka. Pa poskušajmo odmisliti strah, ker to ni nič groznega. Konec koncev je to samo ličilo. Vedno se ga lahko obriše."</em> <strong> </strong></p> </p> Tue, 22 Dec 2020 05:45:00 +0000 "Rdeča šminka bo vedno vstopila prva. Pred čevlji, frizuro ali obleko." Danes mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja, ki ga verjetno najbolj poznamo zaradi »pariške železne dame«, ki tudi uradno nosi njegovo ime. Eifflov stolp – ena najbolj ikoničnih zgradb na svetu – je lani praznoval 130 let. Tudi o njem, predvsem pa o Alexandru Gustavu Eifflu danes v Torkovem kvizu! <p>Mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja Alexandra Gustava Eiffla </p><p><p>"<em>Njegov originalni priimek je bil pravzaprav Bonichausen. So mu samo rekli Eiffel in je ta primek prevzel šele, ko je bil star že skoraj 50 let. In sicer zaradi tega, ker je njegov rod prihajal iz ene pokrajine ob francosko-nemško-belgijski meji, ki se ji tudi reče Eifel," </em>o Alexandru Gustavu Eifflu pripoveduje <strong>doc. dr. Lara Slivnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani</strong>, ki se ukvarja z zgodovino konstrukcij.</p> <blockquote><p>"Družina je izhajala iz Nemčije. Sicer se je pa rodil pri Dijonu, v pokrajini, ki se ji po slovensko reče Zlato pobočje, v Burgundiji. Mama je bila trgovka s premogom, oče je bil najprej Napoleonov vojak, potem se je pa tudi on ukvarjal s trgovanjem premoga. Njegovi sorodniki so imeli kemično tovarno."</p></blockquote> <p>Eifflova zapuščina je danes raztresena po več kot 20 državah. Začel je z železniškim mostom v Bordeauxu, delal je viadukte za železnice po Franciji in v Egiptu. Mostove je gradil v Indokini, v Čilu, Peruju in Mehiki pa tudi naši bližnji soseščini (Sarajevu, Zrenjaninu). V Budimpešti je po njegovih načrtih nastala ena od glavnih železniških postaj. Pripravil je tudi notranjo konstrukcijo za Kip svobode.</p> <blockquote><p>"Je tukaj malo pozneje vskočil v samo konstruiranje Kipa svobode. Sama oblika je bila že narejena, potem je pa niso znali dobro podpreti in je Eiffel naredil to podporno konstrukcijo."</p></blockquote> <p>Njegova najznamenitejša stvaritev ostaja "pariška železna dama" – stolp, ki je po eni strani izkaz industrijske moči države, po drugi pa simbol romantike. Brez njega si Pariza in Francije danes ne moremo več predstavljati.</p> <blockquote><p>"Eifflov stolp je narejen iz materiala, ki še ni jeklo, ni pa tudi več kovano železo. Temu materialu se po slovensko reče prečiščeno železo. Ima še boljše lastnosti od kovanega železa, se pravi ima večjo natezno trdnost, ga lahko bolj raztegnemo in ne poči, jeklo pa lahko še bolj raztegujemo."</p></blockquote></p> 174739679 RTVSLO – Prvi 687 clean Danes mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja, ki ga verjetno najbolj poznamo zaradi »pariške železne dame«, ki tudi uradno nosi njegovo ime. Eifflov stolp – ena najbolj ikoničnih zgradb na svetu – je lani praznoval 130 let. Tudi o njem, predvsem pa o Alexandru Gustavu Eifflu danes v Torkovem kvizu! <p>Mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja Alexandra Gustava Eiffla </p><p><p>"<em>Njegov originalni priimek je bil pravzaprav Bonichausen. So mu samo rekli Eiffel in je ta primek prevzel šele, ko je bil star že skoraj 50 let. In sicer zaradi tega, ker je njegov rod prihajal iz ene pokrajine ob francosko-nemško-belgijski meji, ki se ji tudi reče Eifel," </em>o Alexandru Gustavu Eifflu pripoveduje <strong>doc. dr. Lara Slivnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani</strong>, ki se ukvarja z zgodovino konstrukcij.</p> <blockquote><p>"Družina je izhajala iz Nemčije. Sicer se je pa rodil pri Dijonu, v pokrajini, ki se ji po slovensko reče Zlato pobočje, v Burgundiji. Mama je bila trgovka s premogom, oče je bil najprej Napoleonov vojak, potem se je pa tudi on ukvarjal s trgovanjem premoga. Njegovi sorodniki so imeli kemično tovarno."</p></blockquote> <p>Eifflova zapuščina je danes raztresena po več kot 20 državah. Začel je z železniškim mostom v Bordeauxu, delal je viadukte za železnice po Franciji in v Egiptu. Mostove je gradil v Indokini, v Čilu, Peruju in Mehiki pa tudi naši bližnji soseščini (Sarajevu, Zrenjaninu). V Budimpešti je po njegovih načrtih nastala ena od glavnih železniških postaj. Pripravil je tudi notranjo konstrukcijo za Kip svobode.</p> <blockquote><p>"Je tukaj malo pozneje vskočil v samo konstruiranje Kipa svobode. Sama oblika je bila že narejena, potem je pa niso znali dobro podpreti in je Eiffel naredil to podporno konstrukcijo."</p></blockquote> <p>Njegova najznamenitejša stvaritev ostaja "pariška železna dama" – stolp, ki je po eni strani izkaz industrijske moči države, po drugi pa simbol romantike. Brez njega si Pariza in Francije danes ne moremo več predstavljati.</p> <blockquote><p>"Eifflov stolp je narejen iz materiala, ki še ni jeklo, ni pa tudi več kovano železo. Temu materialu se po slovensko reče prečiščeno železo. Ima še boljše lastnosti od kovanega železa, se pravi ima večjo natezno trdnost, ga lahko bolj raztegnemo in ne poči, jeklo pa lahko še bolj raztegujemo."</p></blockquote></p> Tue, 15 Dec 2020 05:45:00 +0000 "Priimek Eiffel je prevzel šele, ko je bil star že skoraj 50 let" 8. december je danes in naslednje leto – točno na današnji dan – bo minilo 90 let od rojstva Staneta Ureka, ki predstavlja pojem radijskega športnega reporterstva. Legendarni radijec je bil eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas in to je njegova zgodba. Torkov kviz!<p>Osmega decembra leta 2021 bo minilo 90 let od rojstva legendarnega radijca Staneta Ureka</p><p><p>Stane Urek, športni novinar, urednik, predvsem pa pojem radijskega športnega reporterstva. Legendarni radijec je bil najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas. V zakulisje snemanja njegove legendarne oddaje <strong><em>Minute za rekreacijo</em></strong> nas je v Torkovem kvizu peljal telovadec Tomaž, ki je z Urekom oddajo nekaj časa tudi pripravljal.</p> <blockquote><p>"Takrat so bili drugačni časi, smo vstajali dosti bolj zgodaj. To je bilo v sredini 70. let. Ne samo, da so ljudje telovadili doma, ampak tudi v tovarnah, takoj ko so prišli na delo. Izmene so bile od 6.00 do 14.00 in so najprej pet minut telovadili, potem so pa začeli delati za tekočimi trakovi."</p></blockquote> <p>Ko je začel <strong>Tomaž Štrukelj</strong> kot telovadec Tomaž sodelovati s svojim stricem, je imel dobrih 20 let.</p> <blockquote><p>"Stane je bil moj stric. Jaz sem se pa v mladosti veliko ukvarjal s športom, treniral sem gimnastiko, odbojko, rokomet, bil sem tudi trener odbojke, istočasno sem se ukvarjal z glasbo. Stane me je povabil zato, da sem mu bil v pomoč pri izbiri primerne glasbe. Zelo pomembno pri vajah je to, da je pravi tempo, da ni prehiter, da ni prepočasen. Poleg tega sem pomagal pri številu ponovitev določene vaje. Na snemanjih sem jaz v resnici delal te vaje."</p></blockquote> <p>Oddaje so snemali v naprej – v enem popoldnevu so posneli za dva do tri tedne gradiva. Prve jutranje telovadbe je sicer pripravljal že omenjeni prof. Ulaga, pozneje jih je prevzel Urek, po Ureku pa se je jutranjih minut za rekreacijo lotila Uršula Majcen.</p></p> 174737954 RTVSLO – Prvi 808 clean 8. december je danes in naslednje leto – točno na današnji dan – bo minilo 90 let od rojstva Staneta Ureka, ki predstavlja pojem radijskega športnega reporterstva. Legendarni radijec je bil eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas in to je njegova zgodba. Torkov kviz!<p>Osmega decembra leta 2021 bo minilo 90 let od rojstva legendarnega radijca Staneta Ureka</p><p><p>Stane Urek, športni novinar, urednik, predvsem pa pojem radijskega športnega reporterstva. Legendarni radijec je bil najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas. V zakulisje snemanja njegove legendarne oddaje <strong><em>Minute za rekreacijo</em></strong> nas je v Torkovem kvizu peljal telovadec Tomaž, ki je z Urekom oddajo nekaj časa tudi pripravljal.</p> <blockquote><p>"Takrat so bili drugačni časi, smo vstajali dosti bolj zgodaj. To je bilo v sredini 70. let. Ne samo, da so ljudje telovadili doma, ampak tudi v tovarnah, takoj ko so prišli na delo. Izmene so bile od 6.00 do 14.00 in so najprej pet minut telovadili, potem so pa začeli delati za tekočimi trakovi."</p></blockquote> <p>Ko je začel <strong>Tomaž Štrukelj</strong> kot telovadec Tomaž sodelovati s svojim stricem, je imel dobrih 20 let.</p> <blockquote><p>"Stane je bil moj stric. Jaz sem se pa v mladosti veliko ukvarjal s športom, treniral sem gimnastiko, odbojko, rokomet, bil sem tudi trener odbojke, istočasno sem se ukvarjal z glasbo. Stane me je povabil zato, da sem mu bil v pomoč pri izbiri primerne glasbe. Zelo pomembno pri vajah je to, da je pravi tempo, da ni prehiter, da ni prepočasen. Poleg tega sem pomagal pri številu ponovitev določene vaje. Na snemanjih sem jaz v resnici delal te vaje."</p></blockquote> <p>Oddaje so snemali v naprej – v enem popoldnevu so posneli za dva do tri tedne gradiva. Prve jutranje telovadbe je sicer pripravljal že omenjeni prof. Ulaga, pozneje jih je prevzel Urek, po Ureku pa se je jutranjih minut za rekreacijo lotila Uršula Majcen.</p></p> Tue, 08 Dec 2020 05:45:00 +0000 Ljudje so ob radiu telovadili v tovarnah 1. december je dan, ko si lahko pripnete rdečo pentljo, simbol boja proti AIDS-u. Ta pentlja je gotovo ena izmed bolj, če ne celo kar najbolj prepoznavna »pentlja ozaveščanja«. Po vsem svetu jo poznajo kot simbol podpore tistim, ki živijo z virusom. Kakšne pentlje še poznamo? In katera je bila v resnici prva? To danes preverjamo v Torkovem kvizu!<p>1. december je dan, ko si pripnemo rdečo pentljo, simbol boja proti aidsu</p><p><p>Desetletje po pojavu HIV-a se je v New Yorku zbrala skupina umetnikov, ki je ustvarila rdečo pentljo, simbol, s katerim danes ozaveščamo in izkazujemo podporo ljudem, ki imajo HIV. Navdih so umetniki našli v rumenih trakovih, ki so jih takrat na drevesa privezovali v znak podpore ameriškim vojakom, ki so se borili v zalivski vojni.</p> <h3>Prva je bila rumena</h3> <p><em><u>Penney Laingen</u></em> naj bi bila tista, ki si je v sedemdesetih prva nadela rumeno pentljo in z njo simbolično izkazala željo po vrnitvi svojega moža, talca v Iranu. Sledili so ji družinski člani, prijatelji. Rumena pentlja danes nosi več pomenov, pri nas se z njo ozavešča o endometriozi in osteoporozi. <strong>Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije</strong>:</p> <blockquote><p>"Rumena barva je zelo optimistična in vesela barva. To naj bi bil tudi zaščitni znak vseh bolnikov z osteoporozo. Naš logotip je sončnica in ker je sončnica rumena, smo se odločili za rumeno barvo pentlje."</p></blockquote> <p>Prvič so rumeno pentljo v Sloveniji nosili leta 2005. Društva bolnikov z osteoporozo, ki so vezana na mednarodno Fundacijo za osteoporozo, pa sicer uporabljajo različne barve pentelj.</p> <h3>Turkizna in vijoličasta pentlja</h3> <blockquote><p>"Barva, kot je reka Kolpa na svojem izviru. Če ste kdaj bili v narodnem parku Risnjak na izviru ... Točno tam je voda te lepe svetlo zeleno-modre barve. Enkratno!"</p></blockquote> <p>Tako barvo pentlje, ki jo je za ozaveščanje izbralo Mednarodno združenje oseb, ki jecljajo (International Stuttering Association – ISA), opiše <strong>Georgij Done, predsednik in dejaven član Društva Vilko Mazi</strong>. Turkizna barva je njihova barva od leta 98, nadenete si jo lahko 22. oktobra, na svetovni dan ozaveščanja o jecljanju.</p> <p>Na t. i. Purple day (vijoličasti dan), ki je v nekaterih državah dan epilepsije, si pa lahko pripnete vijoličasto pentljo. <strong>Svetlana Simić Klobučarič, koordinatorica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije</strong>, pripoveduje:</p> <blockquote><p>"V marcu s to vijoličasto barvo zaznamujemo Purple day. No, pri nas in v organizacijah, ki so povezane v Mednarodni urad za epilepsijo, pa zaznamujemo mednarodni dan epilepsije vsak drugi ponedeljek v februarju."</p> <p>"V mednarodnem uradu upoštevajo to vijoličasto barvo pri gradivih, ki se uporabljajo ob mednarodnem dnevu epilepsije. V sklopu tudi kakšnih drugih barv. Naš dan ima pa tak poseben znak, rožico različnih barv."</p></blockquote> <p>Vijoličasta pentlja ima sicer več pomenov – je tudi simbol splošne ozaveščenosti o raku in Alzheimerjevi bolezni.</p></p> 174736303 RTVSLO – Prvi 666 clean 1. december je dan, ko si lahko pripnete rdečo pentljo, simbol boja proti AIDS-u. Ta pentlja je gotovo ena izmed bolj, če ne celo kar najbolj prepoznavna »pentlja ozaveščanja«. Po vsem svetu jo poznajo kot simbol podpore tistim, ki živijo z virusom. Kakšne pentlje še poznamo? In katera je bila v resnici prva? To danes preverjamo v Torkovem kvizu!<p>1. december je dan, ko si pripnemo rdečo pentljo, simbol boja proti aidsu</p><p><p>Desetletje po pojavu HIV-a se je v New Yorku zbrala skupina umetnikov, ki je ustvarila rdečo pentljo, simbol, s katerim danes ozaveščamo in izkazujemo podporo ljudem, ki imajo HIV. Navdih so umetniki našli v rumenih trakovih, ki so jih takrat na drevesa privezovali v znak podpore ameriškim vojakom, ki so se borili v zalivski vojni.</p> <h3>Prva je bila rumena</h3> <p><em><u>Penney Laingen</u></em> naj bi bila tista, ki si je v sedemdesetih prva nadela rumeno pentljo in z njo simbolično izkazala željo po vrnitvi svojega moža, talca v Iranu. Sledili so ji družinski člani, prijatelji. Rumena pentlja danes nosi več pomenov, pri nas se z njo ozavešča o endometriozi in osteoporozi. <strong>Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije</strong>:</p> <blockquote><p>"Rumena barva je zelo optimistična in vesela barva. To naj bi bil tudi zaščitni znak vseh bolnikov z osteoporozo. Naš logotip je sončnica in ker je sončnica rumena, smo se odločili za rumeno barvo pentlje."</p></blockquote> <p>Prvič so rumeno pentljo v Sloveniji nosili leta 2005. Društva bolnikov z osteoporozo, ki so vezana na mednarodno Fundacijo za osteoporozo, pa sicer uporabljajo različne barve pentelj.</p> <h3>Turkizna in vijoličasta pentlja</h3> <blockquote><p>"Barva, kot je reka Kolpa na svojem izviru. Če ste kdaj bili v narodnem parku Risnjak na izviru ... Točno tam je voda te lepe svetlo zeleno-modre barve. Enkratno!"</p></blockquote> <p>Tako barvo pentlje, ki jo je za ozaveščanje izbralo Mednarodno združenje oseb, ki jecljajo (International Stuttering Association – ISA), opiše <strong>Georgij Done, predsednik in dejaven član Društva Vilko Mazi</strong>. Turkizna barva je njihova barva od leta 98, nadenete si jo lahko 22. oktobra, na svetovni dan ozaveščanja o jecljanju.</p> <p>Na t. i. Purple day (vijoličasti dan), ki je v nekaterih državah dan epilepsije, si pa lahko pripnete vijoličasto pentljo. <strong>Svetlana Simić Klobučarič, koordinatorica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije</strong>, pripoveduje:</p> <blockquote><p>"V marcu s to vijoličasto barvo zaznamujemo Purple day. No, pri nas in v organizacijah, ki so povezane v Mednarodni urad za epilepsijo, pa zaznamujemo mednarodni dan epilepsije vsak drugi ponedeljek v februarju."</p> <p>"V mednarodnem uradu upoštevajo to vijoličasto barvo pri gradivih, ki se uporabljajo ob mednarodnem dnevu epilepsije. V sklopu tudi kakšnih drugih barv. Naš dan ima pa tak poseben znak, rožico različnih barv."</p></blockquote> <p>Vijoličasta pentlja ima sicer več pomenov – je tudi simbol splošne ozaveščenosti o raku in Alzheimerjevi bolezni.</p></p> Tue, 01 Dec 2020 05:45:00 +0000 Pentlje ozaveščanja Brez konzerv bi imelo človeštvo kar precej težav ... Kaj bi recimo jedli raziskovalci na svoji odpravah na južni ali severni tečaj? Kaj bi še poleg »slastne« dehidrirane hrane jedli astronavti v vesolju? No, danes konzerve strežejo celo v zato posebej namenjenih restavracijah. V Torkovem kvizu bomo pa postregli z ribjim konzervami in to kar zdaj!<p>Zaradi hrane iz konzerv je bilo omogočeno raziskovanje južnega in severnega tečaja, pa tudi vesolja</p><p><p>Prve konzerve se v Evropi pojavijo kot naslednja logična stopnja v prizadevanju ohranjanja hrane daljši čas in v večjih količinah. "<em>Ta prizadevanja je spodbudila predvsem vojske kot institucija, ki je morala hraniti veliko število ljudi,</em>" pojasni <strong>prof. dr. Tanja Petrović, predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU</strong>, kjer so izdali knjigo <strong>Zgodbe iz konzerve</strong> o zgodovini predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu.</p> <blockquote><p>"Predvsem družine s Hvara so bile znane kot strokovnjakinje za soljene ribe in kot take so odhajale v Italijo, na Portugalsko, kjer so znanje prenašale. Torej, do ribje konzerve ne bi prišli, če ne bi bilo že daljši čas drugih tehnik ohranjanja rib. Sol je bila en način, drugi pa maslo ali olje."</p></blockquote> <p>Od konca 19. do sredine 20. stoletja so na območju Jadranske obale odprli kar 59 tovarn (več kot polovico na otokih). Življenje v majhnih, praviloma konservativnih mestih se je nenadoma<em> "začelo dogajati v ritmu proizvodnje",</em> opiše Tanja Petrović. Pred tem so ženske na slovenski obali pogosto delale v bogatih italijanskih domovih kot gospodinje, zaslužek pa je šel njihovim očetom.</p> <blockquote><p>"One tega denarja tako rekoč niso videle. V tovarnah ribjih konzerv, pa čeprav je bilo to delo na prvi pogled neprivlačno, so te ženske za svoje delo dobivale denar, osebno in direktno."</p></blockquote> <p>Pojavilo se je priseljevanjea, kar je spreminjalo demografijo in ustvarjalo pestro dinamiko prebivalstva. Proizvodnja v Jugoslaviji je bila sicer izjemno bogata in globalna, usmerjena v izvoz. O tem pričajo ovitki z napisi v francoščini, nemščini, angleščini in italijanščini, ki so jih avtorji knjige našli v zapuščeni tovarni na Lošinju, ki je bila zaprta leta 1974.</p> </p> 174734555 RTVSLO – Prvi 715 clean Brez konzerv bi imelo človeštvo kar precej težav ... Kaj bi recimo jedli raziskovalci na svoji odpravah na južni ali severni tečaj? Kaj bi še poleg »slastne« dehidrirane hrane jedli astronavti v vesolju? No, danes konzerve strežejo celo v zato posebej namenjenih restavracijah. V Torkovem kvizu bomo pa postregli z ribjim konzervami in to kar zdaj!<p>Zaradi hrane iz konzerv je bilo omogočeno raziskovanje južnega in severnega tečaja, pa tudi vesolja</p><p><p>Prve konzerve se v Evropi pojavijo kot naslednja logična stopnja v prizadevanju ohranjanja hrane daljši čas in v večjih količinah. "<em>Ta prizadevanja je spodbudila predvsem vojske kot institucija, ki je morala hraniti veliko število ljudi,</em>" pojasni <strong>prof. dr. Tanja Petrović, predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU</strong>, kjer so izdali knjigo <strong>Zgodbe iz konzerve</strong> o zgodovini predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu.</p> <blockquote><p>"Predvsem družine s Hvara so bile znane kot strokovnjakinje za soljene ribe in kot take so odhajale v Italijo, na Portugalsko, kjer so znanje prenašale. Torej, do ribje konzerve ne bi prišli, če ne bi bilo že daljši čas drugih tehnik ohranjanja rib. Sol je bila en način, drugi pa maslo ali olje."</p></blockquote> <p>Od konca 19. do sredine 20. stoletja so na območju Jadranske obale odprli kar 59 tovarn (več kot polovico na otokih). Življenje v majhnih, praviloma konservativnih mestih se je nenadoma<em> "začelo dogajati v ritmu proizvodnje",</em> opiše Tanja Petrović. Pred tem so ženske na slovenski obali pogosto delale v bogatih italijanskih domovih kot gospodinje, zaslužek pa je šel njihovim očetom.</p> <blockquote><p>"One tega denarja tako rekoč niso videle. V tovarnah ribjih konzerv, pa čeprav je bilo to delo na prvi pogled neprivlačno, so te ženske za svoje delo dobivale denar, osebno in direktno."</p></blockquote> <p>Pojavilo se je priseljevanjea, kar je spreminjalo demografijo in ustvarjalo pestro dinamiko prebivalstva. Proizvodnja v Jugoslaviji je bila sicer izjemno bogata in globalna, usmerjena v izvoz. O tem pričajo ovitki z napisi v francoščini, nemščini, angleščini in italijanščini, ki so jih avtorji knjige našli v zapuščeni tovarni na Lošinju, ki je bila zaprta leta 1974.</p> </p> Tue, 24 Nov 2020 05:45:00 +0000 "Življenje se je začelo dogajati v ritmu proizvodnje" 17. november je danes, sicer tudi Dan baklave. Na Prvem bomo zato tej slaščici, ki ima več kot 800 let dolgo tradicijo, posvetili Torkov kviz. Zato se kar pripravite – v naslendjih 10 minutah valjamo testo, meljemo pistacije in hrustamo zlato pečene baklave.<p>17. november je dan baklave, slaščice z vsaj 800 let dolgo tradicijo</p><p><p>"<em>Prve baklave so nastale v Aziji, bile so sadne,</em>" svojo pripoved o zgodovini baklav začne <strong>Ismail Ince, lastnik turške Kavarne Istanbul v Ljubljani</strong>, v kateri strežejo 12 različnih vrst baklav, narejenih po njegovih receptih.</p> <blockquote><p>"Potem je začela slaščica potovati, ustavila se je na Bližnjem vzhodu. Testo je postajalo vse bolj tanko, sadje v baklavah so zamenjali oreščki, oreh ali pistacija. Najpogosteje je bil to kar oreh. Prvi, ki so jedli baklave s pistacijo, so bili sultani. Tem je kavo, lokum in baklavo postreglo kar 12 služabnikov."</p></blockquote> <p>Na turškem podeželju tradicionalno baklavo spečejo in postrežejo dan pred bajramom in pred porokami. Imajo pa v Turčiji tudi specializirane kulinarične šole, v katerih se že 12-letni otroci začnejo učiti peke baklav.</p> <blockquote><p>»Najboljša šola za pripravo baklav je ob meji s Sirijo, v mestu Gaziantep. Tam izvajajo tudi nekakšen test – ko mojster vzame v roke testo, ga dvigne pred seboj in če skozenj vidi svojega učenca, je testo dovolj tanko, učenec pa že zelo dober."</p></blockquote> <p>Če hočete baklavo jesti tako, kot se je v Turčiji, jo morate jesti z roko.</p> <blockquote><p>"Ko je baklava še v pladnju, njen spodnji del sedi v medu. Zato jo moraš, preden jo daš v usta, obrniti na glavo – tako da je zgornji del spodaj. Jih pa danes strežejo na različne načine – poleti na primer tudi s tradicionalnim turškim sladoledom iz kozjega mleka."</p></blockquote> <p>Če boste baklavo kljub temu raje pojedli z vilico, pa boste njeno kakovost prepoznali po hrustajočem zvoku med prepolavljanjem.</p> <p>Ismail Ince ima sicer za naslednjo sezono veliko načrtov: namesto 12 bo kmalu ponujal 22 različnih vrst baklav, v središču mesta pa načrtuje tudi odprtje kvarne z vitrino, v kateri si bodo lahko mimoidoči ogledali pripravo baklav v živo.</p></p> 174732854 RTVSLO – Prvi 628 clean 17. november je danes, sicer tudi Dan baklave. Na Prvem bomo zato tej slaščici, ki ima več kot 800 let dolgo tradicijo, posvetili Torkov kviz. Zato se kar pripravite – v naslendjih 10 minutah valjamo testo, meljemo pistacije in hrustamo zlato pečene baklave.<p>17. november je dan baklave, slaščice z vsaj 800 let dolgo tradicijo</p><p><p>"<em>Prve baklave so nastale v Aziji, bile so sadne,</em>" svojo pripoved o zgodovini baklav začne <strong>Ismail Ince, lastnik turške Kavarne Istanbul v Ljubljani</strong>, v kateri strežejo 12 različnih vrst baklav, narejenih po njegovih receptih.</p> <blockquote><p>"Potem je začela slaščica potovati, ustavila se je na Bližnjem vzhodu. Testo je postajalo vse bolj tanko, sadje v baklavah so zamenjali oreščki, oreh ali pistacija. Najpogosteje je bil to kar oreh. Prvi, ki so jedli baklave s pistacijo, so bili sultani. Tem je kavo, lokum in baklavo postreglo kar 12 služabnikov."</p></blockquote> <p>Na turškem podeželju tradicionalno baklavo spečejo in postrežejo dan pred bajramom in pred porokami. Imajo pa v Turčiji tudi specializirane kulinarične šole, v katerih se že 12-letni otroci začnejo učiti peke baklav.</p> <blockquote><p>»Najboljša šola za pripravo baklav je ob meji s Sirijo, v mestu Gaziantep. Tam izvajajo tudi nekakšen test – ko mojster vzame v roke testo, ga dvigne pred seboj in če skozenj vidi svojega učenca, je testo dovolj tanko, učenec pa že zelo dober."</p></blockquote> <p>Če hočete baklavo jesti tako, kot se je v Turčiji, jo morate jesti z roko.</p> <blockquote><p>"Ko je baklava še v pladnju, njen spodnji del sedi v medu. Zato jo moraš, preden jo daš v usta, obrniti na glavo – tako da je zgornji del spodaj. Jih pa danes strežejo na različne načine – poleti na primer tudi s tradicionalnim turškim sladoledom iz kozjega mleka."</p></blockquote> <p>Če boste baklavo kljub temu raje pojedli z vilico, pa boste njeno kakovost prepoznali po hrustajočem zvoku med prepolavljanjem.</p> <p>Ismail Ince ima sicer za naslednjo sezono veliko načrtov: namesto 12 bo kmalu ponujal 22 različnih vrst baklav, v središču mesta pa načrtuje tudi odprtje kvarne z vitrino, v kateri si bodo lahko mimoidoči ogledali pripravo baklav v živo.</p></p> Tue, 17 Nov 2020 05:45:00 +0000 Ismail Ince: "Prava baklava mora hrustati" Sestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so kakorkoli vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo tovrstnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. Torkov kviz torej o kimanju, sključenih ramenih, križanju nog in dotikanju!<p>Kar 65 odstotkov naše celotne komunikacije (oz. socialne interakcije) je neverbalne</p><p><p>Sestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo takšnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima taka komunikacija pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. <strong>Prof. dr. Darja Kobal Grum, vodja Katedre za občo psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti</strong>, ki med drugim predava predmet Komunikacija, pove:</p> <blockquote><p>"Tak konsenz vseh raziskav kaže na to, da je neverbalna komunikacija zelo obsežen vidik celotne komunikacije. Nekako se giblje kar proti 65 odstotkom."</p></blockquote> <p>Torej je elementov neverbalnega v našem sporazumevanju več kot polovica. Ena do prvin takšne komunikacije so telesni gibi in že ti imajo več podkategorij.</p> <blockquote><p>"Prvi so emblemi. Ko mi s kazalcem na primer žugamo nekomu, ko s prsti pokažemo ok, pa ko pokimamo z glavo. Povemo, da se strinjamo, nakažemo strinjanje. Potem recimo ilustratorji, s katerimi nakažemo, da je nekaj veliko, majhno, visoko, nizko. Z rokami nakazujemo velikost, višino, težo itn."</p></blockquote> <p>Naslednja kategorija telesnih gibov so t. i. kazalci čustev, med katere sodi drža. Ste kdaj razmišljali, kaj na primer sporočate s sključenim, ukrivljenim hrbtom? Tako držo lahko interpretiramo, kot da ste v stiski, morda v zadregi, da ste osramočeni.</p> <blockquote><p>"Potem imamo naslednji telesni gib, ki ga imenujemo regulator. Z regulatorji nakažemo sogovorniku, naj nadaljuje, naj pohiti. Potem je še ena kategorija telesnih gibov, to so adapterji, ki se že zelo zgodaj v otroštvu razvijejo, jih pa izredno težko opredelimo, ker namreč nič takega ne pomenijo, da bi nekaj z njimi sporočali. To je na primer ovijanje las okrog prsta, tudi grizenje nohtov."</p></blockquote> <p>Druge prvine so: telesne značilnosti, parajezik, proksimizmi, artefakti, prostorski dejavniki in dotik. Raziskave so pokazale, da je največ dotikov v intimnih odnosih.</p> <blockquote><p>"Se pa kažejo tudi dotiki v relaciji nadrejenih, podrejenih in sodelavcev. Večkrat se nadrejeni dotikajo podrejenih, v smislu bežnega dotika, kot pa podrejeni nadrejenih. Se pravi, gre tudi za neki izkaz moči nad drugim, ta simbol dotika."</p></blockquote></p> 174731202 RTVSLO – Prvi 762 clean Sestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so kakorkoli vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo tovrstnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. Torkov kviz torej o kimanju, sključenih ramenih, križanju nog in dotikanju!<p>Kar 65 odstotkov naše celotne komunikacije (oz. socialne interakcije) je neverbalne</p><p><p>Sestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo takšnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima taka komunikacija pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. <strong>Prof. dr. Darja Kobal Grum, vodja Katedre za občo psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti</strong>, ki med drugim predava predmet Komunikacija, pove:</p> <blockquote><p>"Tak konsenz vseh raziskav kaže na to, da je neverbalna komunikacija zelo obsežen vidik celotne komunikacije. Nekako se giblje kar proti 65 odstotkom."</p></blockquote> <p>Torej je elementov neverbalnega v našem sporazumevanju več kot polovica. Ena do prvin takšne komunikacije so telesni gibi in že ti imajo več podkategorij.</p> <blockquote><p>"Prvi so emblemi. Ko mi s kazalcem na primer žugamo nekomu, ko s prsti pokažemo ok, pa ko pokimamo z glavo. Povemo, da se strinjamo, nakažemo strinjanje. Potem recimo ilustratorji, s katerimi nakažemo, da je nekaj veliko, majhno, visoko, nizko. Z rokami nakazujemo velikost, višino, težo itn."</p></blockquote> <p>Naslednja kategorija telesnih gibov so t. i. kazalci čustev, med katere sodi drža. Ste kdaj razmišljali, kaj na primer sporočate s sključenim, ukrivljenim hrbtom? Tako držo lahko interpretiramo, kot da ste v stiski, morda v zadregi, da ste osramočeni.</p> <blockquote><p>"Potem imamo naslednji telesni gib, ki ga imenujemo regulator. Z regulatorji nakažemo sogovorniku, naj nadaljuje, naj pohiti. Potem je še ena kategorija telesnih gibov, to so adapterji, ki se že zelo zgodaj v otroštvu razvijejo, jih pa izredno težko opredelimo, ker namreč nič takega ne pomenijo, da bi nekaj z njimi sporočali. To je na primer ovijanje las okrog prsta, tudi grizenje nohtov."</p></blockquote> <p>Druge prvine so: telesne značilnosti, parajezik, proksimizmi, artefakti, prostorski dejavniki in dotik. Raziskave so pokazale, da je največ dotikov v intimnih odnosih.</p> <blockquote><p>"Se pa kažejo tudi dotiki v relaciji nadrejenih, podrejenih in sodelavcev. Večkrat se nadrejeni dotikajo podrejenih, v smislu bežnega dotika, kot pa podrejeni nadrejenih. Se pravi, gre tudi za neki izkaz moči nad drugim, ta simbol dotika."</p></blockquote></p> Tue, 10 Nov 2020 05:45:00 +0000 "Dotik je lahko tudi izkaz moči" Preden tekma za mesto 46. predsednika Združenih držav Amerike dobi svoj epilog, ponujamo zgoščen pregled zgodovine ameriških predsedovanj. Torkov kviz o ameriških predsednikih s prof. Bogomilom Ferfilo, politologom, ekonomistom in sociologom.<p>Preden tekma za mesto 46. predsednika Združenih držav Amerike dobi svoj epilog, ponujamo zgoščen pregled zgodovine ameriških predsedovanj</p><p><p>Funkcijo ameriškega predsednika so uradno opredelili z ustavo. Prvi ameriški predsednik je tako leta 1789 postal general <em><u>George Washington</u></em>. »Oče naroda« je med drugim tudi najvišje postavljeni član ameriške vojske; posthumno so ga razglasili za edinega generala s <u>šestimi</u> zvezdicami. Predsednik, ki ga kot najpriljubljenejšega in najbolj znanega med ameriškimi predsedniki poudari <strong>profesor Bogomil Ferfila, politolog, ekonomist in sociolog</strong>, sicer ni bil general, je bil pa odlikovani heroj in častnik. Gre za tragično umrlega <em><u>Johna F. Kennedyja</u>.</em></p> <blockquote><p> "Eden izmed redkih predsednikov, ki je bil odlikovan z medaljo za hrabrost. Prejel jo je v boju z Japonci na Salamonovih otokih. Ko so Japonci uničili njegov čoln, je plaval kilometre in kilometre po morju med otoki in se prebil do ameriške baze, da so potem prišli rešit njegove tovariše."</p></blockquote> <p>Kennedy je najmlajši umrli predsednik. <em><u>Franklin Roosevelt</u></em> se je v zgodovino med drugim zapisal kot predsednik z najdlje trajajočim predsedovanjem.</p> <blockquote><p>"Dejstvo je, da je bil samo en ameriški predsednik kar štirikrat izvoljen. Do takrat namreč ameriška ustava ni prepovedovala večkratne izvolitve. Ravno ob njegovi smrti pa so sprejeli 22. amandma k ustavi, ki je določil maksimalno možnost izvolitve na dva predsedniška termina."</p></blockquote> <p>Ferfila priporoča obisk granitnega batolita v gorovju Black Hills v Južni Dakoti. Na znamenitem spomeniku <em><u>Mount Rushmore</u></em> je med štirimi predsedniškimi glavami tudi glava <em><u>Roosevelta</u></em>. Ampak ne Franklina Roosevelta, temveč je to:</p> <blockquote><p>"Zelo neznani Theodore Roosevelt, ki je sicer v daljni sorodstveni zvezi z družino Franklina Roosevelta. Je pa bil najmlajši predsednik ZDA, in sicer je nastopil predsedovanje v starosti 42 let. Vendar je treba tu povedati, da ga je nastopil po logiki podpredsednika. Ker je bil prejšnji predsednik ubit, je potem Teddy Roosevelt prevzel funkcijo."</p></blockquote></p> 174729597 RTVSLO – Prvi 805 clean Preden tekma za mesto 46. predsednika Združenih držav Amerike dobi svoj epilog, ponujamo zgoščen pregled zgodovine ameriških predsedovanj. Torkov kviz o ameriških predsednikih s prof. Bogomilom Ferfilo, politologom, ekonomistom in sociologom.<p>Preden tekma za mesto 46. predsednika Združenih držav Amerike dobi svoj epilog, ponujamo zgoščen pregled zgodovine ameriških predsedovanj</p><p><p>Funkcijo ameriškega predsednika so uradno opredelili z ustavo. Prvi ameriški predsednik je tako leta 1789 postal general <em><u>George Washington</u></em>. »Oče naroda« je med drugim tudi najvišje postavljeni član ameriške vojske; posthumno so ga razglasili za edinega generala s <u>šestimi</u> zvezdicami. Predsednik, ki ga kot najpriljubljenejšega in najbolj znanega med ameriškimi predsedniki poudari <strong>profesor Bogomil Ferfila, politolog, ekonomist in sociolog</strong>, sicer ni bil general, je bil pa odlikovani heroj in častnik. Gre za tragično umrlega <em><u>Johna F. Kennedyja</u>.</em></p> <blockquote><p> "Eden izmed redkih predsednikov, ki je bil odlikovan z medaljo za hrabrost. Prejel jo je v boju z Japonci na Salamonovih otokih. Ko so Japonci uničili njegov čoln, je plaval kilometre in kilometre po morju med otoki in se prebil do ameriške baze, da so potem prišli rešit njegove tovariše."</p></blockquote> <p>Kennedy je najmlajši umrli predsednik. <em><u>Franklin Roosevelt</u></em> se je v zgodovino med drugim zapisal kot predsednik z najdlje trajajočim predsedovanjem.</p> <blockquote><p>"Dejstvo je, da je bil samo en ameriški predsednik kar štirikrat izvoljen. Do takrat namreč ameriška ustava ni prepovedovala večkratne izvolitve. Ravno ob njegovi smrti pa so sprejeli 22. amandma k ustavi, ki je določil maksimalno možnost izvolitve na dva predsedniška termina."</p></blockquote> <p>Ferfila priporoča obisk granitnega batolita v gorovju Black Hills v Južni Dakoti. Na znamenitem spomeniku <em><u>Mount Rushmore</u></em> je med štirimi predsedniškimi glavami tudi glava <em><u>Roosevelta</u></em>. Ampak ne Franklina Roosevelta, temveč je to:</p> <blockquote><p>"Zelo neznani Theodore Roosevelt, ki je sicer v daljni sorodstveni zvezi z družino Franklina Roosevelta. Je pa bil najmlajši predsednik ZDA, in sicer je nastopil predsedovanje v starosti 42 let. Vendar je treba tu povedati, da ga je nastopil po logiki podpredsednika. Ker je bil prejšnji predsednik ubit, je potem Teddy Roosevelt prevzel funkcijo."</p></blockquote></p> Tue, 03 Nov 2020 05:45:00 +0000 Ameriški predsednik, institucionalni in simbolni vodja Združenih držav Amerike Založba kakovostnih programov oz. ZKP RTV SLO, nekoč Založba kaset in plošč, praznuje 50 let obstoja! V Torkovem kvizu smo zato obujali spomine na zlate čase založniške dejavnosti, na slovo strojev za razmnoževanje kaset in izvedeli, katera kaseta je bila pri naši založbi izdana prva.<p>Pogovor z Mojco Menart ob 50-letnici Založbe kakovostnih programov (ZKP) RTV Slovenija</p><p><p>Založba kaset in plošč RTV Slovenija je bila ustanovljena leta 1970. A na vprašanje, katero kaseto so izdali najprej, ni najlažje odgovoriti, pove <strong>Mojca Menart, muzikologinja in vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija</strong>:</p> <blockquote><p>"Ker ni bilo enotnih kataloških številk, ampak so bile nekako po zvrsteh. Oznaka 001/70 je bila tako izdaja Slovenskega okteta. Hkrati Z1/70 (kot zabavna glasba) Plesni orkester RTV Ljubljana z Jožetom Privškom in NZ1/70, se pravi narodnozabavni ansambli, Ansambel Borisa Kovačiča Leži vasica za goro."</p></blockquote> <p>V osemdesetih, v obdobju največjega razcveta založniške dejavnosti, je bila ZKP izjemno velika založba. Takrat je imela kar 67 zaposlenih, največ v svoji zgodovini. Danes zaposluje pet ljudi. Takrat so izdajali tudi veliko komercialnih vsebin srbskih, bosanskih in hrvaških zabavnih pevcev.</p> <blockquote><p>"Naklade so bile tudi po 300.000. V proizvodnji na Trubarjevi, kjer je bila ta veriga kaset, so izdelali milijon kaset na leto. S temi dobički so nato financirali povsem nekomercialne izdaje – tiste pomembne, ki so danes naša kulturna dediščina."</p></blockquote> <p>Leta 2008 so se dokončno poslovili od strojev za njihovo razmnoževanje, potem se je bilo treba pa spopasti še s spremembo imena.</p> <blockquote><p>"Priznam, da sem navdih dobila pri DZS-ju, nekdanji Državni založbi Slovenije. Tako kot so tam DZS začeli razlagati kot Drzne znanilce sprememb, sem jaz razmišljala o tem ZKP-ju in sem si rekla: "Seveda, Založba kakovostnih programov! Danes in od nekdaj delamo kakovostne stvari." Dejansko pa zdaj predvsem kratico uporabljamo."