<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/torkov_kviz.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. </description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/torkov-kviz/</link>
        <title>Torkov kviz</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251166/podcast_naslovice_1400x1400_pxtorkovkviz.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Zgodovino mila bi lahko opisali kot pot od naključnih odkritij do dovršenih kemijskih postopkov. In čeprav se nam milo - trdo in tekoče - danes zdi samoumevno, je izdelava mila pravzaprav mojstrskost, ki so jo pilili tisočletja. Sogovornica: Maja Šilc, učiteljica strokovnoteoretičnih modulov v programu Kozmetični tehnik, ki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo uči kozmetologijo.</description>
        <enclosure length="23925504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/05/lovetvRA_SLO_LJT_9415810_20237329.mp3"></enclosure>
        <guid>175219005</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>747</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zgodovino mila bi lahko opisali kot pot od naključnih odkritij do dovršenih kemijskih postopkov. In čeprav se nam milo - trdo in tekoče - danes zdi samoumevno, je izdelava mila pravzaprav mojstrskost, ki so jo pilili tisočletja. Sogovornica: Maja Šilc, učiteljica strokovnoteoretičnih modulov v programu Kozmetični tehnik, ki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo uči kozmetologijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219005</link>
        <pubDate> Tue, 05 May 2026 04:45:04 +0000</pubDate>
        <title>Človeštvo milo pozna že skoraj 5.000 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira Toni Vrzelak, gost tokratnega Torkovega kviza.</description>
        <enclosure length="17102592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/28/SkorajRA_SLO_LJT_9345750_20155901.mp3"></enclosure>
        <guid>175217441</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>534</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira Toni Vrzelak, gost tokratnega Torkovega kviza.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217441</link>
        <pubDate> Tue, 28 Apr 2026 04:57:17 +0000</pubDate>
        <title>“Skoraj ni slovenskega kraja brez svoje godbe”</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kvačkanje ni le ročno delo, ampak je umetnost in del naše kulturne identitete, ki povezuje generacije ter v sebi nosi zgodbe iz preteklosti. Nekaj jih razkrijemo tudi v Torkovem kvizu s sogovornico Jadranko Smiljić, ustanoviteljico Zavoda Ustvarjalno srce (ZUS), v okviru katerega poteka projekt zbiranja zgodb kvačkaric, ki se s kvačkanjem ukvarjajo vsaj 50 let.</description>
        <enclosure length="25997568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/ProjektRA_SLO_LJT_9263463_20063134.mp3"></enclosure>
        <guid>175215735</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>812</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kvačkanje ni le ročno delo, ampak je umetnost in del naše kulturne identitete, ki povezuje generacije ter v sebi nosi zgodbe iz preteklosti. Nekaj jih razkrijemo tudi v Torkovem kvizu s sogovornico Jadranko Smiljić, ustanoviteljico Zavoda Ustvarjalno srce (ZUS), v okviru katerega poteka projekt zbiranja zgodb kvačkaric, ki se s kvačkanjem ukvarjajo vsaj 50 let.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215735</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 04:45:13 +0000</pubDate>
        <title>Projekt Slovenska kvačkarska dediščina</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na današnji dan pred 114 leti je Titanik na svoji prvi (in zadnji) plovbi trčil v ledeno goro. Ladja, ki je veljala za nepotopljivo, je potonila v noči na 15. april. Omenjeni dogodek je iztočnica za temo današnjega Torkovega kviza, ki bo: podvodna arheologija. Sogovornik: Andrej Gaspari, izr. prof. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="22089216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/PodvodnaRA_SLO_LJT_9179026_19967982.mp3"></enclosure>
        <guid>175213941</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>690</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na današnji dan pred 114 leti je Titanik na svoji prvi (in zadnji) plovbi trčil v ledeno goro. Ladja, ki je veljala za nepotopljivo, je potonila v noči na 15. april. Omenjeni dogodek je iztočnica za temo današnjega Torkovega kviza, ki bo: podvodna arheologija. Sogovornik: Andrej Gaspari, izr. prof. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213941</link>
        <pubDate> Tue, 14 Apr 2026 04:45:48 +0000</pubDate>
        <title>Podvodna arheologija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Močvirski tulipan, močvirska logarica, žerjavček in piršek. To je le nekaj poimenovanj, po katerih je znana karizmatična cvetlica, ki najraje oz. v največjem številu raste na Ljubljanskem barju. Več v Torkovem kvizu z Mašo Bratina, naravovarstveno svetnico v Krajinskem parku Ljubljansko barje.</description>
        <enclosure length="23113728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/07/MovirskRA_SLO_LJT_9091767_19870931.mp3"></enclosure>
        <guid>175212162</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>722</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Močvirski tulipan, močvirska logarica, žerjavček in piršek. To je le nekaj poimenovanj, po katerih je znana karizmatična cvetlica, ki najraje oz. v največjem številu raste na Ljubljanskem barju. Več v Torkovem kvizu z Mašo Bratina, naravovarstveno svetnico v Krajinskem parku Ljubljansko barje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212162</link>
        <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 04:45:08 +0000</pubDate>
        <title>Močvirski tulipan, močvirska logarica, piršek ali žerjavček</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se spomnimo filmske uspešnice, ki jo je Britanski filmski inštitut uvrstil med 10 najboljših filmov Združenega kraljestva vseh časov. Glede na javnomnenjske raziskave na Škotskem, pa ta film brez izjeme zaseda prvo mesto. Trainspotting je letos dopolnil 30 let, zato mu namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: novinarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija.</description>
        <enclosure length="22237440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/31/30letfRA_SLO_LJT_8993612_19763299.mp3"></enclosure>
        <guid>175210516</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>694</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se spomnimo filmske uspešnice, ki jo je Britanski filmski inštitut uvrstil med 10 najboljših filmov Združenega kraljestva vseh časov. Glede na javnomnenjske raziskave na Škotskem, pa ta film brez izjeme zaseda prvo mesto. Trainspotting je letos dopolnil 30 let, zato mu namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: novinarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210516</link>
        <pubDate> Tue, 31 Mar 2026 04:45:41 +0000</pubDate>
        <title>30 let filma Trainspotting</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ravno v teh dneh se v Angkor Wat - največji verski kompleks na svetu - zgrinjajo še posebej velike množice turistov. Razlog je redek astronomski in arhitekturni pojav, do katerega pride od spomladanskem enakonočju, ko sonce vzide točno nad osrednjim stolpom veličastnega Angkor Wata. Kot simbol ga najdemo na kamboški zastavi in Kambodža je tako tudi edina država na svetu, ki ima na svoji zastavi upodobljeno konkretno zgodovinsko stavbo. </description>
        <enclosure length="24472320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/24/AngkorWRA_SLO_LJT_8850873_19610042.mp3"></enclosure>
        <guid>175208664</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>764</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ravno v teh dneh se v Angkor Wat - največji verski kompleks na svetu - zgrinjajo še posebej velike množice turistov. Razlog je redek astronomski in arhitekturni pojav, do katerega pride od spomladanskem enakonočju, ko sonce vzide točno nad osrednjim stolpom veličastnega Angkor Wata. Kot simbol ga najdemo na kamboški zastavi in Kambodža je tako tudi edina država na svetu, ki ima na svoji zastavi upodobljeno konkretno zgodovinsko stavbo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208664</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 05:45:57 +0000</pubDate>
        <title>Angkor Wat v Kambodži, največji verski kompleks na svetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav kačje pastirje opažamo predvsem poleti in kot odrasle živali, pravzaprav večino svojega življenja preživijo kot ličinke. Kako živijo, kaj počnejo trenutno oz. kje se nahajajo in v kakšni obliki, med drugim izveste v Torkovem kvizu o kačjih pastirjih. Sogovornik: Ali Šalamun, biolog, zaposlen v Centru za kartografijo favne in flore, kjer se tudi ukvarja s kačjimi pastirji (in podatkovnimi zbirkami).</description>
        <enclosure length="24240384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/17/VeinoRA_SLO_LJT_8762661_19510568.mp3"></enclosure>
        <guid>175206748</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>757</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav kačje pastirje opažamo predvsem poleti in kot odrasle živali, pravzaprav večino svojega življenja preživijo kot ličinke. Kako živijo, kaj počnejo trenutno oz. kje se nahajajo in v kakšni obliki, med drugim izveste v Torkovem kvizu o kačjih pastirjih. Sogovornik: Ali Šalamun, biolog, zaposlen v Centru za kartografijo favne in flore, kjer se tudi ukvarja s kačjimi pastirji (in podatkovnimi zbirkami).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206748</link>
        <pubDate> Tue, 17 Mar 2026 05:45:11 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Večino življenja kačji pastirji preživijo kot ličinke v vodi&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>10. marec temo za Torkov kviz ponuja kar sam: mučenci oz. mučeniki. Kdo so bili to nekoč, kdo danes in ali je 10. marec sploh praznik? O tem več v Torkovem kvizu s sogovornico izr. prof. dr. Mateja Habinc, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="25369344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/10.mareRA_SLO_LJT_8674629_19409962.mp3"></enclosure>
        <guid>175204865</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>792</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>10. marec temo za Torkov kviz ponuja kar sam: mučenci oz. mučeniki. Kdo so bili to nekoč, kdo danes in ali je 10. marec sploh praznik? O tem več v Torkovem kvizu s sogovornico izr. prof. dr. Mateja Habinc, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204865</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 05:45:21 +0000</pubDate>
        <title>10. marec: Kdo je danes mučenik?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.</description>
        <enclosure length="24625920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/03/30letpRA_SLO_LJT_8585596_19306886.mp3"></enclosure>
        <guid>175203014</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>769</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203014</link>
        <pubDate> Tue, 03 Mar 2026 05:45:23 +0000</pubDate>
        <title>30 let predelave slovenske ovčje volne</title>
      </item>
      <item>
        <description>24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzoričnimi zaznavami in sestavo živil.</description>
        <enclosure length="20362752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/GenOR6ARA_SLO_LJT_8506461_19216284.mp3"></enclosure>
        <guid>175201155</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>636</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzoričnimi zaznavami in sestavo živil.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201155</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 05:45:23 +0000</pubDate>
        <title>Gen OR6A2 vpliva na zaznavanje &quot;milnatega&quot; okusa koriandra </title>
      </item>
      <item>
        <description>V Cerknem letos obeležujejo 70-letnico obuditve cerkljanske laufarije. Kakšna pravila in hierarhija veljajo znotraj »laufarije« in kako veliko skrivnost je to, kdo se skriva za posamezno masko? V ozadje laufarije nas popelje TIne Venko, Cerkljan, ki se z laufarijo ukvarja že 11 let, pa tudi fotograf, snemalec in avtor dokumentarnega filma z naslovom Laufarija: Srce Cerkljanske.</description>
        <enclosure length="24235008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/TineVenRA_SLO_LJT_8426398_19124397.mp3"></enclosure>
        <guid>175199269</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>757</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Cerknem letos obeležujejo 70-letnico obuditve cerkljanske laufarije. Kakšna pravila in hierarhija veljajo znotraj »laufarije« in kako veliko skrivnost je to, kdo se skriva za posamezno masko? V ozadje laufarije nas popelje TIne Venko, Cerkljan, ki se z laufarijo ukvarja že 11 let, pa tudi fotograf, snemalec in avtor dokumentarnega filma z naslovom Laufarija: Srce Cerkljanske.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199269</link>
        <pubDate> Tue, 17 Feb 2026 05:45:59 +0000</pubDate>
        <title>Tine Venko: &quot;V Cerknem se začne čas šteti po pustu&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Preden se prvič usedemo na t. i. hitri vlak, ki se premika s hitrostjo več sto kilometrov na uro, si verjetno težko predstavljamo, kako bo videti takšna vožnja oz. kakšen bo pogled skozi okno. Kako človek sploh čuti hitrosti več 100 kilometrov na uro? Od česa je odvisno naše dojemanje hitrosti in kaj o tem pravi fizika? Sogovornik: Sašo Grozdanov, profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Edinburgu, ki se ukvarja z visokoenergetsko teoretično fiziko, teorijo gravitacije, kvantno teorijo polja, teorijo strun.</description>
        <enclosure length="24214272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/10/KakoutRA_SLO_LJT_8338512_19027107.mp3"></enclosure>
        <guid>175197258</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>756</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Preden se prvič usedemo na t. i. hitri vlak, ki se premika s hitrostjo več sto kilometrov na uro, si verjetno težko predstavljamo, kako bo videti takšna vožnja oz. kakšen bo pogled skozi okno. Kako človek sploh čuti hitrosti več 100 kilometrov na uro? Od česa je odvisno naše dojemanje hitrosti in kaj o tem pravi fizika? Sogovornik: Sašo Grozdanov, profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Edinburgu, ki se ukvarja z visokoenergetsko teoretično fiziko, teorijo gravitacije, kvantno teorijo polja, teorijo strun.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197258</link>
        <pubDate> Tue, 10 Feb 2026 05:45:31 +0000</pubDate>
        <title>Kako čutimo hitrost na hitrem vlaku in letalu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija (stoletja pozneje) še vedno stoji na istem mestu, njen naslov pa se danes glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.</description>
        <enclosure length="24583680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/03/VodnikovRA_SLO_LJT_8257451_18935050.mp3"></enclosure>
        <guid>175195358</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>768</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija (stoletja pozneje) še vedno stoji na istem mestu, njen naslov pa se danes glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195358</link>
        <pubDate> Tue, 03 Feb 2026 05:45:11 +0000</pubDate>
        <title>Vodnikova domačija &quot;na Jami&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako nastaja helij, kako ga pridobivamo in uporabljamo? Ter kako daleč potuje balonček, napolnjen s helijem, če nam pobegne? Na ta vprašanja odgovarja tokratni Torkov kviz, ki je nastal s pomočjo dr. Janeza Dolinška, rednega profesorja za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalnega svetnika na Institutu Jožef Stefan ter vodje Nacionalnega centra za fiziko nizkih temperatur in kvantnih tehnologij (v okviru katerega je tudi utekočinjenje helija).</description>
        <enclosure length="21919488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/27/HelijoRA_SLO_LJT_8175694_18843220.mp3"></enclosure>
        <guid>175193525</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>684</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako nastaja helij, kako ga pridobivamo in uporabljamo? Ter kako daleč potuje balonček, napolnjen s helijem, če nam pobegne? Na ta vprašanja odgovarja tokratni Torkov kviz, ki je nastal s pomočjo dr. Janeza Dolinška, rednega profesorja za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalnega svetnika na Institutu Jožef Stefan ter vodje Nacionalnega centra za fiziko nizkih temperatur in kvantnih tehnologij (v okviru katerega je tudi utekočinjenje helija).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193525</link>
