Torkov kviz

Ko zadiši po medenjakih

Tue, 05 Dec 2023 05:45:13 +0000

Sladki piškoti, ki dišijo po cimetu in so priljubljeni po vsem svetu. Medenjaki imajo bogato zgodovino, a klub temu njihov izvor ni popolnoma jasen. Najprej so jih izdelovali kot obredne slaščice, prodajali pa so jih tudi kot zdravilo! Torkov kviz o medenjakih s sogovornico Andrejo Perčič, učiteljico slaščičarstva na BIC Ljubljana, Živilski in naravovarstveni šoli.

Površje Marsa poznamo bolje kot dno oceanov na Zemlji

Tue, 28 Nov 2023 07:00:54 +0000

28. november je dan Rdečega planeta. Na ta dan leta 1964 je bilo iztreljeno prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo Mars. Naslednje leto bomo torej obeležili 60 let od tega dogodka. Torkov kviz o Rdečem planetu!

60 let od atentata na Johna F. Kennedyja

Tue, 21 Nov 2023 05:45:13 +0000

Jutri, 22. novembra, bo minilo 60 let od atentata na Johna F. Kennedyja, 35. ameriškega predsednika. Zanimanje za ta dogodek se v resnici ni nikoli čisto zares poleglo - v uradno različico se je dvomilo takrat in se dvomi še danes. Tega prelomnega dogodka in njegovih posledic se spomnimo v današnjem Torkovem kvizu.

Od ledenic do pametnih hladilnikov

Tue, 14 Nov 2023 05:45:13 +0000

Hlad nas bo zanimal danes v Torkovem kvizu. Raziskali bomo namreč, kako so se razvijale tehnike hlajenja skozi tisočletja. Na kratko: od ledenic do pametnega hladilnika. Sogovornik: prof. dr. Rajko Vidrih z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.

Kristal zveni in zvenel naj bi tudi lepo gojen glas

Tue, 07 Nov 2023 05:45:05 +0000

Kristalni mikrofon 2023 se bo odvil drevi, zato na Prvem Torkov kviz posvečamo radijskemu govoru. Kaj je tisto kar dela dobrega govorca - je to talent, tehnika govora ali morda njegov značaj, ki lahko v določenih žanrih precej izstopa, medtem ko mora v drugih povsem ponikniti. Sogovornik: radijski sodelavec in napovedovalec Ambrož Kvartič, tudi scenarist in povezovalec letošnje prireditve.

"Dobro izdelan nagrobni napis zdrži tudi 40 let"

Tue, 31 Oct 2023 05:45:28 +0000

Pred in ob 1. novembru so naša pokopališča gotovo najbolj obiskana. Je pa kamnosek verjetno tisti, ki se poleg cerkvenega osebja, zaradi službenih dolžnosti, največkrat znajde na pokopališču. Obisk terena je namreč nujen del njegove službe. Predstavnika tega poklica Leva Vodnika iz Kamnoseštva Lev Vodnik danes slišimo v Torkovem kvizu, v katerem spoznamo znanje, potrebno za izdelavo nagrobnikov in klesanje nanje.

Šanson: paket dobre glasbe, besedila in interpretacije – od Francije naprej

Tue, 24 Oct 2023 04:45:00 +0000

Pri vsakem dobrem šansonu je ključna prepletenost besede in glasbe ter domišljena, prepričljiva interpretacija. Pomembno je torej besedilo, ki je dostikrat zahtevnejše kot pri siceršnji popularni glasbi, pomembna je glasba, ki mora odslikavati pomen besedila in seveda je ključna tudi interpretacija, da na odru vse skupaj izpade čim bolj prepričljivo. Tako razmišlja glasbena urednica in urednica festivala Slovenskega šansona 2023 Teja Klobčar. Kako bogata pa je zgodovina šansona?

Termalne vode imajo na iztoku na površino vsaj 20 stopinj

Tue, 17 Oct 2023 04:45:09 +0000

Hlad in mraz napovedujeta začetek glavne turistične sezone v termah. Danes v Torkovem kvizu sicer ne bomo govorili o turističnem vidiku termalnih in mineralnih voda, ampak o njihovem nastanku in raziskovanju. Torej o tem, kako globoko pronicajo pa tudi kje oz. zakaj prav tam pridejo na plano. Sogovornica: doc. dr. Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije.

Proso, kamela rastlinskega sveta

Tue, 10 Oct 2023 04:45:15 +0000

Leto 2023 je mednarodno leto prosa. Na pobudo Indije in Nigerije - s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo - ga je razglasila generalna skupščina Združenih narodov. "Najstarejše udomačeno žito na svetu" in "kamela rastlinskega sveta". To je proso. Več o tem žitu pa v Torkovem kvizu s prof. dr. Darjo Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

14. Ljubljanski teden mode: pletenine in trajnost

Tue, 03 Oct 2023 05:48:15 +0000

Včeraj se je začel 14. Ljubljanski teden mode, ki bo trajal do petka. Letos so spet v ospredju pletenine, ohranja oz. še močneje pa se vrača trajnost. Torkov kviz posvečamo največji modni prireditvi v Slovenji. V njeno zakulisje nas popelje izvršna producentka Melinda Rebrek.

Veliki leščur - filtrator, biogradnik in ogroženi endemit Sredozemskega morja

Tue, 26 Sep 2023 05:03:12 +0000

Vsak, ki se je kdaj kopal, potapljal ali kako drugače obiskal naše morje, pozna to veliko školjko. Prav zaradi tega se morda na prvi pogled veliki leščur laikom ne zdi nič posebnega. V Torkovem kvizu popravljamo to zmoto in se z dr. Ano Fortič, raziskovalko na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, potapljamo v morje informacij o tem neverjetnem organizmu.

Bi lahko do leta 2030 polovico poti opravili s kolesom?

Tue, 19 Sep 2023 04:45:34 +0000

Kolesarski župan Ljubljane in radijski sodelavec Matej Praprotnik je v Torkovem kvizu ob Evropskem tednu mobilnosti spregovoril o ciljih, ki jim sledi in jih promovira v imenu mednarodne nevlade organizacije BYCS (s sedežem v Amsterdamu), ki mu je podelila ta naziv: "Vizija organizacije je, da bi do leta 2030 polovico vseh poti opravili s kolesom. Sicer pa ta organizacija povezuje okoli 150 kolesarskih županov, ki si prizadevamo za boljše pogoje za kolesarje."

Adamovo jabolko, ščitasti hrustanec v obliki podkvice

Tue, 12 Sep 2023 04:45:56 +0000

Tema današnjega Torkovega kviza je izboklina na sprednjem delu vratu, ki jo laiki pogosto napačno pripisujemo zgolj moškemu spolu. Legenda pravi, da je Adamu v raju v grlu obtičal košček prepovedanega sadeža, v opomin na to pa se z izobklino na vratu rodi vsak moški. Ni krivo jabolko, ampak ribe! In nimajo ga zgolj moški, temveč ga imamo vsi - Adamovo jabolko.

Hekerji z belim klobukom in dovoljenjem za vdor

Tue, 05 Sep 2023 04:45:00 +0000

Lani je bilo pri nas zabeleženih 4123 kibernetskih incidentov, kar je za tretjino več kot leta 2021. V teh dneh, ko pri nas poteka Infosek, osrednji dogodek za informacijsko varnost v Sloveniji, v Torkovem kvizu spoznavamo delo etičnih hekerjev. So tisti, ki imajo vsa dovoljenja in pogodbo za vdor v sisteme podjetij, predvsem z namenom, da ugotovijo njegove ranljivosti še preden te odkrijejo zlonamernimi hekerji. Ali kot pravi etični heker in direktor podjetja Go-Lix Boštjan Špehonja, »ilegalne stvari počnejo na legalen način«.

Priprave na novo šolsko leto: urniki, jedilniki, generalno čiščenje šolskih prostorov ...

Tue, 29 Aug 2023 04:45:00 +0000

V poletnih mesecih na šolah potekajo nekatere dejavnosti, ki so vezane na zaključek starega in začetek novega šolskega leta. Kdo in kdaj sestavlja urnike – to je recimo eno izmed vprašanj, na katero dobimo odgovor v Torkovem kvizu.

Rastlinski napitki niso (le) modna muha, poznali so jih že pred našim štetjem

Tue, 22 Aug 2023 04:45:00 +0000

Zakaj rastlinsko mleko ni ustrezen prevod angleškega izraza "plant based milk"? Rastlinske napitke v osnovi pripravljajo iz surovin, ki jih lahko razvrstimo v pet osnovnih skupin: oreščki, žita, stročnice, oljnice in semena. Sogovornik prof. Tomaž Požrl iz Biotehniške fakultete pa jih je umestil tudi na na zgodovinsko časovnico.

Budilke

Tue, 15 Aug 2023 04:45:39 +0000

Nekoč so nas prebujali petelini, cerkveni zvonovi in pozneje poklicni trkalci, vmes mehanske budilke, danes predvsem mobilni telefoni. V Torkovem kvizu o prebujanju in budilkah se podrobneje posvetimo tudi budilki redenta, ki ima širše družbene implikacije.

Tudi beli šum ima odmev

Tue, 08 Aug 2023 04:45:23 +0000

Zvok ter neka ovira, ki bo ta zvok odbila in ga vrnila nazaj. To sta dva dejavnika, ki ju potrebujemo, da se zgodi odmev oz. da ga slišimo. Je pa recimo za blag odmev dovolj tudi že zvočna zavesa, ki obstaja v prostoru – nežno brnenje hladilnika, klimatske naprave, računalnika ipd. – t. i. »beli šum«. Več o odmevu pa v današnjem Torkovem kvizu z dr. Miho Kosom, pobudnikom, ustanoviteljem, vodjo Hiše eksperimentov.

