Education (C) RTVSLO 2017 Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ Ultrazvok https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2288722/ultrazvok_1400x1400.jpg Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nekatere bolezni in poškodbe žil lahko več let potekajo tiho in ne povzročajo nobenih težav. Kadar pa je žilna stena preveč poškodovana, se iznenada raztrga in poči. Posledica je huda krvavitev, ki zahteva hitro reakcijo. Pomembna je vsaka minuta! Diagnoza: Anevrizma trebušne aorte. Sogovornik: specialist internist in intenzivist <strong>dr. Hugon Možina</strong> iz Kliničnega centra v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc.</p> </body> </html> 174902164 RTVSLO – Prvi 561 clean Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nekatere bolezni in poškodbe žil lahko več let potekajo tiho in ne povzročajo nobenih težav. Kadar pa je žilna stena preveč poškodovana, se iznenada raztrga in poči. Posledica je huda krvavitev, ki zahteva hitro reakcijo. Pomembna je vsaka minuta! Diagnoza: Anevrizma trebušne aorte. Sogovornik: specialist internist in intenzivist <strong>dr. Hugon Možina</strong> iz Kliničnega centra v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc.</p> </body> </html> Thu, 29 Sep 2022 06:10:00 +0000 Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija Koronavirus bo še krožil in nas okuževal<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Še vedno tri ključne besede: cepivo, zdravilo, maska. In slovenski infektolog dr. <strong>Andrej Trampuž,</strong> zaposlen v največji evropski javni bolnišnici – berlinski Kliniki Charite. Ali nova cepiva proti covidu preprečujejo že sámo okužbo s koronavirusom? Kako učinkovito je zdravilo Paxlovid? Zakaj dr. Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask? »Virus bo še krožil in nas okuževal,« opozarja dr. Trampuž. »Vendar pa je pandemije, kot smo jo živeli zadnji dve leti, konec.« Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž.</p> </body> </html> 174900618 RTVSLO – Prvi 626 clean Koronavirus bo še krožil in nas okuževal<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Še vedno tri ključne besede: cepivo, zdravilo, maska. In slovenski infektolog dr. <strong>Andrej Trampuž,</strong> zaposlen v največji evropski javni bolnišnici – berlinski Kliniki Charite. Ali nova cepiva proti covidu preprečujejo že sámo okužbo s koronavirusom? Kako učinkovito je zdravilo Paxlovid? Zakaj dr. Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask? »Virus bo še krožil in nas okuževal,« opozarja dr. Trampuž. »Vendar pa je pandemije, kot smo jo živeli zadnji dve leti, konec.« Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž.</p> </body> </html> Thu, 22 Sep 2022 06:10:00 +0000 Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer <strong>Miha Kadunc,</strong> soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.</p> </body> </html> 174897995 RTVSLO – Prvi 773 clean Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer <strong>Miha Kadunc,</strong> soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.</p> </body> </html> Thu, 15 Sep 2022 06:10:00 +0000 Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kako zelo lahko covid načne zdravje, je na lastni koži izkusil računalniški programer <strong>Davor Tavčar</strong> iz Škofje Loke. Za njim sta dve leti boja s posledicami covida. Prvič smo ga spoznali pred letom dni – septembra 2021. Takrat je bilo za njim že eno leto življenja z dolgim covidom, eno leto bolniške, eno leto tedenskih terapij na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Njegovo zdravstveno stanje se je boljšalo in življenje se je vračalo v stare tirnice. Na neki točki pa se je okrevanje ustavilo. Covid se ne da. Kaj se dogaja, bo gospod Davor Tavčar povedal v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Davor Tavčar.</p> </body> </html> 174897496 RTVSLO – Prvi 762 clean Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kako zelo lahko covid načne zdravje, je na lastni koži izkusil računalniški programer <strong>Davor Tavčar</strong> iz Škofje Loke. Za njim sta dve leti boja s posledicami covida. Prvič smo ga spoznali pred letom dni – septembra 2021. Takrat je bilo za njim že eno leto življenja z dolgim covidom, eno leto bolniške, eno leto tedenskih terapij na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Njegovo zdravstveno stanje se je boljšalo in življenje se je vračalo v stare tirnice. Na neki točki pa se je okrevanje ustavilo. Covid se ne da. Kaj se dogaja, bo gospod Davor Tavčar povedal v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Davor Tavčar.</p> </body> </html> Thu, 08 Sep 2022 06:10:00 +0000 Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Analize podatkov kažejo, da ima kar deset odstotkov ljudi po prebolelem covidu še vedno zdravstvene težave. Zgolj statistično gledano torej trpi v Sloveniji za takšnimi ali drugačnimi dolgoročnimi posledicami okužbe z novim koronavirusom približno 100.000 ljudi. Uveljavila sta se dva izraza: dolgi covid ali pa postcovidni sindrom. Glavobol, utrujenost, težave s spominom in koncentracijo, možganska megla. To so najpogostejši nevrološki znaki in simptomi, ki lahko grenijo življenje prizadetih še tedne in mesece po prebolelem covidu. Več v Ultrazvoku nevrolog doc. dr. <strong>Martin Rakuša</strong> (UKC Maribor) in Iztok Konc. Foto: Martin Rakuša</p> </body> </html> 174895762 RTVSLO – Prvi 691 clean Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Analize podatkov kažejo, da ima kar deset odstotkov ljudi po prebolelem covidu še vedno zdravstvene težave. Zgolj statistično gledano torej trpi v Sloveniji za takšnimi ali drugačnimi dolgoročnimi posledicami okužbe z novim koronavirusom približno 100.000 ljudi. Uveljavila sta se dva izraza: dolgi covid ali pa postcovidni sindrom. Glavobol, utrujenost, težave s spominom in koncentracijo, možganska megla. To so najpogostejši nevrološki znaki in simptomi, ki lahko grenijo življenje prizadetih še tedne in mesece po prebolelem covidu. Več v Ultrazvoku nevrolog doc. dr. <strong>Martin Rakuša</strong> (UKC Maribor) in Iztok Konc. Foto: Martin Rakuša</p> </body> </html> Thu, 01 Sep 2022 06:10:00 +0000 Nevrolog: Covid so preboleli na nogah, zdaj pa so se začele težave Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Profesor psihologije na Univerzi v Parizu <strong>Todd Lubart</strong> je dobro znan zlasti v strokovnih krogih, v splošni javnosti pa manj. Profesorja vznemirja ustvarjalna moč Alberta Einsteina, Vincenta van Gogha, Marie Curie in Martina Cooperja. Opozarja, da ljudje velikokrat iščemo in ubiramo bližnjice. Iščemo, kako bi lahko naloge opravili s čim manj napora in čim manj energije. To je človeško, to je dejstvo, pravi. »Kar pa ni najboljše, kadar želiš biti ustvarjalen. Težko je z najmanj napora dobiti dobro idejo.« Ali ste vedeli, da lahko z enostavnimi vajami razvijamo svojo ustvarjalnost? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc</p> </body> </html> 174894364 RTVSLO – Prvi 811 clean Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Profesor psihologije na Univerzi v Parizu <strong>Todd Lubart</strong> je dobro znan zlasti v strokovnih krogih, v splošni javnosti pa manj. Profesorja vznemirja ustvarjalna moč Alberta Einsteina, Vincenta van Gogha, Marie Curie in Martina Cooperja. Opozarja, da ljudje velikokrat iščemo in ubiramo bližnjice. Iščemo, kako bi lahko naloge opravili s čim manj napora in čim manj energije. To je človeško, to je dejstvo, pravi. »Kar pa ni najboljše, kadar želiš biti ustvarjalen. Težko je z najmanj napora dobiti dobro idejo.« Ali ste vedeli, da lahko z enostavnimi vajami razvijamo svojo ustvarjalnost? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc</p> </body> </html> Thu, 25 Aug 2022 06:10:00 +0000 Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost Značilna je močna bolečina v prsnem košu <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nenadna močna bolečina v prsnem košu, ki ne popusti, je vedno znak za alarm. Največkrat gre za srčni infarkt. »Kadar pacienta boli v prsnem košu in ni infarkt, potem pomislimo tudi na poškodbo aorte,« pravi dr. <strong>Hugon Možina</strong> iz ljubljanskega Kliničnega centra. Med najbolj nevarnimi boleznimi te največje žile, ki vodi kri iz srca v telo, je disekcija aorte. Stena aorte se razsloji in raztrga. O nevarnosti disekcije aorte priča podatek, da dvajset odstotkov pacientov umre še preden pridejo na urgenco. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.</p> </body> </html> 174889571 RTVSLO – Prvi 676 clean Značilna je močna bolečina v prsnem košu <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nenadna močna bolečina v prsnem košu, ki ne popusti, je vedno znak za alarm. Največkrat gre za srčni infarkt. »Kadar pacienta boli v prsnem košu in ni infarkt, potem pomislimo tudi na poškodbo aorte,« pravi dr. <strong>Hugon Možina</strong> iz ljubljanskega Kliničnega centra. Med najbolj nevarnimi boleznimi te največje žile, ki vodi kri iz srca v telo, je disekcija aorte. Stena aorte se razsloji in raztrga. O nevarnosti disekcije aorte priča podatek, da dvajset odstotkov pacientov umre še preden pridejo na urgenco. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.</p> </body> </html> Thu, 18 Aug 2022 06:10:00 +0000 Hugon Možina: Dvajset odstotkov bolnikov z disekcijo aorte umre še preden pridejo v bolnišnico Recept za dolgoživost<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na svetu živi največ stoletnic na japonskem otoku Okinava, največ stoletnikov pa na italijanski Sardiniji. Ko so raziskovalci iskali odgovor na večno vprašanje, kakšen je recept za dolgo življenje, so prišli do zanimivega spoznanja. Ugotovili so, da je na Zemlji pet krajev, kjer ljudje živijo dlje od povprečja. Ob Okinavi in Siciliji so to še grški otok Ikarija, polotok Nicoya v Kostariki in mesto Loma Linda v Kaliforniji. Ti kraji so znani kot modre cone. Zakaj prebivalci petih modrih con živijo najdlje na svetu? Kaj imajo skupnega, v čem pa se razlikujejo? Kakšen je torej recept za dolgo in zdravo življenje? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. <strong>Tanja Pajk Žontar,</strong> predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.</p> <p>Foto: Sloveniji najbližja modra cona je otok Sardinija/ Tommie Hansen/ Flickr, cc</p> </body> </html> 174889560 RTVSLO – Prvi 689 clean Recept za dolgoživost<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na svetu živi največ stoletnic na japonskem otoku Okinava, največ stoletnikov pa na italijanski Sardiniji. Ko so raziskovalci iskali odgovor na večno vprašanje, kakšen je recept za dolgo življenje, so prišli do zanimivega spoznanja. Ugotovili so, da je na Zemlji pet krajev, kjer ljudje živijo dlje od povprečja. Ob Okinavi in Siciliji so to še grški otok Ikarija, polotok Nicoya v Kostariki in mesto Loma Linda v Kaliforniji. Ti kraji so znani kot modre cone. Zakaj prebivalci petih modrih con živijo najdlje na svetu? Kaj imajo skupnega, v čem pa se razlikujejo? Kakšen je torej recept za dolgo in zdravo življenje? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. <strong>Tanja Pajk Žontar,</strong> predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.</p> <p>Foto: Sloveniji najbližja modra cona je otok Sardinija/ Tommie Hansen/ Flickr, cc</p> </body> </html> Thu, 11 Aug 2022 06:10:00 +0000 Razkrite skrivnosti modrih con – petih krajev, kjer ljudje živijo najdlje Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V Sloveniji smo porabili že tri milijone odmerkov cepiva proti covidu. Čeprav omikron še vedno maha z repom svojih različic, pa zanimanje za cepljenje ostaja nizko – na najboljše dni se v zadnjih mesecih cepi nekaj več kot 300 ljudi. Največ jih na cepilno mesto pride po poživitveni odmerek; tiste, ki se zdaj odločijo za prvi odmerek, pa lahko preštejemo na prste rok in nog. Kaj na to pravi stroka? Kakšna so zdaj navodila in priporočila svetovalne skupine? Komu priporočajo cepljenje s četrtim odmerkom? Kdaj bodo na voljo cepiva prilagojena različici omikron? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja imunolog prof. dr. <strong>Alojz Ihan.</strong></p> <p>Foto: Zajem zaslona STA</p> </body> </html> 174889428 RTVSLO – Prvi 478 clean Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V Sloveniji smo porabili že tri milijone odmerkov cepiva proti covidu. Čeprav omikron še vedno maha z repom svojih različic, pa zanimanje za cepljenje ostaja nizko – na najboljše dni se v zadnjih mesecih cepi nekaj več kot 300 ljudi. Največ jih na cepilno mesto pride po poživitveni odmerek; tiste, ki se zdaj odločijo za prvi odmerek, pa lahko preštejemo na prste rok in nog. Kaj na to pravi stroka? Kakšna so zdaj navodila in priporočila svetovalne skupine? Komu priporočajo cepljenje s četrtim odmerkom? Kdaj bodo na voljo cepiva prilagojena različici omikron? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja imunolog prof. dr. <strong>Alojz Ihan.</strong></p> <p>Foto: Zajem zaslona STA</p> </body> </html> Thu, 04 Aug 2022 06:10:00 +0000 Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kljub drugačnim pričakovanjem izbruh opičjih koz ne pojenja. Izstopala je sobota. Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi je potrdil prva dva primera pri otrocih. Svetovna zdravstvena organizacija pa je opičje koze v soboto razglasila za grožnjo svetovnemu javnemu zdravstvu. Izven Afrike so se opičje koze razširile že v 74 držav. Število okuženih se približuje številki 20.000. Novi primeri so tudi v Sloveniji. Kaj se dogaja, bo v Ultrazvoku pojasnila zdravnica <strong>Andreja Murnik Rauh</strong> z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pripravlja Iztok Konc.</p> <p>Foto: Marko Kolenc, IMI</p> </body> </html> 174889230 RTVSLO – Prvi 659 clean Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kljub drugačnim pričakovanjem izbruh opičjih koz ne pojenja. Izstopala je sobota. Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi je potrdil prva dva primera pri otrocih. Svetovna zdravstvena organizacija pa je opičje koze v soboto razglasila za grožnjo svetovnemu javnemu zdravstvu. Izven Afrike so se opičje koze razširile že v 74 držav. Število okuženih se približuje številki 20.000. Novi primeri so tudi v Sloveniji. Kaj se dogaja, bo v Ultrazvoku pojasnila zdravnica <strong>Andreja Murnik Rauh</strong> z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pripravlja Iztok Konc.</p> <p>Foto: Marko Kolenc, IMI</p> </body> </html> Thu, 28 Jul 2022 06:10:00 +0000 Novi primeri opičjih koz v Sloveniji Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>S hitrim naraščanjem števila okužb z novim koronavirusom so se v Sloveniji ponovno podaljšale vrste pred mesti za testiranje na covid. Na testirnih točkah so v ponedeljek, ki je običajno najbolj obremenjen dan v tednu, opravili kar 9.220 PCR in hitrih antigenskih testov. »V vzorcih prevladuje omikron različica BA.5 novega koronavirusa,« pravi mikrobiolog dr. <strong>Andrej Steyer</strong> z Nacionalnega laboratorija za zdravje. Hkrati pa dr. Steyer že spremlja zelo nalezljivo različico BA.2.75, o kateri že poročajo iz Velike Britanije, Nizozemske in tudi Nemčije. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.</p> </body> </html> 174887873 RTVSLO – Prvi 672 clean Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>S hitrim naraščanjem števila okužb z novim koronavirusom so se v Sloveniji ponovno podaljšale vrste pred mesti za testiranje na covid. Na testirnih točkah so v ponedeljek, ki je običajno najbolj obremenjen dan v tednu, opravili kar 9.220 PCR in hitrih antigenskih testov. »V vzorcih prevladuje omikron različica BA.5 novega koronavirusa,« pravi mikrobiolog dr. <strong>Andrej Steyer</strong> z Nacionalnega laboratorija za zdravje. Hkrati pa dr. Steyer že spremlja zelo nalezljivo različico BA.2.75, o kateri že poročajo iz Velike Britanije, Nizozemske in tudi Nemčije. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.</p> </body> </html> Thu, 21 Jul 2022 06:10:00 +0000 Različica BA.5 se le malo ozira na imunost po cepljenju in tudi po preboleli okužbi z omikronom ali delto Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>»Iz 85 odstotkov pade smrtnost pod 10 odstotkov. Ali razumete!? To je največji uspeh našega programa,« ne skriva navdušenja <strong>Jürg Hurter,</strong> ki vodi švicarski program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. S CT slikanjem oseb iz skupin z najvišjim tveganjem za raka lahko bolezen odkrijejo v zgodnji fazi. Da bi podoben program zaživel pri nas, si želijo tudi slovenske zdravnice in zdravniki. Zadnji podatki, ki jih je v Kliniki na Golniku predstavila onkologinja <strong>Urška Janžič,</strong> so že zdaj zelo spodbudni. Prav na področju odkrivanja in zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka – to je nedrobnocelični karcinom – je napredek tudi v Sloveniji največji in najhitrejši.