        <pubDate> Tue, 27 Jan 2026 05:45:46 +0000</pubDate>
        <title>Helij, od središča Zemlje do medzvednega prostora</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec januarja bo minilo 148 let od prvega komercialne uporabe telefona, temu je kmalu sledil tudi prvi seznam naročnikov – nekakšen predhodnik telefonskega imenika. Pri nas smo prvi takšen seznam naročnikov dobili leta 1921, prvi telefonski imenik po krajih in naslovih je izšel 1951, prvi v samostojni državi pa leta 1993. Zadnje dve leti ni več tiskane izdaje Telefonskega imenika Slovenije, koncesijska pa ostaja na spletu. Sogovornica: Petra Podlipnik, TSmedia</description>
        <enclosure length="29328384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/20/VzlatihRA_SLO_LJT_8099810_18756335.mp3"></enclosure>
        <guid>175191688</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>916</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec januarja bo minilo 148 let od prvega komercialne uporabe telefona, temu je kmalu sledil tudi prvi seznam naročnikov – nekakšen predhodnik telefonskega imenika. Pri nas smo prvi takšen seznam naročnikov dobili leta 1921, prvi telefonski imenik po krajih in naslovih je izšel 1951, prvi v samostojni državi pa leta 1993. Zadnje dve leti ni več tiskane izdaje Telefonskega imenika Slovenije, koncesijska pa ostaja na spletu. Sogovornica: Petra Podlipnik, TSmedia</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191688</link>
        <pubDate> Tue, 20 Jan 2026 06:08:21 +0000</pubDate>
        <title>V zlatih časih so jih natisnili več kot 400.000, potem so postali podstavek za ekran</title>
      </item>
      <item>
        <description>Indeks dolžine spodnje roba krila je bil prvič opisan v 20. letih prejšnjega stoletja kot zanimiva povezava med dolžino kril in gospodarskimi cikli, danes pa velja za enega najbolj znanih simbolov presečišča mode in ekonomije. Moda se namreč na družbene okoliščine odziva hitreje kot številke, zato so nas tekom zgodovine na gospodarsko krizo prej kot številke opozorili modni trendi kot na primer torbice, barva šminke, dolžina krila. V torkovem kvizu o presečišču mode in ekonomije z gostjo Katarino Matejčič, ki se ukvarja s finančnim opismenjevanjem.</description>
        <enclosure length="23824896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/13/DolinaRA_SLO_LJT_8029699_18675876.mp3"></enclosure>
        <guid>175189838</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>744</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Indeks dolžine spodnje roba krila je bil prvič opisan v 20. letih prejšnjega stoletja kot zanimiva povezava med dolžino kril in gospodarskimi cikli, danes pa velja za enega najbolj znanih simbolov presečišča mode in ekonomije. Moda se namreč na družbene okoliščine odziva hitreje kot številke, zato so nas tekom zgodovine na gospodarsko krizo prej kot številke opozorili modni trendi kot na primer torbice, barva šminke, dolžina krila. V torkovem kvizu o presečišču mode in ekonomije z gostjo Katarino Matejčič, ki se ukvarja s finančnim opismenjevanjem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189838</link>
        <pubDate> Tue, 13 Jan 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Dolžina krila, višina pet, nakupovanje moških spodnjic - netradicionalni ekonomski kazalniki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšna je merino volna in kakšna je razlika grobe volne z merino volno? To nas je med drugim zanimalo v Torkovem kvizu, pa tudi to, ali bi pri nas lahko gojili merino ovce za volno. Najbolj znana tovrstna volna sicer prihaja iz Avstralije in Nove Zelandije. Sogovornici: izr. prof. dr. Marija Gorjanc s Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Nada Dragutinović, ustanoviteljica spletne trgovine merino.si. </description>
        <enclosure length="30183168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/06/MerinovRA_SLO_LJT_7956065_18592810.mp3"></enclosure>
        <guid>175188114</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>943</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšna je merino volna in kakšna je razlika grobe volne z merino volno? To nas je med drugim zanimalo v Torkovem kvizu, pa tudi to, ali bi pri nas lahko gojili merino ovce za volno. Najbolj znana tovrstna volna sicer prihaja iz Avstralije in Nove Zelandije. Sogovornici: izr. prof. dr. Marija Gorjanc s Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Nada Dragutinović, ustanoviteljica spletne trgovine merino.si. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188114</link>
        <pubDate> Tue, 06 Jan 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Merino volna – najbolj fina vrsta ovčje volne</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rdečo preprogo prvič srečamo v tragediji Agamemnon, od takrat dalje z njo izražamo čast, spoštovanje, moč in prestiž. Uporablja se v okviru državnega in diplomatskega protokola, predvsem ob uradnih prihodih tujih državnikov, državnih proslavah in slavnostnih sprejemih najvišje ravni. Njena uporaba je natančno določena in pomeni uradni protokolarni sprejem, ne dekorativni element. Na vprašanja o rdeči preprogi tokrat odgovarja prof. dr. Boštjan Udovič. </description>
        <enclosure length="19670016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/30/ZakajjeRA_SLO_LJT_7902515_18531870.mp3"></enclosure>
        <guid>175186231</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>614</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rdečo preprogo prvič srečamo v tragediji Agamemnon, od takrat dalje z njo izražamo čast, spoštovanje, moč in prestiž. Uporablja se v okviru državnega in diplomatskega protokola, predvsem ob uradnih prihodih tujih državnikov, državnih proslavah in slavnostnih sprejemih najvišje ravni. Njena uporaba je natančno določena in pomeni uradni protokolarni sprejem, ne dekorativni element. Na vprašanja o rdeči preprogi tokrat odgovarja prof. dr. Boštjan Udovič. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186231</link>
        <pubDate> Tue, 30 Dec 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je rdeča preproga rdeča?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V teh dneh se bo na okrašenem drevesu marsikoga znašla tudi zvezda repatica. Ta je seveda del biblijske zgodbe o rojstvu Jezusa Kristusa. Ko so jo na nebu opazili trije modri kralji, so ji sledili in tako prišli od novorojenčka. Pa lahko z današnjim znanjem pojasnimo, kaj dejansko je bila zvezda repatica? Preverimo v Torkovem kvizu s pomočjo prof. dr. Tomaža Zwittra, predavatelja astronomije, astrofizike in kozmologije na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. &lt;p&gt;Na povezavi lahko poslu&amp;scaron;ate dalj&amp;scaron;i pogovor s prof. dr. Tomažem Zwittrom o zvezdi repatici.&lt;br /&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvi-program/123412379/175183439&quot;&gt;https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvi-program/123412379/175183439&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="22610688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/JezvezdRA_SLO_LJT_7849311_18472926.mp3"></enclosure>
        <guid>175184724</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>706</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teh dneh se bo na okrašenem drevesu marsikoga znašla tudi zvezda repatica. Ta je seveda del biblijske zgodbe o rojstvu Jezusa Kristusa. Ko so jo na nebu opazili trije modri kralji, so ji sledili in tako prišli od novorojenčka. Pa lahko z današnjim znanjem pojasnimo, kaj dejansko je bila zvezda repatica? Preverimo v Torkovem kvizu s pomočjo prof. dr. Tomaža Zwittra, predavatelja astronomije, astrofizike in kozmologije na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. &lt;p&gt;Na povezavi lahko poslu&amp;scaron;ate dalj&amp;scaron;i pogovor s prof. dr. Tomažem Zwittrom o zvezdi repatici.&lt;br /&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvi-program/123412379/175183439&quot;&gt;https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvi-program/123412379/175183439&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184724</link>
        <pubDate> Tue, 23 Dec 2025 05:45:54 +0000</pubDate>
        <title>Je zvezda repatica komet, meteorit, supernova?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg. </description>
        <enclosure length="22369536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/16/UmetnisRA_SLO_LJT_7777482_18392830.mp3"></enclosure>
        <guid>175182779</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>699</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182779</link>
        <pubDate> Tue, 16 Dec 2025 05:45:37 +0000</pubDate>
        <title>Umetni sneg lahko izdelamo, ko je temperatura zraka 0 °C ali manj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vstopili smo v december, ko je poleg lučk, kuhanega vina, cimeta in prazničnih dreves prisotna še ena okrasitev – nogavice. Tiste velike, za (velika) darila. Prva morda prinese prvi od treh dobrih mož že ta konec tedna, smo se pa ob tem za tokratni Torkov kviz odločili iti na pot raziskovanja nogavičarstva na Slovenskem. In kam drugam kot v Tržič, ki je bil v 18. stoletju na Slovenskem najmočnejše nogavičarsko središče.</description>
        <enclosure length="16902144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/02/NogaviceRA_SLO_LJT_7624965_18220789.mp3"></enclosure>
        <guid>175179126</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>528</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vstopili smo v december, ko je poleg lučk, kuhanega vina, cimeta in prazničnih dreves prisotna še ena okrasitev – nogavice. Tiste velike, za (velika) darila. Prva morda prinese prvi od treh dobrih mož že ta konec tedna, smo se pa ob tem za tokratni Torkov kviz odločili iti na pot raziskovanja nogavičarstva na Slovenskem. In kam drugam kot v Tržič, ki je bil v 18. stoletju na Slovenskem najmočnejše nogavičarsko središče.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179126</link>
        <pubDate> Tue, 02 Dec 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nogavice so nekoč veljale za stvar prestiža</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mišice nam omogočajo gibanje. Zato še toliko bolj občutimo, ko nekega giba pri vsakdanjih opravilih in premikih – zaradi muskelfibra – ne moremo izvesti tako kot bi ga sicer. Kaj sploh je muskelfiber, zakaj drugi dan po vadbi bolj boli kot prvi in ali lahko kaj storimo, da prej mine? Odgovore poiščemo v Torkovem kvizu s pomočjo sogovornika Vedrana Hadžića s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="21529344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/25/ZakajmuRA_SLO_LJT_7552500_18139042.mp3"></enclosure>
        <guid>175177243</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>672</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mišice nam omogočajo gibanje. Zato še toliko bolj občutimo, ko nekega giba pri vsakdanjih opravilih in premikih – zaradi muskelfibra – ne moremo izvesti tako kot bi ga sicer. Kaj sploh je muskelfiber, zakaj drugi dan po vadbi bolj boli kot prvi in ali lahko kaj storimo, da prej mine? Odgovore poiščemo v Torkovem kvizu s pomočjo sogovornika Vedrana Hadžića s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177243</link>
        <pubDate> Tue, 25 Nov 2025 05:45:19 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj muskelfiber bolj boli drugi dan?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Deklina zgodba kanadske avtorice Margaret Atwood je izšla leta 1985. 40 let mineva od izida tega distopičnega romana, za katerega se zdi, da je danes bolj aktualen kot kadarkoli prej. Deklini zgodbi, enemu svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij, namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: pesnica, pisateljica, prevajalka in avtorica številnih radijskih oddaj Miriam Drev, ki je prevedla Deklino zgodbo v slovenski jezik. </description>
        <enclosure length="26032128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/18/40letoRA_SLO_LJT_7477947_18054772.mp3"></enclosure>
        <guid>175175375</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>813</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Deklina zgodba kanadske avtorice Margaret Atwood je izšla leta 1985. 40 let mineva od izida tega distopičnega romana, za katerega se zdi, da je danes bolj aktualen kot kadarkoli prej. Deklini zgodbi, enemu svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij, namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: pesnica, pisateljica, prevajalka in avtorica številnih radijskih oddaj Miriam Drev, ki je prevedla Deklino zgodbo v slovenski jezik. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175375</link>
        <pubDate> Tue, 18 Nov 2025 05:08:45 +0000</pubDate>
        <title>40 let od izida Dekline zgodbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev. Dan, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Kdaj se v resnici grozdni sok spremeni v mošt, kdaj mošt v vino in še marsikaj drugega, izveste v današnjem Torkovem kvizu. Sogovornica: prof. Tatjana Košmerl z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="21861888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/11/MejamedRA_SLO_LJT_7403792_17968182.mp3"></enclosure>
        <guid>175173590</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>683</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev. Dan, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Kdaj se v resnici grozdni sok spremeni v mošt, kdaj mošt v vino in še marsikaj drugega, izveste v današnjem Torkovem kvizu. Sogovornica: prof. Tatjana Košmerl z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173590</link>
        <pubDate> Tue, 11 Nov 2025 05:45:11 +0000</pubDate>
        <title>Meja med grozdnim sokom in moštom je 1 volumski odstotek alkohola</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi meduze imajo svoj svetovni dan (3. november), zato danes v Torkovem kvizu nekaj več o teh organizmih, ki sodijo med najstarejše večcelične organizme na Zemlji. Sogovornica: doc. dr. Tinkara Tinta, višja znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo.</description>
        <enclosure length="25020672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/04/MeduzenRA_SLO_LJT_7331623_17885170.mp3"></enclosure>
        <guid>175171790</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>781</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi meduze imajo svoj svetovni dan (3. november), zato danes v Torkovem kvizu nekaj več o teh organizmih, ki sodijo med najstarejše večcelične organizme na Zemlji. Sogovornica: doc. dr. Tinkara Tinta, višja znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171790</link>
        <pubDate> Tue, 04 Nov 2025 05:45:13 +0000</pubDate>
        <title>Meduze nimajo možganov, imajo pa oči in čutila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Torkov kviz danes namenjamo vsem tistim, ki vas zanimata zvok in tehnika oz. mikrofon. Kdo je izumil mikrofon in kako deluje ta naprava, ki nihanje zraka pretvarja v električne impulze, ki nato potujejo do vaših domov, avtomobilov, pametnih telefonov? Sogovornik: Samo Beguš, Laboratorij za metrologijo in kakovost, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="24913152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/28/TudizvoRA_SLO_LJT_7264555_17806986.mp3"></enclosure>
        <guid>175170149</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>778</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Torkov kviz danes namenjamo vsem tistim, ki vas zanimata zvok in tehnika oz. mikrofon. Kdo je izumil mikrofon in kako deluje ta naprava, ki nihanje zraka pretvarja v električne impulze, ki nato potujejo do vaših domov, avtomobilov, pametnih telefonov? Sogovornik: Samo Beguš, Laboratorij za metrologijo in kakovost, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170149</link>
        <pubDate> Tue, 28 Oct 2025 05:45:23 +0000</pubDate>
        <title>Tudi zvočnik je lahko mikrofon</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Kaj so podočnjaki, vemo vsi in že to govori o pogostosti problema,« pravi sogovornica Torkovega kviza dr. Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatologija.si Ljubljana. Podočnjaki so pogosta težava oz. nadloga, ki marsikoga spravlja v slabo voljo. Temni krogi, sence ali pa otekline, tudi vdolbine pod očmi, vse to so podočnjaki. Več pa v Torkovem kvizu!</description>
        <enclosure length="25367808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/21/PodonjaRA_SLO_LJT_7194852_17726184.mp3"></enclosure>