Ena od treh planinskih markacij izginja v pozabo

Tue, 01 Aug 2023 04:45:15 +0000

Tri planinske markacije imamo v Sloveniji, ena od treh že izginja v pozabo. Je pa Kanfelčeva markacija tudi zaščitena blagovna znamka in je bila prvič zavarovana oz. zaščitena že leta 1933. Zakaj, izveste v Torkovem kvizu o markacijah!

Marjana na festivalih iščejo že skoraj 20 let!

Tue, 25 Jul 2023 04:45:18 +0000

Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?

Kaviar soške postrvi

Tue, 18 Jul 2023 04:45:49 +0000

"Elegantna, nežna struktura in dekadenten okus," tako bi morda delikatesso, ki sliši na ime kaviar, opisali kuharski chefi in chefinje. 18. julij je ponekod v Združenih državah Amerike nacionalni dan kaviarja, na Prvem bo pa to iztočnica za današnji Torkov kviz! Sogovornik: Borut Volk, direktor Faronike, edine ribogojnice pri nas, kjer pridobivajo kaviar avtohtone soške postrvi.

Leta 2058 bo na svetu 10 milijard ljudi

Tue, 11 Jul 2023 04:45:15 +0000

11. julij je svetovni dan prebivalstva - dan, na katerega je bil leta 1987 presežen mejnik 5 milijard svetovnih prebivalcev. Katera država ima največ prebivalcev, katera najmanj? Na kateri celini se rodi največ otrok, na kateri najmanj? In kje je tu vmes Slovenija? Sogovornik: Nejc Kebe, Oddelek za demografske statistike in življenjsko raven na Statističnem uradu RS.

Možnost, da nas bo strela zadela v vodi ali na kopnem, je enaka

Tue, 04 Jul 2023 04:45:44 +0000

Se strele ob udaru v vodno telo obnašajo kako drugače kot ob udaru na kopno? Je v vodi med nevihto bolj nevarno kot na kopnem? V Torkovem kvizu na ta vprašanja odgovori Goran Milev, vodja področja Scalar na Elektroinštitutu Milana VIdmarja.

Polnočno sonce

Tue, 27 Jun 2023 04:45:20 +0000

Na Islandiji med 21. decembrom in 21. junijem vsak dan pridobi nekje 1 do 7 minut dnevne svetlobe. Ravno zdaj, v teh dnevih, pa Islandke in Islandci živijo s pojavom, ki ga imenujejo »midnight sun«, ko sonce zvečer zaide šele po polnoči. »Polnočno sonce« je navdih za današnji Torkov kviz! Sogovornica: vodnica pasjih vlečnih vpreg na Svalbardu Hana Urank.

Zakulisje Poletne noči

Tue, 20 Jun 2023 04:45:11 +0000

Pred večernim gala koncertom Poletna noč s Patrikom Greblom, dirigentom in dolgoletnim glasbenim vodjo projekta, gledamo v zakulisje projekta Poletna noč.

Angažirano pletenje

Tue, 13 Jun 2023 04:45:09 +0000

Pretekli vikend smo obeležili mednarodni dan angažiranega pletenja. Kaj angažirano pletenje sploh je? Gre za prekrivanje, okraševanje oz. oblačenje urbanih elementov v pisane volnene izdelke. Za nekakšno umetnost, podobno grafitiranju. Namen pa: ozaveščanje o pomembnih temah. Več v Torkovem kvizu z Nino Arnuš, ki dela v Zavodu 3, kjer se v pletilski skupnosti Breja preja ukvarjajo tudi z angažiranim pletenjem.

Nihče se ne rodi s pegami

Tue, 06 Jun 2023 04:45:16 +0000

Medtem ko se z znamenji lahko tudi rodimo, pa se nihče ne rodi s pegami. Pege so genetsko pogojene, pojavijo se običajno med 2. in 4. letom starosti. Prvi pogoj za pojav peg je torej gen MC1R, drugi pogoj pa izpostavljenost UV sevanju. Spec. dermatovenerologije Nina Jugovar v Torkovem kvizu pove več!

Spet prihaja el niño!

Tue, 30 May 2023 04:45:50 +0000

El niño je pojav, ki so ga prvič – takrat sicer zgolj kot toplo morje v času okoli božiča – opazili že perujski ribiči v 17. stoletju. "V sedanjem obsegu, se pravi tako kot ga poznamo danes, je izraz nastal konec 19. stoletja, ko se je začel uporabljati v strokovni rabi," je v Torkovem kvizu med drugim povedal meteorolog Gregor Vertačnik. Da smo pojav resnično razumeli, pa je minilo še kar nekaj časa.

Morske želve opravijo eno najdaljših migracijskih poti v naravi

Tue, 23 May 2023 04:45:33 +0000

Najprej so bile na kopnem, pozneje so se določene prilagodile tudi morskemu okolju. Najbolj ranljive so tik po tem, ko se izvalijo iz jajc in se odpravijo na pot do morja. Zdaj gotovo že veste, da bomo v Torkovem kvizu govorili o želvah. Sogovornica: dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran. Avtorica: Darja Pograjc.

Superge - najbolj nošeni, popularni in vsestranski čevlji

Tue, 16 May 2023 04:45:57 +0000

Pomlad je ponavadi tista, ki nas s toplejšimi dnevi prepriča, da zimske čevlje počasi zamenjamo z lažjimi, bolj zračnimi supergami. »Zadnjih 20 let je to zagotovo najbolj nošen, popularen in vsestranski čevelj,« pravi Karin Košak, redna profesorica na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete. In tudi prej, vse od 70. let naprej se ta čevelj neprestano razvija in spreminja. Torkov kviz o supergah je pripravila Darja Pograjc.

Poznate vse simbole Evropske unije?

Tue, 09 May 2023 04:45:18 +0000

9. maj je dan Evrope. Dan, na katerega Evropska unija praznuje prizadevanje za mir in enotnost v Evropi. Ta dan, to obeležje sicer sodi med simbole Evropske unije. Pa poznate vse simbole? Veste, koliko uradnih jezikov ia Evropska unija? Ali pa katero ozemlje je še poleg Združenega kraljestva izstopila iz združenja? Izveste v Torkovem kvizu! Sogovornik: Jan Štrukelj, predstavnik Evropskega parlamenta v Sloveniji. Avtorica: Darja Pograjc.

25 let od prvega predvajanja telenovele Esmeralda

Tue, 18 Apr 2023 04:45:28 +0000

Esmeraldo so v Mehiki posneli in predvajali leta 1997. Zgolj leto pozneje smo njenih 137 delov lahko gledali tudi pri nas. Gledanost je bila izjemna, zato so jo na komercialni televiziji Pop tv leta 2000 predvajali še enkrat. Leta 2020 (med epidemijo) smo jo lahko spet gledali na Planet tv. S filmsko kritičarko Anjo Banko smo obeležili 25-letnico prvega predvajanja prve mehiške telenovele pri nas.

Vsaka kolonija mravelj ima svoj vonj

Tue, 11 Apr 2023 04:45:56 +0000

Predlani v tem času smo v kvizu govorili o zvončkih, telohih in trobenticah. Da ne bomo vedno zgolj o spomladanskem prebujanju flore, se danes posvetimo tudi favni: mravlje bodo tema Torkovega kviza! Kako komunicirajo, kako si razdelijo delo, v katerih primerih se mravlje poslužijo »rekrutacije« in zakaj ima vsaka kolonija svoj vonj? Darja Pograjc je na pogovor povabila biologa in mirmekologa Gregorja Bračka z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete.

Kofetarica, slovenska Mona Liza

Tue, 04 Apr 2023 04:45:20 +0000

Dobrohotna, dobrovoljna ženica, ki gledalca prevzame s skrivnostnim nasmehom in bistrimi očmi. Morda ji prav zaradi tega rečemo tudi »slovenska Mona Liza«. Kofetarica – znamenito delo slikarke Ivane Kobilce - prav v teh dneh praznuje 135 let obstoja. Zato ji na Prvem posvečamo Torkov kviz!

»Meteorolog v Planici vstopi v zgodbo že jeseni«

Tue, 28 Mar 2023 06:05:02 +0000

Prihajajoči konec tedna bo prinesel Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Agencija Republike Slovenije za Okolje že vrsto let aktivno sodeluje z organizatorji Planiškega praznika. Dolina pod Poncami ima kar nekaj mikroklimatskih posebnosti, pripoveduje meteorolog Jure Jerman, ki planiško dogajanje strokovno spremlja že četrt stoletja in je prava zakladnica znanja in izkušenj o vremenskih spremenljivkah, ki krojijo dogajanje in seveda vplivajo na (varne) polete. Od vetra do snežne podlage. V torkovem kvizu se bomo usedli na balonček toplega zraka, ki nas bo dvignil na višjo raven znanja o meteorologiji med Zgornjesavsko dolino in Tamarjem, kjer veduto zariše Letalnica Bratov Gorišek!

Smreka izgublja boj s podnebnimi spremembami

Tue, 21 Mar 2023 05:45:19 +0000

11 let že obeležujemo mednarodni dan gozdov. Leta 2012 je namreč Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za dan tega obeležja izbrala 21. marec. Na Prvem bomo zato današnji 21. marec izkoristili, da preverimo, kako se že in se še bodo (zaradi podnebnih sprememb) spreminjali naši gozdovi. Torkov kviz!

Kako se pri vas reče »po domače«?

Tue, 28 Feb 2023 05:45:00 +0000

Pər Novak na Gorenjskem, Láznikov v Zgornji Savinjski dolini, pri Fehtarjevih v Vipavski dolini ... O hišnih imenih tokrat v Torkovem kvizu. Prenašajo se iz roda v rod, držijo pa se hiše oz. celotne domačije. Tudi če se ta proda, hišno ime ostane. Sogovornica: dialektologinja Jožica Škofic, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik in predavateljica na Univerzi na Primorskem.

Amor, Eros ali Kupid?