</p> </body> </html> 174886479 RTVSLO – Prvi 607 clean Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>»Iz 85 odstotkov pade smrtnost pod 10 odstotkov. Ali razumete!? To je največji uspeh našega programa,« ne skriva navdušenja <strong>Jürg Hurter,</strong> ki vodi švicarski program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. S CT slikanjem oseb iz skupin z najvišjim tveganjem za raka lahko bolezen odkrijejo v zgodnji fazi. Da bi podoben program zaživel pri nas, si želijo tudi slovenske zdravnice in zdravniki. Zadnji podatki, ki jih je v Kliniki na Golniku predstavila onkologinja <strong>Urška Janžič,</strong> so že zdaj zelo spodbudni. Prav na področju odkrivanja in zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka – to je nedrobnocelični karcinom – je napredek tudi v Sloveniji največji in najhitrejši.</p> </body> </html> Thu, 14 Jul 2022 06:10:00 +0000 Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V ponedeljek je v Sloveniji ponovno zelo poskočilo število novih okužb s koronavirusom. Številka se je ustavila pri 1.830 (4.7.22) V naši državi je tako po dveh mesecih ponovno več kot 11.000 prebivalcev z aktivnim covidom. Predstojnica Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc zato opozarja, da so kot pomemben del zaščite pred okužbo spet v igri tudi kirurške maske.</p> </body> </html> 174885071 RTVSLO – Prvi 549 clean Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V ponedeljek je v Sloveniji ponovno zelo poskočilo število novih okužb s koronavirusom. Številka se je ustavila pri 1.830 (4.7.22) V naši državi je tako po dveh mesecih ponovno več kot 11.000 prebivalcev z aktivnim covidom. Predstojnica Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc zato opozarja, da so kot pomemben del zaščite pred okužbo spet v igri tudi kirurške maske.</p> </body> </html> Thu, 07 Jul 2022 06:10:00 +0000 Dr. Lejko Zupanc: To je enostaven priročnik za življenje s covidom Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prebivalci Slovenije dnevno zaužijemo kar za tretjino manj prehranskih vlaknin, kot je priporočeno (Raziskava SI.Menu). Le 20 gramov namesto priporočenih 30. Kje tiči vzrok? Kako se nam nizek vnos prehranskih vlaknin lahko na dolgi rok maščuje? Zakaj so vlaknine koristne? Več kot le en tehten razlog pozna dr. <strong>Jasna Bertoncelj,</strong> predavateljica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Ob robu letošnjih Bitenčevih dnevov se je z njo pogovarjal Iztok Konc. </p> </body> </html> 174883572 RTVSLO – Prvi 562 clean Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prebivalci Slovenije dnevno zaužijemo kar za tretjino manj prehranskih vlaknin, kot je priporočeno (Raziskava SI.Menu). Le 20 gramov namesto priporočenih 30. Kje tiči vzrok? Kako se nam nizek vnos prehranskih vlaknin lahko na dolgi rok maščuje? Zakaj so vlaknine koristne? Več kot le en tehten razlog pozna dr. <strong>Jasna Bertoncelj,</strong> predavateljica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Ob robu letošnjih Bitenčevih dnevov se je z njo pogovarjal Iztok Konc. </p> </body> </html> Thu, 30 Jun 2022 06:10:00 +0000 Prehranske vlaknine – zanemarjen temelj zdravja Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882128 RTVSLO – Prvi 557 clean Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 23 Jun 2022 06:10:00 +0000 Gojmir Lešnjak Gojc o dolgem covidu: Dolgo bo trajalo, da bodo pljuča v redu Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi<p>Dr. Matej Delakorda poudarja, da se večino apnej lahko uspešno pozdravi s kirurškim posegom</p><p><p>Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. <strong>Matej Delakorda</strong> iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg.</p></p> 174880409 RTVSLO – Prvi 600 clean Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi<p>Dr. Matej Delakorda poudarja, da se večino apnej lahko uspešno pozdravi s kirurškim posegom</p><p><p>Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. <strong>Matej Delakorda</strong> iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg.</p></p> Thu, 16 Jun 2022 06:10:00 +0000 Zaradi motenj dihanja med spanjem raven kisika nevarno pade – kot pri hudem covidu Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government<p>Ali nam po pandemiji koronavirusne bolezni zdaj grozi pandemija opičjih koz? </p><p><p>Pred dobrima dvema tednoma, v torek, 24. maja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest ljudi. Število okuženih se še vedno povečuje tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. <strong>Alenka Trop Skaza</strong> (NIJZ) in virolog prof. dr. <strong>Peter Hostnik</strong> (Veterinarska fakulteta v Ljubljani).</p></p> 174879108 RTVSLO – Prvi 665 clean Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government<p>Ali nam po pandemiji koronavirusne bolezni zdaj grozi pandemija opičjih koz? </p><p><p>Pred dobrima dvema tednoma, v torek, 24. maja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest ljudi. Število okuženih se še vedno povečuje tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. <strong>Alenka Trop Skaza</strong> (NIJZ) in virolog prof. dr. <strong>Peter Hostnik</strong> (Veterinarska fakulteta v Ljubljani).</p></p> Thu, 09 Jun 2022 06:10:00 +0000 Opičje koze: Izpuščaj po celem telesu, tudi genitalijah Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične. <p>Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnic in bolnikov</p><p><p>Ko je nevrologinja prof. dr. <strong>Tanja Hojs Fabjan,</strong> ki v kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Tanja Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.</p> <p>Multipla skleroza je kronična avtoimunska in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčnega sistema. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic v možganih in hrbtenjači. Multipla skleroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Za boljše obvladovanje multiple skleroze sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je mogoče videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Zdravnikom je v zadnjih letih na voljo široka paleta zdravil, s katerimi multiplo sklerozo lahko upočasnijo.</p> <p><a href="https://www.youtube.com/watch?v=D-CyOD_A1bA">Posnetek novinarske konference in okrogle mize ob svetovnem dnevu multiple skleroze</a></p></p> 174877163 RTVSLO – Prvi 847 clean Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične. <p>Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnic in bolnikov</p><p><p>Ko je nevrologinja prof. dr. <strong>Tanja Hojs Fabjan,</strong> ki v kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Tanja Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.</p> <p>Multipla skleroza je kronična avtoimunska in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčnega sistema. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic v možganih in hrbtenjači. Multipla skleroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Za boljše obvladovanje multiple skleroze sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je mogoče videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Zdravnikom je v zadnjih letih na voljo široka paleta zdravil, s katerimi multiplo sklerozo lahko upočasnijo.</p> <p><a href="https://www.youtube.com/watch?v=D-CyOD_A1bA">Posnetek novinarske konference in okrogle mize ob svetovnem dnevu multiple skleroze</a></p></p> Thu, 02 Jun 2022 06:10:00 +0000 Nevrologinja: Krivci za MS so geni, okužbe, kajenje, pomanjkanje vitamina D V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.<p>Klinična dietetičarka: Gibanje pri sladkorni bolezni še pomembnejše od pravilne prehrane</p><p><p>V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: <strong>Andrej Drašler</strong> (ambasador projekta), <strong>Andreja Širca Čampa</strong> (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), <strong>Ana Turšič</strong> (ambasadorka projekta) in <strong>Robert Gratton</strong> (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.</p></p> 174875382 RTVSLO – Prvi 898 clean V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.<p>Klinična dietetičarka: Gibanje pri sladkorni bolezni še pomembnejše od pravilne prehrane</p><p><p>V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: <strong>Andrej Drašler</strong> (ambasador projekta), <strong>Andreja Širca Čampa</strong> (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), <strong>Ana Turšič</strong> (ambasadorka projekta) in <strong>Robert Gratton</strong> (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.</p></p> Thu, 26 May 2022 06:10:00 +0000 Študije: Gibanje za uravnavanje sladkorja pomembnejše od zdrave prehrane Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. S pomočjo vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze, ali ne. Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAXu. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana. <p>Dr. Tomaž Kocjan: Slovenci smo svetovni prvaki pri uporabi kalkulatorja FRAX za odkrivanje osteoporoze</p><p><p>Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. Ob pomoči vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze ali ne.</p> <p>Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAX-u. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. <strong>Tomaž Kocjan</strong> z UKC Ljubljana.</p> <p><a href="https://www.sheffield.ac.uk/FRAX/tool.aspx?country=1">Kalkulator FRAX</a></p> <p><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2022/04/ultrazvok-kocjan-osteoporoza-zdravilo/">Zdravilo, ki zgradi novo zdravo kost</a></p></p> 174871960 RTVSLO – Prvi 684 clean Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. S pomočjo vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze, ali ne. Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAXu. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana. <p>Dr. Tomaž Kocjan: Slovenci smo svetovni prvaki pri uporabi kalkulatorja FRAX za odkrivanje osteoporoze</p><p><p>Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. Ob pomoči vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze ali ne.</p> <p>Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAX-u. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. <strong>Tomaž Kocjan</strong> z UKC Ljubljana.</p> <p><a href="https://www.sheffield.ac.uk/FRAX/tool.aspx?country=1">Kalkulator FRAX</a></p> <p><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2022/04/ultrazvok-kocjan-osteoporoza-zdravilo/">Zdravilo, ki zgradi novo zdravo kost</a></p></p> Thu, 19 May 2022 06:10:00 +0000 Izračunajte, ali vam grozi zlom zaradi osteoporoze Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – iz prve stopničke zdravljenja osteoporoze; to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko; to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov. <p>Učinkovito zdravilo za osteoporozo zdaj tudi v Sloveniji</p><p><p>Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. <strong>Tomažu Kocjanu</strong> iz UKC Ljubljana – s prve stopničke zdravljenja osteoporoze, to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko, to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.</p></p> 174871543 RTVSLO – Prvi 589 clean Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – iz prve stopničke zdravljenja osteoporoze; to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko; to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov. <p>Učinkovito zdravilo za osteoporozo zdaj tudi v Sloveniji</p><p><p>Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. <strong>Tomažu Kocjanu</strong> iz UKC Ljubljana – s prve stopničke zdravljenja osteoporoze, to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko, to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.</p></p> Thu, 12 May 2022 06:10:00 +0000 Zdravilo, ki zgradi novo zdravo kost Agencija Reuters je v soboto (30.4.22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med osebami, ki živijo v istem gospodinstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3.000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najbolj obetavnih zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90 odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Ali tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid dr. Matejo Logar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana<p>Pogovor z dr. Matejo Logar, vodjo strokovne skupine za covid</p><p><p>Agencija Reuters je v soboto (30. 4. 22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med ljudmi, ki živijo v istem gospodinjstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najobetavnejših zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90-odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid doc. dr. <strong>Matejo Logar. </strong></p></p> 174869654 RTVSLO – Prvi 667 clean Agencija Reuters je v soboto (30.4.22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med osebami, ki živijo v istem gospodinstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3.000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najbolj obetavnih zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90 odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Ali tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid dr. Matejo Logar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana<p>Pogovor z dr. Matejo Logar, vodjo strokovne skupine za covid</p><p><p>Agencija Reuters je v soboto (30. 4. 22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med ljudmi, ki živijo v istem gospodinjstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najobetavnejših zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90-odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid doc. dr. <strong>Matejo Logar. </strong></p></p> Thu, 05 May 2022 06:10:00 +0000 Tudi najboljše zdravilo proti covidu paxlovid ima pomanjkljivosti Klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo z iskanjem odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov – kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi. Foto: Prvi <p>2. del: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov, kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek?</p><p><p>Klinični dietetik doc. dr. <strong>Evgen Benedik</strong> o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze.</p> <p>V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo iskanje odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov, kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi.</p> <p>Na spletnem portalu <a href="https://prehrana.si/">Prehrana.si,</a> povezavo smo objavili na spletni strani Prvega, trenutno priporočajo, da naj bi otroci dnevno zaužili od eno do dve enoti kravjega mleka ali ekvivalent mlečnih izdelkov, odrasli pa od dve do štiri enote. Ena enota je na primer kozarec mleka (2 dcl) ali en lonček jogurta, pol rezine manj mastnega sira ali tri velike žlice manj mastne skute.</p></p> 174867865 RTVSLO – Prvi 736 clean Klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo z iskanjem odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov – kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi. Foto: Prvi <p>2. del: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov, kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek?</p><p><p>Klinični dietetik doc. dr. <strong>Evgen Benedik</strong> o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze.</p> <p>V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo iskanje odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov, kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi.</p> <p>Na spletnem portalu <a href="https://prehrana.si/">Prehrana.si,</a> povezavo smo objavili na spletni strani Prvega, trenutno priporočajo, da naj bi otroci dnevno zaužili od eno do dve enoti kravjega mleka ali ekvivalent mlečnih izdelkov, odrasli pa od dve do štiri enote. Ena enota je na primer kozarec mleka (2 dcl) ali en lonček jogurta, pol rezine manj mastnega sira ali tri velike žlice manj mastne skute.</p></p> Thu, 28 Apr 2022 07:10:00 +0000 Klinični dietetik: Vsak drugi Slovenec slabše prenaša mleko V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.<p>Klinični dietetik Evgen Benedik o popularnih rastlinskih napitkih</p><p><p>V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. <strong>Evgen Benedik</strong>, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.</p></p> 174866194 RTVSLO – Prvi 740 clean V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.<p>Klinični dietetik Evgen Benedik o popularnih rastlinskih napitkih</p><p><p>V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. <strong>Evgen Benedik</strong>, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.</p></p> Thu, 21 Apr 2022 07:10:00 +0000 Kravje mleko ali sojin, ovsen, mandljev napitek? Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. Anje Radšel v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?<p>Pediatrinja Anja Radšel: Pri 7-letniku sta se povišana temperatura in utrujenost vlekli in vlekli</p><p><p>Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. <strong>Anje Radšel</strong> v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?</p> <p>&nbsp;</p></p> 174864502 RTVSLO – Prvi 720 clean Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. Anje Radšel v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?