        <guid>175168358</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>792</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Kaj so podočnjaki, vemo vsi in že to govori o pogostosti problema,« pravi sogovornica Torkovega kviza dr. Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatologija.si Ljubljana. Podočnjaki so pogosta težava oz. nadloga, ki marsikoga spravlja v slabo voljo. Temni krogi, sence ali pa otekline, tudi vdolbine pod očmi, vse to so podočnjaki. Več pa v Torkovem kvizu!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168358</link>
        <pubDate> Tue, 21 Oct 2025 04:45:24 +0000</pubDate>
        <title>Podočnjaki se lahko kažejo kot temni krogi, otekline, blazinice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odprte hiše Slovenije (krajše OHS) so največji arhitekturni festival v Sloveniji, ki enkrat letno javnosti odpre vrata zanimivih arhitekturnih stavb. Je pa OHS tudi pobuda, ki se zavzema za oživitev in boljše razumevanje grajenega prostora. Prav v sklopu slednjega je nastal projekt o &quot;prvi ljubljanski pasaži&quot;, ki ji namenjamo današnjo oddajo. Torkov kviz o pasaži Neboričnik in pasaži palača Viktoria z arhitektkama Lenko Kavčič in Evo Eržen, Odprte hiše Slovnenije.</description>
        <enclosure length="25947648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/14/NekdanjiRA_SLO_LJT_7123223_17644437.mp3"></enclosure>
        <guid>175166509</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>810</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odprte hiše Slovenije (krajše OHS) so največji arhitekturni festival v Sloveniji, ki enkrat letno javnosti odpre vrata zanimivih arhitekturnih stavb. Je pa OHS tudi pobuda, ki se zavzema za oživitev in boljše razumevanje grajenega prostora. Prav v sklopu slednjega je nastal projekt o &quot;prvi ljubljanski pasaži&quot;, ki ji namenjamo današnjo oddajo. Torkov kviz o pasaži Neboričnik in pasaži palača Viktoria z arhitektkama Lenko Kavčič in Evo Eržen, Odprte hiše Slovnenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166509</link>
        <pubDate> Tue, 14 Oct 2025 04:45:05 +0000</pubDate>
        <title>Nekdanji blišč pasaže Nebotičnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri svoja vrata odpira 12. Tinta - festival stripa Ljubljana. Odlična iztočnica za Torkov kviz, v katerem se potopimo v sveti stripa za odrasle. Oziroma v risbe, ki se gibljejo med resničnostjo ter domišljijo in se ne boji humorja, kritiek ali angažmaja. Sogovornika: soorganizatorja festivala Tanja Skale (urednica revije Stripburger) in Izar Lunaček (stripar in filozof).</description>
        <enclosure length="28773120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/07/VtrenduRA_SLO_LJT_7054784_17566860.mp3"></enclosure>
        <guid>175164734</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>899</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri svoja vrata odpira 12. Tinta - festival stripa Ljubljana. Odlična iztočnica za Torkov kviz, v katerem se potopimo v sveti stripa za odrasle. Oziroma v risbe, ki se gibljejo med resničnostjo ter domišljijo in se ne boji humorja, kritiek ali angažmaja. Sogovornika: soorganizatorja festivala Tanja Skale (urednica revije Stripburger) in Izar Lunaček (stripar in filozof).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164734</link>
        <pubDate> Tue, 07 Oct 2025 04:45:01 +0000</pubDate>
        <title>V trendu so daljše, resne stripovske zgodbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Več kot 4.000 let sta stara sarkofaga, ki sta iz Gize v Vipavo pripotovala pred 180 leti. Ravno letos torej obeležujemo to okroglo obletnico, ob kateri je nastala tudi razstava z naslovom &quot;180 let od večnosti&quot;, ki so jo pripravili vipavski dijaki. Več o sarkofagih in Antonu Lavrinu, ki ju je dal pripeljati v Vipavo, v Torkovem kvizu pove Matejka Fajdiga, prof. za umetnostno zgodovino in knjižničarka na Škofijski gimnaziji Vipava.</description>
        <enclosure length="25985280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/30/180letRA_SLO_LJT_6982723_17485145.mp3"></enclosure>
        <guid>175162937</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>812</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Več kot 4.000 let sta stara sarkofaga, ki sta iz Gize v Vipavo pripotovala pred 180 leti. Ravno letos torej obeležujemo to okroglo obletnico, ob kateri je nastala tudi razstava z naslovom &quot;180 let od večnosti&quot;, ki so jo pripravili vipavski dijaki. Več o sarkofagih in Antonu Lavrinu, ki ju je dal pripeljati v Vipavo, v Torkovem kvizu pove Matejka Fajdiga, prof. za umetnostno zgodovino in knjižničarka na Škofijski gimnaziji Vipava.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162937</link>
        <pubDate> Tue, 30 Sep 2025 04:45:59 +0000</pubDate>
        <title>180 let vipavskih sarkogafov</title>
      </item>
      <item>
        <description>23. september je pri nas od leta 2020 Dan slovenskega športa, zato je današnji torek zagotovo nadvse primeren tudi za to, da kakšnega od športov pobliže spoznamo. O kotalkanju več z Blanko Kante, trenerko umetnostnega kotalkanja in predsednico Kotalkarskega kluba Tivoli Ljubljana.</description>
        <enclosure length="19898880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/23/StankoBRA_SLO_LJT_6915955_17407857.mp3"></enclosure>
        <guid>175161225</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>621</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>23. september je pri nas od leta 2020 Dan slovenskega športa, zato je današnji torek zagotovo nadvse primeren tudi za to, da kakšnega od športov pobliže spoznamo. O kotalkanju več z Blanko Kante, trenerko umetnostnega kotalkanja in predsednico Kotalkarskega kluba Tivoli Ljubljana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161225</link>
        <pubDate> Tue, 23 Sep 2025 04:45:58 +0000</pubDate>
        <title>Stanko Bloudek, konstruktor prvih domačih kotalk</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z afriške celine prihaja poziv k oblikovanju sodobnejšega zemljevida sveta, ki bi Afriko upodabljal v pravi velikosti. Na projekciji, ki trenutno oblikuje naš pogled na svet je namreč velikost tega kontinenta popačena. Več izr. prof. Blaž Repe, dr. geografskih znanosti z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="23209728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/16/KakovelRA_SLO_LJT_6848416_17330285.mp3"></enclosure>
        <guid>175159449</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>725</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z afriške celine prihaja poziv k oblikovanju sodobnejšega zemljevida sveta, ki bi Afriko upodabljal v pravi velikosti. Na projekciji, ki trenutno oblikuje naš pogled na svet je namreč velikost tega kontinenta popačena. Več izr. prof. Blaž Repe, dr. geografskih znanosti z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159449</link>
        <pubDate> Tue, 16 Sep 2025 05:00:11 +0000</pubDate>
        <title>Kako velika je v resnici Afrika?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Luminiscenca je &quot;oddajanje svetlobe, ki ne nastane zaradi toplote, ampak drugih (kemičnih in fizikalnih) procesov,&quot; razlaga sogovornica Nataša Harish, ki je po poklicu farmacevtska tehnologinja, po duši pa ljubiteljica in raziskovalka gob. Ukvarja se s tremi vrstami luminiscenc, in sicer z bioluminiscenco, kemiluminiscenco in biofluorescenco. V Torkovem kvizu več o njeni podjetniški ideji, ki temelji na biofluorescenci. </description>
        <enclosure length="19696896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/09/BiofluorRA_SLO_LJT_6778527_17249392.mp3"></enclosure>
        <guid>175157785</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>615</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Luminiscenca je &quot;oddajanje svetlobe, ki ne nastane zaradi toplote, ampak drugih (kemičnih in fizikalnih) procesov,&quot; razlaga sogovornica Nataša Harish, ki je po poklicu farmacevtska tehnologinja, po duši pa ljubiteljica in raziskovalka gob. Ukvarja se s tremi vrstami luminiscenc, in sicer z bioluminiscenco, kemiluminiscenco in biofluorescenco. V Torkovem kvizu več o njeni podjetniški ideji, ki temelji na biofluorescenci. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157785</link>
        <pubDate> Tue, 09 Sep 2025 04:45:10 +0000</pubDate>
        <title>Biofluorescenca na gozdnih poteh</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tehnologija, ki je nekoč delovala kot posebnost letališč, bank in varovanih objektov, je danes del skoraj vsake ulice, trgovine, javnega prevoza, naših stanovanj in telefonov. Če ste zdaj na cesti in se peljete v službo ali po opravkih, je velika verjetnost, da vas je ujela vsaj ena nadzorna kamera. Ne le, da jih uporabljamo za spremljanje prometa, ampak pomagajo tudi pri preprečevanju kriminala. Po drugi strani pa odpirajo pomembna vprašanja o zasebnosti, svobodi gibanja in o tem, koliko nadzora smo kot družba pripravljeni sprejeti.  Koliko kamer nas v resnici spremlja, kdo ima dostop do posnetkov in kje je meja med varnostjo in pretiranim nadzorom? Ta in druga vprašanja odpira tokratni Torkov kviz, nanje pa odgovarja Bernarda Škrabar Damnjanovič, detektivna in mednarodna preiskovalka z več kot 20-letnimi izkušnjami, s katero se je pogovarjala Klara Eva Kukovičič.</description>
        <enclosure length="23705856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/02/ObmojeRA_SLO_LJT_6714423_17175955.mp3"></enclosure>
        <guid>175156281</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>740</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tehnologija, ki je nekoč delovala kot posebnost letališč, bank in varovanih objektov, je danes del skoraj vsake ulice, trgovine, javnega prevoza, naših stanovanj in telefonov. Če ste zdaj na cesti in se peljete v službo ali po opravkih, je velika verjetnost, da vas je ujela vsaj ena nadzorna kamera. Ne le, da jih uporabljamo za spremljanje prometa, ampak pomagajo tudi pri preprečevanju kriminala. Po drugi strani pa odpirajo pomembna vprašanja o zasebnosti, svobodi gibanja in o tem, koliko nadzora smo kot družba pripravljeni sprejeti.  Koliko kamer nas v resnici spremlja, kdo ima dostop do posnetkov in kje je meja med varnostjo in pretiranim nadzorom? Ta in druga vprašanja odpira tokratni Torkov kviz, nanje pa odgovarja Bernarda Škrabar Damnjanovič, detektivna in mednarodna preiskovalka z več kot 20-letnimi izkušnjami, s katero se je pogovarjala Klara Eva Kukovičič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156281</link>
        <pubDate> Tue, 02 Sep 2025 09:13:42 +0000</pubDate>
        <title>Območje videonadzora!  </title>
      </item>
      <item>
        <description>26. avgusta 1740 se je rodil eden od pionirjev balonarstva – Francoz Joseph Montgolfier, ki je z bratom Etienom izdelal prvi balon na vroči zrak. In to je prava priložnost, da se o tem, kako baloni delujejo, poučimo v Torkovem kvizu. Naš sogovornik bo pilot Balonarskega centra Barje Grega Trček, ki se ukvarja s komercialnim balonarstvo. Pojasnil bo, kako delujejo baloni na vroč zrak in kako na plin ter kakšno znanje je potrebno za njihovo pilotiranje. </description>
        <enclosure length="19742208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/26/LetenjeRA_SLO_LJT_6646714_17099369.mp3"></enclosure>
        <guid>175154657</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>616</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>26. avgusta 1740 se je rodil eden od pionirjev balonarstva – Francoz Joseph Montgolfier, ki je z bratom Etienom izdelal prvi balon na vroči zrak. In to je prava priložnost, da se o tem, kako baloni delujejo, poučimo v Torkovem kvizu. Naš sogovornik bo pilot Balonarskega centra Barje Grega Trček, ki se ukvarja s komercialnim balonarstvo. Pojasnil bo, kako delujejo baloni na vroč zrak in kako na plin ter kakšno znanje je potrebno za njihovo pilotiranje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154657</link>
        <pubDate> Tue, 26 Aug 2025 04:45:04 +0000</pubDate>
        <title>Letenje z balonom zahteva veliko znanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Eksploziv, mamila, pogrešane osebe, različne bolezni kot je rak ali sladkorna bolezen, to, ali je ženska noseča ali morda doji, vse to lahko s svojim smrčkom zavohajo psi. Na nek način lahko zavohajo tudi preteklost. Na podlagi vonja si ustvarijo predstavo o tem, kako velika je žival, katere vonj so zaznali, ter kakšne volje je. Zakaj jim nos služi toliko bolje kot ljudem, smo raziskali v Torkovem kvizu s pomočjo doktorice veterinarske medicine Iris Selan. </description>
        <enclosure length="22606848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/19/PsizavoRA_SLO_LJT_6587522_17031468.mp3"></enclosure>
        <guid>175153277</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>706</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eksploziv, mamila, pogrešane osebe, različne bolezni kot je rak ali sladkorna bolezen, to, ali je ženska noseča ali morda doji, vse to lahko s svojim smrčkom zavohajo psi. Na nek način lahko zavohajo tudi preteklost. Na podlagi vonja si ustvarijo predstavo o tem, kako velika je žival, katere vonj so zaznali, ter kakšne volje je. Zakaj jim nos služi toliko bolje kot ljudem, smo raziskali v Torkovem kvizu s pomočjo doktorice veterinarske medicine Iris Selan. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153277</link>
        <pubDate> Tue, 19 Aug 2025 04:45:03 +0000</pubDate>
        <title>Psi zavohajo žličko sladkorja v olimpijskem bazenu</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Vsak val ima svoj veter,« pravi pregovor. Je pa to, da imajo vetrovi na Jadranu svoja imena, posebnost. Ponavadi namreč vetrove imenujemo kar po smereh neba. Sogovornik: jadralec in pesnik Karlo Hmeljak.</description>
        <enclosure length="27388416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/12/ImenaveRA_SLO_LJT_6538933_16974072.mp3"></enclosure>
        <guid>175151966</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>855</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Vsak val ima svoj veter,« pravi pregovor. Je pa to, da imajo vetrovi na Jadranu svoja imena, posebnost. Ponavadi namreč vetrove imenujemo kar po smereh neba. Sogovornik: jadralec in pesnik Karlo Hmeljak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151966</link>
        <pubDate> Tue, 12 Aug 2025 04:45:05 +0000</pubDate>
        <title>Imena vetrov na Jadranu so posebnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>V naslednjih minutah bo zadišalo po kavi. Po prav posebni kavi! Tisti kavi, ki so jo nekoč uglajeni natakarji postregli meščanski klienteli v kavarni Evropa. Torkov kviz se namreč seli na križišče Gosposvetske in Slovenske ceste v Ljubljani, kjer je pred več kot 150 leti svoja vrata odprla ta znamenita kavarna. Sogovornik: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="25375488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/05/KavarnaRA_SLO_LJT_6487161_16913957.mp3"></enclosure>
        <guid>175150548</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>792</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V naslednjih minutah bo zadišalo po kavi. Po prav posebni kavi! Tisti kavi, ki so jo nekoč uglajeni natakarji postregli meščanski klienteli v kavarni Evropa. Torkov kviz se namreč seli na križišče Gosposvetske in Slovenske ceste v Ljubljani, kjer je pred več kot 150 leti svoja vrata odprla ta znamenita kavarna. Sogovornik: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150548</link>
        <pubDate> Tue, 05 Aug 2025 04:45:14 +0000</pubDate>
        <title>Kavarna Evropa je bila kavarna dunajskega tipa</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Trajna&quot; je sicer pogovorna beseda. Fran pravi, da se tej vrsti frizure reče »trajna ondulacija«, kar pomeni »kodranje s toploto in kemičnimi sredstvi«. Več o trajni ondulaciji  danes v Torkovem kvizu s frizerjem Borutom Kusterjem iz salona BKuster v Ljubljani, ki je med drugim povedal:

&quot;To je eden izmed najbolj zahtevnih in najmočnejših procesov, ki jih frizerji izvajamo na lasu. To je edini postopek, kjer je las klinično mrtev. Vse vezi so namreč pretrgane in las nima življenja. S fiksirjem nato spet vzpostavimo vezi in ga dejansko oživimo. Če na glavo ne bi dali fiksirja in bi spirali samo z vodo, bi bil las popolnoma uničen in bi odpadel.&quot;</description>
        <enclosure length="23014656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/29/TrajnooRA_SLO_LJT_6437412_16854253.mp3"></enclosure>
        <guid>175149214</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>719</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Trajna&quot; je sicer pogovorna beseda. Fran pravi, da se tej vrsti frizure reče »trajna ondulacija«, kar pomeni »kodranje s toploto in kemičnimi sredstvi«. Več o trajni ondulaciji  danes v Torkovem kvizu s frizerjem Borutom Kusterjem iz salona BKuster v Ljubljani, ki je med drugim povedal:

&quot;To je eden izmed najbolj zahtevnih in najmočnejših procesov, ki jih frizerji izvajamo na lasu. To je edini postopek, kjer je las klinično mrtev. Vse vezi so namreč pretrgane in las nima življenja. S fiksirjem nato spet vzpostavimo vezi in ga dejansko oživimo. Če na glavo ne bi dali fiksirja in bi spirali samo z vodo, bi bil las popolnoma uničen in bi odpadel.&quot;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149214</link>
        <pubDate> Tue, 29 Jul 2025 04:45:51 +0000</pubDate>
        <title>Trajno ondulacijo (oz. trajno) poznamo skoraj 120 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če nas je prvi julijski kviz odpeljal v Maribor, kjer smo si ogledali 100 let staro, obnovljeno Trafiko – Muzej za enega, nas današnji odpelje v Kranj, kjer prav tako spoznamo točko, ki mestno veduto krasi že 100 let oz. še malo dlje. Z Jankom Zupanom, lokalnim vodnikom v Kranju, se je na vodovodni stolp povzpela Darja Pograjc.</description>
        <enclosure length="23377920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/22/VodovodnRA_SLO_LJT_6384997_16791969.mp3"></enclosure>
        <guid>175147820</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>730</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če nas je prvi julijski kviz odpeljal v Maribor, kjer smo si ogledali 100 let staro, obnovljeno Trafiko – Muzej za enega, nas današnji odpelje v Kranj, kjer prav tako spoznamo točko, ki mestno veduto krasi že 100 let oz. še malo dlje. Z Jankom Zupanom, lokalnim vodnikom v Kranju, se je na vodovodni stolp povzpela Darja Pograjc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147820</link>
        <pubDate> Tue, 22 Jul 2025 04:45:56 +0000</pubDate>
        <title>Vodovodni stolp, prepoznavna točka Kranja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je prepredena z gosto mrežo teh poti, skupaj več kot 10 tisoč kilometrov. Če bi jih raztegnili v ravno črto, bi po njih iz Slovenije lahko prišli do Tokia ali Los Angelesa. Za planinske poti pri nas skrbijo za to ustrezno usposobljeni markacisti Planinske zveze Slovenije. Pri planinski zvezi planinske poti delijo v tri kategorije, ki se med seboj razlikujejo po zahtevnosti in seveda glede na to, kam se odpravljamo, od nas zahtevajo ustrezen nivo znanja. O planinskih poteh in njihovem vzdrževanju je Aleš Ogrin govoril s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom.</description>
        <enclosure length="23344896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/15/PlaninskRA_SLO_LJT_6329009_16727224.mp3"></enclosure>
        <guid>175146372</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>729</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je prepredena z gosto mrežo teh poti, skupaj več kot 10 tisoč kilometrov. Če bi jih raztegnili v ravno črto, bi po njih iz Slovenije lahko prišli do Tokia ali Los Angelesa. Za planinske poti pri nas skrbijo za to ustrezno usposobljeni markacisti Planinske zveze Slovenije. Pri planinski zvezi planinske poti delijo v tri kategorije, ki se med seboj razlikujejo po zahtevnosti in seveda glede na to, kam se odpravljamo, od nas zahtevajo ustrezen nivo znanja. O planinskih poteh in njihovem vzdrževanju je Aleš Ogrin govoril s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146372</link>
        <pubDate> Tue, 15 Jul 2025 05:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Planinske poti vodijo na skoraj vsako slovensko vzpetino</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletje je pravi čas, da spakiramo kovčke, jih zložimo v prtljažnik in se odpravimo na pot! Na Balkanski Route 66. Ali pa na t. i. Peklensko cesto, ki je na nek način tudi Mitska cesta sonca in nostalgije. To so imena, ki so jih tej več kot 1.000 kilometrov dolgi cesti nadeli novinarski kolegi, ki so o njej že pisali. O Jadranski magistrali - njeni zgodovini in potencialih - več z arhitektom Petrom Gabrijelčičem.</description>
        <enclosure length="24793344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/08/JadranskRA_SLO_LJT_6269540_16659407.mp3"></enclosure>
        <guid>175144875</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>774</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletje je pravi čas, da spakiramo kovčke, jih zložimo v prtljažnik in se odpravimo na pot! Na Balkanski Route 66. Ali pa na t. i. Peklensko cesto, ki je na nek način tudi Mitska cesta sonca in nostalgije. To so imena, ki so jih tej več kot 1.000 kilometrov dolgi cesti nadeli novinarski kolegi, ki so o njej že pisali. O Jadranski magistrali - njeni zgodovini in potencialih - več z arhitektom Petrom Gabrijelčičem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144875</link>
        <pubDate> Tue, 08 Jul 2025 04:45:52 +0000</pubDate>
        <title>Jadranska magistrala, nekoč ponos Jugoslavije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Torkov kviz nas tokrat odpelje v Maribor. V enega najmanjših, če ne kar v najmnjši muzej pri nas. Zgolj dobrih sedem kvadratnih metrov ima, pa vendar se je vanj ob priložnosti stisnilo kar 38 obiskovalcev! Sogovornik: Jan Malec Svetel, kustos Muzeja narodne osvoboditve in &quot;obertrafikant&quot; Trafike - Muzeja za enega. </description>
        <enclosure length="24261888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/01/TrafikaRA_SLO_LJT_6205384_16586627.mp3"></enclosure>
        <guid>175143368</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>758</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Torkov kviz nas tokrat odpelje v Maribor. V enega najmanjših, če ne kar v najmnjši muzej pri nas. Zgolj dobrih sedem kvadratnih metrov ima, pa vendar se je vanj ob priložnosti stisnilo kar 38 obiskovalcev! Sogovornik: Jan Malec Svetel, kustos Muzeja narodne osvoboditve in &quot;obertrafikant&quot; Trafike - Muzeja za enega. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143368</link>
        <pubDate> Tue, 01 Jul 2025 04:45:03 +0000</pubDate>
        <title>Trafika - Muzej za enega v Mariboru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bruto domači proizvod je zagotovo indeks, ki se v medijih pojavlja najpogosteje. In čeprav je BDP merilo gospodarske aktivnosti oz. eden od kazalnikov gospodarske razvitosti države, se zdi, da ga posredno razumemo tudi kot pokazatelja blagostanja družbe ali kakovosti življenja. Kar pa ne drži nujno (oz. povsem). V Torkovem kvizu zato danes o indeksih, ki morda malce bolje pokažejo, kako kakovostno živimo in kam se z ozirom nanje uvršča Slovenija. Sogovornica: Marta Gregorčič, dr. soc. in vodja Sektorja za socialne politike na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. </description>
        <enclosure length="27271680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/24/IndeksiRA_SLO_LJT_6146896_16519827.mp3"></enclosure>
        <guid>175141747</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>852</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bruto domači proizvod je zagotovo indeks, ki se v medijih pojavlja najpogosteje. In čeprav je BDP merilo gospodarske aktivnosti oz. eden od kazalnikov gospodarske razvitosti države, se zdi, da ga posredno razumemo tudi kot pokazatelja blagostanja družbe ali kakovosti življenja. Kar pa ne drži nujno (oz. povsem). V Torkovem kvizu zato danes o indeksih, ki morda malce bolje pokažejo, kako kakovostno živimo in kam se z ozirom nanje uvršča Slovenija. Sogovornica: Marta Gregorčič, dr. soc. in vodja Sektorja za socialne politike na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141747</link>
        <pubDate> Tue, 24 Jun 2025 04:45:53 +0000</pubDate>
        <title>Indeksi: Kako kakovostno je življenje v Sloveniji?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radio Si praznuje danes! 40 let že lahko poslušate omenjeno radijsko postajo, z današnjim imenom sicer od leta 2001. Torkov kviz torej posvetimo edinemu radijskemu programu RTV Slovenija za tujo javnost. Sogovornika z Radia Si: moderator in glasbeni opremljevalec Borut Kampuš ter vodja angleške redakcije Michael Manske.</description>
        <enclosure length="26847744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/17/Prvih4RA_SLO_LJT_6076326_16439091.mp3"></enclosure>
        <guid>175140054</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>838</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radio Si praznuje danes! 40 let že lahko poslušate omenjeno radijsko postajo, z današnjim imenom sicer od leta 2001. Torkov kviz torej posvetimo edinemu radijskemu programu RTV Slovenija za tujo javnost. Sogovornika z Radia Si: moderator in glasbeni opremljevalec Borut Kampuš ter vodja angleške redakcije Michael Manske.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140054</link>
        <pubDate> Tue, 17 Jun 2025 04:45:13 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Prvih 40&quot; let Radia Si</title>
      </item>
      <item>
        <description>Križanke so dobile svoje ime po »križnikih«, ki so bili nemški viteški red. Gradnja njihovega samostana se je domnevno začela že leta 1228. Skoraj 800 let zgodovine ima torej ta kompleks! V Torkovem kvizu pa pod drobnogled vzamemo zadnjih 70 let, ko so Križanke s Plečnikovo prenovo dobile podobo kot jo poznamo danes. Sogovornica: Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše.</description>
        <enclosure length="22603776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/10/70letPRA_SLO_LJT_6002263_16354320.mp3"></enclosure>
        <guid>175138387</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>706</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Križanke so dobile svoje ime po »križnikih«, ki so bili nemški viteški red. Gradnja njihovega samostana se je domnevno začela že leta 1228. Skoraj 800 let zgodovine ima torej ta kompleks! V Torkovem kvizu pa pod drobnogled vzamemo zadnjih 70 let, ko so Križanke s Plečnikovo prenovo dobile podobo kot jo poznamo danes. Sogovornica: Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138387</link>
        <pubDate> Tue, 10 Jun 2025 04:45:14 +0000</pubDate>
        <title>70 let Plečnikove prenove Križank</title>
      </item>
      <item>
        <description>30 let, 752 oddaj, 24.000 vprašanj in več kot 3.200 tekmovalcev! Oddaja Male sive celice je skupnost. Oz. pravzaprav kar »gibanje«, pravi urednica oddaje Maruša Prelesnik Zdešar. O konceptu in zakulisju Malih sivih celic več v današnjem Torkovem kvizu z aktualnima voditeljema Jušem Milčinskim in Rokom Škrlepom. </description>
        <enclosure length="31368960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/03/30letMRA_SLO_LJT_5932560_16276433.mp3"></enclosure>
        <guid>175136631</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>980</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>30 let, 752 oddaj, 24.000 vprašanj in več kot 3.200 tekmovalcev! Oddaja Male sive celice je skupnost. Oz. pravzaprav kar »gibanje«, pravi urednica oddaje Maruša Prelesnik Zdešar. O konceptu in zakulisju Malih sivih celic več v današnjem Torkovem kvizu z aktualnima voditeljema Jušem Milčinskim in Rokom Škrlepom. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136631</link>
        <pubDate> Tue, 03 Jun 2025 04:45:46 +0000</pubDate>
        <title>30 let Malih sivih celic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsako leto oz. pomlad se po strmem hribu nekje na zahodu Velike Britanije 120 km na uro kotali sir. Za njim pa stečejo – ali bolje rečeno se skotalijo – mednarodni in domači britanski tekmovalci. Več o tem nenavadnem tekmovanju pa v današnjem Torkovem kvizu! Sogovornik: Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture ter predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. </description>
        <enclosure length="22932480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/27/LovljenjRA_SLO_LJT_5862976_16198365.mp3"></enclosure>
        <guid>175134923</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>716</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsako leto oz. pomlad se po strmem hribu nekje na zahodu Velike Britanije 120 km na uro kotali sir. Za njim pa stečejo – ali bolje rečeno se skotalijo – mednarodni in domači britanski tekmovalci. Več o tem nenavadnem tekmovanju pa v današnjem Torkovem kvizu! Sogovornik: Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture ter predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134923</link>
        <pubDate> Tue, 27 May 2025 04:45:24 +0000</pubDate>
        <title>Lovljenje sira po Cooperjevem hribu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jagode. Sočni, aromatični rdeči sadež, ki je pogosto tudi asociacija na pomlad. Spadajo namreč med prvo spomladansko sadje, ki zraste na domačem vrtu (ali balkonu). Poznamo pa danes res številne sorte, med drugim belo jagodo in pa jagodo, ki ima okus po ananasu. Več pa v pomladnem Torkovem kvizu o jagodah s prof. dr. Metko Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="26961408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/20/JagodesRA_SLO_LJT_5794665_16121106.mp3"></enclosure>
        <guid>175133105</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>842</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jagode. Sočni, aromatični rdeči sadež, ki je pogosto tudi asociacija na pomlad. Spadajo namreč med prvo spomladansko sadje, ki zraste na domačem vrtu (ali balkonu). Poznamo pa danes res številne sorte, med drugim belo jagodo in pa jagodo, ki ima okus po ananasu. Več pa v pomladnem Torkovem kvizu o jagodah s prof. dr. Metko Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133105</link>
        <pubDate> Tue, 20 May 2025 04:45:14 +0000</pubDate>
        <title>Jagode so bile v antičnem Rimu simbol Venere</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še nekaj dni in od izginotja pančenlame, druge najvišje verske avtoritete v tibetanski hierarhiji, bo minilo 30 let! Skupaj z družino je izginil 17. maja 1995, za njim se je takrat izgubila vsaka sled. Na ta dogodek smo spomnili v Torkovem kvizu, ko nas je na &quot;streho sveta&quot; popeljal Dragan Potočnik, prof. neevropske zgodovine (predvsem zgodovine Azije in Afrike), ki predava na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
</description>
        <enclosure length="31234560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/13/KjejetRA_SLO_LJT_5726502_16043146.mp3"></enclosure>
        <guid>175131293</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>976</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še nekaj dni in od izginotja pančenlame, druge najvišje verske avtoritete v tibetanski hierarhiji, bo minilo 30 let! Skupaj z družino je izginil 17. maja 1995, za njim se je takrat izgubila vsaka sled. Na ta dogodek smo spomnili v Torkovem kvizu, ko nas je na &quot;streho sveta&quot; popeljal Dragan Potočnik, prof. neevropske zgodovine (predvsem zgodovine Azije in Afrike), ki predava na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131293</link>
        <pubDate> Tue, 13 May 2025 04:45:30 +0000</pubDate>
        <title>Kje je tibetanski pančenlama?</title>
      </item>
      <item>
        <description>9. maja praznujemo in obeležujemo dan Evrope in se spominjamo Schumanove deklaracije iz leta 1950, s katero so bili postavljeni temelji evropskega sodelovanja. Ta datum pa je letos poseben tudi zato, ker obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Ob tem pomembnem mejniku in obletnici, smo zato pred mikrofon povabili načelnika oddelka za odnose z javnostmi v kabinetu načelnika generalštaba slovenske vojske in tiskovnega predstavnika slovenske vojske, podpolkovnika Fedjo Vraničarja, ki je odgovoril na naša vprašanja, kot so: kako si sledijo čini v vojski, po čem jih prepoznamo, v čem se razlikujejo in kako dolga je pot od vojaka do generala. O činih Slovenske vojske v tokratnem Torkovem kvizu.</description>
        <enclosure length="20332800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/06/KakosiRA_SLO_LJT_5659624_15965561.mp3"></enclosure>
        <guid>175129537</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>635</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>9. maja praznujemo in obeležujemo dan Evrope in se spominjamo Schumanove deklaracije iz leta 1950, s katero so bili postavljeni temelji evropskega sodelovanja. Ta datum pa je letos poseben tudi zato, ker obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Ob tem pomembnem mejniku in obletnici, smo zato pred mikrofon povabili načelnika oddelka za odnose z javnostmi v kabinetu načelnika generalštaba slovenske vojske in tiskovnega predstavnika slovenske vojske, podpolkovnika Fedjo Vraničarja, ki je odgovoril na naša vprašanja, kot so: kako si sledijo čini v vojski, po čem jih prepoznamo, v čem se razlikujejo in kako dolga je pot od vojaka do generala. O činih Slovenske vojske v tokratnem Torkovem kvizu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129537</link>