Tue, 14 Feb 2023 05:45:47 +0000

V Torkovem kvizu na praznik zaljubljencev iščemo izvor Kupida – fantiča s krili in ljubezensko puščico. Pri tem nam je pomagala doc. dr. Sonja Weiss z Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Bron, zlitina bakra in kositra

Tue, 31 Jan 2023 05:45:35 +0000

Zlato in srebro smo v januarskih kvizih že obdelali. Danes pa mini seriji kovin dodajamo še bron oz. zlitino bakra in kositra. Prof. dr. Jožef Medved z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete je bil sogovornik Torkovega kviza. Pripravila: Darja Pograjc.

Srebro je najbolj prevodna kovina, kar jih pozna človek

Tue, 17 Jan 2023 05:45:00 +0000

Prejšnjič smo se v kvizu ukvarjali z zlatom. Danes nadaljujemo z njegovim sosedom v periodnem sistemu, ki ga zapisujemo s simbolom Ag. Kako nastane srebro, kako ga pridobivamo in za kaj ga uporabljamo, tudi v elektroniki in medicini? "Vemo, da na primer v spomladanskem času sadovnjake škropimo s pripravkom, ki ga imenujemo modra galica. Na podoben način je tudi srebro toksično za mikroorganizme in se ga uporablja v raznih obližih za hitro celjenje ran in za nevtralizacijo neprijetnih vonjav v čevljih," je med drugim v oddaji povedal doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti.

»Zemlja kot celota ima ogromno zlata, a to zlato ni človeku dosegljivo"

Tue, 03 Jan 2023 05:45:18 +0000

Ste se kdaj vprašali, kako nastane zlato? Namignila bom samo to, da je ta proces pravzaprav še veliko, veliko bolj spektakularen kot je spektakularna ta oranžno-rumena žlahtna kovina sama po sebi. To je bil namig, odgovore pa ponudi Torkov kviz! Sogovornik: dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.

Dodatno pojasnilo: Kako iz človeku dostopnih globin dobimo zlato?

Mehurčki v penini in kombuči

Tue, 20 Dec 2022 05:45:58 +0000

Lani smo v tem času Torkov kviz okrasili in posuli z bleščicami, tokrat pa pod drobnogled vzamemo prav tako prazničen element brez katerega si marsikdo težko predstavlja silvestrski večer. O mehurčkih v Torkovem kvizu! Sogovornici: Klavdija Topolovec Špur (enologinja kleti Radgonske gorice) o mehurčkih v peninah in Isabela Antunovič (varilka kombuče in vodja proizvodnje Isa's kombucha) o mehurčkih v kombuči.

Avtor znamenitega dizajna trolejbusov v zeleni barvi je bil ljubljanski župan Dermastja

Tue, 06 Dec 2022 05:45:38 +0000

Septembra lani smo se v Torkovem kvizu spomnili 120. obletnice prve vožnje tramvaja po ulicah prestolnice in se sprehodili skozi zgodovino tramvaja pri nas. Zdaj, decembra 2022, peljemo to zgodbo naprej. A tokrat ne po tračnicah, ampak prek električnih žic. Torkov kviz o trolejbusih (in avtobusih).

Prvotni labirinti niso bili blodnjaki

Tue, 22 Nov 2022 05:45:58 +0000

Kaj je labirint? Je to simbol? Nekakšna trdnjava? Morda igrišče? Danes ga verjetno večina res doživlja predvsem kot zadnje, a zgodovina labirintov je bogata in razkriva veliko o človeški preteklosti. Zagotovo namreč sega vsaj 4 tisoč let v preteklost, verjetno pa še mnogo dlje. Sogovornik Torkovega kviza bo Stjepan Palajsa, predsednik kulturno-filozofskega društva Nova Akropola Slovenije, kjer so ravno prejšnji teden odprli razstavo o simbolih, med katerimi je tudi labirint.

Potreba po priimkih se je pokazala v 15. stoletju

Tue, 08 Nov 2022 05:45:16 +0000

Priimki so se pri kmečkem prebivalstvu pri nas začeli pojavljati v 15. stoletju. Prej za to ni bilo potrebe. Kraji so bili majhni in za indentifikacijo sta zadostovala osebno ime in ime kraja, kjer je posameznik prebival. Več nastanku in razvoju slovenskih priimkov je Darji Pograjc v Torkovem kvizu povedal dr. Silvo Torkar, zdaj že upokojeni znanstveni sodelavec Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Italijani bolonjske omake ne poznajo

Tue, 25 Oct 2022 04:45:45 +0000

25. oktober je svetovni dan testenin. Torkov kviz zato danes posvečamo vsem napakam pri pripravi, postrežbi in prehranjevanju s testeninami. Stvarem, ob katerih bi se Italijani prijeli za glavo in se zgrozili. Sogovornik: Maxxa iz RawPaste, restavracije s testeninami. Avtorica rubrike: Darja Pograjc.

Panda pomeni "jedec bambusa"

Tue, 11 Oct 2022 04:45:00 +0000

Na prvi pogled je mačji panda nekaj izjemno ljubkega! Nekaj med mačko, pando in rakunom, njegov prednik je pa kratkonosi pes. Rdečkasta dlaka, bel gobček in košat rep, ki ga pozimi uporablja za zaščito pred mrazom. Če si ga ne znate predstavljati oz. ga še niste videli, nič hudega, v naslednjih minutah ga Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja iz Živalskega vrta Ljubljana, tudi opiše. Torkov kviz!

"Točnost je vrlina kraljev"

Tue, 27 Sep 2022 04:45:00 +0000

Zdi se, da obstajata dve vrsti ljudi – prvi zamujajo vedno in redno, drugi pa nikoli oz. skoraj nikoli. S Simono Lečnik Očko, mag. mednarodnih in diplomatskih študij ter ustanoviteljico in vodjo Akademije vrednot, se je pogovarjala Darja Pograjc.

Kroksi praznujejo 20 let!

Tue, 13 Sep 2022 04:45:00 +0000

Pogosto so vzrok za debate o tem, ali je udobje pomembnejše od videza. Nemalokrat se namreč znajdejo na seznamih najgrših čevljev na svetu. Lahko so enobarvni, pisani, okrašeni z bleščicami ali dodatnimi okraski, imenovanimi »jibbitz«. Ampak klasični model ima pa vedno 13 luknjic. Tema današnjega Torkovega kviza so kroksi, sogovornica pa je dr. Sabina Puc, vodja Oddelka za modno oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.

"Ljudje takrat niso znali voziti po avtocesti"

Tue, 06 Sep 2022 04:45:00 +0000

V zadnjem tednu razstave o prvi avtocesti na naših tleh smo pogledali v Muzej novejše zgodovine Slovenije. Več kot 40 fotografij, predmetov, uniform cestninskih delavcev, kovček in torba za prevažanje denarja ter številna pričevanja – taka je statistika razstave ob 50. obletnici odprtja skoraj 32 km dolgega odseka Vrhnika–Postojna. To prvo avtocesto v takratni Jugoslaviji so gradili 30 mesecev.

Hradecky, župan, ki je "Ljubljano postavil na zemljevid sveta"

Tue, 30 Aug 2022 05:13:00 +0000

30. avgusta leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ki je Ljubljani županoval kar 26 let. Od leta 1820, pa do svoje smrti leta 1846. V marsičem je prispeval k razvoju mesta, v katerem sta zdaj po njem imenovana cesta pa tudi most čez Ljubljanico. Na Hradeckega se bomo ob obletnici njegovega rojstva spomnili v Torkovem kvizu. Mojca Delač je pred mikrofon povabila turističnega vodnika Martina Šušteršiča.

Pri cenzuri v glasbi gre ponavadi za tihi konsenz

Tue, 09 Aug 2022 04:45:00 +0000

Gotovo ste že kdaj med poslušanjem radijske postaje zasledili, da je v besedilu skladbe kakšna beseda preprosto izginila ali pa jo je nadomestila kakšna druga bolj ali manj inovativna beseda. Kdo je tisti, ki določi, kaj je v besedilu treba prekriti, izrezati, skratka preslišati? Kdaj in kje se je v modernem času začela cenzura v glasbi? In ali pretirana politična korektnost ubija ustvarjalnost? Torkov kviz pripravlja Darja Pograjc.

Haludovo Palace hotel na Krku – jugoslovanski Las Vegas

Tue, 02 Aug 2022 04:45:00 +0000

Zapuščeni hodniki. Odpadajoč omet. Vrata, ki visijo s tečajev. Odkrušene betonske stopnice. To je danes Haludovo Palace hotel na Krku. Nekoč pa je bilo to kar 100 tisoč kvadratnih metrov urejenega zemljišča z glavno hotelsko zgradbo, ki se je nad atrijskimi vilami, ki so jo obkrožale, dvigovala kot dvorec. Jugoslovanski Las Vegas so ga celo imenovali. Preverimo zakaj – poletni Torkov kviz se seli na otok Krk!

Prodnate strehe in smeti - idealna pogoja za galebe

Tue, 26 Jul 2022 04:45:00 +0000

Čeprav si brez njih dopusta ob morju tako rekoč ne predstavljamo, se zadnja desetletja galebi pojavljajo tudi v mestnih okoljih. Torkov kviz zato posvečamo prav tem trdoživim, prilagodljivim in precej pametnim pticam - galebom!

Julius Kugy, rojen Slovenec in narejen Avstrijec

Tue, 19 Jul 2022 04:45:00 +0000

Rodil se je na današnji dan pred 164 leti. Pravnik, podjetnik, pisatelj, pa tudi humanist, alpinist in botanik. Govoril je 4 jezike. Med 1. sv. vojno za orožje ni hotel prijeti, med 2. sv. vojno je iz taborišča rešil kar nekaj slovenskih gornikov. Torkov kviz o Juliusu Kugyju, očetu alpinizma v Julijskih Alpah!