<p>Pediatrinja Anja Radšel: Pri 7-letniku sta se povišana temperatura in utrujenost vlekli in vlekli</p><p><p>Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. <strong>Anje Radšel</strong> v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 14 Apr 2022 07:10:00 +0000 Ambulante polne otrok z gripo in virozami; tudi z omikronom in dolgotrajnim covidom Podatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar med deset in dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka Gaja Udovič, ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Gaja Udovič<p>Trdovratna, vendar ne nerešljiva težava</p><p><p>Podatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar od deset do dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka <strong>Gaja Udovič,</strong> ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani.</p></p> 174861506 RTVSLO – Prvi 615 clean Podatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar med deset in dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka Gaja Udovič, ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Gaja Udovič<p>Trdovratna, vendar ne nerešljiva težava</p><p><p>Podatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar od deset do dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka <strong>Gaja Udovič,</strong> ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani.</p></p> Thu, 07 Apr 2022 07:10:00 +0000 Kozmetičarka o glivičnih okužbah kože in nohtov na stopalih Čeprav so mnogi zagotavljali, da čakajo na »klasično« cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala zadnja novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštitua. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Foto: BoBo<p>In še o epidemiji na Danskem ter o cepivu Novavax, ki ima manj stranskih učinkov od Pfizerja in Moderne</p><p><p>Čeprav so številni zagotavljali, da čakajo na "klasično" cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala najnovejša novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv družb Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. <strong>Romanom Jeralo</strong> s Kemijskega inštituta. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc.</p></p> 174860771 RTVSLO – Prvi 748 clean Čeprav so mnogi zagotavljali, da čakajo na »klasično« cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala zadnja novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštitua. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Foto: BoBo<p>In še o epidemiji na Danskem ter o cepivu Novavax, ki ima manj stranskih učinkov od Pfizerja in Moderne</p><p><p>Čeprav so številni zagotavljali, da čakajo na "klasično" cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala najnovejša novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv družb Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. <strong>Romanom Jeralo</strong> s Kemijskega inštituta. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc.</p></p> Thu, 31 Mar 2022 07:10:00 +0000 Jerala: V ZDA za starejše od petdeset let že četrti odmerek cepiva proti covidu Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. Andrej Steyer. Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi<p>Z mikrobiologom iz NLZOH o podliniji omikrona BA.2</p><p><p>Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. <strong>Andrej Steyer.</strong> Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa.</p> <p>Spremljanje različic NLZOH: <a href="https://www.nlzoh.si/objave/">https://www.nlzoh.si/objave/</a></p></p> 174858971 RTVSLO – Prvi 657 clean Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. Andrej Steyer. Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi<p>Z mikrobiologom iz NLZOH o podliniji omikrona BA.2</p><p><p>Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. <strong>Andrej Steyer.</strong> Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa.</p> <p>Spremljanje različic NLZOH: <a href="https://www.nlzoh.si/objave/">https://www.nlzoh.si/objave/</a></p></p> Thu, 24 Mar 2022 08:10:00 +0000 Andrej Steyer: Do zdaj smo dokazali 160 različic koronavirusa V Sloveniji število novih okužb s koronavirusom ponovno narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. Janez Žibert, ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih? <p>Pričakovan porast ali nov val?</p><p><p>V Sloveniji število novih primerov okužbe s koronavirusom spet narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. <strong>Janez Žibert,</strong> ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih?</p> <p>Povezava do modelskih strani prof. Janeza Žiberta: <a href="https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/">https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/</a></p> <p>Povezava do Covid-19 Sledilnika: <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats</a></p></p> 174856759 RTVSLO – Prvi 706 clean V Sloveniji število novih okužb s koronavirusom ponovno narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. Janez Žibert, ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih? <p>Pričakovan porast ali nov val?</p><p><p>V Sloveniji število novih primerov okužbe s koronavirusom spet narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. <strong>Janez Žibert,</strong> ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih?</p> <p>Povezava do modelskih strani prof. Janeza Žiberta: <a href="https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/">https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/</a></p> <p>Povezava do Covid-19 Sledilnika: <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats</a></p></p> Thu, 17 Mar 2022 08:10:00 +0000 Janez Žibert: Pričakujemo do 15.000 novih primerov okužbe tedensko Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije Jurij Štalc iz Bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc zato doda še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.<p>O poškodbah in obrabi gležnja. Dobra novica je, da se stranske vezi v gležnju lepo celijo</p><p><p>Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije <strong>Jurij Štalc</strong> iz bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc bo zato dodal še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.</p></p> 174854798 RTVSLO – Prvi 722 clean Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije Jurij Štalc iz Bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc zato doda še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.<p>O poškodbah in obrabi gležnja. Dobra novica je, da se stranske vezi v gležnju lepo celijo</p><p><p>Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije <strong>Jurij Štalc</strong> iz bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc bo zato dodal še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.</p></p> Thu, 10 Mar 2022 08:10:00 +0000 Ortoped: Po zvinu gležnja je treba dvakrat k zdravniku Dr. Andrej Škoberne je nefrolog, specialist za bolezni ledvic. Zaposlen je v Kliničnem centru v Ljubljani, zelo dejaven je tudi pri Slovenskem nefrološkem društvu. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše. Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč običajno pokažejo zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Za spopad z boleznijo je več rešitev. Najbolj učinkovite pozna tudi dr. Škoberne. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Mojca Lorenčič<p>Preverite, kdaj so nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami</p><p><p>Dr. <strong>Andrej Škoberne</strong> je nefrolog, specialist za bolezni ledvic. Zaposlen je v Kliničnem centru v Ljubljani, zelo dejaven je tudi pri Slovenskem nefrološkem društvu. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vse slabše. Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč običajno pokažejo zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Za spopad z boleznijo je več rešitev. Najučinkovitejše pozna tudi dr. Škoberne.</p> <p>Podrobneje o ledvični bolezni. Kje se testiram?: <a href="https://www.svetovnidanledvic.org/">https://www.svetovnidanledvic.org/</a>.</p></p> 174852752 RTVSLO – Prvi 770 clean Dr. Andrej Škoberne je nefrolog, specialist za bolezni ledvic. Zaposlen je v Kliničnem centru v Ljubljani, zelo dejaven je tudi pri Slovenskem nefrološkem društvu. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše. Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč običajno pokažejo zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Za spopad z boleznijo je več rešitev. Najbolj učinkovite pozna tudi dr. Škoberne. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Mojca Lorenčič<p>Preverite, kdaj so nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami</p><p><p>Dr. <strong>Andrej Škoberne</strong> je nefrolog, specialist za bolezni ledvic. Zaposlen je v Kliničnem centru v Ljubljani, zelo dejaven je tudi pri Slovenskem nefrološkem društvu. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vse slabše. Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč običajno pokažejo zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Za spopad z boleznijo je več rešitev. Najučinkovitejše pozna tudi dr. Škoberne.</p> <p>Podrobneje o ledvični bolezni. Kje se testiram?: <a href="https://www.svetovnidanledvic.org/">https://www.svetovnidanledvic.org/</a>.</p></p> Thu, 03 Mar 2022 08:10:00 +0000 Dr. Škoberne: Okvarjene ledvice težje proizvajajo temen urin Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji zabeležili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledajo vedno več otrok in mladostnikov s tako imenovanim postcovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Foto: Zdravniška zbornica/ zajem zaslona<p>Nekateri otroci, še zlasti športniki, po preboleli bolezni tožijo o utrujenosti</p><p><p>Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji potrdili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov, starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledujejo čedalje več otrok in mladostnikov s tako imenovanim pocovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. <strong>Vojko Berce</strong> s Klinike za pediatrijo UKC Maribor.</p></p> 174850761 RTVSLO – Prvi 808 clean Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji zabeležili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledajo vedno več otrok in mladostnikov s tako imenovanim postcovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Foto: Zdravniška zbornica/ zajem zaslona<p>Nekateri otroci, še zlasti športniki, po preboleli bolezni tožijo o utrujenosti</p><p><p>Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji potrdili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov, starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledujejo čedalje več otrok in mladostnikov s tako imenovanim pocovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. <strong>Vojko Berce</strong> s Klinike za pediatrijo UKC Maribor.</p></p> Thu, 24 Feb 2022 08:10:00 +0000 Dr. Berce: Postcovidni sindrom pri otrocih da, dolgi covid, kot pri odraslih, ne Vse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila se je Iztok Konc obrnil na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc. Zanimalo ga je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici? Vabljeni k poslušanju Ultrazvoka. fOTO: BoBo<p>Kako se peti val in omikron zrcalita na Infekcijski kliniki v Ljubljani</p><p><p>Vse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila smo se obrnili na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. <strong>Tatjano Lejko Zupanc</strong>. Zanimalo nas je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici?</p></p> 174848791 RTVSLO – Prvi 665 clean Vse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila se je Iztok Konc obrnil na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc. Zanimalo ga je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici? Vabljeni k poslušanju Ultrazvoka. fOTO: BoBo<p>Kako se peti val in omikron zrcalita na Infekcijski kliniki v Ljubljani</p><p><p>Vse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila smo se obrnili na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. <strong>Tatjano Lejko Zupanc</strong>. Zanimalo nas je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici?</p></p> Thu, 17 Feb 2022 07:45:00 +0000 Dr. Lejko Zupanc: Med najtežjimi pacienti s covidom osemdeset odstotkov necepljenih Tesnoba in depresija sta vedno bolj pogosti spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vedno več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju. Oddajo je pripravil Iztok Konc.<p>O zdravljenju depresije: antidepresivi, ketamin, psihoterapevtski pristopi</p><p><p>Tesnoba in depresija sta vse pogostejši spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. <strong>Peter Pregelj</strong> s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju.</p></p> 174846598 RTVSLO – Prvi 761 clean Tesnoba in depresija sta vedno bolj pogosti spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vedno več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju. Oddajo je pripravil Iztok Konc.<p>O zdravljenju depresije: antidepresivi, ketamin, psihoterapevtski pristopi</p><p><p>Tesnoba in depresija sta vse pogostejši spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. <strong>Peter Pregelj</strong> s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju.</p></p> Thu, 10 Feb 2022 08:10:00 +0000 Psihiater: Včasih je treba preizkusiti več antidepresivov Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos – leta 2022 – lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: »Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih.« Vendar s tem svoje izjave ni zaključil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: »Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske.« Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi že med prvim valom novega koronavirusa preverjala učinkovitost zaščitnih mask. O kirurških še zlasti pa o FFP2 maskah jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Maja Remškar <p>Strokovnjakinja o kirurških in zaščitnih maskahFFP2 </p><p><p>Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos, leta 2022, lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: "<em>Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih."</em> Vendar s tem svoje izjave ni sklenil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: "<em>Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske."</em> Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. <strong>Majo Remškar</strong>, ki je na Institutu Jožef Stefan s kolegi že med prvim valom covida-19 preverjala učinkovitost zaščitnih mask.</p></p> 174844757 RTVSLO – Prvi 796 clean Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos – leta 2022 – lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: »Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih.« Vendar s tem svoje izjave ni zaključil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: »Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske.« Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi že med prvim valom novega koronavirusa preverjala učinkovitost zaščitnih mask. O kirurških še zlasti pa o FFP2 maskah jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Maja Remškar <p>Strokovnjakinja o kirurških in zaščitnih maskahFFP2 </p><p><p>Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos, leta 2022, lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: "<em>Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih."</em> Vendar s tem svoje izjave ni sklenil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: "<em>Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske."</em> Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. <strong>Majo Remškar</strong>, ki je na Institutu Jožef Stefan s kolegi že med prvim valom covida-19 preverjala učinkovitost zaščitnih mask.</p></p> Thu, 03 Feb 2022 08:10:00 +0000 Dr. Maja Remškar: Maske varujejo pred okužbo ne glede na različico Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR testih in o PCR metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije – marca 2020 – do srede, 24.1.2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR testov; vsak četrti je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. Stephen Bustin (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. Andrej Steyer (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija). Foto: BoBo<p>Ali je metoda PCR primerna za diagnostiko novega koronavirusa? Da! </p><p><p>Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR-testih in o PCR-metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije od marca 2020 do srede, 24. januarja 2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR-testov; vsak četrti izvid je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR-test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. <strong>Stephen Bustin</strong> (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. <strong>Andrej Steyer</strong> (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija).</p></p> 174842723 RTVSLO – Prvi 689 clean Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR testih in o PCR metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije – marca 2020 – do srede, 24.1.2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR testov; vsak četrti je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. Stephen Bustin (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. Andrej Steyer (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija). Foto: BoBo<p>Ali je metoda PCR primerna za diagnostiko novega koronavirusa? Da! </p><p><p>Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR-testih in o PCR-metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije od marca 2020 do srede, 24. januarja 2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR-testov; vsak četrti izvid je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR-test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. <strong>Stephen Bustin</strong> (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. <strong>Andrej Steyer</strong> (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija).</p></p> Thu, 27 Jan 2022 08:10:00 +0000 PCR test: Če je bris odvzet pravilno, ne pride do napake Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužb rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala? Dr. Kutnjaka je za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik <p>Pogovor z biologom dr. Denisom Kutnjakom</p><p><p>Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužbe rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. <strong>Denis Kutnjak.</strong> S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala?</p></p> 174840854 RTVSLO – Prvi 643 clean Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužb rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala? Dr. Kutnjaka je za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik <p>Pogovor z biologom dr. Denisom Kutnjakom</p><p><p>Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužbe rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. <strong>Denis Kutnjak.</strong> S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala?</p></p> Thu, 20 Jan 2022 08:10:00 +0000 Visoke koncentracije omikrona v odpadnih vodah, tudi delto še zaznajo V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tomaž Bratkovič<p>"Sestava cepiv ni skrivnost," pravi prof. Tomaž Bratkovič</p><p><p>V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih, in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? Odgovarja prof. dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.</p> <p><a href="https://www.jazmp.si/cepiva-proti-covidu-19/">Javna agencija za zdravila: cepiva proti covidu-19</a></p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnaty-epar-product-information_sl.pdf">Sestava cepiva Pfizer COMIRNATY</a> (glej točko 6.1.)</p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/spikevax-previously-covid-19-vaccine-moderna-epar-product-information_sl.pdf">Sestava cepiva Moderna SPIKEVAX</a> (glej točko 6.1.)</p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information_sl.pdf">Sestava cepiva AstraZeneca VAXVEZIVRIA</a> (glej točko 6.1.)</p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/covid-19-vaccine-janssen-epar-product-information_sl.pdf">Sestava cepiva Janssen</a> (glej točko 6.1.)</p></p> 174838818 RTVSLO – Prvi 684 clean V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tomaž Bratkovič<p>"Sestava cepiv ni skrivnost," pravi prof. Tomaž Bratkovič</p><p><p>V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih, in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? Odgovarja prof. dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.</p> <p><a href="https://www.jazmp.si/cepiva-proti-covidu-19/">Javna agencija za zdravila: cepiva proti covidu-19</a></p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnaty-epar-product-information_sl.pdf">Sestava cepiva Pfizer COMIRNATY</a> (glej točko 6.1.)</p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/spikevax-previously-covid-19-vaccine-moderna-epar-product-information_sl.pdf">Sestava cepiva Moderna SPIKEVAX</a> (glej točko 6.1.)</p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information_sl.pdf">Sestava cepiva AstraZeneca VAXVEZIVRIA</a> (glej točko 6.1.)</p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/covid-19-vaccine-janssen-epar-product-information_sl.pdf">Sestava cepiva Janssen</a> (glej točko 6.1.)</p></p> Thu, 13 Jan 2022 08:10:00 +0000 Kaj je v cepivih proti covidu? Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid-19 Sledilnik. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).<p>Konec januarja povprečno od 8.000 do 10.000 novih primerov omikrona dnevno!?</p><p><p>Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. <strong>Janeza Žiberta</strong>? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom.</p> <p>Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (<a href="https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/">https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/</a>).</p></p> 174836991 RTVSLO – Prvi 625 clean Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid-19 Sledilnik. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).<p>Konec januarja povprečno od 8.000 do 10.000 novih primerov omikrona dnevno!?</p><p><p>Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. <strong>Janeza Žiberta</strong>? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom.</p> <p>Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (<a href="https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/">https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/</a>).</p></p> Thu, 06 Jan 2022 08:10:00 +0000 Prof. Žibert: Okužb bo več, hospitalizacij pa približno enako Zdravnika asistenta Luko Roškarja sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "To je že velikokrat slišana zgodba," je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi<p>Ginekolog in porodničar Luka Roškar iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti je zavzet zdravnik in uspešen raziskovalec</p><p><p>Zdravnika asistenta <strong>Luko Roškarja</strong> sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "<em>To je že velikokrat slišana zgodba,"</em> je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!?</p></p> 174835227 RTVSLO – Prvi 644 clean Zdravnika asistenta Luko Roškarja sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "To je že velikokrat slišana zgodba," je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi<p>Ginekolog in porodničar Luka Roškar iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti je zavzet zdravnik in uspešen raziskovalec</p><p><p>Zdravnika asistenta <strong>Luko Roškarja</strong> sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "<em>To je že velikokrat slišana zgodba,"</em> je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!?</p></p> Thu, 30 Dec 2021 08:10:00 +0000 »Odmev nagrade je res velik, v strokovnih krogih in širše« Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na kovidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. Marka Žličarja, ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo. Foto: Marko Žličar<p>Pogovor z dr. Markom Žličarjem iz UKC Ljubljana. Med najtežjimi primeri devetdeset odstotkov necepljenih</p><p><p>Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na covidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. <strong>Marka Žličarja,</strong> ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS, v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo.</p></p> 174833536 RTVSLO – Prvi 623 clean Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na kovidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. Marka Žličarja, ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo. Foto: Marko Žličar<p>Pogovor z dr. Markom Žličarjem iz UKC Ljubljana. Med najtežjimi primeri devetdeset odstotkov necepljenih</p><p><p>Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na covidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. <strong>Marka Žličarja,</strong> ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS, v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo.</p></p> Thu, 23 Dec 2021 08:10:00 +0000 Vodja največje kovidne enote: Nismo zdravstveni tim, ampak družina Strokovnjaki napovedujejo, da bo v Združenem Kraljestvu do konca letošnjega leta z omikronom okuženih že milijon prebivalcev. Velika hitrost, s katero se nova različica širi, je marsikoga presenetila. Prvi primer so na Otoku namreč zabeležili pred komaj tremi tedni – 27. novembra. Ali je prof. Stephena Bustina, strokovnjaka za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, velika hitrost širjenja omikrona presenetila? Foto: Stephen Bustin 174831965 RTVSLO – Prvi 627 clean Strokovnjaki napovedujejo, da bo v Združenem Kraljestvu do konca letošnjega leta z omikronom okuženih že milijon prebivalcev. Velika hitrost, s katero se nova različica širi, je marsikoga presenetila. Prvi primer so na Otoku namreč zabeležili pred komaj tremi tedni – 27. novembra. Ali je prof. Stephena Bustina, strokovnjaka za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, velika hitrost širjenja omikrona presenetila? Foto: Stephen Bustin Fri, 17 Dec 2021 10:10:00 +0000 Prof. Bustin: Z omikronom se bo okužilo še veliko ljudi Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila za raka. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta na razvoju novega zdravila delata že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. »Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,« pojasnjuje profesorica Čemažar. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: OI<p>Novo slovensko gensko terapijo proti raku prejela že prva dva bolnika</p><p><p>Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila proti raku. Prof. dr.<strong> Maja Čemažar</strong> in akad. prof. dr. <strong>Gregor Serša</strong> z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta pri razvoju novega zdravila sodelujeta že desetletja, doc. dr. <strong>Aleš Grošelj</strong> s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. "<em>Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,"</em> pojasnjuje profesorica Čemažar.</p> <p></p> <p>Druga vrsta prvi z leve akad. Gregor Serša, zadnja vrsta drugi z leve dr. Aleš Grošelj, druga vrsta tretja z leve prof. Maja Čemažar</p> <p><a href="https://www.onko-i.si/onkoloski-institut/medijsko-sredisce/novice/novica/onkoloskemu-institutu-ljubljana-odobrena-prva-klinicna-studija-v-sloveniji-v-kateri-se-bo-preizkusalo-gensko-zdravilo-za-zdravljenje-raka-razvito-in-proizvedeno-izkljucno-na-podlagi-domacega-znanja">Povezava do novice na strani Onkološkega inštituta</a></p></p> 174831339 RTVSLO – Prvi 624 clean Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila za raka. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta na razvoju novega zdravila delata že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. »Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,« pojasnjuje profesorica Čemažar. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: OI<p>Novo slovensko gensko terapijo proti raku prejela že prva dva bolnika</p><p><p>Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila proti raku. Prof. dr.<strong> Maja Čemažar</strong> in akad. prof. dr. <strong>Gregor Serša</strong> z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta pri razvoju novega zdravila sodelujeta že desetletja, doc. dr. <strong>Aleš Grošelj</strong> s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. "<em>Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,"</em> pojasnjuje profesorica Čemažar.</p> <p></p> <p>Druga vrsta prvi z leve akad. Gregor Serša, zadnja vrsta drugi z leve dr. Aleš Grošelj, druga vrsta tretja z leve prof. Maja Čemažar</p> <p><a href="https://www.onko-i.si/onkoloski-institut/medijsko-sredisce/novice/novica/onkoloskemu-institutu-ljubljana-odobrena-prva-klinicna-studija-v-sloveniji-v-kateri-se-bo-preizkusalo-gensko-zdravilo-za-zdravljenje-raka-razvito-in-proizvedeno-izkljucno-na-podlagi-domacega-znanja">Povezava do novice na strani Onkološkega inštituta</a></p></p> Thu, 16 Dec 2021 08:10:00 +0000 Drugi na svetu v preizkušanje novega zdravila za raka V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. »Kar pa sploh ni edina novost,« pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, da so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O vseh novostih v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: pexels<p>Med ženskami porast klamidije, med moškimi gonoreje</p><p><p>V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. "<em>Kar pa sploh ni edina novost,"</em> pravi infektologinja prof. dr. <strong>Mojca Matičič</strong>, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, dMea so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O novostih v Ultrazvoku.</p></p> 174829218 RTVSLO – Prvi 674 clean V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. »Kar pa sploh ni edina novost,« pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, da so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O vseh novostih v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: pexels<p>Med ženskami porast klamidije, med moškimi gonoreje</p><p><p>V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. "<em>Kar pa sploh ni edina novost,"</em> pravi infektologinja prof. dr. <strong>Mojca Matičič</strong>, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, dMea so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O novostih v Ultrazvoku.</p></p> Thu, 09 Dec 2021 08:10:00 +0000 Novosti v diagnostiki in zdravljenju spolnih bolezni v Sloveniji Čeprav je prof. dr. Matjaž Jeras farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka prostate. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. »Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo,« so sporočili raziskovalci. Podrobneje o novem zdravilu s prof. Jerasom v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. <p>Prof. Jeras: Nova terapija je podaljšala življenje bolnikov in je brez hudih neželenih učinkov</p><p><p>Čeprav je prof. dr. <strong>Matjaž Jeras</strong> farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka na prostati. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. "Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo," so sporočili raziskovalci.</p> <p><a href="https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ctm2.505">Originalni članek</a></p></p> 174827298 RTVSLO – Prvi 615 clean Čeprav je prof. dr. Matjaž Jeras farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka prostate. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. »Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo,« so sporočili raziskovalci. Podrobneje o novem zdravilu s prof. Jerasom v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. <p>Prof. Jeras: Nova terapija je podaljšala življenje bolnikov in je brez hudih neželenih učinkov</p><p><p>Čeprav je prof. dr. <strong>Matjaž Jeras</strong> farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka na prostati. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. "Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo," so sporočili raziskovalci.</p> <p><a href="https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ctm2.505">Originalni članek</a></p></p> Thu, 02 Dec 2021 08:10:00 +0000 Slovensko zdravilo zavrlo raka prostate, kaže klinična študija Če bi v teh dneh na uradni spletni strani cepimose.si pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana<p>Infektologinja odgovarja na vprašanja o poživitvenem odmerku</p><p><p>Če bi v teh dneh na uradni spletni strani <a href="https://app.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ3NGE1NTMtZWJkMi00NzZmLWFiNDItZDc5YjU5MGRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5NC04OTY3LTVjNjk5MGFmYTQ2MyIsImMiOjl9">cepimose.si</a> pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja prof. dr. <strong>Bojana Beović.</strong></p></p> 174824111 RTVSLO – Prvi 633 clean Če bi v teh dneh na uradni spletni strani cepimose.si pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana<p>Infektologinja odgovarja na vprašanja o poživitvenem odmerku</p><p><p>Če bi v teh dneh na uradni spletni strani <a href="https://app.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ3NGE1NTMtZWJkMi00NzZmLWFiNDItZDc5YjU5MGRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5NC04OTY3LTVjNjk5MGFmYTQ2MyIsImMiOjl9">cepimose.si</a> pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja prof. dr. <strong>Bojana Beović.</strong></p></p> Thu, 25 Nov 2021 08:10:00 +0000 Dr. Beović: Tretji odmerek vrne učinkovitost cepiv na več kot 90 odstotkov Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.<p>Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New Delhija</p><p><p>Evropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica <strong>Monica Mahajan</strong> iz New Delhija odgovarja: "<em>Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike."</em> Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom?</p> <blockquote><p>Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan.</p> <p>Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni.</p></blockquote> <p><strong>V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega.</strong></p> <p>Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma.</p> <blockquote><p>Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična.</p></blockquote> <p><strong>Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito.</strong></p> <p>Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.</p></p> 174823210 RTVSLO – Prvi 754 clean Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.<p>Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New Delhija</p><p><p>Evropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica <strong>Monica Mahajan</strong> iz New Delhija odgovarja: "<em>Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike."</em> Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom?</p> <blockquote><p>Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan.</p> <p>Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni.</p></blockquote> <p><strong>V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega.</strong></p> <p>Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma.</p> <blockquote><p>Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična.</p></blockquote> <p><strong>Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito.</strong></p> <p>Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.</p></p> Thu, 18 Nov 2021 08:10:00 +0000 Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo<p>Priznani imunolog o prednosti cepljenja pred prebolevanjem</p><p><p>Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo potrdili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij.</p> <p>V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok tokrat na vprašanja o covidu in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. <strong>Alojz Ihan</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani.</p></p> 174821193 RTVSLO – Prvi 656 clean Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo<p>Priznani imunolog o prednosti cepljenja pred prebolevanjem</p><p><p>Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo potrdili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij.</p> <p>V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok tokrat na vprašanja o covidu in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. <strong>Alojz Ihan</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani.</p></p> Thu, 11 Nov 2021 08:10:00 +0000 Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani bio-čipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in bio-čipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa bio-čipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj? Vse to v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi<p>Prof. Damjana Rozman razbija eno od najbolj trdovratnih teorij zarot o cepivih</p><p><p>Prof. dr. <strong>Damjana Rozman</strong> pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani biočipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G-čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. dr. Damjana Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in biočipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa biočipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj?</p></p> 174819052 RTVSLO – Prvi 716 clean Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani bio-čipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in bio-čipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa bio-čipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj? Vse to v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi<p>Prof. Damjana Rozman razbija eno od najbolj trdovratnih teorij zarot o cepivih</p><p><p>Prof. dr. <strong>Damjana Rozman</strong> pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani biočipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G-čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. dr. Damjana Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in biočipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa biočipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj?</p></p> Thu, 04 Nov 2021 08:10:00 +0000 »Popolnoma nemogoče je, da bi bili v cepivih bio-čipi.« Evropska agencija za zdravila EMA preverja novo zdravilo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Merck. Njihovo zdravilo molnupiravir je prestalo že več kliničnih študij. Rezultati raziskav obetajo, saj podatki kažejo, da kar za polovico zmanjša možnost hospitalizacije ali smrti necepljenih pacientov z blažjo ali zmerno obliko koronavirusne bolezni. V Evropski uniji zdravniki ob hudem poteku okužbe z novim koronavirusom že uporabljajo več učinkovin. Med njimi so remdesivir, deksametazon in protitelesa. Novo zdravilo molnupiravir bo postal prvo zdravilo proti covidu-19, ki se zaužije v obliki tablet. Vse ostale znane terapije namreč bolniki prejmejo v obliki injekcij ali infuzij. Podrobneje v Ultrazvoku. Foto: TV Slovenija <p>Prvo zdravilo proti covidu že v začetku prihodnjega leta?</p><p><p>Evropska agencija za zdravila EMA preverja novo zdravilo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Merck. Zdravilo te družbe molnupiravir je prestalo že več kliničnih študij. Rezultati raziskav obetajo, saj podatki kažejo, da kar za polovico zmanjša možnost hospitalizacije ali smrti necepljenih pacientov z blažjo ali zmerno obliko koronavirusne bolezni.</p> <p>V Evropski uniji zdravniki ob hudem poteku okužbe z novim koronavirusom že uporabljajo več učinkovin. Med njimi so remdesivir, deksametazon in protitelesa. Novo zdravilo molnupiravir bo postal prvo zdravilo proti covidu-19, ki se zaužije v obliki tablet. Vse druge znane terapije namreč bolniki prejmejo v obliki injekcij ali infuzij. Podrobneje v medicinski oddaji in <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/ultrazvok/2288722">podkastu Ultrazvok.</a> Za pojasnila smo prosili prof. dr. <strong>Boruta Štruklja</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174817269 RTVSLO – Prvi 737 clean Evropska agencija za zdravila EMA preverja novo zdravilo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Merck. Njihovo zdravilo molnupiravir je prestalo že več kliničnih študij. Rezultati raziskav obetajo, saj podatki kažejo, da kar za polovico zmanjša možnost hospitalizacije ali smrti necepljenih pacientov z blažjo ali zmerno obliko koronavirusne bolezni. V Evropski uniji zdravniki ob hudem poteku okužbe z novim koronavirusom že uporabljajo več učinkovin. Med njimi so remdesivir, deksametazon in protitelesa. Novo zdravilo molnupiravir bo postal prvo zdravilo proti covidu-19, ki se zaužije v obliki tablet. Vse ostale znane terapije namreč bolniki prejmejo v obliki injekcij ali infuzij. Podrobneje v Ultrazvoku. Foto: TV Slovenija <p>Prvo zdravilo proti covidu že v začetku prihodnjega leta?</p><p><p>Evropska agencija za zdravila EMA preverja novo zdravilo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Merck. Zdravilo te družbe molnupiravir je prestalo že več kliničnih študij. Rezultati raziskav obetajo, saj podatki kažejo, da kar za polovico zmanjša možnost hospitalizacije ali smrti necepljenih pacientov z blažjo ali zmerno obliko koronavirusne bolezni.</p> <p>V Evropski uniji zdravniki ob hudem poteku okužbe z novim koronavirusom že uporabljajo več učinkovin. Med njimi so remdesivir, deksametazon in protitelesa. Novo zdravilo molnupiravir bo postal prvo zdravilo proti covidu-19, ki se zaužije v obliki tablet. Vse druge znane terapije namreč bolniki prejmejo v obliki injekcij ali infuzij. Podrobneje v medicinski oddaji in <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/ultrazvok/2288722">podkastu Ultrazvok.</a> Za pojasnila smo prosili prof. dr. <strong>Boruta Štruklja</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 28 Oct 2021 07:10:00 +0000 Prof. Štrukelj: Spremljamo študije o ivermektinu in o novem zdravilu, ki ga pregleduje EMA Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain<p>Z infektologinjo Barbaro Bitežnik iz klinike Golnik</p><p><p>Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vse bolj pa se jo omenja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok? Iztok Konc je v kliniki na Golniku govoril z infektologinjo <strong>Barbaro Bitežnik</strong>, vodjo tamkajšnjega covidnega oddelka.</p> <p>Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so prejeli več prijav zaradi pojava pljučne embolije po cepljenju s cepivi proti covidu-19. Od 27. 12. 2020 do 10. 10. 2021 so sicer skupno prejeli 197 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, med katere štejejo tudi vensko trombozo kot vzrok pljučne embolije. Zapisali so še: "Po cepljenju z vektorskimi cepivi (cepivo Astra Zeneca, Johnson in Johnson) lahko pride do krvnih strdkov (tromboz), vendar gre za zelo redek zaplet, ki nastopi le pri 1 osebi na 100.000 cepljenih (0,001%). Za primerjavo: pri ljudeh, ki se zaradi covida-19 zdravijo v bolnišnici, krvne strdke zabeležimo v povprečju pri 14% bolnikov."</p> <p><a href="https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_nu_covid19_2021_39-40_0.pdf">Poročilo NIJZ o neželenih učinkih po cepljenju proti covid-19</a></p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/vaccines-covid-19/covid-19-vaccines-authorised#authorised-covid-19-vaccines-section">EMA: Podatki o varnosti cepiv</a></p></p> 174815284 RTVSLO – Prvi 563 clean Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain<p>Z infektologinjo Barbaro Bitežnik iz klinike Golnik</p><p><p>Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vse bolj pa se jo omenja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok? Iztok Konc je v kliniki na Golniku govoril z infektologinjo <strong>Barbaro Bitežnik</strong>, vodjo tamkajšnjega covidnega oddelka.</p> <p>Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so prejeli več prijav zaradi pojava pljučne embolije po cepljenju s cepivi proti covidu-19. Od 27. 12. 2020 do 10. 10. 2021 so sicer skupno prejeli 197 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, med katere štejejo tudi vensko trombozo kot vzrok pljučne embolije. Zapisali so še: "Po cepljenju z vektorskimi cepivi (cepivo Astra Zeneca, Johnson in Johnson) lahko pride do krvnih strdkov (tromboz), vendar gre za zelo redek zaplet, ki nastopi le pri 1 osebi na 100.000 cepljenih (0,001%). Za primerjavo: pri ljudeh, ki se zaradi covida-19 zdravijo v bolnišnici, krvne strdke zabeležimo v povprečju pri 14% bolnikov."</p> <p><a href="https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_nu_covid19_2021_39-40_0.pdf">Poročilo NIJZ o neželenih učinkih po cepljenju proti covid-19</a></p> <p><a href="https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/vaccines-covid-19/covid-19-vaccines-authorised#authorised-covid-19-vaccines-section">EMA: Podatki o varnosti cepiv</a></p></p> Thu, 21 Oct 2021 07:10:00 +0000 Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja Zadnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: RadioSlovenija, Prvi<p>V 90 odstotkih vzrok v notranjem ušesu, v desetih gre za nevrološke vzroke</p><p><p>Prejšnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov, zakaj se mi tako zelo vrti, je doživela tako pozitiven kot negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog <strong>Igor Rigler</strong> z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.</p></p> 174813408 RTVSLO – Prvi 742 clean Zadnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: RadioSlovenija, Prvi<p>V 90 odstotkih vzrok v notranjem ušesu, v desetih gre za nevrološke vzroke</p><p><p>Prejšnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov, zakaj se mi tako zelo vrti, je doživela tako pozitiven kot negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog <strong>Igor Rigler</strong> z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.</p></p> Thu, 14 Oct 2021 07:10:00 +0000 Vrtoglavica drugič: Razlaga nevrologa »Zakaj se mi tako zelo vrti?« Težava, ki greni življenje številnim ljudem. Gre za vrtoglavico. V medicinski literaturi je opisanih več kot tristo bolezni in zdravstvenih stanj, ki jih vrtoglavica spremlja. Družinska zdravnica prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič tudi iz izkušenj pravi, da je vzrok zanjo največkrat v ušesih, vratu ali v zatilju. Kdaj pa moramo zaradi vrtoglavice na pregled k zdravniku? Odgovore smo poiskali na predlog poslušalke, zato njo in vse vas vabimo k poslušanju medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: THX0477/ Flickr, cc<p>Vzrok zanjo je največkrat v ušesih. Popravek: vzrok ni v vratu ali v zatilju*</p><p><p><em>"Zakaj se mi tako zelo vrti?"</em> Težava, ki greni življenje številnim ljudem. Gre za vrtoglavico. V medicinski literaturi je opisanih več kot tristo bolezni in zdravstvenih stanj, ki jih spremlja vrtoglavica. Družinska zdravnica prim. doc. dr. <strong>Danica Rotar Pavlič</strong> tudi iz izkušenj pravi, da je vzrok zanjo največkrat v ušesih, vratu ali v zatilju. Kdaj pa moramo zaradi vrtoglavice na pregled k zdravniku? Odgovore smo poiskali na predlog poslušalke, zato njo in vse vas vabimo k poslušanju medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok.</p> <p><strong>*Popravek in dopolnilo oddaje (dodano 13.10.):</strong></p> <p>Oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: <em>»Zakaj se mi tako zelo vrti?«,</em> je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog<strong> Igor Rigler</strong> z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.</p> <p><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/09/ultrazvok-vrtoglavica-igor-rigler/">https://radioprvi.rtvslo.si/2021/09/ultrazvok-vrtoglavica-igor-rigler/</a></p> <blockquote><p>Strinjam se z odzivom, da vrtoglavica ni znak ali simptom obrabe v vratnem delu hrbtenice … Obraba vratne hrbtenice, mišic, kit ali veziva v vratni hrbtenici ni nikoli razlog za vrtoglavico. Vrtoglavica je občutek, ki se dogaja v glavi, nad nivojem hrbtenjače. Igor Rigler</p></blockquote></p> 174811217 RTVSLO – Prvi 765 clean »Zakaj se mi tako zelo vrti?« Težava, ki greni življenje številnim ljudem. Gre za vrtoglavico. V medicinski literaturi je opisanih več kot tristo bolezni in zdravstvenih stanj, ki jih vrtoglavica spremlja. Družinska zdravnica prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič tudi iz izkušenj pravi, da je vzrok zanjo največkrat v ušesih, vratu ali v zatilju. Kdaj pa moramo zaradi vrtoglavice na pregled k zdravniku? Odgovore smo poiskali na predlog poslušalke, zato njo in vse vas vabimo k poslušanju medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: THX0477/ Flickr, cc<p>Vzrok zanjo je največkrat v ušesih. Popravek: vzrok ni v vratu ali v zatilju*</p><p><p><em>"Zakaj se mi tako zelo vrti?"</em> Težava, ki greni življenje številnim ljudem. Gre za vrtoglavico. V medicinski literaturi je opisanih več kot tristo bolezni in zdravstvenih stanj, ki jih spremlja vrtoglavica. Družinska zdravnica prim. doc. dr. <strong>Danica Rotar Pavlič</strong> tudi iz izkušenj pravi, da je vzrok zanjo največkrat v ušesih, vratu ali v zatilju. Kdaj pa moramo zaradi vrtoglavice na pregled k zdravniku? Odgovore smo poiskali na predlog poslušalke, zato njo in vse vas vabimo k poslušanju medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok.</p> <p><strong>*Popravek in dopolnilo oddaje (dodano 13.10.):</strong></p> <p>Oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: <em>»Zakaj se mi tako zelo vrti?«,</em> je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog<strong> Igor Rigler</strong> z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.</p> <p><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/09/ultrazvok-vrtoglavica-igor-rigler/">https://radioprvi.rtvslo.si/2021/09/ultrazvok-vrtoglavica-igor-rigler/</a></p> <blockquote><p>Strinjam se z odzivom, da vrtoglavica ni znak ali simptom obrabe v vratnem delu hrbtenice … Obraba vratne hrbtenice, mišic, kit ali veziva v vratni hrbtenici ni nikoli razlog za vrtoglavico. Vrtoglavica je občutek, ki se dogaja v glavi, nad nivojem hrbtenjače. Igor Rigler</p></blockquote></p> Thu, 07 Oct 2021 07:10:00 +0000 Vrtoglavica je za zdravnike lahko trd oreh Slovenija je kot tretja država na svetu dobila novo zdravilo proti povišanemu holesterolu. Gre za učinkovino, ki v krvi zniža koncentracijo slabega oziroma LDL holesterola. »Vsaka desetinka LDL holesterola je preveč,« opozarja prof. dr. Zlatko Fras, direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Zdaj je meja pri 3 mmol/ l. Tisti, ki mora zaradi povišanega holesterola vsak dan jemati statine, se bo razveselil tudi podatka, da je novo zdravilo treba vzeti le 2-krat letno. Foto: Radio Slovenija, Prvi<p>Vzeti ga je treba le dvakrat letno</p><p><p>Slovenija je kot tretja država na svetu dobila novo zdravilo proti povišanemu holesterolu. Gre za učinkovino, ki v krvi zniža koncentracijo slabega oziroma LDL-holesterola. "<em>Vsaka desetinka LDL-holesterola je preveč,"</em> opozarja prof. dr. <strong>Zlatko Fras</strong>, direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Zdaj je meja pri 3 mmol/l. Tisti, ki mora zaradi povišanega holesterola vsak dan jemati statine, se bo razveselil tudi podatka, da je novo zdravilo treba vzeti le dvakrat letno.