        <pubDate> Tue, 06 May 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako si sledijo čini v vojski?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes je Mednarodni dan plesa. Pobudnik zanj pa je kar Slovenec, in sicer Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. Zaradi njegove pobude ta dan torej po svetu praznujemo že 43 let. Valček, polka, fokstrot, čačača, salsa, balet, hip hop … Mnogo vrst plesa poznamo danes tudi na naših tleh. Sogovornica: Rebeka Kunej, etnologinja, kulturna antropologinja, raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. </description>
        <enclosure length="27582720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/29/PlesniRA_SLO_LJT_5604489_15900724.mp3"></enclosure>
        <guid>175128113</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>861</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes je Mednarodni dan plesa. Pobudnik zanj pa je kar Slovenec, in sicer Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. Zaradi njegove pobude ta dan torej po svetu praznujemo že 43 let. Valček, polka, fokstrot, čačača, salsa, balet, hip hop … Mnogo vrst plesa poznamo danes tudi na naših tleh. Sogovornica: Rebeka Kunej, etnologinja, kulturna antropologinja, raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128113</link>
        <pubDate> Tue, 29 Apr 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ples ni samo oder, je vse okoli njega. </title>
      </item>
      <item>
        <description>Gozdne učne poti obiskovalcu ponujajo možnost, da se na odgovoren in rekreativen način poduči o rastlinstvu, živalstvu, naravnih pojavih določnega gozdnatega območja. In ob današnjem Dnevu Zemlje se tudi Prvi poda na eno izmed 84 gozdnih učnih poti, ki jih imamo v Sloveniji. Po »Poti velikank« nas v Torkovem kvizu pospremi Robert Hostnik, magister gozdarstva zaposlen na Zavodu za gozdove, ki kot gozdar praktik dela v gozdu že 30 let.</description>
        <enclosure length="27919872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/22/GozdnauRA_SLO_LJT_5532959_15818706.mp3"></enclosure>
        <guid>175126283</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>872</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gozdne učne poti obiskovalcu ponujajo možnost, da se na odgovoren in rekreativen način poduči o rastlinstvu, živalstvu, naravnih pojavih določnega gozdnatega območja. In ob današnjem Dnevu Zemlje se tudi Prvi poda na eno izmed 84 gozdnih učnih poti, ki jih imamo v Sloveniji. Po »Poti velikank« nas v Torkovem kvizu pospremi Robert Hostnik, magister gozdarstva zaposlen na Zavodu za gozdove, ki kot gozdar praktik dela v gozdu že 30 let.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126283</link>
        <pubDate> Tue, 22 Apr 2025 04:45:56 +0000</pubDate>
        <title>Gozdna učna pot: Pot velikank</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri bo minilo 181 leti (16. april 1844) odkar naj bi se v Ljubljani pojavil zanimiv tlak – hrastove kocke, prepojene s posebno lesno barvo, ki naj bi bile odporne proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom. »Poskusno so tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi,« pravijo viri. Kdaj pa se v Ljubljani pojavi asfalt? Katera ulica je bila prva asfaltirana in zakaj? To so vprašanja, ki se jih lotimo v Torkovem kvizu s sogovornikom RObertom Rijavcem, višjem predavatelju na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki uči področje projektiranja cest.</description>
        <enclosure length="25323264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/15/PrvijeRA_SLO_LJT_5467085_15744760.mp3"></enclosure>
        <guid>175124654</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>791</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri bo minilo 181 leti (16. april 1844) odkar naj bi se v Ljubljani pojavil zanimiv tlak – hrastove kocke, prepojene s posebno lesno barvo, ki naj bi bile odporne proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom. »Poskusno so tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi,« pravijo viri. Kdaj pa se v Ljubljani pojavi asfalt? Katera ulica je bila prva asfaltirana in zakaj? To so vprašanja, ki se jih lotimo v Torkovem kvizu s sogovornikom RObertom Rijavcem, višjem predavatelju na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki uči področje projektiranja cest.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124654</link>
        <pubDate> Tue, 15 Apr 2025 04:45:48 +0000</pubDate>
        <title>Prvi je bil v Ljubljani asfaltiran Zmajski most</title>
      </item>
      <item>
        <description>9. aprila Škoti obeležujejo nacionalni dan samorogov. Zakaj in kakšen simbol je nekdaj bil in je še danes samorog? O teh hibridnih konjih oz. mitoloških bitjih s čarobnim rogom se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Markom Frelihom, kustosom za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. </description>
        <enclosure length="24338688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/08/SamorogRA_SLO_LJT_5396995_15664309.mp3"></enclosure>
        <guid>175122889</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>760</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>9. aprila Škoti obeležujejo nacionalni dan samorogov. Zakaj in kakšen simbol je nekdaj bil in je še danes samorog? O teh hibridnih konjih oz. mitoloških bitjih s čarobnim rogom se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Markom Frelihom, kustosom za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122889</link>
        <pubDate> Tue, 08 Apr 2025 04:45:06 +0000</pubDate>
        <title>Samorog, mitološko bitje s čarobnim rogom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na to, da je danes 1. april, dan norcev oz. norčavosti, smo vas že spomnili. Nismo pa omenili dejstva, da v Združenih državah Amerike danes obeležujejo še en neformalni praznik – dan »boomerjev«. Gre za dan, ki je posvečen baby boom generaciji in njenim dosežkom. Kdo pravzaprav sploh je &quot;boomer&quot;? In kaj v resnici pomeni fraza »ok, boomer«? O tem v današnjem Torkovem kvizu s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.</description>
        <enclosure length="26497536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/01/KdojeRA_SLO_LJT_5329358_15586101.mp3"></enclosure>
        <guid>175121119</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>828</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na to, da je danes 1. april, dan norcev oz. norčavosti, smo vas že spomnili. Nismo pa omenili dejstva, da v Združenih državah Amerike danes obeležujejo še en neformalni praznik – dan »boomerjev«. Gre za dan, ki je posvečen baby boom generaciji in njenim dosežkom. Kdo pravzaprav sploh je &quot;boomer&quot;? In kaj v resnici pomeni fraza »ok, boomer«? O tem v današnjem Torkovem kvizu s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121119</link>
        <pubDate> Tue, 01 Apr 2025 04:45:56 +0000</pubDate>
        <title>Kdo je &quot;boomer&quot;?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšne vraže, šege in običaji so v času pred 2. svetovno vojno ob vstopu v materinstvo spremljale mater in otroka? Radijski sodelavec Ambrož Kvartič je etnolog in kulturni antropolog, ki je napisal monografijo z naslovom Od imena do spomina (delo posvečeno šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja), zato je Darja Pograjc z njegovo pomočjo ob materinskem dnevu pripravila Torkov kviz.</description>
        <enclosure length="27535872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/25/VraeRA_SLO_LJT_5258213_15503333.mp3"></enclosure>
        <guid>175119320</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>860</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšne vraže, šege in običaji so v času pred 2. svetovno vojno ob vstopu v materinstvo spremljale mater in otroka? Radijski sodelavec Ambrož Kvartič je etnolog in kulturni antropolog, ki je napisal monografijo z naslovom Od imena do spomina (delo posvečeno šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja), zato je Darja Pograjc z njegovo pomočjo ob materinskem dnevu pripravila Torkov kviz.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119320</link>
        <pubDate> Tue, 25 Mar 2025 05:45:40 +0000</pubDate>
        <title>Vraže, šege in navade ob prehodu v materinstvo nekoč</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kons. 5 je bil objavljen leta 1967 v zbirki Intergali, nastal pa je desetletja pred tem – Srečko Kosovel ga je napisal že leta 1925. Letos bo pesem obeležila 100 let obstoja, zato tej izjemni Kosovelovi konstruktivistični pesmi na Prvem posvečamo Torkov kviz. Sogovornik: Janez Vrečko, redni profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubjanski Filozofski fakulteti.</description>
        <enclosure length="29985792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/18/100letRA_SLO_LJT_5187815_15423230.mp3"></enclosure>
        <guid>175117496</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>937</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kons. 5 je bil objavljen leta 1967 v zbirki Intergali, nastal pa je desetletja pred tem – Srečko Kosovel ga je napisal že leta 1925. Letos bo pesem obeležila 100 let obstoja, zato tej izjemni Kosovelovi konstruktivistični pesmi na Prvem posvečamo Torkov kviz. Sogovornik: Janez Vrečko, redni profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubjanski Filozofski fakulteti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117496</link>
        <pubDate> Tue, 18 Mar 2025 05:45:45 +0000</pubDate>
        <title>100 let pesmi Kons. 5</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri, 12. marca, bo Gregorjevo, ki je pregovorno znano kot »dan, ko se ptički ženijo«. Zaradi tega razloga ga zadnja desetletja povezujemo tudi z zaljubljenci. Ampak na Prvem pa danes, 11. marca, o tem, kako se ženijo črički! Natašo Stritih Peljhan in Alenko Žunič Kosi, znanstveni sodelavki na Nacionalnem inštitutu za biologijo (krajše NIB-u), smo pred mikrofon povabili z namenom, da predstavita prelomno študijo na področju vibracijskega sporazumevanja živali, ki sta jo objavili v reviji za Vedenjsko ekologijo in sociobiologijo.</description>
        <enclosure length="23745792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/11/KoserRA_SLO_LJT_5116538_15341633.mp3"></enclosure>
        <guid>175115591</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>742</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri, 12. marca, bo Gregorjevo, ki je pregovorno znano kot »dan, ko se ptički ženijo«. Zaradi tega razloga ga zadnja desetletja povezujemo tudi z zaljubljenci. Ampak na Prvem pa danes, 11. marca, o tem, kako se ženijo črički! Natašo Stritih Peljhan in Alenko Žunič Kosi, znanstveni sodelavki na Nacionalnem inštitutu za biologijo (krajše NIB-u), smo pred mikrofon povabili z namenom, da predstavita prelomno študijo na področju vibracijskega sporazumevanja živali, ki sta jo objavili v reviji za Vedenjsko ekologijo in sociobiologijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115591</link>
        <pubDate> Tue, 11 Mar 2025 05:45:54 +0000</pubDate>
        <title>Ko se črički ženijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Pustoletje« so letos v Cerknici poimenovali pustni karneval, ki se je zgodil preteklo nedeljo. Pa ne zaradi »pusta« ali kakršnekoli izpeljanke iz te besede, ampak zato, ker Pustno društvo Cerknica obeležuje 50 let obstoja. Kar je »pol« oz. kot rečejo domačini »pu« stoletja. Letos se je mimohodu znamenitih velikih figur pridružila nova: medved Bu! Več o njem pa na današnji pustni torek v pustnem Torkovem kvizu!</description>
        <enclosure length="26422272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/04/MedvedBRA_SLO_LJT_5042140_15256898.mp3"></enclosure>
        <guid>175113746</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>825</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Pustoletje« so letos v Cerknici poimenovali pustni karneval, ki se je zgodil preteklo nedeljo. Pa ne zaradi »pusta« ali kakršnekoli izpeljanke iz te besede, ampak zato, ker Pustno društvo Cerknica obeležuje 50 let obstoja. Kar je »pol« oz. kot rečejo domačini »pu« stoletja. Letos se je mimohodu znamenitih velikih figur pridružila nova: medved Bu! Več o njem pa na današnji pustni torek v pustnem Torkovem kvizu!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113746</link>
        <pubDate> Tue, 04 Mar 2025 05:45:15 +0000</pubDate>
        <title>Medved Bu, nova velika figura pustnega karnevala v Cerknici</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pistacija je na Kitajskem znana kot »srečni orešček«, saj je videti kot da se smeji. Kot simbol sreče in zdravja jih tako pogosto podarjajo ob kitajskem novem letu. Pri nas so tudi priljubljene, ampak znane predvsem kot dražji orešček. Se pa zanj zdi, da se (zadnje čase v najrazličnejših oblikah) pojavlja skoraj vsepovsod. Od kod izvira pistacija in zakaj je v zadnjem času pridobila na popularnosti? V Torkovem kvizu z dr. Aljažem Medičem, ki je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani odgovoren za lupinarje, med drugim za pistacijo.</description>
        <enclosure length="24876288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/25/NajvejaRA_SLO_LJT_4971280_15174649.mp3"></enclosure>
        <guid>175111957</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>777</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pistacija je na Kitajskem znana kot »srečni orešček«, saj je videti kot da se smeji. Kot simbol sreče in zdravja jih tako pogosto podarjajo ob kitajskem novem letu. Pri nas so tudi priljubljene, ampak znane predvsem kot dražji orešček. Se pa zanj zdi, da se (zadnje čase v najrazličnejših oblikah) pojavlja skoraj vsepovsod. Od kod izvira pistacija in zakaj je v zadnjem času pridobila na popularnosti? V Torkovem kvizu z dr. Aljažem Medičem, ki je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani odgovoren za lupinarje, med drugim za pistacijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111957</link>
        <pubDate> Tue, 25 Feb 2025 05:45:42 +0000</pubDate>
        <title>Največja pridelovalca pistacije: Iran in Združene države Amerike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leto 2025 je za orkestra naše radijske hiše prav posebno leto! Simfonični orkester RTV Slovenija bo obeležil 70-letnico, Big Band RTV Slovenija pa še desetletje delovanja več. Več kot odlični iztočnici, da orkestroma posvetimo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Maja Kojc, vodja glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.</description>
        <enclosure length="24724224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/18/80letRA_SLO_LJT_4897181_15090670.mp3"></enclosure>
        <guid>175110162</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>772</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leto 2025 je za orkestra naše radijske hiše prav posebno leto! Simfonični orkester RTV Slovenija bo obeležil 70-letnico, Big Band RTV Slovenija pa še desetletje delovanja več. Več kot odlični iztočnici, da orkestroma posvetimo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Maja Kojc, vodja glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110162</link>
        <pubDate> Tue, 18 Feb 2025 05:45:09 +0000</pubDate>
        <title> 80 let Big Banda in 70 let Simfoničnega orkestra RTV Slovenija</title>
      </item>
      <item>
        <description>11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Združeni narodi so ga razglasili z namenom spodbujanja žensk in deklet k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter omogočanja enovitih možnosti. Torkov kviz namenjamo prav tej temi: spoznali bomo sogovornico, ki jo je življenjska pot vodila prav na omenjeno področje. Sogovornica: prof. dr. Dunja Mladenić, vodja Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«.


&lt;p&gt;&lt;a title=&quot;Ob&amp;scaron;irnej&amp;scaron;i pogovor s prof. dr. Dunjo Mladenić (18'09)  &quot; href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/n/323/175108332&quot;&gt;Ob&amp;scaron;irnej&amp;scaron;i pogovor s prof. dr. Dunjo Mladenić (18'09) &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26253312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/11/MednarodRA_SLO_LJT_4817795_15001048.mp3"></enclosure>
        <guid>175108322</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>820</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Združeni narodi so ga razglasili z namenom spodbujanja žensk in deklet k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter omogočanja enovitih možnosti. Torkov kviz namenjamo prav tej temi: spoznali bomo sogovornico, ki jo je življenjska pot vodila prav na omenjeno področje. Sogovornica: prof. dr. Dunja Mladenić, vodja Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«.