Montažne, asfaltne/betonske in pametne hitrostne ovire

Tue, 12 Jul 2022 04:45:00 +0000

Promet je – tako kot vreme in nogomet – kar nekako večna tema, na katero se ponavadi spozna vsak, in tudi o »ležečih policajih« ima gotovo vsak svoje mnenje. Oz. kakor bi se pravilneje reklo in povedalo: »hitrostnih ovirah«. Kdaj so se te pojavile, katere vrste grbin poznamo in ali bodo res nekoč izginile s cest?

40 let GEOSS-a

Tue, 05 Jul 2022 04:45:00 +0000

V Torkovem kvizu tokrat obeležujemo 40 let obstoja Geometričnega središča Slovenije (GEOSS-a).

"Astronomska noč pri nas nastopi, ko je Sonce 18 stopinj pod obzorjem"

Tue, 21 Jun 2022 05:10:00 +0000

21. junij prinaša Sončev obrat oz. najdaljši dan leta na severni polobli, velja pa tudi za začetek astronomskega poletja. In kljub temu, da je danes dan najdaljši, so poletne noči posebne. Tudi nocojšnja bo. Namesto dneva bomo zato pozornost torkovega kviza namenili - noči. Pri tem nam bo pomagal doc. dr. Janez Kos, raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer se ukvarja z astronomijo in astrofiziko. Noč ima svojo moč. Avtorica: Mojca Delač.

"Znal je potolažit študente, mamice, vojake, šoferje ..."

Tue, 14 Jun 2022 04:45:00 +0000

Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je Marjan Kralj z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.

Obujamo spomine na legendarnega Marjana Kralja in oddajo V nedeljo zvečer

Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je Marjan Kralj z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.

Vili Natlačen, upokojeni tonski mojster: "Marjan Kralj je bil širok človek in ni dajal občutka, da je zvezda. Oddajo smo snemali vnaprej ob četrtkih ob 14.00 in ko smo končali, preverili vse reze in podobno, je Marjan pobral trakove in rekel: Čez minuto v avli! Vedno nas je povabil na kavo, na pijačo, naročil, z nami spil eno rundo, rekel 'hvala lepa, fantje' in šel."

Trideset let od prvega političnega atentata pri nas

Tue, 07 Jun 2022 04:45:00 +0000

Na današnji dan pred 30 leti se je zgodil prvi politični atentat pri nas. Ivan Kramberger, »dobri mož z Negove«, kakor so ga tudi klicali, je umrl na poti iz Jurovskega Dola v bolnišnico. Torkov kviz o fenomenu, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegove poti od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države se spomnimo ob 6.45.

Ivan Kramberger – od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za prvega predsednika Republike Slovenije

Ivan Kramberger je bil eden od 11 otrok. Njegova mati je bila s Krasa, oče iz Štajerske. Že kot štiriletnik je služil na kmetiji, bil je pastir, pozneje se je izučil za dimnikarja in mehanika. Iznajdljivost pa je bila tista lastnost, ki mu je bila položena že v zibko, pravi njegov sin Ivan Kramberger mlajši.

"Že moj dedek je takrat v tistih časih z mojo babico izdeloval letala, bil krovec, bil zidar, popravljal čevlje. Temu bi v našem okolju rekli: bil je frajkincler. To pomeni, da se je spoznal na tisoč stvari. Ta genska zasnova je na mojega očeta vplivala, da je potem iz dimnikarja postal specialist za dializne aparate."

Ivan Kramberger je bil karizmatična, ekscentrična osebnost. Fenomen, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegovo pot od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države smo osvetlili v Torkovem kvizu.

Tobak ni samo najstarejše poživilo

Tue, 31 May 2022 04:45:00 +0000

Tobak je rastlina z lepimi, rozastimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Manj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se čez kožo zelo hitro absorbira. Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. Sogovornik: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Svetovni dan brez tobaka

Tobak je rastlina z lepimi, rožnatimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Manj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se skozi kožo zelo hitro absorbira. Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. Sogovornik: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Cheerleading je izvorno moški šport

Tue, 24 May 2022 04:45:00 +0000

Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!

Čeprav danes ta šport danes pripisujemo ženskemu spolu, so ga najprej izvajali moški

Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!

"Zelena in modra sta v barvnem prostoru najdlje od odtenka kože"

Tue, 17 May 2022 04:45:00 +0000

Green screen, zeleno ozadje ali virtualna scenografija je tema današnjega Torkovega kviza. Sogovornik: Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija deluje na področju grafike, kamor spada tudi virtualna scenografija.

Prva ozadja so bila modra, šele s prihodom digitalne tehnologije se je uveljavilo zeleno ozadje

"Začelo se je zgodaj, že v začetku prejšnjega stoletja, pri filmu. Zgodilo sem jim je, da so morali posneti neko sceno, ki ni bila izvedljiva v realnem okolju, in so začeli razmišljati o nadomeščanju oz. o vstavitvi ene scene v drugo," o začetkih virtualne scenografije pove Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija, ki med drugim deluje na področju grafike.

Za preskok z modrega na zeleno ozadje (oz. prehod od blue screena na green screen) je kriv prehod iz analognega na digitalni zapis. Še vedno se, čeprav danes ni več celulojdnega filma in se vse dela v digitalni fotografiji, uporabljata obe ozadji. Vsako ima namreč svojo prednost. Več pa v posnetku.

"Goreteks je pravzaprav teflon!"

Tue, 10 May 2022 04:45:00 +0000

Torkov kviz o nepremočljivih oblačilih, o tem kako so narejena, kako »deluje« njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila.

Vodoodbojna in vodoodporna oblačila

Torkov kviz danes o nepremočljivih oblačilih. O tem, kako so narejena, kako deluje njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila. Dani Žnidar in Igor Kalan, prodajalca trgovine Iglu Šport – Ljubljana Vič, pomagata z razlago.

#vanlife

Tue, 03 May 2022 04:45:00 +0000

Ste kdaj pomislili, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali tisto osnovno, kar resnično potrebujete, ostalo imetje prodali, in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih - predvsem Instagramu - najdemo pod ključnikom »vanlife«, to niti ni tako nova niti redka praksa. Torkov kviz zato posvečamo življenju v kombiju oz. potovanju s hišo na kolesih! Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140. dnevi, se nam je po telefonu oglasila iz Lizbone.

Klara Avsenik Žagar pripoveduje o svojem popotniškem življenju v hiši na kolesih

Ste že kdaj razmišljali o tem, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali osnovne potrebščine za življenje in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih (predvsem Instagramu) najdemo s ključnikom #vanlife, to niti ni tako nova, še manj redka praksa. Torkov kviz o življenju v kombiju oziroma potovanju s hišo na kolesih. Pripoveduje Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140 dnevi. Darja Pograjc jo je poklicala v Lizbono.

Bella ciao in njen mobilizacijski potencial

Tue, 26 Apr 2022 04:45:00 +0000

Včeraj so v Italiji praznovali Dan osvoboditve, pri nas jutri obeležujemo Dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih območij 2. svetovne vojne do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. Torkov kviz o Belli ciao!

Nekoč pesem, ki so jo pele delavke na riževih poljih, danes pesem upora, ki jo pozna ves svet

Včeraj so v Italiji praznovali dan osvoboditve, pri nas jutri zaznamujemo dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih jarkov do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. O Belli ciao pripoveduje dr. Ana Hofman, etnomuzikologinja, višja znanstvena sodelavka ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije.

Banane so peti najbolj prodajan kmetijski pridelek na svetu

Tue, 19 Apr 2022 04:45:00 +0000

So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.

Po priljubljenosti med sadjem, so pri nas pred bananami le jabolka.

Aprila brez dežnika nikamor?

Tue, 12 Apr 2022 04:45:00 +0000

V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.

"Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni."

V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.

Dežela vrtnih palčkov v vasi Jelovo

Tue, 05 Apr 2022 04:45:00 +0000

Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz! Darja Pograjc je obiskala zbirateljico Marinko Zorec, ki ji družbo dela kar 650 vrtnih palčkov!

Na obisku pri zbirateljici Marinki Zorec, ki ji družbo dela 650 vrtnih palčkov

Warholova Marilyn Monroe v modri barvi

Tue, 29 Mar 2022 04:45:00 +0000

Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja.

Umetnina velikana poparta bo najverjetneje najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja

Prejšnji teden nas je dosegla novica, da so pri avkcijski hiši Christie's najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje – tako pravijo – prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja. O Marilyn Monroe v modri barvi smo se pogovarjali z Igorjem Španjolom, kustosom Moderne galerije v Ljubljani.

Splakovanje stranišča z dragoceno pitno vodo je nesmiselno

Tue, 22 Mar 2022 05:45:00 +0000

Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.

Piran je poleti 2021 postal živi laboratorij, kjer izvajajo projekt SCORE

Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko:

"V zahodnem svetu si roke načeloma operemo od 5- do 10-krat na dan in vsakokrat za to porabimo od 4 do 10 litrov vode. V povprečju gre odrasel človek na stranišče 5-krat na dan in za to vsakič porabi od 5 do 10 litrov. Seveda, če imate varčno dvostopenjsko splakovanje, to pomeni, da je manjša količina za splakovanje štiri litre, večja pa okoli osem litrov vode. Standardno povprečje na zahodu je nekje od 50 do 80 litrov na tuširanje ali kopanje, odvisno od infrastrukture."

V okviru projekta SCORE (Smart control of the climate resilience of European coastal cities) razvijajo sistem, ki je trenutno še v prototipni stopnji:

"Imamo že tehnične skice tega, čemur pravimo 'from shower to the sink to the sea' oz. 'od tuša do umivalnika in morja'. Sicer pa v svetu že obstaja, predvsem v japonskih ali singapurskih hotelih lahko to opazite, sistem, ki shranjuje vodo iz umivalnika in jo namenja splakovanju stranišča. Zanimivo, tega niso storili zaradi ekologije, ampak zaradi prihranka prostora. Tako da že obstaja nekaj podjetij po svetu, ki izdelujejo take sisteme."