</p></p> 174809277 RTVSLO – Prvi 735 clean Slovenija je kot tretja država na svetu dobila novo zdravilo proti povišanemu holesterolu. Gre za učinkovino, ki v krvi zniža koncentracijo slabega oziroma LDL holesterola. »Vsaka desetinka LDL holesterola je preveč,« opozarja prof. dr. Zlatko Fras, direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Zdaj je meja pri 3 mmol/ l. Tisti, ki mora zaradi povišanega holesterola vsak dan jemati statine, se bo razveselil tudi podatka, da je novo zdravilo treba vzeti le 2-krat letno. Foto: Radio Slovenija, Prvi<p>Vzeti ga je treba le dvakrat letno</p><p><p>Slovenija je kot tretja država na svetu dobila novo zdravilo proti povišanemu holesterolu. Gre za učinkovino, ki v krvi zniža koncentracijo slabega oziroma LDL-holesterola. "<em>Vsaka desetinka LDL-holesterola je preveč,"</em> opozarja prof. dr. <strong>Zlatko Fras</strong>, direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Zdaj je meja pri 3 mmol/l. Tisti, ki mora zaradi povišanega holesterola vsak dan jemati statine, se bo razveselil tudi podatka, da je novo zdravilo treba vzeti le dvakrat letno.</p></p> Thu, 30 Sep 2021 07:10:00 +0000 Slovenija tretja na svetu z novim zdravilom proti holesterolu Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov test na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni; 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. »Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,« so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. S kakšnimi težavami se bori, bo povedal v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Z Davorjem Tavčarjem in njegovo soprogo Špelo Tavčar se je srečal Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija/ Prvi<p>Davor Tavčar: Moji možgani se pregrejejo in nehajo delovati</p><p><p>Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov izvid testa na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni, 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. "<em>Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,"</em> so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. Gosta Ultrazvoka sta <strong>Davor Tavčar</strong> in njegova žena <strong>Špela Tavčar</strong>.</p> <p>V Sloveniji je covid prebolelo že več kot 265.000 prebivalk in prebivalcev (september 2021), po svetu pa že več kot 205 milijonov. Študije kažejo, da kar vsak tretji covidni prebolevnik še šest mesecev po bolezni poroča o bolj ali manj hudih nevroloških in duševnih težavah.</p> <p></p> <p>Fotografija: Davor Tavčar: No in v nekem trenutku moj možgan reče, dosti je bilo in brez opozorila tisto, kar je še pred sekundo v moji glavi, na glas govorilo in mi nekaj pomenilo, postane povsem nerazumljivo zaporedje čudnih znakov na ekranu.<br /> 23. septembra 2020 sem zmogel 12 ur takega dela vsak dan.<br /> 15. oktobra 2020 sem zmogel 20 minut takega dela vsak dan.<br /> 25. decembra 2020 sem zmogel 3 ure takega dela vsak dan.<br /> 3. januarja 2021 sem zmogel 1 uro takega dela vsak dan.<br /> 31. marca 2021 sem zmogel slabi 2 uri takega dela vsak dan.<br /> 9. septembra 2021 zmorem dobre 3 ure takega dela vsak dan.</p> <p><a href="https://www.facebook.com/yebatz/posts/10159751716903069">Celoten Davorjev zapis na Facebooku</a></p></p> 174807359 RTVSLO – Prvi 943 clean Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov test na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni; 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. »Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,« so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. S kakšnimi težavami se bori, bo povedal v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Z Davorjem Tavčarjem in njegovo soprogo Špelo Tavčar se je srečal Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija/ Prvi<p>Davor Tavčar: Moji možgani se pregrejejo in nehajo delovati</p><p><p>Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov izvid testa na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni, 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. "<em>Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,"</em> so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. Gosta Ultrazvoka sta <strong>Davor Tavčar</strong> in njegova žena <strong>Špela Tavčar</strong>.</p> <p>V Sloveniji je covid prebolelo že več kot 265.000 prebivalk in prebivalcev (september 2021), po svetu pa že več kot 205 milijonov. Študije kažejo, da kar vsak tretji covidni prebolevnik še šest mesecev po bolezni poroča o bolj ali manj hudih nevroloških in duševnih težavah.</p> <p></p> <p>Fotografija: Davor Tavčar: No in v nekem trenutku moj možgan reče, dosti je bilo in brez opozorila tisto, kar je še pred sekundo v moji glavi, na glas govorilo in mi nekaj pomenilo, postane povsem nerazumljivo zaporedje čudnih znakov na ekranu.<br /> 23. septembra 2020 sem zmogel 12 ur takega dela vsak dan.<br /> 15. oktobra 2020 sem zmogel 20 minut takega dela vsak dan.<br /> 25. decembra 2020 sem zmogel 3 ure takega dela vsak dan.<br /> 3. januarja 2021 sem zmogel 1 uro takega dela vsak dan.<br /> 31. marca 2021 sem zmogel slabi 2 uri takega dela vsak dan.<br /> 9. septembra 2021 zmorem dobre 3 ure takega dela vsak dan.</p> <p><a href="https://www.facebook.com/yebatz/posts/10159751716903069">Celoten Davorjev zapis na Facebooku</a></p></p> Thu, 23 Sep 2021 07:10:00 +0000 Zakonca Tavčar iz Škofje Loke se že eno leto borita proti covidu V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje rakavih in prdrakavaih sprememb pri na videz zdravi popukaciji. To so ZORA, DORA in SVIT, ki so na voljo tudi med epidemijo covida-19. Program Svit je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na dojki, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, namenjen ženskam med 20. in 64. letom starosti. V terenskem studiu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se nam je pridružila prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja skupine za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.<p>Zakaj je pomembno, da se odzovemo vabilu</p><p><p>V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje rakavih in prdrakavaih sprememb pri na videz zdravi popukaciji. To so ZORA, DORA in SVIT, ki so na voljo tudi med epidemijo covida-19. Program Svit je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na dojki, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, namenjen ženskam med 20. in 64. letom starosti.</p> <p>V terenskem studiu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se nam je pridružila prim. <strong>Nuša Konec Juričič</strong>, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja skupine za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.</p></p> 174805785 RTVSLO – Prvi 583 clean V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje rakavih in prdrakavaih sprememb pri na videz zdravi popukaciji. To so ZORA, DORA in SVIT, ki so na voljo tudi med epidemijo covida-19. Program Svit je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na dojki, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, namenjen ženskam med 20. in 64. letom starosti. V terenskem studiu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se nam je pridružila prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja skupine za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.<p>Zakaj je pomembno, da se odzovemo vabilu</p><p><p>V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje rakavih in prdrakavaih sprememb pri na videz zdravi popukaciji. To so ZORA, DORA in SVIT, ki so na voljo tudi med epidemijo covida-19. Program Svit je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na dojki, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, namenjen ženskam med 20. in 64. letom starosti.</p> <p>V terenskem studiu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se nam je pridružila prim. <strong>Nuša Konec Juričič</strong>, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja skupine za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.</p></p> Thu, 16 Sep 2021 07:30:00 +0000 Preventivni presejalni programi so na voljo tudi v času covida-19 Primer iz ene od osnovnih šol v Kaliforniji kaže, kako hitro se delta različica novega koronavirusa razširi po zraku. Raziskovalci ameriškega Centra za nadzor bolezni so namreč ugotovili, da je obolela učiteljica (ali učitelj, spola niso razkrili) z novim koronavirusom okužila kar polovico otrok v razredu. Učiteljica ni bila cepljena in ko je učencem brala, je snela masko. Uporaba zaščitne maske je sicer v tej šoli obvezna tako za učitelje kot učence. Pomen zaščite z masko in kako se novi koronavirus širi po zraku v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok z dr. Ano Kroflič s Kemijskega inštituta. Od ponedeljka, 13.9.2021, bodo v Sloveniji zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, razen tam, kjer velja pogoj PCT, obvezne. Pripravlja Iztok Konc.<p>Učiteljica ali učitelj okužil polovico učencev. S strokovnjakinjo o prenosu koronavirusa po zraku, o zračenju in maskah</p><p><p>Primer iz ene od osnovnih šol v Kaliforniji kaže, kako hitro se koronavirusna različica delta razširi po zraku. Raziskovalci ameriškega Centra za nadzor bolezni so namreč ugotovili, da je oboleli (učiteljica ali učitelj, spola namreč niso razkrili) z novim koronavirusom okužil kar polovico otrok v razredu. Učiteljica ali učitelj ni bil cepljen in ko je učencem bral, je snel masko. Uporaba zaščitne maske je sicer v tej šoli obvezna tako za učitelje kot učence. O pomenu zaščite z masko in o tem, kako se novi koronavirus širi po zraku, v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok z dr. <strong>Ano Kroflič</strong> s Kemijskega inštituta. Od ponedeljka, 13. septembra 2021, bodo v Sloveniji zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, razen tam, kjer velja pogoj PCT, obvezne.</p> <p><a href="https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/70/wr/mm7035e2.htm">Originalni članek o primeru</a></p> <p><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2020/12/ultrazvok-kroflic-covid-aerosol/">Koronavirus se po zraku razširi tudi do deset metrov daleč</a></p></p> 174803757 RTVSLO – Prvi 779 clean Primer iz ene od osnovnih šol v Kaliforniji kaže, kako hitro se delta različica novega koronavirusa razširi po zraku. Raziskovalci ameriškega Centra za nadzor bolezni so namreč ugotovili, da je obolela učiteljica (ali učitelj, spola niso razkrili) z novim koronavirusom okužila kar polovico otrok v razredu. Učiteljica ni bila cepljena in ko je učencem brala, je snela masko. Uporaba zaščitne maske je sicer v tej šoli obvezna tako za učitelje kot učence. Pomen zaščite z masko in kako se novi koronavirus širi po zraku v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok z dr. Ano Kroflič s Kemijskega inštituta. Od ponedeljka, 13.9.2021, bodo v Sloveniji zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, razen tam, kjer velja pogoj PCT, obvezne. Pripravlja Iztok Konc.<p>Učiteljica ali učitelj okužil polovico učencev. S strokovnjakinjo o prenosu koronavirusa po zraku, o zračenju in maskah</p><p><p>Primer iz ene od osnovnih šol v Kaliforniji kaže, kako hitro se koronavirusna različica delta razširi po zraku. Raziskovalci ameriškega Centra za nadzor bolezni so namreč ugotovili, da je oboleli (učiteljica ali učitelj, spola namreč niso razkrili) z novim koronavirusom okužil kar polovico otrok v razredu. Učiteljica ali učitelj ni bil cepljen in ko je učencem bral, je snel masko. Uporaba zaščitne maske je sicer v tej šoli obvezna tako za učitelje kot učence. O pomenu zaščite z masko in o tem, kako se novi koronavirus širi po zraku, v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok z dr. <strong>Ano Kroflič</strong> s Kemijskega inštituta. Od ponedeljka, 13. septembra 2021, bodo v Sloveniji zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, razen tam, kjer velja pogoj PCT, obvezne.</p> <p><a href="https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/70/wr/mm7035e2.htm">Originalni članek o primeru</a></p> <p><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2020/12/ultrazvok-kroflic-covid-aerosol/">Koronavirus se po zraku razširi tudi do deset metrov daleč</a></p></p> Thu, 09 Sep 2021 07:10:00 +0000 ZDA: Primer izbruha delte v šoli Ko radiolog Igor Požek, ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. »Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,« je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik. Primer težjega poteka COVID pljučnice. 56. letni pacient s pridruženimi boleznimi (arterijska hipertenzija, povišane maščobe v krvi). Levi: Rentgenska slika 7. dan bolezni ob sprejemu v bolničnico prikaže obojestranske zgostitve v vseh pljučnih režnjih. Desno: Že naslednji dan pacient potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku. Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem »bela«. V sapniku je vidna cev po intubaciji (puščica).<p>Resnični primeri. Slika covida skozi rentgenske posnetke pljuč treh bolnikov s covidom</p><p><p>Ko radiolog asist. mag. <strong>Igor Požek,</strong> ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. <em>»Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,«</em> je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek.</p> <p>Zdrava pljuča so na rentgenski sliki črna. Pljuča bolnika s kovidno pljučnico so bela.</p> </p> 174801944 RTVSLO – Prvi 740 clean Ko radiolog Igor Požek, ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. »Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,« je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik. Primer težjega poteka COVID pljučnice. 56. letni pacient s pridruženimi boleznimi (arterijska hipertenzija, povišane maščobe v krvi). Levi: Rentgenska slika 7. dan bolezni ob sprejemu v bolničnico prikaže obojestranske zgostitve v vseh pljučnih režnjih. Desno: Že naslednji dan pacient potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku. Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem »bela«. V sapniku je vidna cev po intubaciji (puščica).<p>Resnični primeri. Slika covida skozi rentgenske posnetke pljuč treh bolnikov s covidom</p><p><p>Ko radiolog asist. mag. <strong>Igor Požek,</strong> ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. <em>»Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,«</em> je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek.</p> <p>Zdrava pljuča so na rentgenski sliki črna. Pljuča bolnika s kovidno pljučnico so bela.</p> </p> Thu, 02 Sep 2021 07:10:00 +0000 Radiolog: Vprašam se, kako pacient sploh še diha V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Foto: RadioSlovenija, Prvi<p>Asist. Tatjana Mrvič o novem koronavirusi in covidu pri otrocih ter mladostnikih</p><p><p>V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. <strong>Tatjano Mrvič</strong> z Infekcijske klinike v Ljubljani. </p></p> 174800320 RTVSLO – Prvi 677 clean V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Foto: RadioSlovenija, Prvi<p>Asist. Tatjana Mrvič o novem koronavirusi in covidu pri otrocih ter mladostnikih</p><p><p>V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. <strong>Tatjano Mrvič</strong> z Infekcijske klinike v Ljubljani. </p></p> Thu, 26 Aug 2021 07:10:00 +0000 Pediatrinja: Ni še jasno, ali otroci bolj širijo delto kot odrasli Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Graf: Dr. Janez Žibert. Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje<p>Matematik pritrjuje, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni</p><p><p>Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: <em>»Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.«</em> Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. <strong>Janezom Žibertom</strong>. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">Covid sledilnik.</a> Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov?</p> <p>Graf: Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje</p></p> 174798888 RTVSLO – Prvi 612 clean Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Graf: Dr. Janez Žibert. Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje<p>Matematik pritrjuje, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni</p><p><p>Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: <em>»Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.«</em> Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. <strong>Janezom Žibertom</strong>. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats">Covid sledilnik.</a> Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov?</p> <p>Graf: Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje</p></p> Thu, 19 Aug 2021 07:10:00 +0000 Prof. Žibert: Vrh četrtega vala bo konec septembra Debata o covidu in cepivih se dotika mnogih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž. Foto: Andrej Trampuž<p>»Ivermektina proti covidu ne dajemo in ne priporočamo.