&lt;p&gt;&lt;a title=&quot;Ob&amp;scaron;irnej&amp;scaron;i pogovor s prof. dr. Dunjo Mladenić (18'09)  &quot; href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/n/323/175108332&quot;&gt;Ob&amp;scaron;irnej&amp;scaron;i pogovor s prof. dr. Dunjo Mladenić (18'09) &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108322</link>
        <pubDate> Tue, 11 Feb 2025 05:45:44 +0000</pubDate>
        <title>Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včeraj so imeli zlati prinašalci svoj dan; Združene države Amerike so 3. februar razglasile za nacionalni dan te priljubljene družinske pasme. To je iztočnica za današnji »pasji« Torkov kviz na Prvem, ki pa ga ne bomo posvetili zlatemu prinašalcu, ampak kar domači pasmi – edini mednarodno priznani avtohtoni slovenski pasmi psa – kraškemu ovčarju. Sogovornica: Mateja Mihelčič, predsednica Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije.</description>
        <enclosure length="22041600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/04/KrakioRA_SLO_LJT_4738863_14911734.mp3"></enclosure>
        <guid>175106545</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>688</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včeraj so imeli zlati prinašalci svoj dan; Združene države Amerike so 3. februar razglasile za nacionalni dan te priljubljene družinske pasme. To je iztočnica za današnji »pasji« Torkov kviz na Prvem, ki pa ga ne bomo posvetili zlatemu prinašalcu, ampak kar domači pasmi – edini mednarodno priznani avtohtoni slovenski pasmi psa – kraškemu ovčarju. Sogovornica: Mateja Mihelčič, predsednica Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106545</link>
        <pubDate> Tue, 04 Feb 2025 05:45:27 +0000</pubDate>
        <title>Kraški ovčar, edina slovenska avtohtona pasma psa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Modni pripomoček, čudežno delo inženirske in tekstilne tehnike, ki nam danes pade v oči le še, ko se zatakne. Tako so pred leti zapisali na spletni strani našega Multimedijskega centra. Govorimo seveda o zadrgi, preprostem mehanizmu, ki so ga zasnovali zaradi potrebe po hitrem zapenjanju in odpenjanju dveh delov blaga: oblačil, čevljev, škornjev, torb, prevlek, šotorov in še bi lahko naštevali … Ker je zapenjanje z gumbi preprosto preveč zamudno, dokler se seveda zadrga ne pokvari. Sogovornik: Drago Jenko, direktor podjetja BVD Trading iz Brezovice pri Ljubljani.</description>
        <enclosure length="21596160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/28/ebomRA_SLO_LJT_4657759_14819920.mp3"></enclosure>
        <guid>175104734</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>674</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Modni pripomoček, čudežno delo inženirske in tekstilne tehnike, ki nam danes pade v oči le še, ko se zatakne. Tako so pred leti zapisali na spletni strani našega Multimedijskega centra. Govorimo seveda o zadrgi, preprostem mehanizmu, ki so ga zasnovali zaradi potrebe po hitrem zapenjanju in odpenjanju dveh delov blaga: oblačil, čevljev, škornjev, torb, prevlek, šotorov in še bi lahko naštevali … Ker je zapenjanje z gumbi preprosto preveč zamudno, dokler se seveda zadrga ne pokvari. Sogovornik: Drago Jenko, direktor podjetja BVD Trading iz Brezovice pri Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104734</link>
        <pubDate> Tue, 28 Jan 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Če bom kdaj ostal na luni, potem veste, da je to zaradi zadrge!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včerajšnji ponedeljek - tretji ponedeljek v januarju - velja za najotožnejši dan v letu. Formulo za izračun najdepresivnejšega dne je predlagal psiholog Cliff Arnall. Na Prvem pa danes, v torek 21. januarja, temu ob bok in v uteho ponujamo objem. V Torkovem kvizu ob svetovnem dnevu objemov. Sogovornica: psihologinja in psihoterapevtka Katja Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.</description>
        <enclosure length="22609152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/21/SpontaniRA_SLO_LJT_4577758_14730065.mp3"></enclosure>
        <guid>175102915</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>706</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včerajšnji ponedeljek - tretji ponedeljek v januarju - velja za najotožnejši dan v letu. Formulo za izračun najdepresivnejšega dne je predlagal psiholog Cliff Arnall. Na Prvem pa danes, v torek 21. januarja, temu ob bok in v uteho ponujamo objem. V Torkovem kvizu ob svetovnem dnevu objemov. Sogovornica: psihologinja in psihoterapevtka Katja Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102915</link>
        <pubDate> Tue, 21 Jan 2025 05:45:08 +0000</pubDate>
        <title>Spontani objem v povprečju traja 3 sekunde</title>
      </item>
      <item>
        <description>Laičnih metod za ustavljanje kolcanja je precej. Nasvetu, da zadržujte dih ali pa da bi vas moral nekdo prestrašiti pa bi nehali kolcati, ponavadi sledijo pripombe o tem, da ste bili preveč požrešni, ali celo da vaše kolcanje pomeni, da pravzaprav nekdo misli na vas oz. kaj podobno vraževernega. Pa kakšna od teh metod tudi dokazano deluje?</description>
        <enclosure length="22079232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/14/NajdaljRA_SLO_LJT_4497747_14639705.mp3"></enclosure>
        <guid>175101155</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>689</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Laičnih metod za ustavljanje kolcanja je precej. Nasvetu, da zadržujte dih ali pa da bi vas moral nekdo prestrašiti pa bi nehali kolcati, ponavadi sledijo pripombe o tem, da ste bili preveč požrešni, ali celo da vaše kolcanje pomeni, da pravzaprav nekdo misli na vas oz. kaj podobno vraževernega. Pa kakšna od teh metod tudi dokazano deluje?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101155</link>
        <pubDate> Tue, 14 Jan 2025 05:45:58 +0000</pubDate>
        <title>Najdaljše zabeleženo kolcanje je trajalo 68 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na norveškem otočju Svalbard je 130 metrov globoko v permafrostu shranjenih 1,3 milijona vzorcev semen. »Globalna genska banka rastlinskih semen« obstaja, da bi zagotovila temelj za zaloge hrane v prihodnosti. Norveško Ministrstvo za kmetijstvo in hrano, regionalna genska banka NordGen in mednarodna neprofitna organizacija Crop Trust so soustanovitelji »Svalbard Global Seed Vaulta«, nekakšnega skladišča za shranjevanje dvojnikov vzorcev semen, ki jih sicer že hranijo običajne genske banke po državah.

V oddaji sodeluje Åsmund Asdal, koordinator pri omenjeni banki, zaposlen pri NordGenu, čigar delo je komuniciranje z genskimi bankami, organizacija pošiljk semen do Svalbarda, dejanski prenos semen in posodabljanje baze podatkov. Informacije je priskrbel tudi Luis Salazar iz Crop Trusta, edine tovrstne organizacije na svetu, ki ji je zaupana naloga ohranjanja diverzitete pridelkov z namenom ohranjanja svetovne prehranske varnosti.</description>
        <enclosure length="22943232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/07/GenskabRA_SLO_LJT_4425522_14558594.mp3"></enclosure>
        <guid>175099422</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>716</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na norveškem otočju Svalbard je 130 metrov globoko v permafrostu shranjenih 1,3 milijona vzorcev semen. »Globalna genska banka rastlinskih semen« obstaja, da bi zagotovila temelj za zaloge hrane v prihodnosti. Norveško Ministrstvo za kmetijstvo in hrano, regionalna genska banka NordGen in mednarodna neprofitna organizacija Crop Trust so soustanovitelji »Svalbard Global Seed Vaulta«, nekakšnega skladišča za shranjevanje dvojnikov vzorcev semen, ki jih sicer že hranijo običajne genske banke po državah.

V oddaji sodeluje Åsmund Asdal, koordinator pri omenjeni banki, zaposlen pri NordGenu, čigar delo je komuniciranje z genskimi bankami, organizacija pošiljk semen do Svalbarda, dejanski prenos semen in posodabljanje baze podatkov. Informacije je priskrbel tudi Luis Salazar iz Crop Trusta, edine tovrstne organizacije na svetu, ki ji je zaupana naloga ohranjanja diverzitete pridelkov z namenom ohranjanja svetovne prehranske varnosti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099422</link>
        <pubDate> Tue, 07 Jan 2025 05:45:43 +0000</pubDate>
        <title>Globalna genska banka rastlinskih semen na Svalbardu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prenosno igralno konzolo Game Boy je izdelal in na japonski trg leta 1989 poslal Nintendo. V Severno Ameriko je prispel 3 mesece pozneje, sledila je Evropa konec leta 1990, v Sloveniji pa so ga prvi lahko kupili okoli božiča leta 1992, torej pred 32 leti. O Game Boyu in retro gamingu v Torkovem kvizu Marko Štamcar, vodja laboratorija v Računalniškem muzeju.</description>
        <enclosure length="28733952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/24/GameBoyRA_SLO_LJT_4323976_14446035.mp3"></enclosure>
        <guid>175096623</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>897</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prenosno igralno konzolo Game Boy je izdelal in na japonski trg leta 1989 poslal Nintendo. V Severno Ameriko je prispel 3 mesece pozneje, sledila je Evropa konec leta 1990, v Sloveniji pa so ga prvi lahko kupili okoli božiča leta 1992, torej pred 32 leti. O Game Boyu in retro gamingu v Torkovem kvizu Marko Štamcar, vodja laboratorija v Računalniškem muzeju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096623</link>
        <pubDate> Tue, 24 Dec 2024 05:45:17 +0000</pubDate>
        <title>32 let Game Boya (pri nas)</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob koncu leta pogosteje kot sicer razmišljamo o času. Predvsem o tem, kako hitro čas teče oz. bolje rečeno o občutku, ki ga imamo o tem, kako hitro teče. Zakaj se nam zdi, da s staranjem čas teče hitreje? In zakaj se nam - po drugi strani - ko smo izpostavljeni izjemno stresni situaciji, zdi, da se minute upočasnijo? Torkov kviz o občutku za čas je pripravila Darja Pograjc.</description>
        <enclosure length="22733568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/17/ZakajseRA_SLO_LJT_4247456_14361356.mp3"></enclosure>
        <guid>175094751</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>710</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob koncu leta pogosteje kot sicer razmišljamo o času. Predvsem o tem, kako hitro čas teče oz. bolje rečeno o občutku, ki ga imamo o tem, kako hitro teče. Zakaj se nam zdi, da s staranjem čas teče hitreje? In zakaj se nam - po drugi strani - ko smo izpostavljeni izjemno stresni situaciji, zdi, da se minute upočasnijo? Torkov kviz o občutku za čas je pripravila Darja Pograjc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094751</link>
        <pubDate> Tue, 17 Dec 2024 05:45:56 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj se nam zdi, da z leti čas teče hitreje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri bomo obeležili svetovni dan tanga – plesa, ki se ne pusti ukalupljati. »Tango je eden izmed prvih primerov nastajanja plesa pod vplivom različnih kultur,« pravi Andreja Podlogar, sogovornica današnjega Torkovega kviza, medtem ko sogovornik Blaž Bertoncelj dodaja, da je to »ena mineštra vplivov različnih narodov oz. priseljencev, ki se je skuhala v tango«. Po poteh izvora tanga se s plesalcema, predavateljema, koreografoma, tudi učiteljema in raziskovalcema plesa ter vodji Studia BA Tango, odpravimo v naslednjih minutah.</description>
        <enclosure length="25582080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/10/TangonRA_SLO_LJT_4170839_14275865.mp3"></enclosure>
        <guid>175092956</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>799</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri bomo obeležili svetovni dan tanga – plesa, ki se ne pusti ukalupljati. »Tango je eden izmed prvih primerov nastajanja plesa pod vplivom različnih kultur,« pravi Andreja Podlogar, sogovornica današnjega Torkovega kviza, medtem ko sogovornik Blaž Bertoncelj dodaja, da je to »ena mineštra vplivov različnih narodov oz. priseljencev, ki se je skuhala v tango«. Po poteh izvora tanga se s plesalcema, predavateljema, koreografoma, tudi učiteljema in raziskovalcema plesa ter vodji Studia BA Tango, odpravimo v naslednjih minutah.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092956</link>
        <pubDate> Tue, 10 Dec 2024 05:45:59 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Tango ne prenese sodbe&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.</description>
        <enclosure length="23628288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/03/NajstareRA_SLO_LJT_4096408_14191422.mp3"></enclosure>
        <guid>175091170</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>738</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091170</link>
        <pubDate> Tue, 03 Dec 2024 05:45:36 +0000</pubDate>
        <title>Najstarejša knjiga, ki jo hranijo v NUK-u, ima 1200 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="11436672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/26/KakonasRA_SLO_LJT_4027030_14112592.mp3"></enclosure>
        <guid>175089432</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>714</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089432</link>
        <pubDate> Tue, 26 Nov 2024 05:45:02 +0000</pubDate>
        <title>Kako nastane (kokošje) jajce?</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Družabna igra, pri kateri se trguje z nepremičninami, navedenimi na igralni deski,« tako spletni Fran definira monopoli. Igro, ki je danes prevedena v 37 jezikov, licenco za igro so kupili v 130 državah, po svetu pa je poznanih več kot 300 različic monopolija. Naslednje leto bo uradno praznovala 90 let obstoja, ampak v resnici je precej starejša. O monopoliju smo se pogovarjali s prof. dr. Rajkom Muršičem z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.</description>
        <enclosure length="11947392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/19/GospodarRA_SLO_LJT_3957541_14033704.mp3"></enclosure>
        <guid>175087643</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>746</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Družabna igra, pri kateri se trguje z nepremičninami, navedenimi na igralni deski,« tako spletni Fran definira monopoli. Igro, ki je danes prevedena v 37 jezikov, licenco za igro so kupili v 130 državah, po svetu pa je poznanih več kot 300 različic monopolija. Naslednje leto bo uradno praznovala 90 let obstoja, ampak v resnici je precej starejša. O monopoliju smo se pogovarjali s prof. dr. Rajkom Muršičem z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087643</link>
        <pubDate> Tue, 19 Nov 2024 05:45:15 +0000</pubDate>
        <title>Gospodar Elizabeth Magie, predhodnik monopolija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob omembi živih fosilov vas verjetno večina pomisli na ginko. Ali pa pomislite na to, da bi verjetno morali obnoviti svoje osnovnošolsko znanje, da bi se spomnili definicije živih fosilov? Brez skrbi, pomagamo na Prvem z današnjim Torkovim kvizom! Sogovornik: Žiga Fišer z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje: Darja Pograjc.</description>
        <enclosure length="11624448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/12/IndijskiRA_SLO_LJT_3890605_13957296.mp3"></enclosure>
        <guid>175085887</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>726</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob omembi živih fosilov vas verjetno večina pomisli na ginko. Ali pa pomislite na to, da bi verjetno morali obnoviti svoje osnovnošolsko znanje, da bi se spomnili definicije živih fosilov? Brez skrbi, pomagamo na Prvem z današnjim Torkovim kvizom! Sogovornik: Žiga Fišer z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje: Darja Pograjc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085887</link>
        <pubDate> Tue, 12 Nov 2024 05:45:35 +0000</pubDate>
        <title>Indijski brodnik in ginko, živa fosila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radio je, tako kot tudi podkasti, televizija in druge vsebine, ki temeljijo na govorjeni besedi, medij, ki ne doseže vseh posameznikov družbe - gluhih in naglušnih. Ker si je težko predstavljati, kako in ali sploh gluhi poslušajo radio ter kako zaznavajo glasbo, si v tokratnem Torkovem kvizu zatisnemo ušesa in preverimo, s kakšnimi pripomočki glasbo še lahko občutimo. Na naša vprašanja je odgovorila Natalija Spark, tolmačka za slovenski znakovni jezik in magistrica psihosocialnega svetovanja.</description>
        <enclosure length="12122496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/05/TudigluRA_SLO_LJT_3824324_13880253.mp3"></enclosure>
        <guid>175084237</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>757</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radio je, tako kot tudi podkasti, televizija in druge vsebine, ki temeljijo na govorjeni besedi, medij, ki ne doseže vseh posameznikov družbe - gluhih in naglušnih. Ker si je težko predstavljati, kako in ali sploh gluhi poslušajo radio ter kako zaznavajo glasbo, si v tokratnem Torkovem kvizu zatisnemo ušesa in preverimo, s kakšnimi pripomočki glasbo še lahko občutimo. Na naša vprašanja je odgovorila Natalija Spark, tolmačka za slovenski znakovni jezik in magistrica psihosocialnega svetovanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084237</link>
        <pubDate> Tue, 05 Nov 2024 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Tudi gluhi &quot;poslušajo&quot; glasbo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prva hiša strahov je bila postavljena v okviru nekega zabaviščnega parka v Veliki Britaniji leta 1915! Peter Flegar, idejni vodja in kreator Gozda strahov, pa za Torkov kviz pove, kako je z ekipo, ki šteje približno 100 ljudi, ustvaril Gozd strahov!</description>
        <enclosure length="9404544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/29/GozdstrRA_SLO_LJT_3768249_13813746.mp3"></enclosure>
        <guid>175082851</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>587</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prva hiša strahov je bila postavljena v okviru nekega zabaviščnega parka v Veliki Britaniji leta 1915! Peter Flegar, idejni vodja in kreator Gozda strahov, pa za Torkov kviz pove, kako je z ekipo, ki šteje približno 100 ljudi, ustvaril Gozd strahov!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082851</link>
        <pubDate> Tue, 29 Oct 2024 05:45:30 +0000</pubDate>
        <title>Gozd strahov (v Dobrunjah)</title>
      </item>
      <item>
        <description>Terminator je danes franšiza, ki šteje 6 delov. V Torkovem kvizu pa tokrat s filmskim kritikom Maticem Majcnom o tistem, ki je vse to začel in so si ga lahko gledalci v ameriških kinematografih premierno ogledali pred 40 leti: The Terminator.</description>
        <enclosure length="13450368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/22/40letkRA_SLO_LJT_3699233_13735072.mp3"></enclosure>
        <guid>175081126</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>840</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Terminator je danes franšiza, ki šteje 6 delov. V Torkovem kvizu pa tokrat s filmskim kritikom Maticem Majcnom o tistem, ki je vse to začel in so si ga lahko gledalci v ameriških kinematografih premierno ogledali pred 40 leti: The Terminator.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081126</link>
        <pubDate> Tue, 22 Oct 2024 04:45:57 +0000</pubDate>
        <title>40 let kultnega filma Terminator</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri obeležujemo svetovni dan hrane, ki ponuja prostor in čas za dodaten razmislek o tem, kako se prehranjujemo. V tem duhu je Darja Pograjc izbrala temo tokratnega Torkovega kviza, govor bo o t. i. »aligatorjevi hruški«. Znano? Ali vam je bližje njegovo drugo ime »zeleno zlato«? O avokadu več Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus.</description>
        <enclosure length="10690176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/15/ZakajseRA_SLO_LJT_3632344_13656843.mp3"></enclosure>
        <guid>175079426</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>668</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri obeležujemo svetovni dan hrane, ki ponuja prostor in čas za dodaten razmislek o tem, kako se prehranjujemo. V tem duhu je Darja Pograjc izbrala temo tokratnega Torkovega kviza, govor bo o t. i. »aligatorjevi hruški«. Znano? Ali vam je bližje njegovo drugo ime »zeleno zlato«? O avokadu več Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079426</link>
        <pubDate> Tue, 15 Oct 2024 04:45:48 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj se avokado imenuje &quot;zeleno zlato&quot;?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od leta 2009 je vsak drugi torek v oktobru dan Ade Lovelace, pionirke računalništva. Namen tega obeležja je ozaveščanje o dosežkih žensk na področju naravoslovja pa tudi spodbuda deklet k študijem na področju znanosti, tehnike, inženirstva, matematike. Kdo je bila Ada Lovelace in kakšne vizionarske ideje je razvijala s pomočjo Charlesa Babbaga, v Torkovem kvizu pove dr. Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. 