Sistem umivalnik–stranišče torej ponekod po svetu že poznajo, medtem ko je sistem tuš–stranišče, ki ga razvijajo pri projektu SCORE, unikaten. Piran, ki je s še devetimi drugimi evropskimi obalnimi mesti del projekta, je tako lani poleti postal živi laboratorij, kjer bodo zbirali podatke in v rešitve vključevali tudi javnost oz. civilno družbo.

Zelene reke, zeleno pivo in celo zelene brade!

Tue, 15 Mar 2022 05:45:00 +0000

17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.

O Dnevu svetega Patrika razlaga učitelj angleškega jezika in radijec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji

V četrtek je na Irskem velik praznik, dela prost dan, Saint Patrick's Day ali Dan svetega Patrika! In zato Torkov kviz zavija na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade!

Emancipirana Islandija

Tue, 08 Mar 2022 05:45:00 +0000

Islandija je država z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma v svetu.

Pogovor s prof. Jano Javornik z Univerze v Leedsu, ki deluje tudi na Univerzi na Islandiji

8. marec, mednarodni dan žensk, je odlična priložnost, da izpostavimo državo, ki je vzklike, ki se pri nas zdijo praktično utopija – »Manj rož, več protestov!« ali pa »Ne rože, ampak enako plačilo!« – uspela preliti v realnost oz. to vsaj aktivno poskuša. Torkov kviz o emancipirani Islandiji!

25 let kultne oddaje Odklop

Tue, 01 Mar 2022 05:45:00 +0000

27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart

Dokumentarno-igrana oddaja, posneta v slogu resničnostnih oddaj, je bila napisana posebej za Boruta Veselka

27. februar 1997 je bil "odklopljen" dan za slovensko televizijsko sceno. Takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop! V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Oddaja je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikovala neverjetno raznovrstno občinstvo.

"Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." – oče Odklopa Tomaž Grubar, produkcijska skupina Mangart

S pasjo vprego v divjino Svalbarda

Tue, 22 Feb 2022 05:45:00 +0000

Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.

Februarja obeležujemo dan vlečnih psov

»Ni ga kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca,« pogosto rečemo. Ampak kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Vodnica pasjih vlečnih vpreg Hana Urank živi in dela na omenjenem arhipelagu sredi Arktičnega morja. Tam je tudi najbolj severno ležeče civilno letališče na svetu. Kako skrbi, vzgaja in dela z vlečnimi psi, je pojasnila v Torkovem kvizu!

Džakarta naj bi se vsako leto pogreznila za 25 centimetrov

Tue, 15 Feb 2022 05:45:00 +0000

Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.

O vzrokih za selitev prestolnic nekoč in danes

Indonezija ima v načrtu velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta na svetu. Dr. Peter Kumer, politični geograf, sodelavec Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper:

"Po nekaterih ocenah se mesto pogreza tudi za 25 cetimetrov na leto. Se pravi je velik del mesta pod morsko gladino. Pogreza se zato, ker večina prebivalstva pitno vodo črpa iz podzemlja, saj so površinske vode zelo onesnažene."

Poleg tega je prestolnica Indonezije izjemno prenaseljena.

"To je eno največjih mest oz. mestnih konglomeracij na svetu, spopada se s prometnimi zamaški, državni aparat potuje v policijskem spremstvu, da sploh lahko pride iz enega konca mesta na drugega in se pravočasno udeleži sestankov."

Prestolnico (oz. državni aparat) bodo tako z Jave preselili na otok Borneo.

Še več primerov preseljenih prestolnic pa v posnetku. Podrobneje smo razdelali primer Avstralije, Brazilije, Nigerije, Kazahstana in Mjanmara.

Vstop v leto vodnega tigra

Tue, 01 Feb 2022 05:45:00 +0000

1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.

Lunarni koledar na Kitajskem velja že od prvega stoletja pred našim štetjem

Prvega februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. praznik pomladi najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je dolžina priprav nanj.

"Priprave na kitajsko novo leto se običajno začnejo tri tedne pred novim letom, in sicer z generalnim čiščenjem stanovanja. Treba je vse očistiti, nakupiti in pripraviti okraske. Okraski morajo biti v rdeči barvi. Najbolj tipični so rdeči trakovi okoli vhodnih vrat."

Zakaj ravno rdeča? "Ker je ta barva v kitajski kulturi in zgodovini tradicionalno simbol sreče, že od nekdaj," doda sogovornica.

"Tudi okraski, ki se obešajo znotraj, ti kitajski vozli iz vrvi, so v rdeči barvi."

Kitajsko novo leto je sicer praznik z večtisočletno zgodovino. Izhaja iz časov, ko so bili ljudje tesno povezani z naravo in močno odvisni od zemlje. Sicer pa je šele v razcvetu dinastije Tang pri praznovanju kitajskega novega leta namesto prošenj in molitev za blaginjo v ospredje stopil vidik zabave.

Slovo fizičnih vinjet

Tue, 25 Jan 2022 05:45:00 +0000

Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.

Branka Videtič: Šestinosemdeset odstotkov je prodanih za slovenska vozila, sicer pa se v sistemu pojavlja že 45 različnih držav

Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih, začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008, se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo, prihaja elektronsko cestninjenje.

Kako bo potekal nadzor na avtocestah in hitrih cestah? "Osebne zaznave cestninskih nadzornikov ne bo več," pove Branka Videtič, direktorica Področja cestninjenja na DARS-u.

"Ta del bodo zamenjale kamere. Stacionarne bodo nameščene na portalih nad avtocesto oziroma na drogovih ob avtocesti. Prenosne na stojalih, ki jih bomo postavljali pred nadzornimi točkami, počivališči, mejnimi prehodi. In kar je bistvena novost, na katerem koli priključku bo mogoče nadzorovati z mobilnimi kamerami, ki bodo nameščene v vozilih cestninskega nadzora, in pa z ročnimi napravami, te pa so namenjene na primer nadzoru vozil, ki so parkirana na počivališčih."

Kako deluje sistem?

"Sistem zajame fotografijo registrske številke, primerja z zapisom v centralnem sistemu in če se ugotovi, da je za konkretno vozilo vinjeta plačana, se posnetki zbrišejo."

Srež: Čudoviti, lesketajoči se, »pernati« kristali na površini snežne odeje

Tue, 18 Jan 2022 06:12:00 +0000

V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.

Površinskega, ki je tesno povezan z nevarnostjo snežnih plazov, zlahka opazimo. Obstaja pa tudi globinski srež

Ste že postavili ptičjo krmilnico?

Tue, 04 Jan 2022 05:45:00 +0000

Čeprav se zdi, da so zime blažje in ptice ne potrebujejo dodatne hrane, še zdaleč ni tako. Kako oz. kam jo postaviti, kako plenilcem otežiti dostop do nje in kako dolgo oz. s čim hraniti ptice? Darja Pograjc je poiskala ornitologa, ki bo odgovoril na vsa ta vprašanja. Prvi letošnji Torkov kviz o krmilnicah!

Najbolj univerzalna hrana so drobna črna sončnična semena

Po navadi nas za ptice zaskrbi, ko zapade sneg. A zime so zdaj bolj mile, snega je manj. Ali torej sploh še postavljati krmilnice? Ljubiteljski ornitolog Aleksander Pritekelj, avtor spletne strani gnezdilnice.si, odgovori, da zagotovo.

"Lanska jesen je bila namreč taka, da zdaj v gozdovih ni osnovne hrane, ki jo ptice pozimi jedo. To so bukev, žir, črni, beli gaber, jesen, jelša in podobno. Zato je, čeprav letošnja zima še ni tako huda, krmljenje ptic zaželeno."

Klasično krmilnico (krmilno korito, pokrito s streho) postavimo vsaj meter in pol visoko. To je višina, ki jo še zlahka dosežemo in ki pticam omogoča dovolj časa, da odletijo, če se približa mačka. Če imate dovolj prostora, sogovornik predlaga zanimiv trik – dve krmilnici, obrnjeni druga proti drugi:

"Mačka se velikokrat kar v krmilnico usede in čaka. Seveda ptice tisto mačko vidijo in ne bodo prišle. Če je pa štiri ali pet metrov stran postavljena še ena krmilnica, se bodo ptice zbirale tam. Mačka pa ne more kar takoj iz ene krmilnice skočiti in na drugi ptiča ujeti. Tudi če poskusi, imajo ptice več kot dovolj časa, da odletijo. Ta igra traja nekaj dni. Ptice zelo hitro ugotovijo ta trik, mačka pa po približno enem tednu obupa.

Krmilnice pa ne postavite v zavetje grma ali gostega drevja, tam ima mačka namreč dobro kritje.

Steklene bleščice v fasadah, zlate v peninah

Tue, 21 Dec 2021 05:45:00 +0000

Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!

Vtkane so v oblačila, z njimi so posute slaščice, bleščijo se na voščilnicah, krasijo fasade in poplesujejo v peninah

Steklene bleščice na fasadah

"Želja po bleščečih dodatkih na zunanjih delih stavb ni nič novega," razloži Primož Hafner, produktni vodja za eksterier pri JUB-u, in doda, da so to željo poznali in udejanjali že v starem Rimu in Grčiji in tudi v arhitekturi Orienta. Danes bleščice vgrajujejo tako na fasadah individualnih hiš kot na fasadah večstanovanjskih objektov, povpraševanje je v mestih in na podeželju. Tehnike nanašanja so različne, Hafner opiše Jubovo:

"To so mala steklena zrnca, velika nekje od milimetra in pol do dveh, ki imajo poseben odseven površinski učinek. Nanos teh bleščic se izvaja strojno, z lijačno pištolo na stisnjen zrak, ker le tako lahko zagotovimo enakomerno razporeditev bleščic po površini. Ta steklena zrna brizgamo na sveže nanešene dekorativne omete."