</p></blockquote> <p>Sicer pa ZKP med drugim skrbi za nišne oz. nekomercialne projekte, ki sicer ne bi vzdržali tržne logike. "<em>So pa tudi izdaje s tržno vrednostjo, ki pokrijejo tiste za komercialni trg manj zanimive, v recimo 200, 300 izvodih. Manj kot toliko ne gre,</em>" še pojasnjuje Mojca Menart.</p></p> 174728002 RTVSLO – Prvi 916 clean Založba kakovostnih programov oz. ZKP RTV SLO, nekoč Založba kaset in plošč, praznuje 50 let obstoja! V Torkovem kvizu smo zato obujali spomine na zlate čase založniške dejavnosti, na slovo strojev za razmnoževanje kaset in izvedeli, katera kaseta je bila pri naši založbi izdana prva.<p>Pogovor z Mojco Menart ob 50-letnici Založbe kakovostnih programov (ZKP) RTV Slovenija</p><p><p>Založba kaset in plošč RTV Slovenija je bila ustanovljena leta 1970. A na vprašanje, katero kaseto so izdali najprej, ni najlažje odgovoriti, pove <strong>Mojca Menart, muzikologinja in vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija</strong>:</p> <blockquote><p>"Ker ni bilo enotnih kataloških številk, ampak so bile nekako po zvrsteh. Oznaka 001/70 je bila tako izdaja Slovenskega okteta. Hkrati Z1/70 (kot zabavna glasba) Plesni orkester RTV Ljubljana z Jožetom Privškom in NZ1/70, se pravi narodnozabavni ansambli, Ansambel Borisa Kovačiča Leži vasica za goro."</p></blockquote> <p>V osemdesetih, v obdobju največjega razcveta založniške dejavnosti, je bila ZKP izjemno velika založba. Takrat je imela kar 67 zaposlenih, največ v svoji zgodovini. Danes zaposluje pet ljudi. Takrat so izdajali tudi veliko komercialnih vsebin srbskih, bosanskih in hrvaških zabavnih pevcev.</p> <blockquote><p>"Naklade so bile tudi po 300.000. V proizvodnji na Trubarjevi, kjer je bila ta veriga kaset, so izdelali milijon kaset na leto. S temi dobički so nato financirali povsem nekomercialne izdaje – tiste pomembne, ki so danes naša kulturna dediščina."</p></blockquote> <p>Leta 2008 so se dokončno poslovili od strojev za njihovo razmnoževanje, potem se je bilo treba pa spopasti še s spremembo imena.</p> <blockquote><p>"Priznam, da sem navdih dobila pri DZS-ju, nekdanji Državni založbi Slovenije. Tako kot so tam DZS začeli razlagati kot Drzne znanilce sprememb, sem jaz razmišljala o tem ZKP-ju in sem si rekla: "Seveda, Založba kakovostnih programov! Danes in od nekdaj delamo kakovostne stvari." Dejansko pa zdaj predvsem kratico uporabljamo."</p></blockquote> <p>Sicer pa ZKP med drugim skrbi za nišne oz. nekomercialne projekte, ki sicer ne bi vzdržali tržne logike. "<em>So pa tudi izdaje s tržno vrednostjo, ki pokrijejo tiste za komercialni trg manj zanimive, v recimo 200, 300 izvodih. Manj kot toliko ne gre,</em>" še pojasnjuje Mojca Menart.</p></p> Tue, 27 Oct 2020 05:45:00 +0000 "Vsako leto se pojavi vsaj en bend, ki sprašuje, ali še delamo kasete" Naramnice naj bi prvič izdelali že v 18. stoletju, pove svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani. Ampak tiste so bile seveda precej drugačne od naramnic, ki jih poznamo danes: "To so bili trakovi, ki so bili nekako privezani za hlače, tako da so hlače ostale v pasu." Naramnice danes moški najpogosteje nosijo s slovesnejšimi oblačili.<p>20. oktober je dan naramnic</p><p><p>Naramnice naj bi prvič izdelali že v 18. stoletju, pove <strong>svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani</strong>. Ampak tiste so bile seveda precej drugačne od naramnic, ki jih poznamo danes: "<em>To so bili trakovi, ki so bili nekako privezani za hlače, tako da so hlače ostale v pasu.</em>" Naramnice danes moški najpogosteje nosijo s slovesnejšimi oblačili.</p> <blockquote><p>"To sta frak in smoking. K fraku in smokingu ne nosimo pasu. Praviloma naj ne bi bilo tako izdelanega pasu hlač, da bi bile vanj všite zanke za pas."</p></blockquote> <p>Če jih nosimo k fraku ali smokingu, je pomembno, da jih nosimo pod telovnikom. Vzrok za to pa lahko poiščemo v preteklosti:</p> <blockquote><p>"Izvorno so bile naramnice izdelane kot del spodnega perila, v bistvu so se skrile pod oblačilom."</p></blockquote> <p>Seveda poznamo različne vrste naramnic, razlikujejo se glede na material, debelino, način zapenjanja in namembnost.</p> <blockquote><p>"So pa naramnice sila praktične za tiste moške, ki imajo malo trebuščka. V tem primeru namreč zelo težko kupijo hlače in nikoli ne vedo, ali bi hlače nosili pod trebuhom ali v višini pasu. V tem primeru jih lahko nosijo v višini pasu, ker jim naramnice omogočajo, da stojijo v tej poziciji."</p></blockquote></p> 174726267 RTVSLO – Prvi 645 clean Naramnice naj bi prvič izdelali že v 18. stoletju, pove svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani. Ampak tiste so bile seveda precej drugačne od naramnic, ki jih poznamo danes: "To so bili trakovi, ki so bili nekako privezani za hlače, tako da so hlače ostale v pasu." Naramnice danes moški najpogosteje nosijo s slovesnejšimi oblačili.<p>20. oktober je dan naramnic</p><p><p>Naramnice naj bi prvič izdelali že v 18. stoletju, pove <strong>svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani</strong>. Ampak tiste so bile seveda precej drugačne od naramnic, ki jih poznamo danes: "<em>To so bili trakovi, ki so bili nekako privezani za hlače, tako da so hlače ostale v pasu.</em>" Naramnice danes moški najpogosteje nosijo s slovesnejšimi oblačili.</p> <blockquote><p>"To sta frak in smoking. K fraku in smokingu ne nosimo pasu. Praviloma naj ne bi bilo tako izdelanega pasu hlač, da bi bile vanj všite zanke za pas."</p></blockquote> <p>Če jih nosimo k fraku ali smokingu, je pomembno, da jih nosimo pod telovnikom. Vzrok za to pa lahko poiščemo v preteklosti:</p> <blockquote><p>"Izvorno so bile naramnice izdelane kot del spodnega perila, v bistvu so se skrile pod oblačilom."</p></blockquote> <p>Seveda poznamo različne vrste naramnic, razlikujejo se glede na material, debelino, način zapenjanja in namembnost.</p> <blockquote><p>"So pa naramnice sila praktične za tiste moške, ki imajo malo trebuščka. V tem primeru namreč zelo težko kupijo hlače in nikoli ne vedo, ali bi hlače nosili pod trebuhom ali v višini pasu. V tem primeru jih lahko nosijo v višini pasu, ker jim naramnice omogočajo, da stojijo v tej poziciji."</p></blockquote></p> Tue, 20 Oct 2020 04:45:00 +0000 "Svet naramnic je svet, ki ga Slovenci skoraj ne poznamo" Pred 266 leti so na naših tleh izvedli popis prebivalstva, ki ga je zaradi uvedbe naborniškega postopka ukazala cesarica Marija Terezija. Popisovali so spol, starost in stan. Popis je cesarica naročila s posebnim patentom leto prej, torej na današnji dan l. 1753. Torkov kviz zato danes o popisih!<p>Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije o popisih skozi zgodovino</p><p><h3>Prehod iz klasičnega na registrski popis</h3> <p>Popisi prebivalstva so najobsežnejša statistična raziskovanja, ki jih izvajajo skoraj vse države sveta. Dokler so jih izvajali terensko, so sodili med najdražja statistična raziskovanja. Popis prebivalstva leta 2002 je Slovenijo stal nekje od 10 do 12 milijonov evrov, razloži <strong>Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije</strong>. Več kot polovica sredstev je bila namenjena plačilu skoraj 9000 popisovalcem, ki so na terenu potrkali na vrata vseh slovenskih gospodinjstev. Tudi zaradi zmanjševanja stroškov se vse več držav odloča, da bo izvajala t. i. registrske popise.</p> <blockquote><p>"V Sloveniji smo registrski popis prvič izvedli leta 2011 in to je bil res pomemben mejnik v razvoju slovenske statistike. To je bil 16. popis prebivalstva na našem ozemlju, podatke smo enostavno dobili tako, da smo jih med seboj povezovali. Iz različnih administrativnih in statističnih baz brez kakršnega koli dodatnega statističnega raziskovanja."</p></blockquote> <p>"<em>To pomeni, da se kolegi iz drugih statističnih uradov oz. držav hodijo k nam učit, kako smo se nanj pripravili in ga izvedli,</em>" še doda sogovornica. Tako izveden popis ima tudi manj napak, saj s podatki dela manjše število ljudi, izvaja pa se v varovanem okolju, kar pomeni večjo varnost podatkov.</p> <h3>Izobrazba skozi čas in popise</h3> <p>Zelo kompleksno raziskovalno področje je področje izobrazbe – združiti in analizirati je treba podatke iz desetih različnih registrov in jih primerjati s podatki, pridobljenimi s prejšnjimi popisi.</p> <blockquote><p>"Za najstarejše – to so res tisti, ki so upokojeni, ki po letu 90 niso bili več delovno aktivni, ki se potem po letu 2002 niso več šolali – črpamo podatke iz popisa iz leta 2002. Takrat smo pa ta podatek o teh ljudeh dobili z izjavo. Ena oseba je lahko v končni fazi rekla tudi, da ima višjo izobrazbo, kot jo ima v resnici. Dandanes, ko podatke črpamo iz različnih virov, to pač ni mogoče."</p></blockquote> <p>Primerjava podatkov o izobrazbi res dobro pokaže, kako se je spreminjala družba. To kaže več kazalnikov, eden je na primer delež prebivalcev s terciarno izobrazbo:</p> <blockquote><p>"Teh je bilo recimo v popisu leta 1961 dva odstotka, pa potem je šlo to počasi gor, do leta 2018, ko ima to izobrazbo 24 odstotkov prebivalcev, ki so stari 15 let ali več."</p> <p>"Ženske so v splošnem bolj izobražene kot moški, razen pri najstarejših skupinah prebivalcev, torej pri upokojencih. Tam imajo pa ženske nižjo izobrazbo."</p></blockquote> <p>Eden od razlogov je ta, da ženske živijo dlje, drugi pa ta, da so nekoč v srednje in poklicne šole več oz. raje pošiljali moške.</p></p> 174724576 RTVSLO – Prvi 730 clean Pred 266 leti so na naših tleh izvedli popis prebivalstva, ki ga je zaradi uvedbe naborniškega postopka ukazala cesarica Marija Terezija. Popisovali so spol, starost in stan. Popis je cesarica naročila s posebnim patentom leto prej, torej na današnji dan l. 1753. Torkov kviz zato danes o popisih!<p>Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije o popisih skozi zgodovino</p><p><h3>Prehod iz klasičnega na registrski popis</h3> <p>Popisi prebivalstva so najobsežnejša statistična raziskovanja, ki jih izvajajo skoraj vse države sveta. Dokler so jih izvajali terensko, so sodili med najdražja statistična raziskovanja. Popis prebivalstva leta 2002 je Slovenijo stal nekje od 10 do 12 milijonov evrov, razloži <strong>Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije</strong>. Več kot polovica sredstev je bila namenjena plačilu skoraj 9000 popisovalcem, ki so na terenu potrkali na vrata vseh slovenskih gospodinjstev. Tudi zaradi zmanjševanja stroškov se vse več držav odloča, da bo izvajala t. i. registrske popise.</p> <blockquote><p>"V Sloveniji smo registrski popis prvič izvedli leta 2011 in to je bil res pomemben mejnik v razvoju slovenske statistike. To je bil 16. popis prebivalstva na našem ozemlju, podatke smo enostavno dobili tako, da smo jih med seboj povezovali. Iz različnih administrativnih in statističnih baz brez kakršnega koli dodatnega statističnega raziskovanja."</p></blockquote> <p>"<em>To pomeni, da se kolegi iz drugih statističnih uradov oz. držav hodijo k nam učit, kako smo se nanj pripravili in ga izvedli,</em>" še doda sogovornica. Tako izveden popis ima tudi manj napak, saj s podatki dela manjše število ljudi, izvaja pa se v varovanem okolju, kar pomeni večjo varnost podatkov.</p> <h3>Izobrazba skozi čas in popise</h3> <p>Zelo kompleksno raziskovalno področje je področje izobrazbe – združiti in analizirati je treba podatke iz desetih različnih registrov in jih primerjati s podatki, pridobljenimi s prejšnjimi popisi.</p> <blockquote><p>"Za najstarejše – to so res tisti, ki so upokojeni, ki po letu 90 niso bili več delovno aktivni, ki se potem po letu 2002 niso več šolali – črpamo podatke iz popisa iz leta 2002. Takrat smo pa ta podatek o teh ljudeh dobili z izjavo. Ena oseba je lahko v končni fazi rekla tudi, da ima višjo izobrazbo, kot jo ima v resnici. Dandanes, ko podatke črpamo iz različnih virov, to pač ni mogoče."</p></blockquote> <p>Primerjava podatkov o izobrazbi res dobro pokaže, kako se je spreminjala družba. To kaže več kazalnikov, eden je na primer delež prebivalcev s terciarno izobrazbo:</p> <blockquote><p>"Teh je bilo recimo v popisu leta 1961 dva odstotka, pa potem je šlo to počasi gor, do leta 2018, ko ima to izobrazbo 24 odstotkov prebivalcev, ki so stari 15 let ali več."</p> <p>"Ženske so v splošnem bolj izobražene kot moški, razen pri najstarejših skupinah prebivalcev, torej pri upokojencih. Tam imajo pa ženske nižjo izobrazbo."</p></blockquote> <p>Eden od razlogov je ta, da ženske živijo dlje, drugi pa ta, da so nekoč v srednje in poklicne šole več oz. raje pošiljali moške.</p></p> Tue, 13 Oct 2020 04:45:00 +0000 "Popisi so bili včasih blagovna znamka statističnega urada" "Pred francosko revolucijo se je plesalo ozko, zatirano, zadržano – predvsem gospoda je plesala tako," pripoveduje Irina Stankovič, dipl. plesna učiteljica, mag. pomoči z umetnostjo in predavateljica zgodovine plesa na Akademiji za ples, Alma Mater Europea. Potem se pojavi valček, prvi korak k sprostitvi čustev v plesu. Ples, ki to še bolj poosebi, odpre plesni gib in človeka vrne k prvinski ekstatičnosti gibanja, pa je gotovo kankan.<p>Ples, ki je kršil viktorijanske vrednote in napovedal prihod novega obdobja v francoski družbi</p><p><p>"<em>Pred francosko revolucijo se je plesalo ozko, zatirano, zadržano – predvsem gospoda je plesala tako,</em>" pripoveduje <strong>Irina Stankovič, dipl. plesna učiteljica, mag. pomoči z umetnostjo in </strong><strong>predavateljica zgodovine plesa na Akademiji za ples Alma Mater Europea</strong>. Potem se pojavi valček, prvi korak k sprostitvi čustev v plesu. Ples, ki to še bolj poosebi, odpre plesni gib in človeka vrne k prvinski ekstatičnosti gibanja, pa je gotovo kankan. Razvil se je iz družabnega plesa, ki se je imenoval galop.</p> <blockquote><p>"Lahko si zamislimo take hitre priključne korake z zaletom v zraku. Torej v plesnih dvoranah – to je bila sredina 19. stoletja, veliko pred odprtjem kabareta Moulin Rouge – so začeli plesati ta ples, ki je bil posledica polke, ki je nastala še malo prej. To je bila taka hitra polka, izmenjujoč se korak galopa."</p></blockquote> <p>Najprej je bila torej polka, potem galop, nato kankan. Ampak to ni bila polka, kakršno v Sloveniji plešemo danes. Naša sogovornica jo poimenuje »polka navzgor«.</p> <blockquote><p>"In še povezujejo nastanek kankana s plesom četvorka oz. zadnjim delom četvorke, ki ga zdaj poznamo kot samo sprehod po dvorani. Prej so ga pa plesali malo drugače in na bolj živahen način."</p></blockquote> <p>Živahnosti kankanu gotovo ne manjka; polka je dala galopu kar dvakrat hitrejši ritem. V času, ko je družabni kankan dosegel svoj vrhunec, so odprli znameniti Moulin Rouge (na današnji dan pred 131 leti). Na odru tega kabareta je kankan počasi dobil drugačno podobo. Ples v paru ali krogu se je spremenil v t. i. čelni ples, obrnjen proti gledalcem.</p> <p>Danes je kankan intenzivna plesna točka, ki traja 10 minut ter od plesalcev zahteva vrhunsko kondicijo in izvajanje akrobatskih elementov. Dvigovanje kril, brez katerega kankana pravzaprav ni, pa je odmev rodnostno-plodnostnega vidika, ki so ga "<em>zgodovinarji, ki preučujejo ples, zasledili že pri prvinskih ljudstvih</em>", še doda sogovornica.</p></p> 174722913 RTVSLO – Prvi 728 clean "Pred francosko revolucijo se je plesalo ozko, zatirano, zadržano – predvsem gospoda je plesala tako," pripoveduje Irina Stankovič, dipl. plesna učiteljica, mag. pomoči z umetnostjo in predavateljica zgodovine plesa na Akademiji za ples, Alma Mater Europea. Potem se pojavi valček, prvi korak k sprostitvi čustev v plesu. Ples, ki to še bolj poosebi, odpre plesni gib in človeka vrne k prvinski ekstatičnosti gibanja, pa je gotovo kankan.<p>Ples, ki je kršil viktorijanske vrednote in napovedal prihod novega obdobja v francoski družbi</p><p><p>"<em>Pred francosko revolucijo se je plesalo ozko, zatirano, zadržano – predvsem gospoda je plesala tako,</em>" pripoveduje <strong>Irina Stankovič, dipl. plesna učiteljica, mag. pomoči z umetnostjo in </strong><strong>predavateljica zgodovine plesa na Akademiji za ples Alma Mater Europea</strong>. Potem se pojavi valček, prvi korak k sprostitvi čustev v plesu. Ples, ki to še bolj poosebi, odpre plesni gib in človeka vrne k prvinski ekstatičnosti gibanja, pa je gotovo kankan. Razvil se je iz družabnega plesa, ki se je imenoval galop.</p> <blockquote><p>"Lahko si zamislimo take hitre priključne korake z zaletom v zraku. Torej v plesnih dvoranah – to je bila sredina 19. stoletja, veliko pred odprtjem kabareta Moulin Rouge – so začeli plesati ta ples, ki je bil posledica polke, ki je nastala še malo prej. To je bila taka hitra polka, izmenjujoč se korak galopa."</p></blockquote> <p>Najprej je bila torej polka, potem galop, nato kankan. Ampak to ni bila polka, kakršno v Sloveniji plešemo danes. Naša sogovornica jo poimenuje »polka navzgor«.</p> <blockquote><p>"In še povezujejo nastanek kankana s plesom četvorka oz. zadnjim delom četvorke, ki ga zdaj poznamo kot samo sprehod po dvorani. Prej so ga pa plesali malo drugače in na bolj živahen način."</p></blockquote> <p>Živahnosti kankanu gotovo ne manjka; polka je dala galopu kar dvakrat hitrejši ritem. V času, ko je družabni kankan dosegel svoj vrhunec, so odprli znameniti Moulin Rouge (na današnji dan pred 131 leti). Na odru tega kabareta je kankan počasi dobil drugačno podobo. Ples v paru ali krogu se je spremenil v t. i. čelni ples, obrnjen proti gledalcem.</p> <p>Danes je kankan intenzivna plesna točka, ki traja 10 minut ter od plesalcev zahteva vrhunsko kondicijo in izvajanje akrobatskih elementov. Dvigovanje kril, brez katerega kankana pravzaprav ni, pa je odmev rodnostno-plodnostnega vidika, ki so ga "<em>zgodovinarji, ki preučujejo ples, zasledili že pri prvinskih ljudstvih</em>", še doda sogovornica.</p></p> Tue, 06 Oct 2020 04:45:00 +0000 Kankan, blagovna znamka Francije "Ali jajce sadje ali sodi med zelenjavo?", "Ali imajo v Kanadi ptice?" in "Ko sem bil otrok, me je ugriznila želva. Ali lahko še vedno pijem pomarančni sok?" To je nekaj vprašanj, ki jih najdete na svetovnem spletu, če v angleškem jeziku iščete geslo "neumna vprašanja". Dan neumnih vprašanj sicer obeležujejo v Indiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, idejo za obeležitev pa je prispevala skupina učiteljev, ki je želela s tem spodbuditi učence, da v učilnicah sprašujejo brez sramu. Mirt Komel, filozof, pisatelj in predstojnik Katedre za kulturologinjo na Fakulteti za družbene vede, o svojih izkušnjah s pedagoškim procesom in o tem, ali obstajajo neumna vprašanja.