«</p><p><p>Debata o covidu in cepivih se dotika številnih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. <strong>Andrej Trampuž</strong>.</p></p> 174797432 RTVSLO – Prvi 758 clean Debata o covidu in cepivih se dotika mnogih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž. Foto: Andrej Trampuž<p>»Ivermektina proti covidu ne dajemo in ne priporočamo.«</p><p><p>Debata o covidu in cepivih se dotika številnih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. <strong>Andrej Trampuž</strong>.</p></p> Thu, 12 Aug 2021 07:10:00 +0000 Dr. Trampuž: Zdravilo ivermektin proti covidu nima pomena V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, je soavtorica članka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Perioperativna uporaba medicinske hipnoze.« V njem opisuje lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija<p>Ob katerih posegih se hipnoza najbolj obnese? Odgovarja dr. Jasmina Markovič Božič </p><p><p>V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. <strong>Jasmina Markovič Božič</strong> iz UKC Ljubljana, je soavtorica članka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Perioperativna uporaba medicinske hipnoze.« V njem opisuje lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene.</p></p> 174792592 RTVSLO – Prvi 693 clean V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, je soavtorica članka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Perioperativna uporaba medicinske hipnoze.« V njem opisuje lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija<p>Ob katerih posegih se hipnoza najbolj obnese? Odgovarja dr. Jasmina Markovič Božič </p><p><p>V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. <strong>Jasmina Markovič Božič</strong> iz UKC Ljubljana, je soavtorica članka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Perioperativna uporaba medicinske hipnoze.« V njem opisuje lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene.</p></p> Thu, 05 Aug 2021 07:10:00 +0000 Dr. Markovič Božič: Vsi bolniki bi se spet odločili za hipnozo Zdravnica Monika Sobočan je doma iz Pomurja – natančneje iz občine Turnišče. Uspešno je zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru in kot specializantka ginekologije in porodništva dela v mariborskem Kliničnem centru. Zdaj svoje izobraževanje in raziskave opravlja v Veliki Britaniji – v Londonu. Kot specializantka in doktorska študentka preučuje, kako bi lahko uspešneje zdravili raka na jajčnikih. »Raziskovanje je temelj nadaljnjega razvoja medicine,« je prepričana. Monika Sobočan je ena od treh letošnjih prejemnic štipendije programa Za ženske v znanosti, ki ga podpirata L'Oreal in UNESCO. V London jo je poklical Iztok Konc. Foto: therapractice/ pixabay<p>Monika Sobočan je ena od treh dobitnic štipendije Za ženske v znanosti</p><p><p>Zdravnica <strong>Monika Sobočan</strong> je doma iz Pomurja, natančneje iz občine Turnišče. Uspešno je končala študij medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru in kot specializantka ginekologije in porodništva dela v mariborskem kliničnem centru. Zdaj svoje izobraževanje in raziskave opravlja v Veliki Britaniji v Londonu. Kot specializantka in doktorska študentka preučuje, kako bi lahko uspešneje zdravili raka na jajčnikih. "Raziskovanje je temelj nadaljnjega razvoja medicine," je prepričana. Monika Sobočan je ena od treh letošnjih prejemnic štipendije programa Za ženske v znanosti, ki ga podpirata L'Oreal in UNESCO.</p></p> 174792579 RTVSLO – Prvi 703 clean Zdravnica Monika Sobočan je doma iz Pomurja – natančneje iz občine Turnišče. Uspešno je zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru in kot specializantka ginekologije in porodništva dela v mariborskem Kliničnem centru. Zdaj svoje izobraževanje in raziskave opravlja v Veliki Britaniji – v Londonu. Kot specializantka in doktorska študentka preučuje, kako bi lahko uspešneje zdravili raka na jajčnikih. »Raziskovanje je temelj nadaljnjega razvoja medicine,« je prepričana. Monika Sobočan je ena od treh letošnjih prejemnic štipendije programa Za ženske v znanosti, ki ga podpirata L'Oreal in UNESCO. V London jo je poklical Iztok Konc. Foto: therapractice/ pixabay<p>Monika Sobočan je ena od treh dobitnic štipendije Za ženske v znanosti</p><p><p>Zdravnica <strong>Monika Sobočan</strong> je doma iz Pomurja, natančneje iz občine Turnišče. Uspešno je končala študij medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru in kot specializantka ginekologije in porodništva dela v mariborskem kliničnem centru. Zdaj svoje izobraževanje in raziskave opravlja v Veliki Britaniji v Londonu. Kot specializantka in doktorska študentka preučuje, kako bi lahko uspešneje zdravili raka na jajčnikih. "Raziskovanje je temelj nadaljnjega razvoja medicine," je prepričana. Monika Sobočan je ena od treh letošnjih prejemnic štipendije programa Za ženske v znanosti, ki ga podpirata L'Oreal in UNESCO.</p></p> Thu, 29 Jul 2021 07:10:00 +0000 Nagrajena zdravnica se iz ginekološke onkologije izpopolnjuje v Londonu Mag. Tjaša Žohar Čretnik vsako jutro med prvimi izve nove podatke o širjenju delta različice koronavirusa v Sloveniji. Ali zato, ker pozna podatke, manj optimistično zre v prihajajoče tedne in mesece? Sogovornica tokratnega Ultrazvoka vodi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – s kratico NLZOH, kjer testirajo vzorce na prisotnost novega koronavirusa in njegovih različic. Slednjih so v Sloveniji zaznali že približno šestdeset. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zajem zaslona - HLZOH, 12.7.21<p>Mag. Tjaša Žohar Čretnik opozarja, da virus išče zlasti občutljive posameznike</p><p><p>Mikrobiologinja mag. <strong>Tjaša Žohar Čretnik</strong> vsako jutro med prvimi izve nove podatke o širjenju koronavirusne različice delta v Sloveniji. Ali zato, ker pozna podatke, manj optimistično zre v prihajajoče tedne in mesece? Sogovornica tokratnega Ultrazvoka vodi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – s kratico NLZOH, kjer testirajo vzorce na prisotnost novega koronavirusa in njegovih različic. Teh so v Sloveniji zaznali že približno šestdeset.</p></p> 174792552 RTVSLO – Prvi 605 clean Mag. Tjaša Žohar Čretnik vsako jutro med prvimi izve nove podatke o širjenju delta različice koronavirusa v Sloveniji. Ali zato, ker pozna podatke, manj optimistično zre v prihajajoče tedne in mesece? Sogovornica tokratnega Ultrazvoka vodi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – s kratico NLZOH, kjer testirajo vzorce na prisotnost novega koronavirusa in njegovih različic. Slednjih so v Sloveniji zaznali že približno šestdeset. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zajem zaslona - HLZOH, 12.7.21<p>Mag. Tjaša Žohar Čretnik opozarja, da virus išče zlasti občutljive posameznike</p><p><p>Mikrobiologinja mag. <strong>Tjaša Žohar Čretnik</strong> vsako jutro med prvimi izve nove podatke o širjenju koronavirusne različice delta v Sloveniji. Ali zato, ker pozna podatke, manj optimistično zre v prihajajoče tedne in mesece? Sogovornica tokratnega Ultrazvoka vodi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – s kratico NLZOH, kjer testirajo vzorce na prisotnost novega koronavirusa in njegovih različic. Teh so v Sloveniji zaznali že približno šestdeset.</p></p> Thu, 22 Jul 2021 07:10:00 +0000 Mikrobiologinja: V Sloveniji že šestdeset različic koronavirusa Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Pripravil Iztok Konc. Foto: FEBS kongres, Ljubljana<p>Prof. Richard J. Roberts je Nobelovo nagrado za medicino prejel za raziskave DNK in RNK</p><p><p>Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. <strong>Richard Roberts.</strong> Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom.</p> <p>Sodelujeta še prof. dr. <strong>Jernej Ule</strong> (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. <strong>Janko Kos</strong> (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani).</p> <p>Prof. Roberts je sodeloval na <a href="https://2021.febscongress.org/">spletnem kongresu,</a> ki ga je soorganiziralo Slovensko biokemijsko društvo. Spremljalo ga je več kot 1700 udeleženk in udeležencev z vsega sveta. Med drugim so razpravljali tudi o pandemiji covida in o cepivih, ki jih prof. Roberts poudarja kot redko dobro stvar dobro znanih razmer, ki v primežu držijo ves svet.</p> <blockquote><p>Cepiva so bila in so tudi zdaj najboljše, kar imamo. So poceni in preprečujejo bolezen. Menim, da nasprotovanje cepljenju – razen, seveda, v primeru utemeljenega zdravstvenega razloga – nima prav nobenega smisla. V redu; kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se pač ne cepi. Vsak razumen človek pa se bo cepil, ne le za sebe, ampak tudi za vse ostale. Kdor se bo cepil, ne bo hudo zbolel za covidom in bo s tem tudi zmanjšal možnost prenosa virusa na druge. S cepljenjem zavarujete sebe, tudi prijatelje, družinske člane, sodelavce. Jaz osebno sem privrženec obveznega cepljenja. Nekatere stvari v življenju so pač obvezne in po mojem mnenju cepljenje spada mednje. – nobelovec Roberts</p></blockquote></p> 174790941 RTVSLO – Prvi 910 clean Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Pripravil Iztok Konc. Foto: FEBS kongres, Ljubljana<p>Prof. Richard J. Roberts je Nobelovo nagrado za medicino prejel za raziskave DNK in RNK</p><p><p>Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. <strong>Richard Roberts.</strong> Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom.</p> <p>Sodelujeta še prof. dr. <strong>Jernej Ule</strong> (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. <strong>Janko Kos</strong> (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani).</p> <p>Prof. Roberts je sodeloval na <a href="https://2021.febscongress.org/">spletnem kongresu,</a> ki ga je soorganiziralo Slovensko biokemijsko društvo. Spremljalo ga je več kot 1700 udeleženk in udeležencev z vsega sveta. Med drugim so razpravljali tudi o pandemiji covida in o cepivih, ki jih prof. Roberts poudarja kot redko dobro stvar dobro znanih razmer, ki v primežu držijo ves svet.</p> <blockquote><p>Cepiva so bila in so tudi zdaj najboljše, kar imamo. So poceni in preprečujejo bolezen. Menim, da nasprotovanje cepljenju – razen, seveda, v primeru utemeljenega zdravstvenega razloga – nima prav nobenega smisla. V redu; kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se pač ne cepi. Vsak razumen človek pa se bo cepil, ne le za sebe, ampak tudi za vse ostale. Kdor se bo cepil, ne bo hudo zbolel za covidom in bo s tem tudi zmanjšal možnost prenosa virusa na druge. S cepljenjem zavarujete sebe, tudi prijatelje, družinske člane, sodelavce. Jaz osebno sem privrženec obveznega cepljenja. Nekatere stvari v življenju so pač obvezne in po mojem mnenju cepljenje spada mednje. – nobelovec Roberts</p></blockquote></p> Thu, 15 Jul 2021 07:10:00 +0000 Nobelovec Roberts: Kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se ne cepi V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog Mario Fafangel. Njegovi odgovori so jasni. Pripravil Iztok Konc. *Npr.: Izrael, Velika Britanija ... Foto: BoBo<p>Mario Fafangel o tem, kako nadoknaditi zamujeno v naši strategiji cepljenja</p><p><p>V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog <strong>Mario Fafangel.</strong> Njegovi odgovori so jasni.</p> <blockquote><p>Izberite cepivo in se cepite zdaj.</p></blockquote> <p>*Npr.: Velika Britanija, Izrael: <a href="https://app.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ3NGE1NTMtZWJkMi00NzZmLWFiNDItZDc5YjU5MGRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5NC04OTY3LTVjNjk5MGFmYTQ2MyIsImMiOjl9">Podatki o cepljenju v Sloveniji, </a><a href="https://ourworldindata.org/covid-vaccinations">Podatki o cepljenju po svetu</a></p></p> 174789241 RTVSLO – Prvi 798 clean V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog Mario Fafangel. Njegovi odgovori so jasni. Pripravil Iztok Konc. *Npr.: Izrael, Velika Britanija ... Foto: BoBo<p>Mario Fafangel o tem, kako nadoknaditi zamujeno v naši strategiji cepljenja</p><p><p>V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog <strong>Mario Fafangel.</strong> Njegovi odgovori so jasni.</p> <blockquote><p>Izberite cepivo in se cepite zdaj.</p></blockquote> <p>*Npr.: Velika Britanija, Izrael: <a href="https://app.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ3NGE1NTMtZWJkMi00NzZmLWFiNDItZDc5YjU5MGRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5NC04OTY3LTVjNjk5MGFmYTQ2MyIsImMiOjl9">Podatki o cepljenju v Sloveniji, </a><a href="https://ourworldindata.org/covid-vaccinations">Podatki o cepljenju po svetu</a></p></p> Thu, 08 Jul 2021 07:10:00 +0000 Fafangel: Druge države so s cepljenjem zgradile zid, Slovenija pa klopco* »Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,« pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti delta različici novega koronavirusa. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar raziskave, ki je pokazala, da cepivo Pfeizer in verjetno tudi Moderna, proti covidu ščitita celo doživljenjsko? Koliko časa pa traja zaščita pri AstraZeneci? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija<p>Cepiva več kot 90-odstotno varujejo pred težkim potekom okužbe s koronavirusno različico delta </p><p><p><em>"Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,"</em> pravi sintezni biolog prof. dr. <strong>Roman Jerala</strong> s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti covidu pri različici delta. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar na raziskavo, ki je pokazala, da cepivi proti covidu podjetij Pfeizer in verjetno tudi Moderna ščitita celo do smrti? Koliko časa pa traja zaščita pri cepivu AstraZeneca?</p></p> 174787521 RTVSLO – Prvi 743 clean »Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,« pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti delta različici novega koronavirusa. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar raziskave, ki je pokazala, da cepivo Pfeizer in verjetno tudi Moderna, proti covidu ščitita celo doživljenjsko? Koliko časa pa traja zaščita pri AstraZeneci? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija<p>Cepiva več kot 90-odstotno varujejo pred težkim potekom okužbe s koronavirusno različico delta </p><p><p><em>"Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,"</em> pravi sintezni biolog prof. dr. <strong>Roman Jerala</strong> s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti covidu pri različici delta. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar na raziskavo, ki je pokazala, da cepivi proti covidu podjetij Pfeizer in verjetno tudi Moderna ščitita celo do smrti? Koliko časa pa traja zaščita pri cepivu AstraZeneca?</p></p> Thu, 01 Jul 2021 07:10:00 +0000 Dr. Jerala: Delto lahko zaustavimo samo s cepljenjem Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito proti covidu. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: »Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80 odstotna precepljenost.« Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa? Odgovori v medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž<p>V Nemčiji se vsak dan cepi milijon ljudi</p><p><p>Infektolog prof. dr. <strong>Andrej Trampuž,</strong> ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito pred covidom. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: "<em>Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80-odstotna precepljenost."</em> Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa?</p></p> 174785843 RTVSLO – Prvi 668 clean Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito proti covidu. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: »Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80 odstotna precepljenost.« Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa? Odgovori v medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž<p>V Nemčiji se vsak dan cepi milijon ljudi</p><p><p>Infektolog prof. dr. <strong>Andrej Trampuž,</strong> ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito pred covidom. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: "<em>Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80-odstotna precepljenost."</em> Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa?</p></p> Thu, 24 Jun 2021 07:10:00 +0000 Dr. Trampuž: Prvič AstraZeneca, drugič Pfizer V Ultrazvoku gostimo zdravnico s prve bojne črte boja proti covidu. Družinska zdravnica asist. Polona Vidič Hudobivnik je direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju in vodja Zdravstvene postaje v Osilnici. Prav v Osilnici so po precepljenosti proti covidu med najbolj uspešnimi v Sloveniji. S prvim odmerkom so cepili že več kot polovico prebivalcev – toliko kot v najbolj uspešnih državah na svetu; na primer v ZDA. Kje je ključ njihovega uspeha? Kako se pri njih obnese cepljenje z AstraZeneco? S katerimi težavami se srečujejo na terenu? Odgovori v Ultrazvoku. Doktorico Polono Vidič Hudobivnik je poklical Iztok Konc. Foto: Polona Vidič Hudobivnik<p>Pogovor z družinsko zdravnico s prve bojne črte Polono Vidič Hudobivnik</p><p><p>Družinska zdravnica asist. <strong>Polona Vidič Hudobivnik</strong> je direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju in vodja Zdravstvene postaje v Osilnici. Prav v Osilnici so po precepljenosti proti covidu med najuspešnejšimi v Sloveniji. S prvim odmerkom so cepili že več kot polovico prebivalcev – toliko kot v najuspešnejših državah na svetu; na primer v Združenih državah. Kje je ključ njihovega uspeha? Kako se pri njih obnese cepljenje s cepivom AstraZenece? S katerimi težavami se pristojni spopadajo na terenu?