Zlati lističi v peninah

"Uporaba zlata v gastronomiji ni nova zadeva," pove Klavdija Topolovec Špur, enologinja – vodja kleti, Radgonske gorice. Edini tak slovenski izdelek – penina z lističi zlata – je nastal prav pri njih, in sicer v sodelovanju z Zlatarno Celje. Na podlagi izkušenj iz tujine so pri zlatarni svetovali oz. se odločili za 23-karatno zlato:

"Dejansko je to čisto zlato, ki se pa pri samem tehnološkem postopku obdela tako, da se uporabi tudi nekaj srebra. Zaradi tega je končni proizvod deklariran kot 23-karatno zlato. To zlato je v obliki zelo tankih lebdečih lističev, ki se pri uživanju ne absorbirajo skozi prebavo, ampak potujejo po prebavnem traktu. Torej je stoodstotno varno in ni škodljivo."

Ko so projekt začeli, so prodali približno 300 steklenic letno, zdaj jih prodajo skoraj deset tisoč. Povpraševanje se povečuje, kar Klavdija Topolovec Špur pripisuje prepoznavnosti proizvoda in poznavanju kulture pitja vina.

December na pošti

Tue, 07 Dec 2021 05:45:00 +0000

Prejšnji teden so podrli rekorde v predelavi in dostavi pošiljk, sporočajo s Pošte Slovenije. Pa se je december komaj začel! In število pošiljk bo le še raslo. Tudi zato opozarjajo, da upoštevate priporočene roke za oddajo pošiljk – o teh več v Svetovalnem servisu po 8h, v Torkovem kvizu pa več o ozadju in številkah decembra na pošti.

Veseli december se je komaj začel, pa na Pošti Slovenije že opažajo rekorde v predelavi in dostavi pošiljk

Paketno poslovanje je prihodnost. To kažejo številke in to potrjuje statistika, ki jo vodijo na Pošti Slovenije. Razlaga Boštjan Pernek, direktor Divizije Prodaja in Divizije Pisma pri Pošti Slovenije:

"Lani smo predvsem zaradi omejitev trgovinske dejavnosti zaradi vpliva covida imeli do 40 odstotkov povišanja količin, s tem da so v novembru, decembru in pa tudi januarju tega leta količine narasle tudi za 100, 120 odstotkov."

Vozni park Pošte Slovenije obsega več kot 1400 vozil. Koliko kilometrov v decembru torej prevozijo poštni delavci?

"Dnevno prevozimo tam nekje med 135.000 in 140.000 kilometrov."

Delo na terenu pa seveda prinese tudi spopadanje z "nenavadnimi" paketi:

"Uporabnik recimo želi poslati čoln, ki je daljši od šestih metrov, kot pošiljko in ga seveda niti v kamion ne spravimo. Pri manjših pošiljkah pa je recimo zanimivo to, da ne glede na to, da vsebine paketov ne poznamo, jo včasih slišimo. Smo imeli primer, ko so se iz paketa oglašali črički."

Magma ima tudi do 1200 stopinj!

Tue, 23 Nov 2021 05:45:00 +0000

"Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja," je povedala izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija. Torkov kviz o vulkanih!

Vulkani nastajajo ob točkah podrivanja in razmikanja tektonskih plošč, tu so tudi t. i. vroče točke

"Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja," je povedala izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija.

Dokler se staljena silikatna masa nahaja pod zemeljskim površjem, jo imenujemo magma. Ko izbruhne na površje, govorimo o lavi.

"Mi zelo tako na grobo ločimo oz. rečemo, da so magme bolj bazaltne sestave. To so recimo take magme, ki jih srečamo na Havajih, te so zelo lahko tekoče in imajo višjo temperaturo, tudi 1200 stopinj. Druge so pa bolj granitoidne, bolj kisle magme, te imajo pa nižje temperature, lahko pod 1000 stopinj."

Potem pa je tu še posebnost:

"Poseben vulkan je na Zemlji v Tanzaniji: Ol Doinyo Lengai. Ta bruha čisto posebno črno lavo. To je lava z najnižjo temperaturo na Zemlji. Mislim, da ima okoli 540 stopinj in pravijo, da je to takšna lava, ki jo lahko pričakujemo na kakšnih drugih planetih."

Zadrgi ni uspelo ubiti gumba

Tue, 16 Nov 2021 05:45:00 +0000

16. november je dan gumbov! Ustanovila ga je National Button Society, ameriška nacionalna družba, ki »skrbi za ohranjanje in izobraževanje o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi«. Zato današnji Torkov kviz namenjamo gumbom in gumbarstvu doma in preverjamo, kako je gumb preživel kljub zadrgam in netom! Sogovornica: Nataša Dolejši, Dolejši modni gumbi.

16. november je dan gumbov, ustanovila ga je National Button Society

Dan gumbov je ustanovila oz. določila ameriška nacionalna družba, ki "skrbi za ohranjanje in izobraževanju o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi" National Button Society.

Znanje iz Češke

O začetkih gumbarske delavnice družine Dolejši na Češkem razlaga Nataša Dolejši, podjetje Dolejši modni gumbi:

"Dedek se je odločil za gumbarski poklic. Leta 1927 je začel triletno vajeniško dobo, 1931 pa je z odliko opravil mojstrski izpit iz izdelovanja gumbov iz školjk."

Natašin dedek je znanje prinesel k nam, v Ribnici na Dolenjskem je odprl majhno gumbarsko delavnico. Potomci so tradicijo nadaljevali in podjetje Dolejši modni gumbi je danes podjetje z najdaljšo gumbarsko tradicijo pri nas.

Umetni in naravni materiali

"Prve gumbe so verjetno delali iz kosti. Potem so se pojavile kovine, baker, srebro, zlato in razne kovinske zlitine. Na Češkem so precej poznani po izdelavi gumbov iz stekla."

V omenjenem podjetu sicer veliko večino gumbov izdelajo iz plastične mase. Izdelujejo pa tudi gumbe iz naravnih materialov, kot so školjke, kokosove lupine, ekvadorski oreh ter rogovje jelenjadi in srnjadi.

"Od lesenih gumbov pa največ delamo gumbe iz oljčnega lesa. Predvsem, ker so oljke drevesa, ki zelo počasi priraščajo. Imajo gosto lesno strukturo in zaradi tega so ti leseni gumbi tudi pralni v pralnem stroju. Pred 30, 40 leti, ko smo nosili pletenine, je marsikatera mama pred pranjem gumbe odstranila in jih po pranju spet našila, saj vse vrste lesa toliko pranja enostano niso prenesle."

Tovrstne gumbe s pridom uporabljajo tudi butične šivilje, ki izdelujejo oblačila za dojenčke.

Klišeji v grozljivkah

Tue, 02 Nov 2021 05:45:00 +0000

Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija pa v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje.

Tretji november je ponekod nacionalni dan klišejev

Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: "Izvira iz francoščine, dobili smo jo potem tudi prek nemškega jezika, ampak nekako smo ostali pri francoski izgovorjavi."

"Kliše povezujemo s puhlicami, frazami, floskulami, se pravi z nečim, kar se zelo pogosto ponavlja, kar vsi poznamo in zato jemljemo to kot nekaj slabšalnega. Danes, če nekoga označimo za kliše, ga pravzaprav ne pohvalimo. Čeprav je obrazec sam po sebi namenjen temu, da se znajdemo v nečem znanem, v nečem običajnem. V nekaterih primerih je torej kliše lahko zaželen in pričakovan."

Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje. Začne z zombijevskimi grozljivkami, ki so popularne že od sedemdesetih naprej:

"Zombijevski filmi so nekako povezani ali pa še dodatna podskupina grozljivk o pošastih oz. imamo potem še določeno podskupino filmov o virusih. Zelo velikokrat se ta bolezen prenaša na način virusa. Seveda so neki elementi, ki so večkrat videni, recimo v vsaki skupini je lahko nekdo, ki ga je ugriznil zombi, pa to skriva. Ta počasna zastajajoča hoja. Pa seveda način, kako jih likvidiramo."

Več o klišejih v različnih podžanrih grozljivke pa v posnetku.

Gremo po kostanj!

Tue, 19 Oct 2021 05:13:00 +0000

Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

"Po nekaterih podatkih naj bi ga sem zanesli Rimljani, a vse kaže, da je prišel sam in že prej"

Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Rubinasta čokolada je sadnega, rahlo kislega okusa

Tue, 05 Oct 2021 04:45:00 +0000

Pred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut," pove Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje.

Podjetje Barry Callebaut je pred štirimi leti svetu predstavilo četrto vrsto čokolade

Pred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut," pove Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje.

"V bistvu so oni to takrat patentirali. Recept so namreč v laboratorijih razvijali več kot deset let."

Recept za četrto vrsto čokolade je torej še vedno poslovna skrivnost podjetja. Za deset kilogramov te "sadne note" v obliki rožnate čokolade podjetja Callebaut slaščičar po navadi plača približno 140 evrov. Ta čokolada tudi pri obdelavi v čokoladnem ateljeju ali slaščičarski delavnici deluje drugače kot preostale tri vrste:

"Posebnost te čokolade je, da vsebuje citronsko kislino. Če jo na primer zmešaš z raznimi maščobami, deluje enako kot preostale čokolade. Če jo zmešaš z nečim, kar temelji na vodni osnovi, smetana ali pire, pa spremeni svojo barvo. Okus ostane isti, barva se spremeni v sivo."

Rožnata barva čokolade najverjetneje izvira tako iz posebnega rubinastega zrna kakavovca kot tudi postopkov njegove obdelave.

Desetkilogramska vreča rubinaste čokolade.

Prva slovenska samopostrežna knjigarna praznuje 60 let

Tue, 21 Sep 2021 04:45:00 +0000

Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas je vTorkovem kvizu popeljala v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne.