<p>30. septembra obeležujemo Dan neumnih vprašanj</p><p><blockquote><p>"Ali jajce sadje ali sodi med zelenjavo?"</p> <p>"Ali imajo v Kanadi ptice?"</p> <p>"Ko sem bil otrok, me je ugriznila želva. Ali lahko še vedno pijem pomarančni sok?"</p></blockquote> <p>To je nekaj vprašanj, ki jih najdete na svetovnem spletu, če v angleškem jeziku iščete geslo "neumna vprašanja". Dan neumnih vprašanj sicer obeležujejo v Indiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, idejo za obeležitev pa je prispevala skupina učiteljev, ki je želela s tem spodbuditi učence, da v učilnicah sprašujejo brez sramu. <strong>Mirt Komel, filozof, pisatelj in predstojnik Katedre za kulturologinjo na Fakulteti za družbene vede</strong>, o svojih izkušnjah s pedagoškim procesom:</p> <blockquote><p>"Krilatica <em>ni neumnih vprašanj</em> je didaktični pripomoček, s katerim poskušaš spodbuditi študente k temu, da jih ne bi bilo sram zastavljati neumnih vprašanj oz. jih ne bi bilo sram se izpostaviti v pogovoru v učilnici, da bi jih to opogumilo, da rečejo karkoli. Če kje, je na univerzi prostor za svobodo mišljenja, tudi svobodo neumnega mišljanja, saj nas lahko to vedno znova preseneti in proizvede kaj zanimivega."</p> <p>"Genuina nevednost v tem smislu je vrlina, konec koncev stoji na samem začetku filozofije. Prvi filozof Sokrat se je ponašal s tem, da ve, da nič ne ve. Ponašal se je s svojo nevednostjo in s tem, da je svojim sodržavljanom zastavljal neumna vprašanja, s katerimi jih je spravljal v obup in ob živce."</p></blockquote> <p>A ni tako preprosto. Vmes se je nekaj spremenilo, prelomilo in zdaja tudi malo bolj zlohotna neumnost in nevednost, saj "<em>živimo v izrazito antiintelektualnem času, v laterem se marsikdo ponaša z lastno neumnostjo. Kot da je to vrlina.</em>"</p> <p>Šele po tem, kako se glasi odgovor na vprašanje oz. po učinku odgovora vidimo, ali je bilo vprašanje, ne neumno, ampak vmesno ali nevmesno, nadaljuje Mirt Komel.</p> <blockquote><p>"Tako postopa ne samo celotna filozofija, ampak znanost na sploh. To je, da za nazaj ugotavlja, ali so bile stvari umne ali neumne. To velja, ne samo ko gre za dialoge, in s tem v zvezi vprašanja, ampak tudi ko gre za celo zgodovino človeštva."</p></blockquote></p> 174721251 RTVSLO – Prvi 792 clean "Ali jajce sadje ali sodi med zelenjavo?", "Ali imajo v Kanadi ptice?" in "Ko sem bil otrok, me je ugriznila želva. Ali lahko še vedno pijem pomarančni sok?" To je nekaj vprašanj, ki jih najdete na svetovnem spletu, če v angleškem jeziku iščete geslo "neumna vprašanja". Dan neumnih vprašanj sicer obeležujejo v Indiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, idejo za obeležitev pa je prispevala skupina učiteljev, ki je želela s tem spodbuditi učence, da v učilnicah sprašujejo brez sramu. Mirt Komel, filozof, pisatelj in predstojnik Katedre za kulturologinjo na Fakulteti za družbene vede, o svojih izkušnjah s pedagoškim procesom in o tem, ali obstajajo neumna vprašanja.<p>30. septembra obeležujemo Dan neumnih vprašanj</p><p><blockquote><p>"Ali jajce sadje ali sodi med zelenjavo?"</p> <p>"Ali imajo v Kanadi ptice?"</p> <p>"Ko sem bil otrok, me je ugriznila želva. Ali lahko še vedno pijem pomarančni sok?"</p></blockquote> <p>To je nekaj vprašanj, ki jih najdete na svetovnem spletu, če v angleškem jeziku iščete geslo "neumna vprašanja". Dan neumnih vprašanj sicer obeležujejo v Indiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, idejo za obeležitev pa je prispevala skupina učiteljev, ki je želela s tem spodbuditi učence, da v učilnicah sprašujejo brez sramu. <strong>Mirt Komel, filozof, pisatelj in predstojnik Katedre za kulturologinjo na Fakulteti za družbene vede</strong>, o svojih izkušnjah s pedagoškim procesom:</p> <blockquote><p>"Krilatica <em>ni neumnih vprašanj</em> je didaktični pripomoček, s katerim poskušaš spodbuditi študente k temu, da jih ne bi bilo sram zastavljati neumnih vprašanj oz. jih ne bi bilo sram se izpostaviti v pogovoru v učilnici, da bi jih to opogumilo, da rečejo karkoli. Če kje, je na univerzi prostor za svobodo mišljenja, tudi svobodo neumnega mišljanja, saj nas lahko to vedno znova preseneti in proizvede kaj zanimivega."</p> <p>"Genuina nevednost v tem smislu je vrlina, konec koncev stoji na samem začetku filozofije. Prvi filozof Sokrat se je ponašal s tem, da ve, da nič ne ve. Ponašal se je s svojo nevednostjo in s tem, da je svojim sodržavljanom zastavljal neumna vprašanja, s katerimi jih je spravljal v obup in ob živce."</p></blockquote> <p>A ni tako preprosto. Vmes se je nekaj spremenilo, prelomilo in zdaja tudi malo bolj zlohotna neumnost in nevednost, saj "<em>živimo v izrazito antiintelektualnem času, v laterem se marsikdo ponaša z lastno neumnostjo. Kot da je to vrlina.</em>"</p> <p>Šele po tem, kako se glasi odgovor na vprašanje oz. po učinku odgovora vidimo, ali je bilo vprašanje, ne neumno, ampak vmesno ali nevmesno, nadaljuje Mirt Komel.</p> <blockquote><p>"Tako postopa ne samo celotna filozofija, ampak znanost na sploh. To je, da za nazaj ugotavlja, ali so bile stvari umne ali neumne. To velja, ne samo ko gre za dialoge, in s tem v zvezi vprašanja, ampak tudi ko gre za celo zgodovino človeštva."</p></blockquote></p> Tue, 29 Sep 2020 04:45:00 +0000 Ali obstajajo neumna vprašanja? Listi so črpalke, ki lahko na dan pri velikem drevesu pretočijo tudi 200 litrov vode. S Torkovim kvizom, v katerem povemo vse o izgubi klorofila, jesenskem barvanju listja in zgradbi iglic, obeležujemo jesensko enakonočje!<p>O izgubi klorofila, jesenskem barvanju listja in zgradbi iglic</p><p><p>Listje začne izgubljati zeleno barvo, ko se iz njega začne umikati klorofil. Ampak klorofil ne razpade v nič oz. v nepotrebne dele, rastlina ga v tem procesu še izkoristi, pove <strong>Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok</strong>:</p> <blockquote><p>"Ga rastlina s svojimi škarjami, se pravi z encimi, raztriže v kose, ki jih je mogoče transportirati, in ga umakne v trajna tkiva. Drevesa in grmi so torej dobri gospodarji, ki s svojimi dragocenimi snovmi skrbno ravnajo."</p></blockquote> <p>Klorofil se torej preseli v notranjost telesa drevesa, listi pa (po)ostanejo rumeni.</p> <blockquote><p>"Torej listi so bili ves čas rumeni, ampak tega zaradi močne zelene barve nismo opazili. Ko se umakne klorofil, torej postanejo listi rumeni, zaradi tistega barvila, ki ga poznamo iz korenčka."</p></blockquote> <p>Klorofil je zelo dragocen, rumenega barvila pa rastlina pravzaprav ne potrebuje – v njem ni dragocenih sestavin. Iz rumene se pri nekaterih drevesih listje takoj posuši v rjavo, pri drugih pa se pojavi še vmesna, »rdečkasta« stopnja.</p> <blockquote><p>"Rdeča barva je bolj ko ne neki stranski dogodek, ki ga niti ne znamo prav jasno pojasniti, ker ni tako očitno, čemu služi. Rdečo barvo tvorijo antokiani. To so tista barvila, ki jih poznamo iz rdečega vina. So raztopljena v celičnem soku in dejansko ne vemo, čemu služijo."</p> <p>"Recimo tisti zimzeleni listavci, ki se pobarvajo na rdečkasto oz. vijoličasto, taka je pri nas robida, baje s tem bolje pozimi vsrkavajo toploto. Morda je ta rdeča barva kot temnejša barva, ki dobro vpija svetlobo, tudi v funkciji te koristi, ampak samo pri tistih, ki so zimzeleni."</p></blockquote></p> 174719665 RTVSLO – Prvi 620 clean Listi so črpalke, ki lahko na dan pri velikem drevesu pretočijo tudi 200 litrov vode. S Torkovim kvizom, v katerem povemo vse o izgubi klorofila, jesenskem barvanju listja in zgradbi iglic, obeležujemo jesensko enakonočje!<p>O izgubi klorofila, jesenskem barvanju listja in zgradbi iglic</p><p><p>Listje začne izgubljati zeleno barvo, ko se iz njega začne umikati klorofil. Ampak klorofil ne razpade v nič oz. v nepotrebne dele, rastlina ga v tem procesu še izkoristi, pove <strong>Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok</strong>:</p> <blockquote><p>"Ga rastlina s svojimi škarjami, se pravi z encimi, raztriže v kose, ki jih je mogoče transportirati, in ga umakne v trajna tkiva. Drevesa in grmi so torej dobri gospodarji, ki s svojimi dragocenimi snovmi skrbno ravnajo."</p></blockquote> <p>Klorofil se torej preseli v notranjost telesa drevesa, listi pa (po)ostanejo rumeni.</p> <blockquote><p>"Torej listi so bili ves čas rumeni, ampak tega zaradi močne zelene barve nismo opazili. Ko se umakne klorofil, torej postanejo listi rumeni, zaradi tistega barvila, ki ga poznamo iz korenčka."</p></blockquote> <p>Klorofil je zelo dragocen, rumenega barvila pa rastlina pravzaprav ne potrebuje – v njem ni dragocenih sestavin. Iz rumene se pri nekaterih drevesih listje takoj posuši v rjavo, pri drugih pa se pojavi še vmesna, »rdečkasta« stopnja.</p> <blockquote><p>"Rdeča barva je bolj ko ne neki stranski dogodek, ki ga niti ne znamo prav jasno pojasniti, ker ni tako očitno, čemu služi. Rdečo barvo tvorijo antokiani. To so tista barvila, ki jih poznamo iz rdečega vina. So raztopljena v celičnem soku in dejansko ne vemo, čemu služijo."</p> <p>"Recimo tisti zimzeleni listavci, ki se pobarvajo na rdečkasto oz. vijoličasto, taka je pri nas robida, baje s tem bolje pozimi vsrkavajo toploto. Morda je ta rdeča barva kot temnejša barva, ki dobro vpija svetlobo, tudi v funkciji te koristi, ampak samo pri tistih, ki so zimzeleni."</p></blockquote></p> Tue, 22 Sep 2020 04:45:00 +0000 Črpalke, ki lahko na dan pri velikem drevesu pretočijo tudi 200 litrov vode 15. september je Svetovni dan afropričeske.<p>15. september, svetovni dan afropričesk</p><p><p>Petnajsti september je svetovni dan afropričeske. Gre za precej sveže znamenje, šele četrtič ga praznujemo, pobudo zanj pa je dala <strong>Michelle De Leon</strong>. »<em>Najprej je bila samo iskrica, zamisel,</em>« je razložila v enem od intervjujev, ki pa jo je uresničila, ko so 15. septembra 2016 v ameriški državi Alabama sprejeli zakon, ki je podjetjem dovoljeval zavrnitev tistih prosilcev za delo, ki so imeli drede.</p> <p>Drede poleg drugih vrst pričesk, ki najbolj ustrezajo afriškemu tipu las, pri nas izdeluje<strong> 24-letna Kim Camara, lastnica prvega frizerskega salona za urejanje afropričesk v Sloveniji Black Diamond</strong>. Najprej razloži, da se temnopoltim lasje ne mastijo. Ker se ne mastijo, so suhi in zato se zelo hitro zlomijo.</p> <blockquote><p>"Na sploh se kodrasti lasje precej razlikujejo od ravnih las. Predvsem temnopolti imamo precej drugačen tip las, ki sodi v različne kategorije. Moj las je na primer 4c – "coily", se reče, in to pomeni, da je videti močno in gosto, ampak ni tako. Imam precej suhe lase, ki se hitro lomijo, če jih ne zaščitim."</p></blockquote> <p>Zato si temnopolti pogosto pletejo kitke, saj ta vrsta frizure sodi pod tako imenovane »protective hairstyle« oz. zaščitne frizure. To pa še ni vse:</p> <blockquote><p>"Počasneje rastejo kot pri Evropejcih. Pa ko gremo spat, jih moramo zaščititi in zato nosimo spalno kapo."</p></blockquote> <p>Sicer pa je bila v šestdesetih letih afropričeska znak drznosti, upora, predvsem pa politično sporočilo, ki je časovno sovpadalo z gibanjem za pravice temnopoltih. Postala je simbol zanikanja in nepodleganja zahodnjaškim estetskim standardom in simbol pretrganih spon segregacije.</p> <blockquote><p>"Imeti take lase ni bilo sprejeto. To je pomenilo, da si neurejen. Če si hotel delati v pisarni, si moral zravnati lase. Ta pričeska je zato postala simbol tega, da se sprejemamo takšni, kot smo."</p></blockquote> <p>Pa tudi, da se ne spreminjajo oz. uklanjajo željam drugih, ampak so ponosni na svoje korenine in identiteto. Kim Camara opaža, da danes vse več temnopoltih žensk prisega na naravne pričeske, kar jo izjemno veseli. Še ne tako dolgo tega je bilo namreč popolnoma drugače.</p></p> 174718058 RTVSLO – Prvi 799 clean 15. september je Svetovni dan afropričeske.<p>15. september, svetovni dan afropričesk</p><p><p>Petnajsti september je svetovni dan afropričeske. Gre za precej sveže znamenje, šele četrtič ga praznujemo, pobudo zanj pa je dala <strong>Michelle De Leon</strong>. »<em>Najprej je bila samo iskrica, zamisel,</em>« je razložila v enem od intervjujev, ki pa jo je uresničila, ko so 15. septembra 2016 v ameriški državi Alabama sprejeli zakon, ki je podjetjem dovoljeval zavrnitev tistih prosilcev za delo, ki so imeli drede.</p> <p>Drede poleg drugih vrst pričesk, ki najbolj ustrezajo afriškemu tipu las, pri nas izdeluje<strong> 24-letna Kim Camara, lastnica prvega frizerskega salona za urejanje afropričesk v Sloveniji Black Diamond</strong>. Najprej razloži, da se temnopoltim lasje ne mastijo. Ker se ne mastijo, so suhi in zato se zelo hitro zlomijo.</p> <blockquote><p>"Na sploh se kodrasti lasje precej razlikujejo od ravnih las. Predvsem temnopolti imamo precej drugačen tip las, ki sodi v različne kategorije. Moj las je na primer 4c – "coily", se reče, in to pomeni, da je videti močno in gosto, ampak ni tako. Imam precej suhe lase, ki se hitro lomijo, če jih ne zaščitim."</p></blockquote> <p>Zato si temnopolti pogosto pletejo kitke, saj ta vrsta frizure sodi pod tako imenovane »protective hairstyle« oz. zaščitne frizure. To pa še ni vse:</p> <blockquote><p>"Počasneje rastejo kot pri Evropejcih. Pa ko gremo spat, jih moramo zaščititi in zato nosimo spalno kapo."</p></blockquote> <p>Sicer pa je bila v šestdesetih letih afropričeska znak drznosti, upora, predvsem pa politično sporočilo, ki je časovno sovpadalo z gibanjem za pravice temnopoltih. Postala je simbol zanikanja in nepodleganja zahodnjaškim estetskim standardom in simbol pretrganih spon segregacije.</p> <blockquote><p>"Imeti take lase ni bilo sprejeto. To je pomenilo, da si neurejen. Če si hotel delati v pisarni, si moral zravnati lase. Ta pričeska je zato postala simbol tega, da se sprejemamo takšni, kot smo."</p></blockquote> <p>Pa tudi, da se ne spreminjajo oz. uklanjajo željam drugih, ampak so ponosni na svoje korenine in identiteto. Kim Camara opaža, da danes vse več temnopoltih žensk prisega na naravne pričeske, kar jo izjemno veseli. Še ne tako dolgo tega je bilo namreč popolnoma drugače.</p></p> Tue, 15 Sep 2020 04:45:00 +0000 Afropričeska je znak drznosti, upora, predvsem pa politično sporočilo Se, ko ste sami doma, kdaj zalotite, da vam med pospravljanjem nekaj manjka? Da vam je neprijetno, ker ste v stanovanju ali hiši sami, v tišini? In da hiter pritisk gumba na televizijskem daljincu ali radijskem sprejemniku, prežene občutek nelagodja? Tišina je kompleksna stvar - ravno prav kompleksna, da si zasluži mesto v Torkovem kvizu!<p>Človeško uho naj bi običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci</p><p><h3>Gluha soba</h3> <p>Kam po odgovore na tehnična vprašanja o tišini in zvoku? Ni primernejšega kraja za to, kot je t. i. »gluha soba« na <strong>ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko</strong>. V sobo, ki jo z vseh strani obkrožajo 75 centimetrov debele stene, vstopimo z <strong>doc. dr. Samom Begušem</strong>:</p> <blockquote><p>"Je popolnoma nepravilne oblike, da preprečimo stojno valovanje. Klasične gluhe sobe so narejene iz posebno oblikovanih stožcev, ki preprečujejo odboj zvoka in izboljšajo absorpcijo zvoka. Tukaj smo pa gluho sobo preoblikovali oz. dodali zavese, ki naj bi tudi delno absorbirale zvok. Pa soba postane malo bolj uporabnikom prijazna."</p></blockquote> <p>Človeško uho naj bi sicer običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci. Je torej za človeka tišina vse, kar je pod spodnjo in nad zgornjo omenjeno mejo?</p> <blockquote><p>"To lahko drži, lahko pa tudi z nekoliko omejitvami, ker imamo, če povemo samo ta podatek, premalo podatkov. Nizke frekvence človekovo uho zaznava bistveno slabše kot visoke. So pa tudi ljudje, ki lahko zaznavajo zvok višjih frekvenc kot 20 kilohercev, ampak jih je zelo, zelo malo."</p></blockquote> <h3>Tišina ima družbeni kontekst</h3> <p><strong>Psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič</strong> na tišino pogleda z vedenjskega zornega kota in pove, da: »<em>Je občutenje tišine med drugim odvisno od družbenega konteksta."</em> Poznamo torej prijetno in neprijetno tišino.</p> <blockquote><p>"Na začetku, ko se šele spoznavamo, čutimo večji pritisk, da zapolnimo tišino. Je pa na Japonskem v nekih družbenih okvirih dovoljeno več tišine v pogovoru. Japonci naj bi tolerirali približno 8,2 sekunde tišine, Američani pa recimo samo 4,6 sekunde tišine."</p></blockquote> <p>Kaj pa če ostanemo brez besed med pogovorom s človekom, ki ga dobro poznamo?</p> <blockquote><p>"Je pa velikokrat lahko tišina zelo prijetna in je znak, da se dobro razumemo s človekom. Je pa tudi v odnosih, kjer se zelo dobro poznamo s človekom, tišina izjemno neprijetna, če je uporabljena v kontekstu nekega kaznovanja oz. kuhanja mule."</p></blockquote></p> 174716541 RTVSLO – Prvi 702 clean Se, ko ste sami doma, kdaj zalotite, da vam med pospravljanjem nekaj manjka? Da vam je neprijetno, ker ste v stanovanju ali hiši sami, v tišini? In da hiter pritisk gumba na televizijskem daljincu ali radijskem sprejemniku, prežene občutek nelagodja? Tišina je kompleksna stvar - ravno prav kompleksna, da si zasluži mesto v Torkovem kvizu!<p>Človeško uho naj bi običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci</p><p><h3>Gluha soba</h3> <p>Kam po odgovore na tehnična vprašanja o tišini in zvoku? Ni primernejšega kraja za to, kot je t. i. »gluha soba« na <strong>ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko</strong>. V sobo, ki jo z vseh strani obkrožajo 75 centimetrov debele stene, vstopimo z <strong>doc. dr. Samom Begušem</strong>:</p> <blockquote><p>"Je popolnoma nepravilne oblike, da preprečimo stojno valovanje. Klasične gluhe sobe so narejene iz posebno oblikovanih stožcev, ki preprečujejo odboj zvoka in izboljšajo absorpcijo zvoka. Tukaj smo pa gluho sobo preoblikovali oz. dodali zavese, ki naj bi tudi delno absorbirale zvok. Pa soba postane malo bolj uporabnikom prijazna."</p></blockquote> <p>Človeško uho naj bi sicer običajno zaznalo zvočno valovanje med 20 herci in 20 kiloherci. Je torej za človeka tišina vse, kar je pod spodnjo in nad zgornjo omenjeno mejo?</p> <blockquote><p>"To lahko drži, lahko pa tudi z nekoliko omejitvami, ker imamo, če povemo samo ta podatek, premalo podatkov. Nizke frekvence človekovo uho zaznava bistveno slabše kot visoke. So pa tudi ljudje, ki lahko zaznavajo zvok višjih frekvenc kot 20 kilohercev, ampak jih je zelo, zelo malo."