</description>
        <enclosure length="11908992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/08/AdaLoveRA_SLO_LJT_3560616_13576454.mp3"></enclosure>
        <guid>175077658</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>744</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od leta 2009 je vsak drugi torek v oktobru dan Ade Lovelace, pionirke računalništva. Namen tega obeležja je ozaveščanje o dosežkih žensk na področju naravoslovja pa tudi spodbuda deklet k študijem na področju znanosti, tehnike, inženirstva, matematike. Kdo je bila Ada Lovelace in kakšne vizionarske ideje je razvijala s pomočjo Charlesa Babbaga, v Torkovem kvizu pove dr. Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077658</link>
        <pubDate> Tue, 08 Oct 2024 04:45:44 +0000</pubDate>
        <title>Ada Lovelace, pionirka računalništva</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;O kavi marsičesa še ne vemo. Pa čeprav sta prav kava in vino dva najbolj raziskana produkta na področju pijač,&quot; pravi Samo Smrke, znanstvenik, ki preučuje kavo. Torkov kviz zato 1. oktobra, ki je svetovni dan kave, namenjamo prav tej pijači. V oddaji med drugim razkrijemo, kdo je največji pridelovalec arabike, kdo robuste, kakšni so trendi na področju okušanja in priprave kave doma ter kdo v Evropski uniji spije največ kave.</description>
        <enclosure length="12163968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/01/NajvejaRA_SLO_LJT_3491328_13497577.mp3"></enclosure>
        <guid>175076005</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>760</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;O kavi marsičesa še ne vemo. Pa čeprav sta prav kava in vino dva najbolj raziskana produkta na področju pijač,&quot; pravi Samo Smrke, znanstvenik, ki preučuje kavo. Torkov kviz zato 1. oktobra, ki je svetovni dan kave, namenjamo prav tej pijači. V oddaji med drugim razkrijemo, kdo je največji pridelovalec arabike, kdo robuste, kakšni so trendi na področju okušanja in priprave kave doma ter kdo v Evropski uniji spije največ kave.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076005</link>
        <pubDate> Tue, 01 Oct 2024 04:45:58 +0000</pubDate>
        <title>Največja izvoznica arabike je Brazilija, največji pridelovalec robuste Vietnam</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še v začetku prejšnjega stoletja so vidre naseljevale vse vodotoke Evrope, nakar se je njihovo število zaradi nenadzorovanega in neomejenega lova tako zmanjšalo, da jih zdaj najdemo na seznamu ogroženih živalskih vrst. Čeprav je lov zdaj že nekaj časa prepovedan, pa to še zdaleč ne pomeni, da imajo vidre pri nas idilične pogoje za življenje. Več v Torkovem kvizu z Marjano Hönigsfeld Adamič, Lutra - Inštitut za ohranjanje naravne dediščine.</description>
        <enclosure length="9724800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/24/VidrakRA_SLO_LJT_3427047_13422456.mp3"></enclosure>
        <guid>175074287</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>607</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še v začetku prejšnjega stoletja so vidre naseljevale vse vodotoke Evrope, nakar se je njihovo število zaradi nenadzorovanega in neomejenega lova tako zmanjšalo, da jih zdaj najdemo na seznamu ogroženih živalskih vrst. Čeprav je lov zdaj že nekaj časa prepovedan, pa to še zdaleč ne pomeni, da imajo vidre pri nas idilične pogoje za življenje. Več v Torkovem kvizu z Marjano Hönigsfeld Adamič, Lutra - Inštitut za ohranjanje naravne dediščine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074287</link>
        <pubDate> Tue, 24 Sep 2024 04:45:30 +0000</pubDate>
        <title>Vidra, kraljica celinskih voda</title>
      </item>
      <item>
        <description>Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija v sodelovanju s pevci Mestnega gledališča Brno pripravljata &quot;Gala večer muzikalov&quot;, ki se bo odvil jutri in v četrtek (18. in 19. 9.) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Preden vas povabimo na ta dogodek oz. podelimo dve vstopnici zanj pa v Torkovem kvizu obnovimo znanje o muzikalu. Kaj je muzikal, kako ga definiramo? Kateri so njegovi temelji in kako zahtevno je v njem sodelovati? Sogovornik: Luka Markus Štajer, umetnik in diplomirani glasbeni igralec.        </description>
        <enclosure length="13134336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/17/LukaMarRA_SLO_LJT_3360216_13346082.mp3"></enclosure>
        <guid>175072670</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>820</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija v sodelovanju s pevci Mestnega gledališča Brno pripravljata &quot;Gala večer muzikalov&quot;, ki se bo odvil jutri in v četrtek (18. in 19. 9.) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Preden vas povabimo na ta dogodek oz. podelimo dve vstopnici zanj pa v Torkovem kvizu obnovimo znanje o muzikalu. Kaj je muzikal, kako ga definiramo? Kateri so njegovi temelji in kako zahtevno je v njem sodelovati? Sogovornik: Luka Markus Štajer, umetnik in diplomirani glasbeni igralec.        </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072670</link>
        <pubDate> Tue, 17 Sep 2024 04:45:19 +0000</pubDate>
        <title>Luka Markus Štajer: Muzikal je nadgradnja igre</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos mineva 200 let od rojstva Petra Kozlerja (oz. Koslerja), avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel v slovenskem jeziku in soustanovitelja Pivovarne Kosler, predhodnice Pivovarne Union (zdaj Laško Union), ki letos obeležuje 160 let obstoja. Odlični iztočnici za današnji Torkov kviz s sogovornico Lucijo Maljevec, vodnico po muzeju Union Experience. 

</description>
        <enclosure length="10812672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/10/PeterKoRA_SLO_LJT_3295821_13271897.mp3"></enclosure>
        <guid>175071049</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>675</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos mineva 200 let od rojstva Petra Kozlerja (oz. Koslerja), avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel v slovenskem jeziku in soustanovitelja Pivovarne Kosler, predhodnice Pivovarne Union (zdaj Laško Union), ki letos obeležuje 160 let obstoja. Odlični iztočnici za današnji Torkov kviz s sogovornico Lucijo Maljevec, vodnico po muzeju Union Experience. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175071049</link>
        <pubDate> Tue, 10 Sep 2024 04:45:46 +0000</pubDate>
        <title>Peter Kozler, narodni buditelj in soustanovitelj predhodnice Privovarne Union</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jelenček, zajček, veverica in seveda čebelica. To so nekateri od priljubljenih motivov štampiljk, ki so bile izdelane v znameniti Sitarjevi delavnici v Ljubljani. Ta tudi po 104 letih še vedno obratuje. Kaj skriva notranjost starih vitrin in na kakšne načine se tradicija štampiljkarstva povezuje s sodobnostjo? Sogovornici: Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković, ki sta Sitarjevo delavnico prevzeli pred štirimi leti.</description>
        <enclosure length="12136320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/03/OdebelRA_SLO_LJT_3227665_13194859.mp3"></enclosure>
        <guid>175069520</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>758</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jelenček, zajček, veverica in seveda čebelica. To so nekateri od priljubljenih motivov štampiljk, ki so bile izdelane v znameniti Sitarjevi delavnici v Ljubljani. Ta tudi po 104 letih še vedno obratuje. Kaj skriva notranjost starih vitrin in na kakšne načine se tradicija štampiljkarstva povezuje s sodobnostjo? Sogovornici: Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković, ki sta Sitarjevo delavnico prevzeli pred štirimi leti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069520</link>
        <pubDate> Tue, 03 Sep 2024 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Od čebelice za &quot;ta pridne&quot; do notarjeve štampiljke</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsi, ki ste v preteklem mesecu spremljali olimpijske igre, ste verjetno opazili, da so med urbane športe v letošnjem letu dodali novo disciplino, in sicer breakdance. Čeprav bi pričakovali, da bo največ navdušenja in pozornosti prejel veliki finale, pa je največ prahu pravzaprav dvignila avstralska tekmovalka Rachael Gunn. V tokratnem torkovem kvizu smo se zato podali v ZDA, rojstni kraj breakdanca. 