Konzorcij je svoja vrata (prvič) odprl leta 1961, takrat še na naslovu Titova 3

Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas popelje v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne. Obisk je bil namreč po navadi takšen:

"So delali na principu pultne prodaje. Se pravi, si prišel h knjigarju, povedal, kaj želiš, in potem si bil postrežen. To, da si lahko stopil zraven polic in sam izbiral, je bila novost, ki so jo vpeljali v Konzorciju. Pa se je potem kar dobro razširila povsod."

Kako pa je bilo v Konzorciju?

"Knjigarna je že takrat pravzaprav imela kar nekaj prostora za to, da so se ljudje lahko usedli. Za današnje čase nepredstavljivo je, da so ljudje takrat v knjigarni lahko tudi kadili. In je bila knjigarna na trenutke grozljivo zakajena. Ampak tako je to bilo. Veliko obiskovalcev se je lepo udomačilo na oddelku, listalo in prebiralo knjige ob cigareti. Pa še kakšno kavo smo jim postregli."

Sicer pa je takrat poleg slovenske produkcije kupec lahko v knjigarni našel tudi jugoslovansko in tujo literaturo ter "presenetljivo bogat oddelek s ploščami," še doda sogovornica.

Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal pred 120 leti

Tue, 07 Sep 2021 04:45:00 +0000

Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal 6. septembra 1901. Včeraj smo torej obeležili 120-letnico tega dogodka! Prvi dan obratovanja je bilo prodanih 6.400 vstopnic in tudi na t.i. »pogreb tramvaja« ob koncu njegovega delovanja v prestolnici je prišlo več tisoč ljudi. Je bil tramvaj res tako priljubljen? Preverjamo v Torkovem kvizu!

Elektrarna, ki je v Ljubljani nastala leta 1896, je s tramvajem dobila odjemalca, ki je upravičeval njen obstoj

"Enajst let sem bil star. Spominjam se, da so bili ljudje ogorčeni in vsi močno proti, da se tramvaj ukine. Ampak to je bila politična odločitev," se zadnje vožnje oz. t. i. pogreba tramvaja v Ljubljani leta 1958 spominja dr. Tadej Brate, industrijski arheolog, avtor številnih knjig, člankov in razprav s področja tehniške dediščine.

Tramvaj je sicer počasi pridobival priljubljenost. Začetno navdušenje je ob uvedbi leta 1901, v prvih dneh so prodali 6400 vstopnic, hitro splahnelo. Za tiste čase so bile namreč karte predrage. So se pa za tramvaj med ljudmi uveljavila precej ustvarjalna imena, pove dr. Brate:

Fini ljudje so rekli: "Se gremo peljati z električno." Drugi so pa rekli tramvaju kar pocestnica in trambulaj. Bile so neke prikolice, ki so zelo ropotale, pa so jim rekli džunglci. To pa zato, ker so delale: "Džung, džung. Džung, džung. Džung, džung." Potem koreta, kišta, ropotulja ... Če je bil kdo malo slabe volje zaradi kakšne dame, je pa tudi rekel: "Ta baba je grda kot tramvaj!"

Poslušaj: Celoten pogovor z dr. Tadejem Bratetom

Ovito v meglo

Tue, 31 Aug 2021 06:10:00 +0000

Zadnji dan meteorološkega poletja, ki sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavili na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili. Pripravila: Mojca Delač.

V zraku razpršene drobne kapljice, ki zmanjšujejo vidljivost in sipajo svetlobo. O megli smo se pogovarjali z meteorologom Branetom Gregorčičem

Če v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiščemo meglo, je ob opisu seveda, ob njej cel kup različnih izrazov, v katerih se pojavlja - megla se mi dela pred očmi, to obdobje zgodovine je še ovito v meglo, vleče se kot megla, tega se spominja kakor v megli. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavijamo na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili.

Megla nastane po navadi zaradi ohlajanja zraka. Na to pa lahko vpliva več mehanizmov. Hladen zrak lahko vase sprejme manj vodne pare v plinasti obliki. In ko dosežemo vlažnost blizu sto odstotkov, se presežna vodna para iz plinastega spremeni v kapljevinasto obliko. Nastanejo vodne kapljice, ki jih vidimo kot meglo.

Posebna težava je megla v prometu, saj zmanjšuje vidljivost, hkrati pa naši možgani nimajo toliko informacij iz okolja kot sicer, da bi lahko zares ocenili, kako hitro se premikamo.

Pravzaprav je definicija megle v meteorologiji ta, da mora biti vidljivost manjša od enega kilometra, če je vidljivost dva kilometra lahko govorimo o meglici, če je manj kot 100 metrov pa o gosti megli.

In takrat se zdi, da bi jo lahko rezali. Lahko pa je tudi v pasovih, to pomeni, da se izmenjujejo območja z gostejšo in redkejšo meglo. Glede na nastanek ločimo več vrst megle vsem pa je skupno nekaj. O radiacijski, advekcijski in pobočni megli lahko več slišite v posnetku.

Na razkroj megle, pojasnjuje Brane Gregorčič, vplivata predvsem dva mehanizma - segrevanje zraka s sončnim obsevanjem, ali pa vetrovi.

Tokratno vprašanje, ki smo ga zastavili poslušalkam in poslušalcem pa:

Megla lahko vsebuje tudi vodne kapljice, ki imajo že negativno temperaturo, ampak so še vedno v tekočem vodnem stanju, dokler se ne dotaknejo predmetov, ki so ohlajeni pod ničlo in primrznejo. Kaj takrat nastane?

Tudi pravilni odgovor na to vprašanje lahko slišite v posnetku!

Lenoba ali "kreativna prokrastinacija"?

Tue, 10 Aug 2021 04:45:00 +0000

Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? Danes je primeren dan, da odgovorimo na to vprašanje – 10. avgust je namreč svetovni dan lenobe.

10. avgust je svetovni dan lenobe, pobudniki zanj pa niso znani

Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? "Dejansko je lenoba neka skoraj nedosegljiva vrednota," razmišlja Boštjan Gorenc - Pižama, avtor, prevajalec, komik in zagovornik lenobe kot enega izmed delov ustvarjalnega procesa.

"Nekaj, kar se navzven lahko zdi kot lenoba, je namreč pri meni ta kanček brezdelja, ki je eden zelo poglavitnih procesov ustvarjanja. Jaz temu rečem kar kreativna prokrastinacija. Namreč, potrebujem veliko časa, da se mi ideje zmedijo do točke, ko jih spravim iz sebe."

Spletni Fran sicer pravi, da je prokrastinacija "odlaganje dela, naloge z določenim rokom, ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti", Boštjan Gorenc pa to poimenuje "prosti tek možganov".

Lenoba ali brezdelje. Kaj se sliši lepše? In kaj ima jezik pri tem, kako dojemamo neko stanje? Precej! Slovenci imamo na primer kar nekaj pregovorov, ki se ukvarjajo s tem, kako zelo slaba je lenoba, medtem ko je delo vrednota. Čeprav sogovornik dodaja, da smo se Slovenci vendarle že malce odmaknili od ideje o delu kot vrednoti.

"So stvari, o katerih je pisal Mazzini in tudi še drugi. To, da pri nas nekako ni vrednota samo delo, ampak dajanje vtisa, da delaš. Da je pomembno, da pravzaprav razlagaš ta proces, kako in koliko delaš."

"Žig je najboljši spomin na zgodbe in ljudi, ki jih srečujemo na poti"

Tue, 03 Aug 2021 04:45:00 +0000

Od rojstva ideje o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let! Njen idejni oče je bil profesor geografije Ivan Šumljak, idejo pa je dobil ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.

Znak za prehojeno Slovensko planinsko pot (Transverzalo) je prejelo že 10.620 planincev

Od rojstva zamisli o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let. Barbara Kelher, strokovna sodelavka Planinske zveze Slovenije, pove, da je bil njen idejni oče profesor geografije Ivan Šumljak. Zamisel se mu je utrnila ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.

"Bil je profesor geografije, zato je Slovenijo zelo, zelo, zelo dobro poznal. Bil je tudi markacist; z markacijami je označil celotno planinsko pot od Maribora do Slovenj Gradca. Samo idejo o Slovenski planinski poti pa je dobil na vrhu Pohorja."

Je bila pa Šumljakova ideja leta 1951 malce drugačna od končne uresničitve. Južni del krožne poti, ki si jo je zamislil, je bil namreč slabo prehoden, planinske infrastrukture praktično ni bilo, zato so ta del spustili. Uradno so pot odprli leta 1953, po njej nas vodi Dnevnik s slovenske planinske poti – znamenita knjižica zelene barve, s katero zbiramo žige.

Vonj poletja

Tue, 20 Jul 2021 04:45:00 +0000

»Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva,« tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju. Vse o smoli pa v Torkovem kvizu!

Smola se pojavlja pri iglavcih, listavci se ščitijo z zaraščanjem

Poletni Torkov kviz nas je tokrat peljal na plažo pod borovce in v smrekov gozd na sončni legi. Tam namreč najdemo "vonj poletja" – borovo smolo!

"Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva," tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju.

"Največ smole je pri borih, sledi smreka, manj jo je v jelki. V jelki ni v lesu, ampak je v lubju in v iglicah. Drugače se pa smola nahaja v vseh delih drevesa – v lesu, vejah, lubju, iglicah."

Zato ni čudno, da je bilo smolarjenje prisotno že v nekdanji Jugoslaviji. Ampak slovenska zgodovina te dejavnosti je kratka. "Dobrih deset let je trajalo," pove sogovornik in razloži, da je bilo veliko načinov pridobivanja smole. Več o tem lahko slišite v posnetku.

Koliko časa pa je trajalo, da so napolnili lonček?

"Eno drevo je na leto dalo, bori so bili to, od dobrega kilograma pa do kilograma in pol smole. To je v celi sezoni, ki se je začela aprila in se končala enkrat oktobra."

Ko so začeli iz nafte izdelovati sintetične smole, so pri nas smolarjenje opustili.