</p></blockquote> <h3>Tišina ima družbeni kontekst</h3> <p><strong>Psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič</strong> na tišino pogleda z vedenjskega zornega kota in pove, da: »<em>Je občutenje tišine med drugim odvisno od družbenega konteksta."</em> Poznamo torej prijetno in neprijetno tišino.</p> <blockquote><p>"Na začetku, ko se šele spoznavamo, čutimo večji pritisk, da zapolnimo tišino. Je pa na Japonskem v nekih družbenih okvirih dovoljeno več tišine v pogovoru. Japonci naj bi tolerirali približno 8,2 sekunde tišine, Američani pa recimo samo 4,6 sekunde tišine."</p></blockquote> <p>Kaj pa če ostanemo brez besed med pogovorom s človekom, ki ga dobro poznamo?</p> <blockquote><p>"Je pa velikokrat lahko tišina zelo prijetna in je znak, da se dobro razumemo s človekom. Je pa tudi v odnosih, kjer se zelo dobro poznamo s človekom, tišina izjemno neprijetna, če je uporabljena v kontekstu nekega kaznovanja oz. kuhanja mule."</p></blockquote></p> Tue, 08 Sep 2020 04:45:00 +0000 V najtišji sobi na svetu je nivo hrupa - 20 dBA Šele v 60. letih je grafoskop osvojil izobraževalne ustanove. Pred tem so to napravo uporabljali v vojski in policiji. Miran Varga, novinar s področja informacijskih tehnologij, je v Torkov kviz povedal: "Kriminalisti oz. policisti so primerjali skice in slike osumljencev in iskali ujemanja obraznih značilnosti." <p>Grafoskop so zaradi praktičnih prednosti najprej uporabljali v policiji in vojski</p><p><p>"<em>Prvo in grafoskopu zares podobno projekcijsko napravo – se pravi v škatli, ki je projicirala slike z vodoravne površine na navpični zaslon – je leta 1853 razvil francoski fizik Edmund Becquerel,</em>" razloži <strong>Miran Varga, novinar s področja informacijskih tehnologij</strong>, ki je pred časom raziskoval in pisal o zgodovini in razvoju te električno-optične naprave za projekcijo nepremičnih slik občinstvu.</p> <p>Izum grafoskopa (oz. "navpične luči") lahko torej pripišemo Evropi, razvoj in popularizacijo pa Združenim državam Amerike. Sicer pa so tehniko projiciranja poznali že jezuiti. Njihova "magična svetilka" je nekakšen predhodnik grafoskopa.</p> <blockquote><p>"Na steklo, v katero so dali sončno ali neko drugo svetlobo, so projicirali sence oz. podobe in "magična luč" je že 200 let pred izumom grafoskopa navduševala ljudi. Jezuiti so tako občinstvu recimo predstavljali svoja popotovanja po svetu."</p></blockquote> <p>Enega prvih komercialnih ameriških grafoskopov so uporabljali na policijskih postajah:</p> <blockquote><p>"So kriminalisti oz. policisti primerjali skice in slike osumljencev in iskali ujemanja obraznih značilnosti."</p></blockquote> <p>"<em>Šele tam nekje v začetku šestdesetih let grafoskopi začnejo osvajati še izobraževalne ustanove po svetu,</em>« doda Varga. V šolskih učilnicah in predavalnicah so se obdržali do preloma tisočletja. Danes so seveda pogostejše televizije, projektorji, interaktivne table. Čas grafoskopov v učilnicah se s prihodom mlajših generacij učiteljev počasi izteka:</p> <blockquote><p>"Danes obstajajo boljše tehnologije, predvsem digitalne tehnologije za prenos vsebin do občinstva. Grafoskopi, če prej ne, bodo izumrli takrat, ko zanje ne bo več nadomestnih, rezervnih delov."</p></blockquote></p> 174715035 RTVSLO – Prvi 575 clean Šele v 60. letih je grafoskop osvojil izobraževalne ustanove. Pred tem so to napravo uporabljali v vojski in policiji. Miran Varga, novinar s področja informacijskih tehnologij, je v Torkov kviz povedal: "Kriminalisti oz. policisti so primerjali skice in slike osumljencev in iskali ujemanja obraznih značilnosti." <p>Grafoskop so zaradi praktičnih prednosti najprej uporabljali v policiji in vojski</p><p><p>"<em>Prvo in grafoskopu zares podobno projekcijsko napravo – se pravi v škatli, ki je projicirala slike z vodoravne površine na navpični zaslon – je leta 1853 razvil francoski fizik Edmund Becquerel,</em>" razloži <strong>Miran Varga, novinar s področja informacijskih tehnologij</strong>, ki je pred časom raziskoval in pisal o zgodovini in razvoju te električno-optične naprave za projekcijo nepremičnih slik občinstvu.</p> <p>Izum grafoskopa (oz. "navpične luči") lahko torej pripišemo Evropi, razvoj in popularizacijo pa Združenim državam Amerike. Sicer pa so tehniko projiciranja poznali že jezuiti. Njihova "magična svetilka" je nekakšen predhodnik grafoskopa.</p> <blockquote><p>"Na steklo, v katero so dali sončno ali neko drugo svetlobo, so projicirali sence oz. podobe in "magična luč" je že 200 let pred izumom grafoskopa navduševala ljudi. Jezuiti so tako občinstvu recimo predstavljali svoja popotovanja po svetu."</p></blockquote> <p>Enega prvih komercialnih ameriških grafoskopov so uporabljali na policijskih postajah:</p> <blockquote><p>"So kriminalisti oz. policisti primerjali skice in slike osumljencev in iskali ujemanja obraznih značilnosti."</p></blockquote> <p>"<em>Šele tam nekje v začetku šestdesetih let grafoskopi začnejo osvajati še izobraževalne ustanove po svetu,</em>« doda Varga. V šolskih učilnicah in predavalnicah so se obdržali do preloma tisočletja. Danes so seveda pogostejše televizije, projektorji, interaktivne table. Čas grafoskopov v učilnicah se s prihodom mlajših generacij učiteljev počasi izteka:</p> <blockquote><p>"Danes obstajajo boljše tehnologije, predvsem digitalne tehnologije za prenos vsebin do občinstva. Grafoskopi, če prej ne, bodo izumrli takrat, ko zanje ne bo več nadomestnih, rezervnih delov."</p></blockquote></p> Tue, 01 Sep 2020 04:45:00 +0000 "Magično svetilko" so uporabljali že jezuiti Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. <p>Škotski filmski igralec sir Sean, sir Sean Connery je dopolnil 90 let</p><p><p>V rodnem Edinburghu  je začel z raznašanjem mleka, zaigral je v skoraj 100 filmih, pred 17 leti se je igralsko upokojil in danes je dopolnil 90 let. Sir Sean Connery.</p> <p>Sean Connery je bil na filmskih platnih marsikdo, prav tako je marsikatero filmsko vlogo zavrnil.  A tudi v resničnem življenju bi si lahko izbral kakšen drug poklic. Kdo ve, kako daleč bi prišel, če bi vztrajal pri kraljevi mornarici, ali pa če ne bi hitro opustil kariere bodybuilderja? Menda mu je v zgodnjih 50-tih takratni šef legendarnega kluba Manchester United kot obetavnemu nogometašu ponudil pogodbo, vendar jo je Connery, iz pragmatičnega razloga, da ima igralska kariera precej daljši rok trajanja kot kariera poklicnega nogometaša, zavrnil.</p> <p>Ali Sean Connery res spada med največje filmske igralce vseh časov, je upravičeno, da so ga njegovi rojaki poimenovali za "največjega živečega Škota"?</p> <p>V Torkovem kvizu o liku in delu Seana Conneryja s filmskim kritikom Maticem Majcnom.</p></p> 174713667 RTVSLO – Prvi 973 clean Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. <p>Škotski filmski igralec sir Sean, sir Sean Connery je dopolnil 90 let</p><p><p>V rodnem Edinburghu  je začel z raznašanjem mleka, zaigral je v skoraj 100 filmih, pred 17 leti se je igralsko upokojil in danes je dopolnil 90 let. Sir Sean Connery.</p> <p>Sean Connery je bil na filmskih platnih marsikdo, prav tako je marsikatero filmsko vlogo zavrnil.  A tudi v resničnem življenju bi si lahko izbral kakšen drug poklic. Kdo ve, kako daleč bi prišel, če bi vztrajal pri kraljevi mornarici, ali pa če ne bi hitro opustil kariere bodybuilderja? Menda mu je v zgodnjih 50-tih takratni šef legendarnega kluba Manchester United kot obetavnemu nogometašu ponudil pogodbo, vendar jo je Connery, iz pragmatičnega razloga, da ima igralska kariera precej daljši rok trajanja kot kariera poklicnega nogometaša, zavrnil.</p> <p>Ali Sean Connery res spada med največje filmske igralce vseh časov, je upravičeno, da so ga njegovi rojaki poimenovali za "največjega živečega Škota"?</p> <p>V Torkovem kvizu o liku in delu Seana Conneryja s filmskim kritikom Maticem Majcnom.</p></p> Tue, 25 Aug 2020 04:45:00 +0000 Sedemkrat je bil agent 007, zdaj "pozablja" življenje na Bahamih Je Lili Marlen res "najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov"? Kdo je v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se pod laterno poslavlja od vojaka, ki odhaja na fronto? <p>Na okupirani radijski postaji Beograd so 18. avgusta 1941 začeli dnevno vrteti pesem Lili Marlen</p><p><p>Je Lili Marlen res »najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov«? Kdo je bil v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se ob laterni pred vhodom v vojašnico poslavlja od vojaka, ko se ta odpravlja na fronto? <strong>Polona Glavan, pisateljica, prevajalka, članica Ženskega pevskega zbora Kombinat</strong>, kjer to pesem dobro poznajo in prepevajo:</p> <blockquote><p>"Hans Leip, nek nemški skladatelj, je leta 1915 napisal to pesem. Mislim, da se je zdravil v vojaški bolnišnici in mislil na dve dekleti, ki sta mu bili pač všeč. Eni je bilo ime Lili, drugi Marlen in potem je on to skombiniral."</p></blockquote> <p>Lili je bila prodajalka zelenjave, ki ji je bilo v bistvu ime Betty, a so jo vsi klicali Lili. Marlen pa je bila bolničarka. Nekateri viri trdijo, da je bila Lili celo Hansovo dekle, Marlen pa dekle Hansovega prijatelja. Dekleti sta navdihnili znamenito besedilo, ki pa sprva ni doseglo večje prepoznavnosti.</p> <blockquote><p>"Preden je pa prišlo do uglasbitve, izvedbe in potem popularnosti, je pa minilo kar dosti časa. To je bilo pa v 30-ih letih."</p></blockquote> <p>Takrat sta predvsem dve pevki pripomogli k njeni priljubljenosti - Lale Andersen in Marlene Dietrich<i> -</i> in to kljub temu da je celo nemški nacistični vrh nasprotoval tej pesmi.</p> <blockquote><p>"Geobbels ni odobraval te pesmi, ker naj bi pomehkužila vojake. Nasprotovanje partizanske strani je bilo pa tudi razumljivo. Brala sem recimo pričevanje - mislim, da pričevanje Poldeta Bibiča - da so med mučenjem zapornikov v celjskem Piskru na ves glas predvajali to pesem. Potem se seveda da razumet tudi ta odpor. Čeprav pesem sama ni nič kriva, bi lahko rekli."</p></blockquote></p> 174712367 RTVSLO – Prvi 877 clean Je Lili Marlen res "najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov"? Kdo je v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se pod laterno poslavlja od vojaka, ki odhaja na fronto? <p>Na okupirani radijski postaji Beograd so 18. avgusta 1941 začeli dnevno vrteti pesem Lili Marlen</p><p><p>Je Lili Marlen res »najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov«? Kdo je bil v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se ob laterni pred vhodom v vojašnico poslavlja od vojaka, ko se ta odpravlja na fronto? <strong>Polona Glavan, pisateljica, prevajalka, članica Ženskega pevskega zbora Kombinat</strong>, kjer to pesem dobro poznajo in prepevajo:</p> <blockquote><p>"Hans Leip, nek nemški skladatelj, je leta 1915 napisal to pesem. Mislim, da se je zdravil v vojaški bolnišnici in mislil na dve dekleti, ki sta mu bili pač všeč. Eni je bilo ime Lili, drugi Marlen in potem je on to skombiniral."</p></blockquote> <p>Lili je bila prodajalka zelenjave, ki ji je bilo v bistvu ime Betty, a so jo vsi klicali Lili. Marlen pa je bila bolničarka. Nekateri viri trdijo, da je bila Lili celo Hansovo dekle, Marlen pa dekle Hansovega prijatelja. Dekleti sta navdihnili znamenito besedilo, ki pa sprva ni doseglo večje prepoznavnosti.</p> <blockquote><p>"Preden je pa prišlo do uglasbitve, izvedbe in potem popularnosti, je pa minilo kar dosti časa. To je bilo pa v 30-ih letih."</p></blockquote> <p>Takrat sta predvsem dve pevki pripomogli k njeni priljubljenosti - Lale Andersen in Marlene Dietrich<i> -</i> in to kljub temu da je celo nemški nacistični vrh nasprotoval tej pesmi.</p> <blockquote><p>"Geobbels ni odobraval te pesmi, ker naj bi pomehkužila vojake. Nasprotovanje partizanske strani je bilo pa tudi razumljivo. Brala sem recimo pričevanje - mislim, da pričevanje Poldeta Bibiča - da so med mučenjem zapornikov v celjskem Piskru na ves glas predvajali to pesem. Potem se seveda da razumet tudi ta odpor. Čeprav pesem sama ni nič kriva, bi lahko rekli."</p></blockquote></p> Tue, 18 Aug 2020 04:45:00 +0000 Lili in Marlen, prodajalka zelenjave in bolničarka Sloni niso nerodni, so pa podvrženi dolgčasu, saj spijo le 4 ure dnevno. Vode ne pijejo z usti, ampak si jo tja brizgnejo s trobcem – naenkrat kar 6 litrov. 12. avgust je mednarodni dan slonov. V osnovi poznamo tri vrste – to so afriški savanski slon, afriški gozdni slon in azijski slon. Slednjega smo obiskali v ljubljanskem živalskem vrtu. Oskrbnik Gange, Matija Ramšak, je povedal, da kar nekaj stereotipov povezanih s sloni, ne drži. Kot na primer ta, da si neroden kot slon v trgovini s porcelanom.<p>Sloni niso nerodni, so pa podvrženi dolgčasu, saj spijo le 4 ure dnevno. Vode ne pijejo z usti, ampak si jo tja brizgnejo s trobcem – naenkrat kar 6 litrov.</p><p><p>12. avgust je mednarodni dan slonov. V osnovi poznamo tri vrste – to so afriški savanski slon, afriški gozdni slon in azijski slon. Slednjega smo obiskali v ljubljanskem živalskem vrtu. Oskrbnik Gange, Matija Ramšak, je povedal, da kar nekaj stereotipov povezanih s sloni, ne drži. Kot na primer ta, da si neroden kot slon v trgovini s porcelanom. </p> <blockquote><p>"To ne drži. Sloni so izredno spretni, hitri, gibčni in dobri plavalci, edino kar drži je, da ne morejo skočiti. So pa sloni podvrženi dolgčasu - to je eno od 25 čustev, ki jih premorejo." </p></blockquote> <p>Azijska slonica Ganga je v ljubljanski živalski vrt prišla leta 1977. Na dan poje 60-80 kg hrane, od tega je 20 kg priboljškov, mednje sodijo korenje, jabolka, zelena, peteršilj, blitva, včasih tudi lubenica. </p> <p>Pri slonih velja matriarhat - najstarejša slonica vodi družino ali čredo. Samci so v družini le do spolne zrelosti, to je do 12. leta starosti. Slonja leta štejemo enako kot človeška, povprečna življenjska doba azijskega slona je 60 let, afriškega pa še desetletje več. </p></p> 174711153 RTVSLO – Prvi 615 clean Sloni niso nerodni, so pa podvrženi dolgčasu, saj spijo le 4 ure dnevno. Vode ne pijejo z usti, ampak si jo tja brizgnejo s trobcem – naenkrat kar 6 litrov. 12. avgust je mednarodni dan slonov. V osnovi poznamo tri vrste – to so afriški savanski slon, afriški gozdni slon in azijski slon. Slednjega smo obiskali v ljubljanskem živalskem vrtu. Oskrbnik Gange, Matija Ramšak, je povedal, da kar nekaj stereotipov povezanih s sloni, ne drži. Kot na primer ta, da si neroden kot slon v trgovini s porcelanom.<p>Sloni niso nerodni, so pa podvrženi dolgčasu, saj spijo le 4 ure dnevno. Vode ne pijejo z usti, ampak si jo tja brizgnejo s trobcem – naenkrat kar 6 litrov.</p><p><p>12. avgust je mednarodni dan slonov. V osnovi poznamo tri vrste – to so afriški savanski slon, afriški gozdni slon in azijski slon. Slednjega smo obiskali v ljubljanskem živalskem vrtu. Oskrbnik Gange, Matija Ramšak, je povedal, da kar nekaj stereotipov povezanih s sloni, ne drži. Kot na primer ta, da si neroden kot slon v trgovini s porcelanom. </p> <blockquote><p>"To ne drži. Sloni so izredno spretni, hitri, gibčni in dobri plavalci, edino kar drži je, da ne morejo skočiti. So pa sloni podvrženi dolgčasu - to je eno od 25 čustev, ki jih premorejo." </p></blockquote> <p>Azijska slonica Ganga je v ljubljanski živalski vrt prišla leta 1977. Na dan poje 60-80 kg hrane, od tega je 20 kg priboljškov, mednje sodijo korenje, jabolka, zelena, peteršilj, blitva, včasih tudi lubenica. </p> <p>Pri slonih velja matriarhat - najstarejša slonica vodi družino ali čredo. Samci so v družini le do spolne zrelosti, to je do 12. leta starosti. Slonja leta štejemo enako kot človeška, povprečna življenjska doba azijskega slona je 60 let, afriškega pa še desetletje več. </p></p> Tue, 11 Aug 2020 04:45:00 +0000 Dolgočasim se kot slon! Tragična nesreča nemške zračne ladje Hindenburg, ki je leta 1937 čez Atlantik prevažala potnike, je zavrla razvoj na tem prej relativno obetavnem področju. Ustavila pa ga ni, pravi dr. Tadej Kosel. <p>Nesreča cepelina Hindenburg je zavrla razvoj zračnih ladij, ustavila pa ga ni</p><p><p>Tragična nesreča nemške zračne ladje Hindenburg, ki je leta 1937 čez Atlantik prevažala potnike, je zavrla razvoj na tem prej relativno obetavnem področju. Ustavila pa ga ni, pravi <strong>dr. Tadej Kosel</strong>. Sodobne zračne ladje imajo kar nekaj prednosti:</p> <blockquote><p>"Zračne ladje so zanimive zaradi tega, ker lahko praktično brez porabe energije lebdijo v zraku in to dolgo časa. Niso tako omejene kot ostala letala. Prevažajo lahko velike količine tovora relativno poceni."</p></blockquote> <p>Zračne ladje danes povečini uporabljajo v turistične, vojaške in oglasne namene. V primerjavi z letali in helikopterji so precej počasne:</p> <blockquote><p>"100 kilometrov na uro je že v redu hitrost za zračno ladjo. Velika težava je tudi vreme. Imajo velik volumen, velike zunanje površine, v katere se nato upre veter. Z motorji ga ni mogoče premagovati oz. bi motorji morali biti preveliki."</p></blockquote> <p>Zračne ladje seveda potrebujejo tudi velike hangarje. V bližini Slovenije jih boste najlažje videli v nemškem Friedrichshafnu, kjer je tudi muzej cepelinov.</p></p> 174709923 RTVSLO – Prvi 570 clean Tragična nesreča nemške zračne ladje Hindenburg, ki je leta 1937 čez Atlantik prevažala potnike, je zavrla razvoj na tem prej relativno obetavnem področju. Ustavila pa ga ni, pravi dr. Tadej Kosel. <p>Nesreča cepelina Hindenburg je zavrla razvoj zračnih ladij, ustavila pa ga ni</p><p><p>Tragična nesreča nemške zračne ladje Hindenburg, ki je leta 1937 čez Atlantik prevažala potnike, je zavrla razvoj na tem prej relativno obetavnem področju. Ustavila pa ga ni, pravi <strong>dr. Tadej Kosel</strong>. Sodobne zračne ladje imajo kar nekaj prednosti:</p> <blockquote><p>"Zračne ladje so zanimive zaradi tega, ker lahko praktično brez porabe energije lebdijo v zraku in to dolgo časa. Niso tako omejene kot ostala letala. Prevažajo lahko velike količine tovora relativno poceni."</p></blockquote> <p>Zračne ladje danes povečini uporabljajo v turistične, vojaške in oglasne namene. V primerjavi z letali in helikopterji so precej počasne:</p> <blockquote><p>"100 kilometrov na uro je že v redu hitrost za zračno ladjo. Velika težava je tudi vreme. Imajo velik volumen, velike zunanje površine, v katere se nato upre veter. Z motorji ga ni mogoče premagovati oz. bi motorji morali biti preveliki."</p></blockquote> <p>Zračne ladje seveda potrebujejo tudi velike hangarje. V bližini Slovenije jih boste najlažje videli v nemškem Friedrichshafnu, kjer je tudi muzej cepelinov.