</description>
        <enclosure length="10777344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/27/BreakingRA_SLO_LJT_3164074_13122640.mp3"></enclosure>
        <guid>175068048</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsi, ki ste v preteklem mesecu spremljali olimpijske igre, ste verjetno opazili, da so med urbane športe v letošnjem letu dodali novo disciplino, in sicer breakdance. Čeprav bi pričakovali, da bo največ navdušenja in pozornosti prejel veliki finale, pa je največ prahu pravzaprav dvignila avstralska tekmovalka Rachael Gunn. V tokratnem torkovem kvizu smo se zato podali v ZDA, rojstni kraj breakdanca. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175068048</link>
        <pubDate> Tue, 27 Aug 2024 05:35:14 +0000</pubDate>
        <title>Breaking - od ulične subkulture do olimpijskih iger</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Oči so okno v dušo,« pravijo. Zagotovo lahko pozornemu opazovalcu oči sogovornika veliko razkrijejo, ampak o tem morda več kdaj drugič. Tokrat nas bo v Torkovem kvizu najbolj zanimala barva oči in s tem povezana vprašanja. Kako oz. kdaj se barva oči dokončno razvije? Od česa vsega je odvisna? Ali je res, da modre oči počasi izumirajo in da so zelene najbolj redke?</description>
        <enclosure length="11281536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/20/PigmentRA_SLO_LJT_3107054_13056898.mp3"></enclosure>
        <guid>175066699</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>705</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Oči so okno v dušo,« pravijo. Zagotovo lahko pozornemu opazovalcu oči sogovornika veliko razkrijejo, ampak o tem morda več kdaj drugič. Tokrat nas bo v Torkovem kvizu najbolj zanimala barva oči in s tem povezana vprašanja. Kako oz. kdaj se barva oči dokončno razvije? Od česa vsega je odvisna? Ali je res, da modre oči počasi izumirajo in da so zelene najbolj redke?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066699</link>
        <pubDate> Tue, 20 Aug 2024 04:45:44 +0000</pubDate>
        <title>Pigment, ki določa barvno šarenice, je vedno rjav</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bogata zgodovina pahljač med drugim razkriva številne vloge, ki jih je ta predmet imel nekoč. Okrašenost pahljače je izkazovala statusni simbol, z njo so dame snubcu sporočale, ali jih ta zanima ali ne, pahljačo so ponekod uporabljali tudi kot orožje, po drugi strani pa je bila modni dodatek in pomemben umetniški medij. O pahljačah skozi čas in raziskovanju treh dotičnih zbirk pahljač v sklopu projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji je v Torkovem kvizu pripovedovala izr. prof. dr. Nataša Visočnik Gerželj z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.  </description>
        <enclosure length="11352576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/13/PahljaeRA_SLO_LJT_3059711_13001463.mp3"></enclosure>
        <guid>175065528</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>709</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bogata zgodovina pahljač med drugim razkriva številne vloge, ki jih je ta predmet imel nekoč. Okrašenost pahljače je izkazovala statusni simbol, z njo so dame snubcu sporočale, ali jih ta zanima ali ne, pahljačo so ponekod uporabljali tudi kot orožje, po drugi strani pa je bila modni dodatek in pomemben umetniški medij. O pahljačah skozi čas in raziskovanju treh dotičnih zbirk pahljač v sklopu projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji je v Torkovem kvizu pripovedovala izr. prof. dr. Nataša Visočnik Gerželj z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065528</link>
        <pubDate> Tue, 13 Aug 2024 04:45:48 +0000</pubDate>
        <title>Pahljače, prenosna umetniška dela</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Prvem bo v naslednjih minutah v glavni vlogi fantazija. Oz. kompleksno zgrajen fantazijski svet s svojo zgodovino, jeziki in pisavami, ki ga je zasnoval angleški pisatelj, pesnih, profesor in jezikoslovec John Ronald Reuel Tolkien. V ta svet nas v Torkovem kvizu popelje Slovensko Tolkienovo društvo Gil-galad!</description>
        <enclosure length="13718784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/06/26letSRA_SLO_LJT_3000297_12932647.mp3"></enclosure>
        <guid>175064131</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>857</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Prvem bo v naslednjih minutah v glavni vlogi fantazija. Oz. kompleksno zgrajen fantazijski svet s svojo zgodovino, jeziki in pisavami, ki ga je zasnoval angleški pisatelj, pesnih, profesor in jezikoslovec John Ronald Reuel Tolkien. V ta svet nas v Torkovem kvizu popelje Slovensko Tolkienovo društvo Gil-galad!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175064131</link>
        <pubDate> Tue, 06 Aug 2024 04:45:44 +0000</pubDate>
        <title>26 let Slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad</title>
      </item>
      <item>
        <description>Julij bi verjetno lahko oznaili za praznik sivke. (No, morda tudi delček junija in avgusta - od vremenskih pogojev je odvisno, kdaj je čas za žetev.) Prejšnji teden je Darja Pograjc obiskala nasad sivke v Divači, tik prede so jo nato minuli vikent tudi poželi. V vijočičastih odtenkih bo danes Torkov kviz, v ospredju bo sivka!</description>
        <enclosure length="11293824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/30/DomsivkRA_SLO_LJT_2939114_12859905.mp3"></enclosure>
        <guid>175062650</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>705</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Julij bi verjetno lahko oznaili za praznik sivke. (No, morda tudi delček junija in avgusta - od vremenskih pogojev je odvisno, kdaj je čas za žetev.) Prejšnji teden je Darja Pograjc obiskala nasad sivke v Divači, tik prede so jo nato minuli vikent tudi poželi. V vijočičastih odtenkih bo danes Torkov kviz, v ospredju bo sivka!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175062650</link>
        <pubDate> Tue, 30 Jul 2024 04:45:43 +0000</pubDate>
        <title>Dom sivke je Bližnji vzhod</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vanilja, jagoda, čokolada. Kam sodite? Med tiste, ki prisegajo na naštete sladoledne klasike, ali med tiste, ki ob omembi dotičnih okusov zdolgočaseno zavijejo z očmi in pomislijo? Dolgočasno ali ne, Planica je med blagovnimi znamkami najbolj priljubljen družinski sladoled v Sloveniji. Ali to pomeni, da smo Slovenci dolgočasni? Ali pač zgolj to, da prisegamo na klasiko? 50 let sladoleda Planice v Torkovem kvizu s Tejo Stamać, specialistko korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.</description>
        <enclosure length="11154816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/23/50letsRA_SLO_LJT_2883857_12794369.mp3"></enclosure>
        <guid>175061224</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>697</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vanilja, jagoda, čokolada. Kam sodite? Med tiste, ki prisegajo na naštete sladoledne klasike, ali med tiste, ki ob omembi dotičnih okusov zdolgočaseno zavijejo z očmi in pomislijo? Dolgočasno ali ne, Planica je med blagovnimi znamkami najbolj priljubljen družinski sladoled v Sloveniji. Ali to pomeni, da smo Slovenci dolgočasni? Ali pač zgolj to, da prisegamo na klasiko? 50 let sladoleda Planice v Torkovem kvizu s Tejo Stamać, specialistko korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061224</link>
        <pubDate> Tue, 23 Jul 2024 04:45:22 +0000</pubDate>
        <title>50 let sladoleda Planica</title>
      </item>
      <item>
        <description>Amelia Earhart se je na pot okoli sveta podala 21. maja 1937. 2. julija omenjenega leta je njeno letalo na tej poti izginilo. Ravno ta mesec torej mineva 87 let od nesrečnega dogodka, še vedno zavitega v tančico skrivnosti, ki je še dodatno pripomogel k njeni prepoznavnosti v svetu. Več o neustrašni ameriški pionirki letenja, ki je premikala meje znanega na nebu in sprejemljivega v družbi, je v Torkovem kvizu povedala Maja Gal Štromar, igralka, pisateljica in dramatesa, ki je pred leti napisala monodramo Preživela, za katero je dobro leto raziskovala življenje Amelie Earhart.</description>
        <enclosure length="15535104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/16/AmeliaERA_SLO_LJT_2831583_12733688.mp3"></enclosure>
        <guid>175059926</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>970</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Amelia Earhart se je na pot okoli sveta podala 21. maja 1937. 2. julija omenjenega leta je njeno letalo na tej poti izginilo. Ravno ta mesec torej mineva 87 let od nesrečnega dogodka, še vedno zavitega v tančico skrivnosti, ki je še dodatno pripomogel k njeni prepoznavnosti v svetu. Več o neustrašni ameriški pionirki letenja, ki je premikala meje znanega na nebu in sprejemljivega v družbi, je v Torkovem kvizu povedala Maja Gal Štromar, igralka, pisateljica in dramatesa, ki je pred leti napisala monodramo Preživela, za katero je dobro leto raziskovala življenje Amelie Earhart.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059926</link>
        <pubDate> Tue, 16 Jul 2024 04:45:55 +0000</pubDate>
        <title>Amelia Earhart, ženska svobodnega duha</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških brdih, jih pa najdemo tudi drugje. Ker zelo dobro uspevajo na področju Mediterana, predstavljajo pomemben del mediteranske prehrane. Najbolje je, če jih uživamo sveže, priljubljene so tudi sušene ali v marmeladah in džemih. O figah bo govor v današnjem Torkovem kvizu, sogovornica bo prof. dr. Metka Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="11551488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/09/DivjofiRA_SLO_LJT_2777659_12671131.mp3"></enclosure>
        <guid>175058579</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>721</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških brdih, jih pa najdemo tudi drugje. Ker zelo dobro uspevajo na področju Mediterana, predstavljajo pomemben del mediteranske prehrane. Najbolje je, če jih uživamo sveže, priljubljene so tudi sušene ali v marmeladah in džemih. O figah bo govor v današnjem Torkovem kvizu, sogovornica bo prof. dr. Metka Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058579</link>
        <pubDate> Tue, 09 Jul 2024 04:45:58 +0000</pubDate>
        <title>Divjo figo opraši figova osica</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomemben izpit, kratka ali neprespana noč, tudi daljša vožnja - to so verjetno situacije, ki najpogosteje sprožijo željo po energijskih pijačah. A preden se ustavite pred hladilnikom s tovrstnimi napitki in posežete po njih, je dobro, da ozavestite, kaj pravzaprav vsebujejo. Sogovornica: asist. Tanja Čresnovar, mag. dietetike, mlada raziskovalka s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.</description>
        <enclosure length="14009856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/02/EnergijsRA_SLO_LJT_2721076_12605907.mp3"></enclosure>
        <guid>175057051</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>875</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomemben izpit, kratka ali neprespana noč, tudi daljša vožnja - to so verjetno situacije, ki najpogosteje sprožijo željo po energijskih pijačah. A preden se ustavite pred hladilnikom s tovrstnimi napitki in posežete po njih, je dobro, da ozavestite, kaj pravzaprav vsebujejo. Sogovornica: asist. Tanja Čresnovar, mag. dietetike, mlada raziskovalka s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057051</link>
        <pubDate> Tue, 02 Jul 2024 04:45:54 +0000</pubDate>
        <title>Energijske pijače uživa vsak peti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred slovesno razglasitvijo samostojne Slovenije je bilo treba poskrbeti za zamenjavo državnih simbolov in oznak - starim je potekel rok trajanja. Opravek ni bil enostaven, čas pa je v prvi polovici leta 1991 neusmiljeno bežal. Zgodbi o nastanku slovenske zastave - predvsem tisti, ki je visela na Trgu republike v Ljubljani pred 33 leti - posvečamo današnji Torkov kviz. 

Sogovornica: Nataša Strlič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer hranijo zastavo &quot;velikanko&quot;, ki je &quot;ena največjih in simbolično najpomembnejših muzealij&quot; tega muzeja. 
Vir: Samostojni! - fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije)</description>
        <enclosure length="11264640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/25/ZastavaRA_SLO_LJT_2663863_12540061.mp3"></enclosure>
        <guid>175055557</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>704</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred slovesno razglasitvijo samostojne Slovenije je bilo treba poskrbeti za zamenjavo državnih simbolov in oznak - starim je potekel rok trajanja. Opravek ni bil enostaven, čas pa je v prvi polovici leta 1991 neusmiljeno bežal. Zgodbi o nastanku slovenske zastave - predvsem tisti, ki je visela na Trgu republike v Ljubljani pred 33 leti - posvečamo današnji Torkov kviz. 

Sogovornica: Nataša Strlič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer hranijo zastavo &quot;velikanko&quot;, ki je &quot;ena največjih in simbolično najpomembnejših muzealij&quot; tega muzeja. 
Vir: Samostojni! - fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije)</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055557</link>
        <pubDate> Tue, 25 Jun 2024 04:45:59 +0000</pubDate>
        <title>Zastava &quot;velikanka&quot;, ki so jo pred 33 leti izobesili na Trgu republike</title>
      </item>
      <item>
        <description>100 let obstoja je ljubljanska Filozofska fakulteta praznovala leta 2019. Letos oz. v študijskem letu 2023/24 pa na omenjeni fakulteti obeležujejo še eno &quot;stotico&quot;, in sicer 100 let od uvedbe študija arheologije. Temu pomembnemu mejniku, ki je izjemnega pomena za slovensko arheologijo, posvečamo Torkov kviz. Sogovonica. doc. dr. Katharina Zanier, predstojnica Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="11930112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/18/Mineva1RA_SLO_LJT_2603398_12471507.mp3"></enclosure>
        <guid>175053871</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>745</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>100 let obstoja je ljubljanska Filozofska fakulteta praznovala leta 2019. Letos oz. v študijskem letu 2023/24 pa na omenjeni fakulteti obeležujejo še eno &quot;stotico&quot;, in sicer 100 let od uvedbe študija arheologije. Temu pomembnemu mejniku, ki je izjemnega pomena za slovensko arheologijo, posvečamo Torkov kviz. Sogovonica. doc. dr. Katharina Zanier, predstojnica Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053871</link>
        <pubDate> Tue, 18 Jun 2024 04:45:12 +0000</pubDate>
        <title>100 let od uvedbe študija arheologije na Filozofski fakulteti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sezona poletnih dopustov se približuje, zato s temo Torkovega kviza danes poskušamo v jutro vnesti malo sonca in veliko potovanj. Govor bo o oglaševalski kampanji, ki je bila tako uspešna, da lahko različice njenega rezultata danes zasledimo po vsem svetu. I love Taškent, I love Bejrut, pa tudi I love Malta, I love Srbija ipd. Gotovo se je marsikdo kot turist že kdaj postavil ob podoben napis in obisk tega mesta, države ovekovečil s fotografijo ob njem. Ali pa kupil majico, skodelico, obesek ali magnet s podobnim napisom. Po vsem svetu se pojavljajo, skupno pa jim je, da namesto besede »love« oz. ljubezen vsebujejo podobo srca. Kako oz. kje se je vse skupaj začelo? &quot;V New Yorku z napisom »I love NY«,&quot; pove Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor v agenciji Luna TBWA.</description>
        <enclosure length="11649408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/11/MiltonGRA_SLO_LJT_2550777_12409946.mp3"></enclosure>
        <guid>175052213</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>728</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sezona poletnih dopustov se približuje, zato s temo Torkovega kviza danes poskušamo v jutro vnesti malo sonca in veliko potovanj. Govor bo o oglaševalski kampanji, ki je bila tako uspešna, da lahko različice njenega rezultata danes zasledimo po vsem svetu. I love Taškent, I love Bejrut, pa tudi I love Malta, I love Srbija ipd. Gotovo se je marsikdo kot turist že kdaj postavil ob podoben napis in obisk tega mesta, države ovekovečil s fotografijo ob njem. Ali pa kupil majico, skodelico, obesek ali magnet s podobnim napisom. Po vsem svetu se pojavljajo, skupno pa jim je, da namesto besede »love« oz. ljubezen vsebujejo podobo srca. Kako oz. kje se je vse skupaj začelo? &quot;V New Yorku z napisom »I love NY«,&quot; pove Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor v agenciji Luna TBWA.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052213</link>
        <pubDate> Tue, 11 Jun 2024 04:45:50 +0000</pubDate>
        <title>Milton Glaser: I ❤ NY </title>
      </item>
      <item>
        <description>V soboto bo na sporedu zadnja predstava, odigrana na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. S to predstavo se sezona (zaradi selitve) predhodno zaključuje. Vrata v Dramo se bodo za gledalce zaprla, dokončali bodo selitev (ki sicer že poteka), stari prostori pa bodo tako pripravljeni na težko pričakovano prenovo. </description>
        <enclosure length="11824896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/04/StaraDrRA_SLO_LJT_2492455_12343088.mp3"></enclosure>
        <guid>175050538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>739</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V soboto bo na sporedu zadnja predstava, odigrana na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. S to predstavo se sezona (zaradi selitve) predhodno zaključuje. Vrata v Dramo se bodo za gledalce zaprla, dokončali bodo selitev (ki sicer že poteka), stari prostori pa bodo tako pripravljeni na težko pričakovano prenovo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050538</link>
        <pubDate> Tue, 04 Jun 2024 04:45:14 +0000</pubDate>
        <title>Stara Drama zapira svoja vrata do konca leta 2026</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če ste se lotili spomladanskih opravil na vrtu, so se na kompostnem kupu že znašle veje, posušena trava, morda celo kakšen šop pšeničnih stebelc. Kaj vse še sodi na kompost in kaj ne, v Torkovem kvizu razloži Vasja Dornik, vodja arboristike v Arboretumu Volčji Potok. Kot boste slišali se namreč pri sestavljanju komposta lahko zgledujemo po naravnih procesih, ki potekajo v gozdu. </description>
        <enclosure length="12015744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/28/KompostRA_SLO_LJT_2437451_12277863.mp3"></enclosure>
        <guid>175048916</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>750</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če ste se lotili spomladanskih opravil na vrtu, so se na kompostnem kupu že znašle veje, posušena trava, morda celo kakšen šop pšeničnih stebelc. Kaj vse še sodi na kompost in kaj ne, v Torkovem kvizu razloži Vasja Dornik, vodja arboristike v Arboretumu Volčji Potok. Kot boste slišali se namreč pri sestavljanju komposta lahko zgledujemo po naravnih procesih, ki potekajo v gozdu. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175048916</link>
        <pubDate> Tue, 28 May 2024 04:45:11 +0000</pubDate>
        <title>Kompost je uporaben tudi poleti</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251166/podcast_naslovice_1400x1400_pxtorkovkviz.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Tue, 05 May 2026 04:45:04 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/torkov-kviz/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Tue, 05 May 2026 04:45:04 +0000</pubDate>
      <title>Torkov kviz</title>
    </channel>
  </rss>