Kresničke, neustrašni kratkoživi hrošči

Tue, 13 Jul 2021 04:45:00 +0000

Okoli 2000 vrst kresničk je na svetu, od tega približno 30 v Evropi in 5 v Sloveniji. Več o kresničkah pa v Torkovem kvizu, ki ga pripravlja Darja Pograjc.

Na svetu je približno dva tisoč vrst kresničk, od tega okrog trideset v Evropi in pet v Sloveniji

Največji del svojega življenja kresnička preživi kot ličinka, kar je za hrošče precej pogosto. "Ličinka je plenilska. Pleni druge talne nevretenčarje, njena najljubša hrana so polži," pove Urška Ratajc, mlada raziskovalka Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

"Ja, lotijo se plena, ki je res precej večji od njih. Neustrašne so. Lahko vidimo velikega polža z ličinko, ki ga napada, ki ga grize, pa je precej manjša od njega. Del prebave je kar zunaj teles. Skozi čeljusti izbrizgajo encime v tkivo polža, nastane nekakšen sokec in to posrkajo."

Prav zaradi polžev (oz. hrane) kresničke pri nas najdemo v vlažnih okoljih – na barju, v močvirju in vlažnih gozdovih. Svetenje kresničkinega zadka najlažje opazimo od konca maja pa nekje do sredine julija.

"Vzorci utripanja, dolžina svetenja, premori in celo čas svetenja v noči je specifičen za posamezno vrsto. To je v bistvu njihova komunikacija in gre za dvosmerno komunikacijo. Se pravi, samice utripajo neki vzorec, ki je značilen za to vrsto, samci enako. In tudi samice potem glede na ta vzorec izbirajo partnerja."

Pa še zanimivost o eni od južnoazijskih vrst kresničk:

"Lahko se na enem območju nabere nekaj tisoč samcev, ki cele noči, cele tedne, lahko tudi več mesecev, tako usklajeno utripajo, da je tisto odstopanje v vsem tem času lahko manj kot en odstotek. To je nekaj, kar je navdušilo raziskovalce."

"MMS ima svoje občinstvo, ki pa se vedno znova obnavlja"

Tue, 06 Jul 2021 04:45:00 +0000

Portoroški avditorij je javnosti najbolj poznan po festivalu Melodije morja in sonca, nacionalnem festivalu zabavne glasbe, ki poteka že od leta 1978. Nekaj glasbenih spominov obujamo z glasbenim urednikom, voditeljem in moderatorjem na Radiu Koper, pa tudi kantavtorjem Iztokom Novakom - Easyjem.

Prihaja 40. festival Melodije morja in sonca

Portoroški avditorij je javnosti najbolj poznan po festivalu Melodije morja in sonca, nacionalnem festivalu zabavne glasbe, ki poteka že od leta 1978. Nekaj glasbenih spominov obujamo z glasbenim urednikom, voditeljem in moderatorjem na Radiu Koper, pa tudi kantavtorjem Iztokom Novakom - Easyjem.

"Drago Mislej - Mef in Danilo Kocjančič. To je tandem, ki je zaznamoval festival. Mef to še vedno počne, ker žal Danila ni več. In seveda se najprej spomnim tudi na Aniko Horvat, ki je postala to, kar je, tudi zato, ker je tekmo s skladbo Lahko noč, Piran dobila."

Film, posnet po znanem romanu, lahko zasluži do 50 odstotkov več

Tue, 29 Jun 2021 04:45:00 +0000

Filmske adaptacije knjižnih predlog so pomemben del industrije vse od njenih začetkov. Stare so torej približno toliko kot filmska umetnost, začelo se je že z nemim filmom, pove filmska recenzentka Ana Jurc iz Multimedijskega centra RTV Slovenija.

Adaptacije knjižnih del na filmskem platnu

"Neke študije so pokazale, če je film posnet po že znani literarni predlogi, lahko zasluži tudi do 50 odstotkov več v kinodvoranah."

Kredarica, 1984: okrog 215 km/h

Tue, 15 Jun 2021 04:45:00 +0000

Meteorolog Jure Jerman z Agencije Republike Slovenije za okolje pove, da veter merijo z različnimi instrumenti na vseh zračnih plasteh. Pri tleh npr. z anemometri, v zraku pa z meteorološkimi baloni, ki se lahko – opremljeni z GPS napravo – dvignejo do višine 15 km.

Svetovni dan vetra

"Zapihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Dopoldne bo še pihala šibka burja. Pihal bo zmeren severni veter. Pihal bo po večini šibek vzhodni do severovzhodni veter ..." To so primeri opisov povprečnega gibanja zraka, ki jih največkrat beremo v vremenskih napovedih.

Meteorolog Jure Jerman z Agencije Republike Slovenije za okolje pove, da veter merijo z različnimi instrumenti na vseh zračnih plasteh. Pri tleh npr. z anemometri, v zraku pa z meteorološkimi baloni, ki se lahko, opremljeni z napravo GPS, dvignejo do višine 15 km.

Ko govorimo o vetrnih rekordih, izstopa Kredarica leta 1984 in še prej, leta 1969, Nanos, ko je močan veter celo podrl RTV-oddajnik.

Škotska tradicija, obogatena s slovenskim zrakom in vodo

Tue, 01 Jun 2021 04:45:00 +0000

Pred 527 leti je bil v škotskih arhivih prvič omenjen škotski viski. Izdeloval ga je menih John Cor. Dobra iztočnica, da povemo več o tej žgani pijači, pa tudi o tem, kakšen je slovenski viski!

Pred 527 leti je bil v škotskih arhivih prvič omenjen škotski viski, izdeloval ga je menih John Cor

O škotskem viskiju so 1. junija 1494 zapisali:

"Bratu Johnu Coru, po ukazu kralja, zapovedujemo izdelavo 'aqua vitae' (vode življenja) iz ječmenovega sladu."

"Že ime voda življenja nakazuje, da je ta voda morala imeti barvo vode, torej biti prozorna, kar žganje, ko priteče iz kotla, vedno je. Tako da so ga najverjetneje pili mladega, svežega. Če so ga pustili nekaj časa v hrastovem sodu, so pa po določenem času dobili to, kar je viski danes. Barvo namreč viskiju dasta les oziroma staranje v sodu," razloži Boštjan Marušič, ena tretjina Broken Bonesa, majhne slovenske destilarne, v kateri izdelujejo viski in gin.

O postopku predelave viskija slišite več v posnetku. Boštjan Marušič je med drugim pojasnil, zakaj je ravno hrast najbolj optimalna sestavina za sode z viskijem:

"Ker ima tako celično strukturo, da ne pušča vode in je zaradi tega najbolj hvaležen, čvrst, odporen. Kaže se tudi, da tanini, ki jih vsebuje les in v žganju pustijo rjavo barvo, dajejo zelo zanimivo, prijetno aromo. Sploh če je sod prej obžgan. Ameriški viski, ki je narejen iz lažjega koruznega žganja, se zelo lepo stara že v novih sodih. Ječmenovo žganje, ki je osnova za naš ali škotski viski, pa kliče po rabljenih sodih."

Viski, ki ga predelujejo v destilarni Broken Bones, je sicer staran v obeh vrstah sodov, v novejših iz domačega slovenskega hrasta in že uporabljenih iz ameriškega belega hrasta.

Triglavska roža, škrlatna junakinja Triglavskega narodnega parka

Tue, 25 May 2021 04:45:00 +0000

"Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki se prekine med 2. svetovno vojno, in je bila potem leta 1961 obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, dobimo leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še mnogo starejše," je v Torkov kviz ob obletnici ustanovitve Triglavskega narodnega parka povedala Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku.

Majda Odar: Namen ustanavljanja narodnih parkov je ohraniti nekaj najbolj dragocenega, kar narod premore, za rodove, ki prihajajo.

"Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki je bila prekinjena med drugo svetovno vojno, leta 1961 pa obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, smo dobili leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še veliko starejše." – Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku

Kdaj je torej nastala prva ideja Triglavskega narodnega parka ter kdo so njeni očetje in mati? To in tudi zanimivosti o živalskem in rastlinskem svetu razkrijemo v Torkovem kvizu.

Divji petelin, vir: arhiv Javnega zavoda Triglavski narodni park

Pocarjeva domačija, vir: arhiv Javnega zavoda Triglavski narodni park

Evrovizija pred Evrovizijo

Tue, 18 May 2021 04:45:00 +0000

Tisti, ki redno spremljate Evrovizijo, se verjetno že pripravljate na današnji večer. Prvi predizbor se bo zgodil danes. Ana Soklič bo nastopila druga, zato pazite, da je ne zamudite! Preden se začne uradna Pesem Evrovizije 2021 pa v kvizu o Evroviziji drugačne vrste, in sicer o tisti Evroviziji, ki se dogaja celo leto, na spletu. Torkov kviz in Evrovizija pred Evrovizijo!

Evrovizijske vlogerje zanima vse o pevcu, njegovi skladbi in nastopu, ampak samo eno leto

Nekakšna Evrovizija pred Evrovizijo se zadnja leta dogaja na spletu, natančneje na YouTubu. Tam najdete vlogerje, ki že takoj po nacionalnih izborih v t. i. "reaction" videih komentirajo posamezne pesmi.

"Ti judje so predvsem veliki oboževalci Evrovizije. Oni spremljajo Evrovizijo od dneva, ko so objavljena prva imena nastopajočih na nacionalnem izboru do samega finala na Evroviziji."

"Skratka, ljudje, ki živijo za Evrovizijo," pove Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru (in v sklopu tega tudi koordinatorka za družbena omrežja).

"Bom kar priznala, da sem ena izmed tistih, ki gre po tem, ko skladbo naložijo na uradni evrovizijski kanal, vpisat v iskalnik: Ana Soklič reaction videos. Predvsem me zanima, kako neki tujec, ki ne pozna niti našega jezika niti izvajalke, ocenjuje skladbo, ki jo prvič sliši."