</p></p> Tue, 04 Aug 2020 04:45:00 +0000 Sodobne zračne ladje so ekološke, poceni in tudi varne Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. <p>Pogovor s Francijem Begušem, oskrbnikom Orožnove koče na planini za Liscem pod Črno prstjo</p><p><p>Današnja Orožnova koča (1346 m) stoji na temeljih koče, ki jo je pred 126 leti postavilo Slovensko planinsko društvo. Zakaj so prvo slovensko planinsko kočo postavili prav na tem mestu, pove <strong>oskrbnik Franci Beguš</strong>:</p> <blockquote><p>"Ker je bila pred tem že na nasprotni planini, to je planina za Črno goro, nemška koča, in v tistem času Avstro-Ogrske, če je bilo Nemcev polno, Slovenci niso imeli dostopa. Takrat je bil bohinjski tajnik in občinski svetnik Josip Ravhekar. Njega je to malo pojezilo in so se odločili, da bodo naredili to kočo."</p></blockquote> <p>Orožnova koča je bila zgrajena, postavljena in odprta julija 1894. Po podatkih Planinske zveze Slovenije jo je odprl prvi predsednik Slovenskega planinskega društva profesor Fran Orožen in tako je dobila svoje ime. Stoji na območju, kjer se mešata mediteransko in celinsko podnebje, zaradi česar tam med drugim rastejo številne redke rastline, med drugim gorski pelin, murke in alpska možina, ki je najlepša ravno v tem času.</p> <blockquote><p>"Kot ena bodeča neža, tako od daleč. V resnici pa je nežna, mehka. Vijoličasta, zdaj ko je v razcvetu. Je pa to endemit, je je zelo malo in je treba kar paziti, da je ne trgajo. Treba je opozarjati, se pogovarjati z ljudmi. Ampak zdaj so ljudje že zelo ozaveščeni."</p></blockquote> <p>*Lani je Orožnovo kočo ob njeni 125-letnici obiskala novinarka MMC-ja Katja Tratnik, ki jo je tudi fotografirala: <a>Franci Beguš: Koncert klasične glasbe v planinski koči? Zakaj pa ne!</a></p> <p>&nbsp;</p></p> 174708683 RTVSLO – Prvi 679 clean Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. <p>Pogovor s Francijem Begušem, oskrbnikom Orožnove koče na planini za Liscem pod Črno prstjo</p><p><p>Današnja Orožnova koča (1346 m) stoji na temeljih koče, ki jo je pred 126 leti postavilo Slovensko planinsko društvo. Zakaj so prvo slovensko planinsko kočo postavili prav na tem mestu, pove <strong>oskrbnik Franci Beguš</strong>:</p> <blockquote><p>"Ker je bila pred tem že na nasprotni planini, to je planina za Črno goro, nemška koča, in v tistem času Avstro-Ogrske, če je bilo Nemcev polno, Slovenci niso imeli dostopa. Takrat je bil bohinjski tajnik in občinski svetnik Josip Ravhekar. Njega je to malo pojezilo in so se odločili, da bodo naredili to kočo."</p></blockquote> <p>Orožnova koča je bila zgrajena, postavljena in odprta julija 1894. Po podatkih Planinske zveze Slovenije jo je odprl prvi predsednik Slovenskega planinskega društva profesor Fran Orožen in tako je dobila svoje ime. Stoji na območju, kjer se mešata mediteransko in celinsko podnebje, zaradi česar tam med drugim rastejo številne redke rastline, med drugim gorski pelin, murke in alpska možina, ki je najlepša ravno v tem času.</p> <blockquote><p>"Kot ena bodeča neža, tako od daleč. V resnici pa je nežna, mehka. Vijoličasta, zdaj ko je v razcvetu. Je pa to endemit, je je zelo malo in je treba kar paziti, da je ne trgajo. Treba je opozarjati, se pogovarjati z ljudmi. Ampak zdaj so ljudje že zelo ozaveščeni."</p></blockquote> <p>*Lani je Orožnovo kočo ob njeni 125-letnici obiskala novinarka MMC-ja Katja Tratnik, ki jo je tudi fotografirala: <a>Franci Beguš: Koncert klasične glasbe v planinski koči? Zakaj pa ne!</a></p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 28 Jul 2020 04:45:00 +0000 Prvo slovensko planinsko kočo so zgradili pred 126 leti Marsikje po svetu v tem tednu obeležujejo teden nočnih metuljev, ki so izjemno raznolika skupina žuželk. Ker so metulji po izvoru žuželke, ki so aktivne ponoči, najbrž ni nič čudnega, da je veliko več vrst nočnih kot dnevnih metuljev. Ostanki fosilov kažejo, da so nočni metulji na našem planetu že vsaj 190 milijonov let. Največji nočni metulj na svetu je vrsta sovke, ki živi v južni in osrednji Ameriki in ima premer kril okoli 30 centimetrov. Od julija do srede septembra lahko tudi v Sloveniji opazujemo posebno velikega nočnega metulja, ki so ga v naše kraje prinesli bratje Mach. Z njim je povezano tudi tokratno nagradno vprašanje. Več o nočnih metuljih je Mojci Delač povedal entomolog Stanislav Gomboc. <p>Pri nas je znanih nekaj več kot 3400 vrst metuljev, nočnih je veliko več kot dnevnih </p><p><p>V ZDA in marsikje drugod po svetu v tem tednu obeležujejo nacionalni teden nočnih metuljev. Gre za silno zanimivo vrsto, ki je na svetu že kakšnih 190 milijonov let. Toliko so namreč po predvidevanjih stari fosili nočnih metuljev, ki so jih odkrili.</p> <blockquote><p>"Dnevni in nočni metulji se najbolj enostavno ločijo po tipalkah, prvi imajo kijaste, nočni bolj nitaste ali peresaste..."</p></blockquote> <p>Razlaga entomolog, gospod <strong>Stanislav Gomboc</strong>, odličen poznavalec metuljev. In če pri nas poznamo 181 vrst dnevnih, je nočnih mnogo več. Zaenkrat  je pri nas znanih nekaj čez 3400 vrst metuljev.</p> <blockquote><p>"Nočni metulji kot gosenice lahko živijo zelo dolgo, kot odrasli pa nekatere vrste samo dve, tri ure. Imajo izjemno sposobnost vida. Nekateri ponoči lahko vidijo celo v barvah".</p></blockquote></p> 174707472 RTVSLO – Prvi 618 clean Marsikje po svetu v tem tednu obeležujejo teden nočnih metuljev, ki so izjemno raznolika skupina žuželk. Ker so metulji po izvoru žuželke, ki so aktivne ponoči, najbrž ni nič čudnega, da je veliko več vrst nočnih kot dnevnih metuljev. Ostanki fosilov kažejo, da so nočni metulji na našem planetu že vsaj 190 milijonov let. Največji nočni metulj na svetu je vrsta sovke, ki živi v južni in osrednji Ameriki in ima premer kril okoli 30 centimetrov. Od julija do srede septembra lahko tudi v Sloveniji opazujemo posebno velikega nočnega metulja, ki so ga v naše kraje prinesli bratje Mach. Z njim je povezano tudi tokratno nagradno vprašanje. Več o nočnih metuljih je Mojci Delač povedal entomolog Stanislav Gomboc. <p>Pri nas je znanih nekaj več kot 3400 vrst metuljev, nočnih je veliko več kot dnevnih </p><p><p>V ZDA in marsikje drugod po svetu v tem tednu obeležujejo nacionalni teden nočnih metuljev. Gre za silno zanimivo vrsto, ki je na svetu že kakšnih 190 milijonov let. Toliko so namreč po predvidevanjih stari fosili nočnih metuljev, ki so jih odkrili.</p> <blockquote><p>"Dnevni in nočni metulji se najbolj enostavno ločijo po tipalkah, prvi imajo kijaste, nočni bolj nitaste ali peresaste..."</p></blockquote> <p>Razlaga entomolog, gospod <strong>Stanislav Gomboc</strong>, odličen poznavalec metuljev. In če pri nas poznamo 181 vrst dnevnih, je nočnih mnogo več. Zaenkrat  je pri nas znanih nekaj čez 3400 vrst metuljev.</p> <blockquote><p>"Nočni metulji kot gosenice lahko živijo zelo dolgo, kot odrasli pa nekatere vrste samo dve, tri ure. Imajo izjemno sposobnost vida. Nekateri ponoči lahko vidijo celo v barvah".</p></blockquote></p> Tue, 21 Jul 2020 05:15:00 +0000 "Od vseh metuljev jih 90 odstotkov leta ponoči" Poznamo okoli 350 morski psov, od teh je potencialno nevarnih manj kot je prstov na eni roki. Kako zmotno je pričakovanje, da so vsi orjaški s krvoločnimi zobmi? Kar precej! Torkov kviz ob dnevu ozaveščanja o morskih psih namenjamo prav tej vrtsti hrustančnice.<p>Poznamo približno 350 vrst morskih psov, večina je manjša od enega metra</p><p><p>Večina morskih psov je manjša od enega metra. Tisti največji, ki lahko merijo več kot deset metrov, pa se praviloma primarno prehranjujejo s planktonom. <strong>Prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo </strong>razloži, da so v slovenskem morju do zdaj opazili skoraj 20 vrst morskih psov, rednih in izrednih. Rednih vrst, torej tistih, ki se redno pojavljajo v našem morju, je samo šest.</p> <blockquote><p>"To sta dve vrsti navadnih morskih psov, ki ju včasih dobimo v ribarnicah, saj sta užitni in zaradi tega tudi dovzetni za prelov. To pomeni, da jih ribiči zelo veliko lovijo. Potem dve vrsti morskih mačk, morski pes trnež in šesta vrsta je sinji morski pes oz., kot mu rečejo pogosteje, "modrul", čeprav je to hrvatizem."</p></blockquote> <p>Povsod v zahodnem Sredozemlju so morski psi zelo ogroženi, v vzhodnem Sredozemlju in v Jadranskem morju pa je stanje boljše. Poleg ribolova na njihovo ogroženost vpliva tudi motenje v obdobju razmnoževanja in kopičenje strupenih snovi v njihovih telesih.</p> <blockquote><p>"Vrednosti živega srebra in metil živega srebra v Tržaškem zalivu so zelo visoke in kažejo veliko stopnjo onesnaženja."</p></blockquote> <p>Ker je naše morsko okolje plitvo, je zelo primerno za razmnoževanje morskih psov.</p> <blockquote><p>"Slovensko morje je skupaj s širšim delom severnega Jadrana eno od dveh glavnih območij, kjer se razmnožujejo številne vrste hrustančnic. Če se tukaj pojavijo veliki problemi, onesnaževanje, pretiran ribolov, prilov, ki je še hujši ... Torej, prilov je ribolov, pri katerem imamo neko tarčno vrsto in se kot netarčna oz. kot stranska škoda v tem ribolovu pojavljajo vrste morskih psov, skatov, želv, ptic, celo morski sesalci in velika množica raznih nevretenčarjev, ki poginejo kot stranski produkt tega lova na neki organizem."</p></blockquote></p> 174706126 RTVSLO – Prvi 648 clean Poznamo okoli 350 morski psov, od teh je potencialno nevarnih manj kot je prstov na eni roki. Kako zmotno je pričakovanje, da so vsi orjaški s krvoločnimi zobmi? Kar precej! Torkov kviz ob dnevu ozaveščanja o morskih psih namenjamo prav tej vrtsti hrustančnice.<p>Poznamo približno 350 vrst morskih psov, večina je manjša od enega metra</p><p><p>Večina morskih psov je manjša od enega metra. Tisti največji, ki lahko merijo več kot deset metrov, pa se praviloma primarno prehranjujejo s planktonom. <strong>Prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo </strong>razloži, da so v slovenskem morju do zdaj opazili skoraj 20 vrst morskih psov, rednih in izrednih. Rednih vrst, torej tistih, ki se redno pojavljajo v našem morju, je samo šest.</p> <blockquote><p>"To sta dve vrsti navadnih morskih psov, ki ju včasih dobimo v ribarnicah, saj sta užitni in zaradi tega tudi dovzetni za prelov. To pomeni, da jih ribiči zelo veliko lovijo. Potem dve vrsti morskih mačk, morski pes trnež in šesta vrsta je sinji morski pes oz., kot mu rečejo pogosteje, "modrul", čeprav je to hrvatizem."</p></blockquote> <p>Povsod v zahodnem Sredozemlju so morski psi zelo ogroženi, v vzhodnem Sredozemlju in v Jadranskem morju pa je stanje boljše. Poleg ribolova na njihovo ogroženost vpliva tudi motenje v obdobju razmnoževanja in kopičenje strupenih snovi v njihovih telesih.</p> <blockquote><p>"Vrednosti živega srebra in metil živega srebra v Tržaškem zalivu so zelo visoke in kažejo veliko stopnjo onesnaženja."</p></blockquote> <p>Ker je naše morsko okolje plitvo, je zelo primerno za razmnoževanje morskih psov.</p> <blockquote><p>"Slovensko morje je skupaj s širšim delom severnega Jadrana eno od dveh glavnih območij, kjer se razmnožujejo številne vrste hrustančnic. Če se tukaj pojavijo veliki problemi, onesnaževanje, pretiran ribolov, prilov, ki je še hujši ... Torej, prilov je ribolov, pri katerem imamo neko tarčno vrsto in se kot netarčna oz. kot stranska škoda v tem ribolovu pojavljajo vrste morskih psov, skatov, želv, ptic, celo morski sesalci in velika množica raznih nevretenčarjev, ki poginejo kot stranski produkt tega lova na neki organizem."</p></blockquote></p> Tue, 14 Jul 2020 04:45:00 +0000 Jadransko morje, jasli za morske pse Skladatelj, aranžer in dirigent Mojmir Sepe bo 11. julija dopolnil častitljivih 90 let. Muzikolog magister Domen Prezelj, vodja nototeke na RTV Slovenija in poznavalec mojstrovega dela, pravi, da je »Mozart,« kot ga je klicala mama, že pri šestih letih napisal prvo klavirsko skladbo, danes pa ga poznamo predvsem kot skladatelja Slovenske popevke.<p>Mojmir Sepe bo 11. julija praznoval 90. rojstni dan </p><p><p>Skladatelj, aranžer in dirigent Mojmir Sepe bo 11. julija dopolnil častitljivih 90 let.  <strong>Muzikolog magister Domen Prezelj, vodja nototeke na RTV Slovenija in poznavalec mojstrovega dela</strong> pravi, da je »Mozart,« kot ga je klicala mama, že pri šestih letih napisal prvo klavirsko skladbo, danes pa ga poznamo predvsem kot skladatelja Slovenske popevke.</p> <blockquote><p><em>»Popevka traja 2-3 minute in tukaj notri mora biti vsa ta melodična invencija, harmonija itd. Za Sepetove popevke je značilno, da se v glasbenem smislu enostavno vse poklopi oz. združi v celoto: glasba, besedilo, interpretacija in orkester.« </em></p></blockquote> <p>Leta 1956 je ustanovil <em>Ansambel Mojmirja Sepeta</em>, ki se je najprej imenoval <em>Ljubljanski plesni sekstet. </em>To je bila celo ena prvih jazzovskih zasedb v nekdanji skupni državi. Bil je tudi dirigent Ritmosimfoničnega orkestra naše hiše, poleg klavirja je znal igrati tudi na trobento, odlično je aranžiral tudi skladbe drugih avtorjev, pisal je glasbo za Šentjakobsko gledališče ter je avtor naslovne skladbe znane animirane televizijske serije za otroke Medved Bojan.</p></p> 174704849 RTVSLO – Prvi 529 clean Skladatelj, aranžer in dirigent Mojmir Sepe bo 11. julija dopolnil častitljivih 90 let. Muzikolog magister Domen Prezelj, vodja nototeke na RTV Slovenija in poznavalec mojstrovega dela, pravi, da je »Mozart,« kot ga je klicala mama, že pri šestih letih napisal prvo klavirsko skladbo, danes pa ga poznamo predvsem kot skladatelja Slovenske popevke.<p>Mojmir Sepe bo 11. julija praznoval 90. rojstni dan </p><p><p>Skladatelj, aranžer in dirigent Mojmir Sepe bo 11. julija dopolnil častitljivih 90 let.  <strong>Muzikolog magister Domen Prezelj, vodja nototeke na RTV Slovenija in poznavalec mojstrovega dela</strong> pravi, da je »Mozart,« kot ga je klicala mama, že pri šestih letih napisal prvo klavirsko skladbo, danes pa ga poznamo predvsem kot skladatelja Slovenske popevke.</p> <blockquote><p><em>»Popevka traja 2-3 minute in tukaj notri mora biti vsa ta melodična invencija, harmonija itd. Za Sepetove popevke je značilno, da se v glasbenem smislu enostavno vse poklopi oz. združi v celoto: glasba, besedilo, interpretacija in orkester.« </em></p></blockquote> <p>Leta 1956 je ustanovil <em>Ansambel Mojmirja Sepeta</em>, ki se je najprej imenoval <em>Ljubljanski plesni sekstet. </em>To je bila celo ena prvih jazzovskih zasedb v nekdanji skupni državi. Bil je tudi dirigent Ritmosimfoničnega orkestra naše hiše, poleg klavirja je znal igrati tudi na trobento, odlično je aranžiral tudi skladbe drugih avtorjev, pisal je glasbo za Šentjakobsko gledališče ter je avtor naslovne skladbe znane animirane televizijske serije za otroke Medved Bojan.</p></p> Tue, 07 Jul 2020 04:45:00 +0000 Mama ga je klicala »Mozart« Kolikokrat ste ob kakšnemu darilu ali čestitki zapisali misel iz knjige Mali princ? Ali pa morda podarili kar knjigo oz. zbirko izbranih citatov? »Ne pride daleč, kdor gre naravnost.« in »Bistvo je očem nevidno.« sta gotovo med pogostejšimi. Po poslušanju Torkovega kviza boste morda knjigo prebrali še enkrat z druge perspektive. Analizirali smo jo tako, kot to počnejo študentje Pedagoške fakultete.<p>Ob 120. obletnici rojstva Antoina de Saint-Exuperyja Malega princa analizira prof. Milena Mileva Blažić</p><p><p>Kolikokrat ste ob kakšnemu darilu ali čestitki zapisali misel iz knjige Mali princ? Ali pa morda podarili kar knjigo oz. zbirko izbranih citatov? »Ne pride daleč, kdor gre naravnost.« in »Bistvo je očem nevidno.« sta gotovo med pogostejšimi. Po poslušanju Torkovega kviza boste morda knjigo prebrali še enkrat z druge perspektive. Analizirali smo jo tako, kot to počnejo študentje Pedagoške fakultete.</p> <p><strong>Prof. Milena Mileva Blažić</strong> se pri analizi opira tudi na študijo psihologinje Marie Luise von Franz - Puer Aeternus. Pravi, da je ena od interpretacij knjige, da je zgodba depresivna, govori o evtanaziji in samomoru, žalovanju za mladostjo, tudi o iskanju in sprejemanju sebe. Slednje simbolizira motiv udomačitve in lisice, v izvirniku lisjaka:</p> <blockquote><p>»Gre za iskanje različnih vrst identitete, od socialne, ekonomske, notranje, tudi spolne identitete. Pred 80 leti je bilo govoriti o istospolnosti tabu. Zato je on to prevedel v jezik simbolov. Tukaj udomačiti se pomeni navaditi se. To je aluzija, ne potrditev, da gre morebiti za istospolnost.«</p></blockquote></p> 174703458 RTVSLO – Prvi 529 clean Kolikokrat ste ob kakšnemu darilu ali čestitki zapisali misel iz knjige Mali princ? Ali pa morda podarili kar knjigo oz. zbirko izbranih citatov? »Ne pride daleč, kdor gre naravnost.« in »Bistvo je očem nevidno.« sta gotovo med pogostejšimi. Po poslušanju Torkovega kviza boste morda knjigo prebrali še enkrat z druge perspektive. Analizirali smo jo tako, kot to počnejo študentje Pedagoške fakultete.<p>Ob 120. obletnici rojstva Antoina de Saint-Exuperyja Malega princa analizira prof. Milena Mileva Blažić</p><p><p>Kolikokrat ste ob kakšnemu darilu ali čestitki zapisali misel iz knjige Mali princ? Ali pa morda podarili kar knjigo oz. zbirko izbranih citatov? »Ne pride daleč, kdor gre naravnost.« in »Bistvo je očem nevidno.« sta gotovo med pogostejšimi. Po poslušanju Torkovega kviza boste morda knjigo prebrali še enkrat z druge perspektive. Analizirali smo jo tako, kot to počnejo študentje Pedagoške fakultete.</p> <p><strong>Prof. Milena Mileva Blažić</strong> se pri analizi opira tudi na študijo psihologinje Marie Luise von Franz - Puer Aeternus. Pravi, da je ena od interpretacij knjige, da je zgodba depresivna, govori o evtanaziji in samomoru, žalovanju za mladostjo, tudi o iskanju in sprejemanju sebe. Slednje simbolizira motiv udomačitve in lisice, v izvirniku lisjaka:</p> <blockquote><p>»Gre za iskanje različnih vrst identitete, od socialne, ekonomske, notranje, tudi spolne identitete. Pred 80 leti je bilo govoriti o istospolnosti tabu. Zato je on to prevedel v jezik simbolov. Tukaj udomačiti se pomeni navaditi se. To je aluzija, ne potrditev, da gre morebiti za istospolnost.«</p></blockquote></p> Tue, 30 Jun 2020 04:45:00 +0000 Vseživljenjska knjiga za večkratno branje v različnih obdobjih Placebo, ki ga spletni Fran definira kot »navidezno zdravilo«, poznamo oz. smo vsaj že slišali zanj. Kaj pa nocebo? Poznate? Prvič slišite? Potem je današnji Torkov kviz pravi naslov za vaša ušesa – v naslednjih 10 minutah namreč povemo vse o placebovem "zlobnem" bratu dvojčku!<p>Pojem je prvič opisan leta 1961</p><p><p>"<em>Če placebo definiramo kot poseg ali snov, ki sama nima specifične učinkovitosti za dano bolezensko stanje ali motnjo, pa pri prejemniku vseeno izzove izboljšanje počutja, je nocebo nasprotje placeba. Torej neaktivna snov ali poseg, ki pri prejemniku izzove poslabšanje stanja ali počutja,</em>" razloži <strong>prof. dr. Maja Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete in predsednica Sinapse – slovenskega društva za nevroznanost</strong>, ki pove še, da je bolje kot o placebu in nocebu govoriti o odzivu na placebo ali odzivu na nocebo, saj je najpomembnejše prav to, kakšen odziv se sproži pri prejemniku.</p> <blockquote><p>"Torej pričakujem, da mi bo nekaj škodilo in zaradi tega se moje stanje in počutje poslabšata. Lahko pa, in del mehanizmov se odziva na nocebo, si dejansko tudi razlagamo z naborom predhodnih negativnih izkušenj iz položajev, ki so podobni temu, v katerem smo zdaj. Recimo naše izkušnje z bolnišnicami, različnimi posegi, ki so nas boleli ali pustili neke neprijetne posledice na naše zdravje."</p></blockquote> <p>Pomembno je torej, da se zavedamo, da slabe izkušnje, ki smo jih doživeli v preteklosti, vplivajo na nas na podzavestni ravni. Zaradi tega je naša sposobnost, da v novem položaju maksimalno aktiviramo lastne potenciale za zdravljenje, zmanjšana.</p></p> 174702159 RTVSLO – Prvi 640 clean Placebo, ki ga spletni Fran definira kot »navidezno zdravilo«, poznamo oz. smo vsaj že slišali zanj. Kaj pa nocebo? Poznate? Prvič slišite? Potem je današnji Torkov kviz pravi naslov za vaša ušesa – v naslednjih 10 minutah namreč povemo vse o placebovem "zlobnem" bratu dvojčku!<p>Pojem je prvič opisan leta 1961</p><p><p>"<em>Če placebo definiramo kot poseg ali snov, ki sama nima specifične učinkovitosti za dano bolezensko stanje ali motnjo, pa pri prejemniku vseeno izzove izboljšanje počutja, je nocebo nasprotje placeba. Torej neaktivna snov ali poseg, ki pri prejemniku izzove poslabšanje stanja ali počutja,</em>" razloži <strong>prof. dr. Maja Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete in predsednica Sinapse – slovenskega društva za nevroznanost</strong>, ki pove še, da je bolje kot o placebu in nocebu govoriti o odzivu na placebo ali odzivu na nocebo, saj je najpomembnejše prav to, kakšen odziv se sproži pri prejemniku.</p> <blockquote><p>"Torej pričakujem, da mi bo nekaj škodilo in zaradi tega se moje stanje in počutje poslabšata. Lahko pa, in del mehanizmov se odziva na nocebo, si dejansko tudi razlagamo z naborom predhodnih negativnih izkušenj iz položajev, ki so podobni temu, v katerem smo zdaj. Recimo naše izkušnje z bolnišnicami, različnimi posegi, ki so nas boleli ali pustili neke neprijetne posledice na naše zdravje."</p></blockquote> <p>Pomembno je torej, da se zavedamo, da slabe izkušnje, ki smo jih doživeli v preteklosti, vplivajo na nas na podzavestni ravni. Zaradi tega je naša sposobnost, da v novem položaju maksimalno aktiviramo lastne potenciale za zdravljenje, zmanjšana.</p></p> Tue, 23 Jun 2020 04:45:00 +0000 Nocebo, placebov "zlobni" brat dvojček Zavzemanje za enakopravnost in enakovrednost. Manifestacija proti diskriminaciji. Trenutek vidnosti in poguma marginaliziranih. Vse to in še marsikaj je Parada ponosa – najbolj množična družbeno-politična in kulturna prireditev pri nas. Letos se bo v prestolnici zgodila že dvajsetič, zato se bo zgodila tudi v Torkovem kvizu! <p>Ob letošnji 20-letnici Parade ponosa se spominjamo dogodka, ki ga je sprožila, in ugotavljamo, kakšna je družbeno-politična klima danes</p><p><h3>Prva parada</h3> <p>Zavzemanje za enakopravnost in enakovrednost. Manifestacija proti diskriminaciji. Trenutek vidnosti in poguma marginaliziranih. To in še marsikaj je Parada ponosa – najbolj množična družbeno-politična in kulturna prireditev pri nas. <strong>Brane Mozetič, dolgoletni LGBT-aktivist</strong>, o odzivu na homofobni dogodek, ki se je zgodil leta 2001:</p> <blockquote><p>"Takrat so bile seveda različne ideje ... Ena je bila ta, da bojkotiramo lokal, s čimer bi v bistvu ustregli najemniku, da nas ne bi bilo več tam. Druga je bila ta, da ga kar zasedemo. Mogoče najzanimivejša in bolj humorna poteza pa je bilo pitje radenske, ki se je potem nadaljevalo - mislim, da - tri petke zapored.</p></blockquote> <p>Eden od obeh pesnikov, ki so ju na vhodu ljubljanskega lokala Galerija takrat odslovili, je bil Brane Mozetič. Podporniki in aktivisti so torej hodili v lokal, protestno naročali samo deciliter mineralne vode in hkrati oblikovali idejo za prvo t. i. »obvoznico mimo nestrpnosti«, ki je potekala od ŠKUC-a do mestne hiše. Dogodek pred lokalom je tako povzročil nenačrtovan, popolnoma spontan odziv v obliki parade.</p> <h3>Več sovražnega govora</h3> <p>Da je družbeno-politična klima danes skrb vzbujajoča tako pri nas kot tudi širše, pa pove <strong>Tadeja Pirih iz Društva Parada ponosa</strong>:</p> <blockquote><p>"Je veliko več sovražnega govora, ko je več nasilja. Predvsem pa mislim, da zaradi tega, ker je pač to velikokrat sprejeto, sprejemljivo in ni sankcionirano na visokih ravneh. Torej to izvajajo ljudje na poziciji moči, ljudje, ki delujejo z avtoriteto. Zdaj je definitivno več tega, da od besed preidejo ljudje k dejanjem, da je porast tudi tega čisto zelo konkretnega nasilja na ulicah, dogodkih.</p></blockquote> <p>Povorka sicer ostaja največji oz. najvidnejši dogodek, ki poteka v okviru 10-dnevnega festivala. »<em>Edini način, da parada je, je ta, da je dovolj politična</em>!« še pove Tadeja Pirih. Letos se bo zgodila v soboto, 26. septembra - takrat se bo Ljubljani in Mariboru prvič pridružila Koroška.</p> </p> 174700586 RTVSLO – Prvi 587 clean Zavzemanje za enakopravnost in enakovrednost. Manifestacija proti diskriminaciji. Trenutek vidnosti in poguma marginaliziranih. Vse to in še marsikaj je Parada ponosa – najbolj množična družbeno-politična in kulturna prireditev pri nas. Letos se bo v prestolnici zgodila že dvajsetič, zato se bo zgodila tudi v Torkovem kvizu! <p>Ob letošnji 20-letnici Parade ponosa se spominjamo dogodka, ki ga je sprožila, in ugotavljamo, kakšna je družbeno-politična klima danes</p><p><h3>Prva parada</h3> <p>Zavzemanje za enakopravnost in enakovrednost. Manifestacija proti diskriminaciji. Trenutek vidnosti in poguma marginaliziranih. To in še marsikaj je Parada ponosa – najbolj množična družbeno-politična in kulturna prireditev pri nas. <strong>Brane Mozetič, dolgoletni LGBT-aktivist</strong>, o odzivu na homofobni dogodek, ki se je zgodil leta 2001:</p> <blockquote><p>"Takrat so bile seveda različne ideje ... Ena je bila ta, da bojkotiramo lokal, s čimer bi v bistvu ustregli najemniku, da nas ne bi bilo več tam. Druga je bila ta, da ga kar zasedemo. Mogoče najzanimivejša in bolj humorna poteza pa je bilo pitje radenske, ki se je potem nadaljevalo - mislim, da - tri petke zapored.</p></blockquote> <p>Eden od obeh pesnikov, ki so ju na vhodu ljubljanskega lokala Galerija takrat odslovili, je bil Brane Mozetič. Podporniki in aktivisti so torej hodili v lokal, protestno naročali samo deciliter mineralne vode in hkrati oblikovali idejo za prvo t. i. »obvoznico mimo nestrpnosti«, ki je potekala od ŠKUC-a do mestne hiše. Dogodek pred lokalom je tako povzročil nenačrtovan, popolnoma spontan odziv v obliki parade.</p> <h3>Več sovražnega govora</h3> <p>Da je družbeno-politična klima danes skrb vzbujajoča tako pri nas kot tudi širše, pa pove <strong>Tadeja Pirih iz Društva Parada ponosa</strong>:</p> <blockquote><p>"Je veliko več sovražnega govora, ko je več nasilja. Predvsem pa mislim, da zaradi tega, ker je pač to velikokrat sprejeto, sprejemljivo in ni sankcionirano na visokih ravneh. Torej to izvajajo ljudje na poziciji moči, ljudje, ki delujejo z avtoriteto. Zdaj je definitivno več tega, da od besed preidejo ljudje k dejanjem, da je porast tudi tega čisto zelo konkretnega nasilja na ulicah, dogodkih.</p></blockquote> <p>Povorka sicer ostaja največji oz. najvidnejši dogodek, ki poteka v okviru 10-dnevnega festivala. »<em>Edini način, da parada je, je ta, da je dovolj politična</em>!« še pove Tadeja Pirih. Letos se bo zgodila v soboto, 26. septembra - takrat se bo Ljubljani in Mariboru prvič pridružila Koroška.</p> </p> Tue, 16 Jun 2020 04:45:00 +0000 "Edini način, da parada je, je ta, da je politična!" Vsaka 20 prodana steklenica vina v Sloveniji je rosé. V svetu je delež še večji – roséjeva je vsaka 10 steklenica. Je bil pa ta odstotek v svetu pred komaj 10 leti več kot polovico manjši. V Torkovem kvizu zato vse o rosé-ju – »zardevajočemu« poletnem vinu, ki postaja vse bolj priljubljeno!<p>Vsaka 20. prodana steklenica vina v Sloveniji je rosé, v svetu je roséjeva vsaka 10. steklenica</p><p><p>&#8220;<em>Z roséji so začeli najpozneje leta 1775, in sicer v Šampanji,</em>&#8221; o prvih pisnih virih, ki potrjujejo izdelavo omenjenega vina, pove <strong>sommelier in vinski publicist Jože Rozman</strong>. V Sloveniji je prvi rosé nastal približno 200 let pozneje. Leto 1983 se je pisalo:</p> <blockquote><p>&#8220;Se pravi dosti, dosti pozneje, več kot 200 let pozneje kot v Šampanji. In sicer ta prvi slovenski rosé je bil pripravljen v vinski kleti Metlika, osnovno vino je bila samo žametovka, tega vina je bilo 60 tisoč litrov in je zelo hitro pošlo.&#8221;</p></blockquote> <p>Novo in drugačno očitno pritegne. Če dodamo še <em>sveže</em>, <em>nežno</em>, <em>radoživo </em>in<em> iskrivo,</em> pa imamo vse atribute roséjev. Pravila pridelave roséjev so postavili v Šampanji, pradomovini oz. zibelki penečih se vin. Načina sta dva:</p> <blockquote><p>&#8220;Ali s kratko ali zelo kratko maceracijo rdečih sort, lahko pa tudi z dodajanjem rdečega vina belemu vinu.&#8221;</p></blockquote> <p>Čas maceracije se giblje nekje od nič do štirinajst ur, odvisno od sorte grozdja, zrelosti, sezone … Vsako leto se vinogradnik na novo uči, &#8220;<em>rosé zato pomeni izziv</em>&#8220;, konča Jože Rozman.</p></p> 174699006 RTVSLO – Prvi 576 clean Vsaka 20 prodana steklenica vina v Sloveniji je rosé. V svetu je delež še večji – roséjeva je vsaka 10 steklenica. Je bil pa ta odstotek v svetu pred komaj 10 leti več kot polovico manjši. V Torkovem kvizu zato vse o rosé-ju – »zardevajočemu« poletnem vinu, ki postaja vse bolj priljubljeno!<p>Vsaka 20. prodana steklenica vina v Sloveniji je rosé, v svetu je roséjeva vsaka 10. steklenica</p><p><p>&#8220;<em>Z roséji so začeli najpozneje leta 1775, in sicer v Šampanji,</em>&#8221; o prvih pisnih virih, ki potrjujejo izdelavo omenjenega vina, pove <strong>sommelier in vinski publicist Jože Rozman</strong>. V Sloveniji je prvi rosé nastal približno 200 let pozneje. Leto 1983 se je pisalo:</p> <blockquote><p>&#8220;Se pravi dosti, dosti pozneje, več kot 200 let pozneje kot v Šampanji. In sicer ta prvi slovenski rosé je bil pripravljen v vinski kleti Metlika, osnovno vino je bila samo žametovka, tega vina je bilo 60 tisoč litrov in je zelo hitro pošlo.&#8221;</p></blockquote> <p>Novo in drugačno očitno pritegne. Če dodamo še <em>sveže</em>, <em>nežno</em>, <em>radoživo </em>in<em> iskrivo,</em> pa imamo vse atribute roséjev. Pravila pridelave roséjev so postavili v Šampanji, pradomovini oz. zibelki penečih se vin. Načina sta dva:</p> <blockquote><p>&#8220;Ali s kratko ali zelo kratko maceracijo rdečih sort, lahko pa tudi z dodajanjem rdečega vina belemu vinu.&#8221;</p></blockquote> <p>Čas maceracije se giblje nekje od nič do štirinajst ur, odvisno od sorte grozdja, zrelosti, sezone … Vsako leto se vinogradnik na novo uči, &#8220;<em>rosé zato pomeni izziv</em>&#8220;, konča Jože Rozman.</p></p> Tue, 09 Jun 2020 04:45:00 +0000 "Dlje časa ko traja maceracija, več barvil se bo izlužilo" "Deja vu" oz. po naše "že videno" je pojav, ob katerem se sproži poznan občutek, da smo to, kar doživljamo, nekoč že doživeli, čeprav to ni možno.<p>Poznate občutek, da se je to, kar doživljate, že zgodilo?</p><p><p>&#8220;Deja vu oz. po naše že videno je <em>pojav, ki združuje objektivno nepoznanost &#8211; na podlagi zadostnih podatkov vemo, da nam nekaj ni znano &#8211; s subjektivno poznanostjo &#8211; občutkom, da to vseeno poznamo. Največkrat pojav opisujemo glede na to, kaj vidimo. Ni pa vezan samo na vid in ga lahko doživljajo tudi slepi</em>,&#8221; razloži <strong>Marko Polič, upokojeni prof. obče in okoljske psihologije Oddelka za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.</strong></p> <p>Pojav je relativno pogost; dve tretjini ljudi naj bi vsaj enkrat v življenju doživeli nepatološko obliko tega pojava.</p> <blockquote><p>&#8220;Pogostejši je pri ljudeh, ki več potujejo, gledajo več filmov, s starostjo pa upada.&#8221;</p></blockquote> <p>Že Charles Dickens je v romanu David Copperfield omenil podobno izkušnjo. V znanosti pa se &#8220;deja vu&#8221; prvič pojavi slabih 50 let za tem – 24. februarja 1896. Takrat so bili člani Zdravniško-psihološkega društva v Parizu seznanjeni s posebno spominsko motnjo:</p> <blockquote><p>&#8220;34-letni moški se je spominjal dogodkov, ki se niso nikoli pripetili. Možakar je nekaj let prej prebolel malarijo in je od takrat redno doživljal občutke poznanosti v novih položajih. Na primer na bratovi poroki se mu je zazdelo, da je to doživel že pred enim letom.&#8221;</p></blockquote> <p>Še danes je raziskovanje tega pojava zahtevno, saj nimamo ključnega podatka – ne vemo, kaj ga sproži.</p></p> 174697362 RTVSLO – Prvi 646 clean "Deja vu" oz. po naše "že videno" je pojav, ob katerem se sproži poznan občutek, da smo to, kar doživljamo, nekoč že doživeli, čeprav to ni možno.<p>Poznate občutek, da se je to, kar doživljate, že zgodilo?</p><p><p>&#8220;Deja vu oz. po naše že videno je <em>pojav, ki združuje objektivno nepoznanost &#8211; na podlagi zadostnih podatkov vemo, da nam nekaj ni znano &#8211; s subjektivno poznanostjo &#8211; občutkom, da to vseeno poznamo. Največkrat pojav opisujemo glede na to, kaj vidimo. Ni pa vezan samo na vid in ga lahko doživljajo tudi slepi</em>,&#8221; razloži <strong>Marko Polič, upokojeni prof. obče in okoljske psihologije Oddelka za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.</strong></p> <p>Pojav je relativno pogost; dve tretjini ljudi naj bi vsaj enkrat v življenju doživeli nepatološko obliko tega pojava.</p> <blockquote><p>&#8220;Pogostejši je pri ljudeh, ki več potujejo, gledajo več filmov, s starostjo pa upada.&#8221;</p></blockquote> <p>Že Charles Dickens je v romanu David Copperfield omenil podobno izkušnjo. V znanosti pa se &#8220;deja vu&#8221; prvič pojavi slabih 50 let za tem – 24. februarja 1896. Takrat so bili člani Zdravniško-psihološkega društva v Parizu seznanjeni s posebno spominsko motnjo:</p> <blockquote><p>&#8220;34-letni moški se je spominjal dogodkov, ki se niso nikoli pripetili. Možakar je nekaj let prej prebolel malarijo in je od takrat redno doživljal občutke poznanosti v novih položajih. Na primer na bratovi poroki se mu je zazdelo, da je to doživel že pred enim letom.&#8221;</p></blockquote> <p>Še danes je raziskovanje tega pojava zahtevno, saj nimamo ključnega podatka – ne vemo, kaj ga sproži.</p></p> Tue, 02 Jun 2020 04:50:00 +0000 Kaj sproži "deja vu"? V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za 4-krat!<p>V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za štirikrat</p><p><p>Podkest, podkast, poddaja ali pododdaja? V naši lektorski službi so se veliko pogovarjali, preverjali različne vire in ugotovili, da se slovenski izraz, ki je bil ponujen, ni uveljavil. <strong>Lektorica Saša Grčman</strong>:</p> <blockquote><p>Nismo želeli vztrajati pri izrazu, ki ne živi, in smo se odločili, da bomo uporabljali podkast. V originalu, v angleščini se zapiše podcast. Mi smo vseeno rekli, da bomo prevzeli s k-jem, torej pri zapisu in govoru: podkast.</p></blockquote> <p>Mikrofon ter računalnik ali pametni telefon (zaradi dostopa do spleta) sta dovolj, da doma posnameš svoj podkast. <strong>Matej Praprotnik, pomočnik direktorja Radia Slovenija</strong>, ki se med drugim ukvarja z digitalnimi storitvami, pove, da je naročnikov na podkaste Radia Slovenija že več kot 65 tisoč. Kateri naši podkasti pa so najbolj poslušani?</p> <blockquote><p>Še vedno Radio Ga Ga! Ima več kot deset tisoč poslušalcev oziroma naročnikov. Če vsak naročnik to posluša v dvoje, potem je poslušalcev še toliko več. Največkrat prenesena epizoda je pa Lahko noč, otroci. Predvsem se je v obdobju koronakrize izkazalo, da so starši vse pogosteje posegali po teh vsebinah. Pa recimo informativne oddaje &#8230; V enem letu se je število naročnikov na Drugo jutranjo kroniko povečalo za štirikrat.</p></blockquote></p> 174695628 RTVSLO – Prvi 725 clean V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za 4-krat!<p>V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za štirikrat</p><p><p>Podkest, podkast, poddaja ali pododdaja? V naši lektorski službi so se veliko pogovarjali, preverjali različne vire in ugotovili, da se slovenski izraz, ki je bil ponujen, ni uveljavil. <strong>Lektorica Saša Grčman</strong>:</p> <blockquote><p>Nismo želeli vztrajati pri izrazu, ki ne živi, in smo se odločili, da bomo uporabljali podkast. V originalu, v angleščini se zapiše podcast. Mi smo vseeno rekli, da bomo prevzeli s k-jem, torej pri zapisu in govoru: podkast.</p></blockquote> <p>Mikrofon ter računalnik ali pametni telefon (zaradi dostopa do spleta) sta dovolj, da doma posnameš svoj podkast. <strong>Matej Praprotnik, pomočnik direktorja Radia Slovenija</strong>, ki se med drugim ukvarja z digitalnimi storitvami, pove, da je naročnikov na podkaste Radia Slovenija že več kot 65 tisoč. Kateri naši podkasti pa so najbolj poslušani?</p> <blockquote><p>Še vedno Radio Ga Ga! Ima več kot deset tisoč poslušalcev oziroma naročnikov. Če vsak naročnik to posluša v dvoje, potem je poslušalcev še toliko več. Največkrat prenesena epizoda je pa Lahko noč, otroci. Predvsem se je v obdobju koronakrize izkazalo, da so starši vse pogosteje posegali po teh vsebinah. Pa recimo informativne oddaje &#8230; V enem letu se je število naročnikov na Drugo jutranjo kroniko povečalo za štirikrat.</p></blockquote></p> Tue, 26 May 2020 04:50:00 +0000 "Ne kaj, ampak kje je podkast?" Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!<p>V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna</p><p><p>Sonce je Zemlji najbližja zvezda. &#8220;<em>Daleč najbližja,</em>&#8221; pove <strong>doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:</strong></p> <blockquote><p>&#8220;Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.&#8221;</p></blockquote> <p>Od Lune do Zemlje svetloba potuje približno eno sekundo. Za pot od Sonca do Zemlje pa sončni žarki v povprečju potrebujejo 8 minut in 20 sekund. Čeprav Sonce oddaja več vrst sevanja, največ energije odda v obliki elektromagnetnega valovanja.</p> <blockquote><p>&#8220;Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.&#8221;</p></blockquote> <p>Če ste ljubitelj sončnih žarkov, selitev na južno poloblo ni slaba ideja. V enem letu namreč južna polobla dobi več sončne energije kot naša, severna. To je posledica tega, da je Zemljina orbita okoli Sonca eliptična, še razloži doc. dr. Gregor Skok:</p> <blockquote><p>&#8220;Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.&#8221;</p></blockquote></p> 174693950 RTVSLO – Prvi 618 clean Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!<p>V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna</p><p><p>Sonce je Zemlji najbližja zvezda. &#8220;<em>Daleč najbližja,</em>&#8221; pove <strong>doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:</strong></p> <blockquote><p>&#8220;Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.&#8221;</p></blockquote> <p>Od Lune do Zemlje svetloba potuje približno eno sekundo. Za pot od Sonca do Zemlje pa sončni žarki v povprečju potrebujejo 8 minut in 20 sekund. Čeprav Sonce oddaja več vrst sevanja, največ energije odda v obliki elektromagnetnega valovanja.</p> <blockquote><p>&#8220;Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.&#8221;</p></blockquote> <p>Če ste ljubitelj sončnih žarkov, selitev na južno poloblo ni slaba ideja. V enem letu namreč južna polobla dobi več sončne energije kot naša, severna. To je posledica tega, da je Zemljina orbita okoli Sonca eliptična, še razloži doc. dr. Gregor Skok:</p> <blockquote><p>&#8220;Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.&#8221;</p></blockquote></p> Tue, 19 May 2020 04:50:00 +0000 Svetloba od Sonca do Zemlje potuje 8 minut in 20 sekund Tony Hawk je v svetu rolkanja tako pomemben in znan kot Michael Jordan v svetu košarke. Ameriški poklicni rolkar jih ima danes 52, zato si zasluži omembo v Torkovem kvizu o rolkanju!<p>Ameriški poklicni rolkar Tony Hawk danes praznuje 52. rojstni dan</p><p><p>&#8220;S<em>urferji so iskali neko alternativo, kako bi se lahko z deskami vozili tudi po suhem. Zgodilo se je, da so se najprej začeli voziti po klancu, nato po različnih bankinah. Potem ko so v tisti zloglasni suši, ki je pestila Kalifornijo v šestdesetih ali sedemdesetih, odkrili tudi bazene, ki takrat niso imeli dovolj vode, se je pa rodilo moderno rolkanje,&#8221;</em> začetke rolkanja razloži <strong>Iztok Šumatić, predsednik Slovenske rolkarske zveze</strong>.</p> <h3>Triki in kombinacije</h3> <p>&#8220;Ollie&#8221; je osnovni trik oz. manever, pri katerem se odrineš in z rolko skočiš, ne da bi jo prijel.</p> <blockquote><p>&#8220;Ko se z zadnjo nogo odrineš, s sprednjo nogo potegneš po tem smirkovem papirju – temu mi rečemo grip – izvedeš manever, da potem lahko skočiš ali na robnik ali prek stopnic. Iz tega potem izhajajo vsi moderni triki.&#8221;</p></blockquote> <p>Medijsko najbolj pokrit trik v zgodovini rolkanja je bil verjetno Hawkov 900-stopinjski obrat, ki ga je izvedel leta 1999 na Igrah X, in sicer po enajstih poskusih. Kakšni so najboljši dosežki danes? Šumatić navede primer:</p> <blockquote><p>&#8220;Trik na zapornici, kjer je recimo pred kratkim en fant naredil obrat za 1260 stopinj. Še pred nekaj leti je bilo skorajda nepojmljivo razmišljati o takem manevru.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/12/Rolkanje-subkulturaaliolimpijskadisciplina4752384.mp3 RTVSLO – Prvi 763 clean Tony Hawk je v svetu rolkanja tako pomemben in znan kot Michael Jordan v svetu košarke. Ameriški poklicni rolkar jih ima danes 52, zato si zasluži omembo v Torkovem kvizu o rolkanju!<p>Ameriški poklicni rolkar Tony Hawk danes praznuje 52. rojstni dan</p><p><p>&#8220;S<em>urferji so iskali neko alternativo, kako bi se lahko z deskami vozili tudi po suhem. Zgodilo se je, da so se najprej začeli voziti po klancu, nato po različnih bankinah. Potem ko so v tisti zloglasni suši, ki je pestila Kalifornijo v šestdesetih ali sedemdesetih, odkrili tudi bazene, ki takrat niso imeli dovolj vode, se je pa rodilo moderno rolkanje,&#8221;</em> začetke rolkanja razloži <strong>Iztok Šumatić, predsednik Slovenske rolkarske zveze</strong>.</p> <h3>Triki in kombinacije</h3> <p>&#8220;Ollie&#8221; je osnovni trik oz. manever, pri katerem se odrineš in z rolko skočiš, ne da bi jo prijel.</p> <blockquote><p>&#8220;Ko se z zadnjo nogo odrineš, s sprednjo nogo potegneš po tem smirkovem papirju – temu mi rečemo grip – izvedeš manever, da potem lahko skočiš ali na robnik ali prek stopnic. Iz tega potem izhajajo vsi moderni triki.&#8221;</p></blockquote> <p>Medijsko najbolj pokrit trik v zgodovini rolkanja je bil verjetno Hawkov 900-stopinjski obrat, ki ga je izvedel leta 1999 na Igrah X, in sicer po enajstih poskusih. Kakšni so najboljši dosežki danes? Šumatić navede primer:</p> <blockquote><p>&#8220;Trik na zapornici, kjer je recimo pred kratkim en fant naredil obrat za 1260 stopinj. Še pred nekaj leti je bilo skorajda nepojmljivo razmišljati o takem manevru.&#8221;</p></blockquote></p> Tue, 12 May 2020 04:50:00 +0000 Rolkanje - subkultura ali olimpijska disciplina? Filmski animator v 8-urnem delavniku ustvari 5 sekund animacije oz. 60 posameznih sličic. O delu animatorjev in stanju te stroke pri nas pa pove več Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.<p>Filmski animator v 8-urnem delovniku ustvari 5 sekund animacije oziroma 60 posameznih sličic</p><p><h3>Nekoč in danes</h3> <p>Osnovni oz. najbolj klasični vrsti animacije sta <em><u>risana animacija</u></em> in <em><u>lutkovni animirani film</u></em>. Risano animacijo je populariziral Walt Disney s svojim studiem, kjer so postavili standarde. Pogosto se risani animaciji reče kar klasična animacija, razloži <strong>Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici</strong>:</p> <blockquote><p>&#8220;Klasični animirani film je v resnici to, kar so včasih delali na papir in potem prepisovali na prosojne folije. Drugi so barvali zadnje strani, zato da so bile barve lepe. Potem je nekdo to snemal pod kamero na ogromni mizi z več stekli in je menjal te slikice, da se je to potem vrtelo na filmskem traku.&#8221;</p></blockquote> <p>Danes omenjeno mizo nadomešča računalnik. Glavni animator, ki je narisal samo ključne poze, je včasih čakal tudi do dva tedna, da je videl, kako je videti končni gib, danes pa filmski animatorji svoj izdelek spremljajo sproti, med nastajanjem.</p> <h3>Miki Muster, najhitrejši animator</h3> <p>Procesi za vsak animirani film so različni. Gotovo se spomnite animirane serije o pingvinčkih z naslovom Pingu.</p> <blockquote><p>&#8220;V resnici je imel človek, ki je delal te pingvine in jih animiral, polne police, stotine teh pingvinčkov v milimetrskih premikih, različnih pozah. Slišal sem, da v trenutku, ko je ta človek zbolel – ne vem, ali je celo umrl – niso znali nadaljevati serije. Samo on je namreč vedel, kako jih animirati oz. prestavljati in so preprosto nehali snemati.&#8221;</p></blockquote> <p>Timon Leder doda še lokalno obarvano zgodbo o Mikiju Mustru. Ko je akademski kipar, ilustrator, animator in legenda slovenskega stripa delal animacije za avstrijske komercialne studie, so se vsi čudili, kako je lahko tako hiter:</p> <blockquote><p>&#8220;Vsi so mu zavidali, češ, ta Slovenec pa vse naredi trikrat hitreje kot drugi animatorji. Čisto vse je namreč risal sam, brez pomočnikov, neposredno na folije. Vse je naredil v končni obliki in ni potreboval še treh asistentov, ki bi to potem prerisovali za njim.&#8221;</p></blockquote> <p></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/05/OdPingadoMikijaMustra4739457.mp3 RTVSLO – Prvi 706 clean Filmski animator v 8-urnem delavniku ustvari 5 sekund animacije oz. 60 posameznih sličic. O delu animatorjev in stanju te stroke pri nas pa pove več Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.<p>Filmski animator v 8-urnem delovniku ustvari 5 sekund animacije oziroma 60 posameznih sličic</p><p><h3>Nekoč in danes</h3> <p>Osnovni oz. najbolj klasični vrsti animacije sta <em><u>risana animacija</u></em> in <em><u>lutkovni animirani film</u></em>. Risano animacijo je populariziral Walt Disney s svojim studiem, kjer so postavili standarde. Pogosto se risani animaciji reče kar klasična animacija, razloži <strong>Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici</strong>:</p> <blockquote><p>&#8220;Klasični animirani film je v resnici to, kar so včasih delali na papir in potem prepisovali na prosojne folije. Drugi so barvali zadnje strani, zato da so bile barve lepe. Potem je nekdo to snemal pod kamero na ogromni mizi z več stekli in je menjal te slikice, da se je to potem vrtelo na filmskem traku.&#8221;</p></blockquote> <p>Danes omenjeno mizo nadomešča računalnik. Glavni animator, ki je narisal samo ključne poze, je včasih čakal tudi do dva tedna, da je videl, kako je videti končni gib, danes pa filmski animatorji svoj izdelek spremljajo sproti, med nastajanjem.</p> <h3>Miki Muster, najhitrejši animator</h3> <p>Procesi za vsak animirani film so različni. Gotovo se spomnite animirane serije o pingvinčkih z naslovom Pingu.</p> <blockquote><p>&#8220;V resnici je imel človek, ki je delal te pingvine in jih animiral, polne police, stotine teh pingvinčkov v milimetrskih premikih, različnih pozah. Slišal sem, da v trenutku, ko je ta človek zbolel – ne vem, ali je celo umrl – niso znali nadaljevati serije. Samo on je namreč vedel, kako jih animirati oz. prestavljati in so preprosto nehali snemati.&#8221;</p></blockquote> <p>Timon Leder doda še lokalno obarvano zgodbo o Mikiju Mustru. Ko je akademski kipar, ilustrator, animator in legenda slovenskega stripa delal animacije za avstrijske komercialne studie, so se vsi čudili, kako je lahko tako hiter:</p> <blockquote><p>&#8220;Vsi so mu zavidali, češ, ta Slovenec pa vse naredi trikrat hitreje kot drugi animatorji. Čisto vse je namreč risal sam, brez pomočnikov, neposredno na folije. Vse je naredil v končni obliki in ni potreboval še treh asistentov, ki bi to potem prerisovali za njim.&#8221;</p></blockquote> <p></p></p> Tue, 05 May 2020 04:50:00 +0000 Od Pinga do Mikija Mustra Pred 229 leti se je rodi Samuel Morse, izumitelj Morsejeve abecede. 27. april, ki je datum njegovega rojstva, je danes mednarodni dan Morsejeve abecede. <p>27. april, mednarodni dan Morsejeve abecede</p><p><p><em>Samuel Morse</em> se je rodil pred 299 leti, ko še ni bilo avdioprenosa oz. prenosa govora, kot ga poznamo danes. Slikar in izumitelj je najprej razvil nov tip telegrafa, nato pa s kolegom Alfredom Vailom razvil še Morsejevo abecedo. O tem sistemu pik in črt <strong>Tine Brajnik, član Radiokluba Triglav Ljubljana, ki je radioamater že več kot 50 let</strong>:</p> <blockquote><p>&#8220;Pikica ima eno časovno dolžino, črtica ima tri časovne dolžine, med dvema znakoma, dvema čarkama, številkama, pa je razmik ene pikice, to se pravi ene časovne enote.&#8221;</p></blockquote> <p>Ko vemo, kakšno je trajanje pike, črte in presledka, lahko začnemo sestavljati črke. Vsaka ima svojo kodo iz pik in črt. Pogosteje je črka rabljena, krajša je. Zato je E samo pika.</p> <p>Poleg radioamaterjev danes Morsejevo abecedo uporabljajo tudi taborniki, ki se učijo preživetja v naravi, a v manjšem obsegu in lokalno. <strong>Urša Primožič, načelnica rodu Sivega volka</strong>:</p> <blockquote><p>&#8220;Mi daljše ali krajše svetlobne znake oddajamo ponoči ob pomoči ročnih svetilk, ki potem predstavljajo te pike in črte v Morsejevi abecedi.&#8221;</p></blockquote> <p>Šumnikov ne uporabljajo niti taborniki niti radioamaterji, še pove Tine Brajnik.</p> <blockquote><p>&#8220;Nikoli niso bili uporabljeni v kakršne koli namene – komercialne ali druge – ker so prezapleteni in smo jih zamenjali z drugimi kombinacijami. Recimo <em>š</em> s <em>sh</em> in podobno. Vendar imajo tudi šumniki svoje kode.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/28/Radioamaterjikomunicirajoshitrostjookoli150znakovnaminuto4726388.mp3 RTVSLO – Prvi 642 clean Pred 229 leti se je rodi Samuel Morse, izumitelj Morsejeve abecede. 27. april, ki je datum njegovega rojstva, je danes mednarodni dan Morsejeve abecede. <p>27. april, mednarodni dan Morsejeve abecede</p><p><p><em>Samuel Morse</em> se je rodil pred 299 leti, ko še ni bilo avdioprenosa oz. prenosa govora, kot ga poznamo danes. Slikar in izumitelj je najprej razvil nov tip telegrafa, nato pa s kolegom Alfredom Vailom razvil še Morsejevo abecedo. O tem sistemu pik in črt <strong>Tine Brajnik, član Radiokluba Triglav Ljubljana, ki je radioamater že več kot 50 let</strong>:</p> <blockquote><p>&#8220;Pikica ima eno časovno dolžino, črtica ima tri časovne dolžine, med dvema znakoma, dvema čarkama, številkama, pa je razmik ene pikice, to se pravi ene časovne enote.&#8221;</p></blockquote> <p>Ko vemo, kakšno je trajanje pike, črte in presledka, lahko začnemo sestavljati črke. Vsaka ima svojo kodo iz pik in črt. Pogosteje je črka rabljena, krajša je. Zato je E samo pika.</p> <p>Poleg radioamaterjev danes Morsejevo abecedo uporabljajo tudi taborniki, ki se učijo preživetja v naravi, a v manjšem obsegu in lokalno. <strong>Urša Primožič, načelnica rodu Sivega volka</strong>:</p> <blockquote><p>&#8220;Mi daljše ali krajše svetlobne znake oddajamo ponoči ob pomoči ročnih svetilk, ki potem predstavljajo te pike in črte v Morsejevi abecedi.&#8221;</p></blockquote> <p>Šumnikov ne uporabljajo niti taborniki niti radioamaterji, še pove Tine Brajnik.</p> <blockquote><p>&#8220;Nikoli niso bili uporabljeni v kakršne koli namene – komercialne ali druge – ker so prezapleteni in smo jih zamenjali z drugimi kombinacijami. Recimo <em>š</em> s <em>sh</em> in podobno. Vendar imajo tudi šumniki svoje kode.&#8221;</p></blockquote></p> Tue, 28 Apr 2020 04:50:00 +0000 Radioamaterji komunicirajo s hitrostjo okoli 150 znakov na minuto Nekoč so ga klicali Palček, visok je le 170 centimetrov, ima šarm porednega fanta, znan je po hripavem glasu. Al Pacino nastopa pred filmskimi kamerami že pol stoletja. Ali je Al Pacino spreminjal Hollywood, ali pa je bil predvsem zvesti vojščak hollywoodske filmske industrije? O igralcu, ki v teh dneh praznuje 80 let, razmišljata fimski kritik Marcel Štefančič, jr. in igralka Katarina Čas.<p>Ameriški filmski igralec Al Pacino praznuje 80 let</p><p><p>Nekoč so ga klicali Palček, visok je le 170 centimetrov, ima šarm porednega fanta, znan je po hripavem glasu.  Al Pacino nastopa pred filmskimi kamerami že pol stoletja.</p> <p>V vlogi odvisnika v filmu &#8221; Panika v parku igel&#8221; leta 1971 je pritegnil pozornost režiserja Francisa Forda Coppola, ki mu je zaupal pred takrat uveljavljenima Robertom Redfordom, in Warrenom Beattyjem, sila zaželeno vlogo sina botra, Michaela Corleoneja. Sledil je niz epskih filmskih vlog za učbenike in zgodovino. Ali je Al Pacino spreminjal Hollywood, ali pa je bil predvsem zvesti vojščak hollywoodske filmske industrije? Fimski kritik <strong>Marcel Štefančič, jr</strong>.</p> <blockquote><p>Al Pacino pripada generaciji igralcev s konca 60-tih let, Robert de Niro, Robert Duvall, vsi so bili bolj nizke rasti, nihče ni bil posebej lep, ampak to so bili igralci, ki so v žanrskih filmih igrali kot bi jih napisal Shakespeare.</p></blockquote> <p>Al Pacino- obraz mafijca, gangsterja in bančnega roparja…..Igralka <strong>Katarina Čas</strong> je pred nekaj leti nastopila v vlogi njegove filmske zaročenke, zato je pravi naslov za vprašanje, kakšen je Al od blizu?</p> <blockquote><p>Od blizu in v resnici ni nič od našetetga. Je tak prijazen &#8220;medvedek&#8221;, zelo karizmatičen in prizemljen gospod, ki pa me je že na avdiciji presenetil, saj se ni držal besedila v scenariju in  me je speljal na pot improvizacije, a se je obrestovalo, dobila sem filmsko vlogo.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/21/TorkovkvizAlPacinopraznuje80let4718461.mp3 RTVSLO – Prvi 829 clean Nekoč so ga klicali Palček, visok je le 170 centimetrov, ima šarm porednega fanta, znan je po hripavem glasu. Al Pacino nastopa pred filmskimi kamerami že pol stoletja. Ali je Al Pacino spreminjal Hollywood, ali pa je bil predvsem zvesti vojščak hollywoodske filmske industrije? O igralcu, ki v teh dneh praznuje 80 let, razmišljata fimski kritik Marcel Štefančič, jr. in igralka Katarina Čas.<p>Ameriški filmski igralec Al Pacino praznuje 80 let</p><p><p>Nekoč so ga klicali Palček, visok je le 170 centimetrov, ima šarm porednega fanta, znan je po hripavem glasu.  Al Pacino nastopa pred filmskimi kamerami že pol stoletja.</p> <p>V vlogi odvisnika v filmu &#8221; Panika v parku igel&#8221; leta 1971 je pritegnil pozornost režiserja Francisa Forda Coppola, ki mu je zaupal pred takrat uveljavljenima Robertom Redfordom, in Warrenom Beattyjem, sila zaželeno vlogo sina botra, Michaela Corleoneja. Sledil je niz epskih filmskih vlog za učbenike in zgodovino. Ali je Al Pacino spreminjal Hollywood, ali pa je bil predvsem zvesti vojščak hollywoodske filmske industrije? Fimski kritik <strong>Marcel Štefančič, jr</strong>.</p> <blockquote><p>Al Pacino pripada generaciji igralcev s konca 60-tih let, Robert de Niro, Robert Duvall, vsi so bili bolj nizke rasti, nihče ni bil posebej lep, ampak to so bili igralci, ki so v žanrskih filmih igrali kot bi jih napisal Shakespeare.</p></blockquote> <p>Al Pacino- obraz mafijca, gangsterja in bančnega roparja…..Igralka <strong>Katarina Čas</strong> je pred nekaj leti nastopila v vlogi njegove filmske zaročenke, zato je pravi naslov za vprašanje, kakšen je Al od blizu?</p> <blockquote><p>Od blizu in v resnici ni nič od našetetga. Je tak prijazen &#8220;medvedek&#8221;, zelo karizmatičen in prizemljen gospod, ki pa me je že na avdiciji presenetil, saj se ni držal besedila v scenariju in  me je speljal na pot improvizacije, a se je obrestovalo, dobila sem filmsko vlogo.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 21 Apr 2020 04:50:00 +0000 “Palček”, ki je igral kot bi mu Shakespeare vloge pisal RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. sl Tue, 21 Jun 2022 05:10:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/torkov-kviz/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 21 Jun 2022 05:10:00 +0000 Torkov kviz