</p> <p>Podatki in informacije o cepljenju proti covidu: <a href="https://www.cepimose.si/">https://www.cepimose.si/</a></p></p> 174783999 RTVSLO – Prvi 760 clean V Ultrazvoku gostimo zdravnico s prve bojne črte boja proti covidu. Družinska zdravnica asist. Polona Vidič Hudobivnik je direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju in vodja Zdravstvene postaje v Osilnici. Prav v Osilnici so po precepljenosti proti covidu med najbolj uspešnimi v Sloveniji. S prvim odmerkom so cepili že več kot polovico prebivalcev – toliko kot v najbolj uspešnih državah na svetu; na primer v ZDA. Kje je ključ njihovega uspeha? Kako se pri njih obnese cepljenje z AstraZeneco? S katerimi težavami se srečujejo na terenu? Odgovori v Ultrazvoku. Doktorico Polono Vidič Hudobivnik je poklical Iztok Konc. Foto: Polona Vidič Hudobivnik<p>Pogovor z družinsko zdravnico s prve bojne črte Polono Vidič Hudobivnik</p><p><p>Družinska zdravnica asist. <strong>Polona Vidič Hudobivnik</strong> je direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju in vodja Zdravstvene postaje v Osilnici. Prav v Osilnici so po precepljenosti proti covidu med najuspešnejšimi v Sloveniji. S prvim odmerkom so cepili že več kot polovico prebivalcev – toliko kot v najuspešnejših državah na svetu; na primer v Združenih državah. Kje je ključ njihovega uspeha? Kako se pri njih obnese cepljenje s cepivom AstraZenece? S katerimi težavami se pristojni spopadajo na terenu?</p> <p>Podatki in informacije o cepljenju proti covidu: <a href="https://www.cepimose.si/">https://www.cepimose.si/</a></p></p> Thu, 17 Jun 2021 07:10:00 +0000 Kočevje: Z AstraZeneco trenutno cepimo le druge odmerke Kardiolog doc. dr. David Žižek pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: azwer/ pixabay<p>Ključna je zgodnja in hitra diagnostika</p><p><p>Kardiolog doc. dr. <strong>David Žižek</strong> (UKC Ljubljana) pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku.</p> <p>Informacije o srčnem popuščanju: Društvo <a href="https://zasrce.si/srcno-popuscanje/">Za srce</a></p> <p></p></p> 174782171 RTVSLO – Prvi 707 clean Kardiolog doc. dr. David Žižek pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: azwer/ pixabay<p>Ključna je zgodnja in hitra diagnostika</p><p><p>Kardiolog doc. dr. <strong>David Žižek</strong> (UKC Ljubljana) pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku.</p> <p>Informacije o srčnem popuščanju: Društvo <a href="https://zasrce.si/srcno-popuscanje/">Za srce</a></p> <p></p></p> Thu, 10 Jun 2021 07:10:00 +0000 Imamo veliko orožij, ki upočasnijo srčno popuščanje Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne? »Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so dostikrat prisotni,« pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. »Cilj terapije je, da se nazaj vzpostavi funkcioniranje in primeren čustveni odziv.« Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj, njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Mnogi imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. <p>Dr. Brigita Novak Šarotar: Antidepresivi olajšajo duševno bolečino</p><p><p><em>"Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so velikokrat prisotni,"</em> pravi psihiatrinja doc. dr. <strong>Brigita Novak Šarotar</strong> s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. "<em>Cilj terapije je, da se vzpostavita funkcioniranje in primeren čustveni odziv."</em> Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj; njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Številni imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Brigito Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše.</p> <p>Če ste v duševni stiski, lahko pokličete zaupni telefon Samarijan in Sopotnik na brezplačno številko 116 123 (24 ur/dan). Ali pa na številko Klica v duševni stiski Psihiatrične klinike v Ljubljani: 01 520 99 00 (19.00–7.00).</p> <p><a href="http://www.telefon-samarijan.si/">Zaupni telefon Samarijan</a></p> <p><a href="https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/">Klic v duševni stiski</a></p> <p><a href="https://www.e-tom.si/kam-po-pomoc/telefoni-za-pomoc-v-stiski/">TOM – telefon za otroke in mladostnike</a></p> <p><a href="https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/osnovni_viri_pomoci_za_osebe_v_dusevni_stiski.pdf">NIJZ</a></p> <p>Depresija je ena od najpogostejših duševnih motenj. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima približno 17 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju depresivno epizodo ali katerega od simptomov depresije. Bolezen spremeni dojemanje sebe in sveta. Depresivno epizodo se da pozdraviti in tudi preprečiti.</p></p> 174780193 RTVSLO – Prvi 726 clean Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne? »Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so dostikrat prisotni,« pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. »Cilj terapije je, da se nazaj vzpostavi funkcioniranje in primeren čustveni odziv.« Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj, njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Mnogi imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. <p>Dr. Brigita Novak Šarotar: Antidepresivi olajšajo duševno bolečino</p><p><p><em>"Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so velikokrat prisotni,"</em> pravi psihiatrinja doc. dr. <strong>Brigita Novak Šarotar</strong> s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. "<em>Cilj terapije je, da se vzpostavita funkcioniranje in primeren čustveni odziv."</em> Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj; njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Številni imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Brigito Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše.</p> <p>Če ste v duševni stiski, lahko pokličete zaupni telefon Samarijan in Sopotnik na brezplačno številko 116 123 (24 ur/dan). Ali pa na številko Klica v duševni stiski Psihiatrične klinike v Ljubljani: 01 520 99 00 (19.00–7.00).</p> <p><a href="http://www.telefon-samarijan.si/">Zaupni telefon Samarijan</a></p> <p><a href="https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/">Klic v duševni stiski</a></p> <p><a href="https://www.e-tom.si/kam-po-pomoc/telefoni-za-pomoc-v-stiski/">TOM – telefon za otroke in mladostnike</a></p> <p><a href="https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/osnovni_viri_pomoci_za_osebe_v_dusevni_stiski.pdf">NIJZ</a></p> <p>Depresija je ena od najpogostejših duševnih motenj. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima približno 17 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju depresivno epizodo ali katerega od simptomov depresije. Bolezen spremeni dojemanje sebe in sveta. Depresivno epizodo se da pozdraviti in tudi preprečiti.</p></p> Thu, 03 Jun 2021 07:10:00 +0000 Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne? Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija<p>Imunolog odgovarja na dileme in pereča vprašanja o covidu in cepljenju</p><p><p>Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. <strong>Alojz Ihan</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani.</p></p> 174778613 RTVSLO – Prvi 791 clean Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija<p>Imunolog odgovarja na dileme in pereča vprašanja o covidu in cepljenju</p><p><p>Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. <strong>Alojz Ihan</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani.</p></p> Thu, 27 May 2021 07:05:00 +0000 Dr. Ihan: Cepiva proti covidu niso eksperimentalna! Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič<p>Profesor s Fakultete za farmacijo odgovarja na pogosta vprašanja o cepivih proti covidu-19 </p><p><p>Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so ta hip najaktualnejša: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZenece? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni burnejša reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.</p></p> 174776700 RTVSLO – Prvi 739 clean Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič<p>Profesor s Fakultete za farmacijo odgovarja na pogosta vprašanja o cepivih proti covidu-19 </p><p><p>Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so ta hip najaktualnejša: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZenece? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni burnejša reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. <strong>Tomaž Bratkovič</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.</p></p> Thu, 20 May 2021 07:10:00 +0000 Dr. Bratkovič: Z drugim odmerkom cepiva ne gre prehitevati Junakinje boja proti covidu so tudi diplomirane medicinske sestre. V Ultrazvoku bo z nami Martina Gjergjek, ki je odgovorna medicinska sestra v enoti za covid-19 v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Tam so bili na vrhuncu drugega vala med bolj obremenjenimi bolnišnicami; v določenih dnevih so na oddelku in v intenzivni enoti zdravili več kot 150 bolnikov s covidom. Kakšno pa je stanje danes? Kako se umirjanje epidemije pozna pri delu v bolnišnici? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Martina Gjergjek<p>Junakinje boja proti covidu so tudi diplomirane medicinske sestre</p><p><p>V Ultrazvoku bo z nami diplomirana medicinska sestra <strong>Martina Gjergjek,</strong> ki je odgovorna medicinska sestra v enoti za covid-19 v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Tam so bili na vrhuncu drugega vala med bolj obremenjenimi bolnišnicami; v določenih dnevih so na oddelku in v intenzivni enoti zdravili več kot 150 bolnikov s covidom. Kakšno pa je stanje danes? Kako se umirjanje epidemije pozna pri delu v bolnišnici?</p></p> 174775101 RTVSLO – Prvi 668 clean Junakinje boja proti covidu so tudi diplomirane medicinske sestre. V Ultrazvoku bo z nami Martina Gjergjek, ki je odgovorna medicinska sestra v enoti za covid-19 v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Tam so bili na vrhuncu drugega vala med bolj obremenjenimi bolnišnicami; v določenih dnevih so na oddelku in v intenzivni enoti zdravili več kot 150 bolnikov s covidom. Kakšno pa je stanje danes? Kako se umirjanje epidemije pozna pri delu v bolnišnici? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Martina Gjergjek<p>Junakinje boja proti covidu so tudi diplomirane medicinske sestre</p><p><p>V Ultrazvoku bo z nami diplomirana medicinska sestra <strong>Martina Gjergjek,</strong> ki je odgovorna medicinska sestra v enoti za covid-19 v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Tam so bili na vrhuncu drugega vala med bolj obremenjenimi bolnišnicami; v določenih dnevih so na oddelku in v intenzivni enoti zdravili več kot 150 bolnikov s covidom. Kakšno pa je stanje danes? Kako se umirjanje epidemije pozna pri delu v bolnišnici?</p></p> Thu, 13 May 2021 07:10:00 +0000 Dipl. medicinska sestra: Cepljenje je zelo zaželeno! Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik Rado Mulej zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo, pa se je zgrozil: »Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!«. Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z Urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL – na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. To je tudi tema tokratnega Ultrazvoka. V oddaji sodelujeta Rado Mulej in otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Rado Mulej <p>Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca</p><p><p>Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik <strong>Rado Mulej</strong> zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo pa se je zgrozil: "Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!" Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL, na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. Ohromelost obraznih mišic je značilna za vnetje obraznega živca, pravi otorinolaringologinja prof. dr. <strong>Saba Battelino.</strong> Pogost povzročitelj je vnetje srednjega ušesa.</p></p> 174773352 RTVSLO – Prvi 705 clean Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik Rado Mulej zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo, pa se je zgrozil: »Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!«. Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z Urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL – na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. To je tudi tema tokratnega Ultrazvoka. V oddaji sodelujeta Rado Mulej in otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Rado Mulej <p>Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca</p><p><p>Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik <strong>Rado Mulej</strong> zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo pa se je zgrozil: "Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!" Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL, na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. Ohromelost obraznih mišic je značilna za vnetje obraznega živca, pravi otorinolaringologinja prof. dr. <strong>Saba Battelino.</strong> Pogost povzročitelj je vnetje srednjega ušesa.</p></p> Thu, 06 May 2021 07:10:00 +0000 Igralec Rado Mulej: Leva polovica obraza je bila mrtva Olajšanje za bolnice in bolnike, manj skrbi za njihove bližnje, manj težav za zdravnike in zdravnice. V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino. Novica je dobra in obeta srečen konec. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tudi v aplikaciji za podkaste. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo<p>Olajšanje za bolnice in bolnike, manj skrbi za njihove bližnje, manj težav za zdravnike</p><p><p>V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. <strong>Tadej Battelino.</strong> Novica je dobra in obeta srečen konec. Še nedolgo nazaj smo otroka ali mladostnika z diabetesom tipa ena videli, kako se mora večkrat na dan špikniti v prst, izmeriti koncentracijo sladkorja v krvi in si vbrizgati inzulin. Od zdaj bo drugače!</p> <p>Velik preskok pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 1 je omogočila umetna inteligenca: hibridna zaprta zanka sama meri koncentracijo krvnega sladkorja in dodaja inzulin. Soavtorja članka iz Slovenije sta doc. dr. <strong>Klemen Dovč</strong> in sogovornik tokratnega Ultrazvoka dr. Battelino.</p></p> 174771948 RTVSLO – Prvi 639 clean Olajšanje za bolnice in bolnike, manj skrbi za njihove bližnje, manj težav za zdravnike in zdravnice. V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino. Novica je dobra in obeta srečen konec. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tudi v aplikaciji za podkaste. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo<p>Olajšanje za bolnice in bolnike, manj skrbi za njihove bližnje, manj težav za zdravnike</p><p><p>V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. <strong>Tadej Battelino.</strong> Novica je dobra in obeta srečen konec. Še nedolgo nazaj smo otroka ali mladostnika z diabetesom tipa ena videli, kako se mora večkrat na dan špikniti v prst, izmeriti koncentracijo sladkorja v krvi in si vbrizgati inzulin. Od zdaj bo drugače!</p> <p>Velik preskok pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 1 je omogočila umetna inteligenca: hibridna zaprta zanka sama meri koncentracijo krvnega sladkorja in dodaja inzulin. Soavtorja članka iz Slovenije sta doc. dr. <strong>Klemen Dovč</strong> in sogovornik tokratnega Ultrazvoka dr. Battelino.</p></p> Thu, 29 Apr 2021 07:10:00 +0000 Dr. Battelino: Z umetno inteligenco do obvladovanja sladkorne bolezni Velika skrb strokovne pa tudi širše javnosti je, ali bo slovenski zdravstveni sistem zdržal; ali bo za bolnike s covidom na voljo dovolj prostih bolniških postelj in zdravstvenega osebja. Najboljši pregled nad stanjem v bolnišnicah ima zdravnik Robert Carotta iz Splošne bolnišnice Jesenice. O trenutnih razmerah bo govoril v tokratni oddaji Ultrazvok. V ospredju pa ne bodo le številke. Doktor Carotta se je namreč lani oktobra tudi sam okužil z novim koronavirusom. »Covid človeka res podre,« potrjuje. Čeprav je mimo že šest mesecev, še vedno čuti posledice bolezni, ki se kažejo še zlasti v povišanem krvnem tlaku in z motnjo v delovanju ledvic. Več pa v Ultrazvoku; tudi o možnem delnem bolnišničnem »lockdownu«. Foto: TV Slovenija<p>Zdravnik, ki je tudi sam prebolel covid, o možnem bolnišničnem "lockdownu"</p><p><p>Velika skrb strokovne pa tudi širše javnosti je, ali bo slovenski zdravstveni sistem zdržal; ali bo za bolnike s covidom na voljo dovolj prostih bolniških postelj in zdravstvenega osebja. Najboljši pregled nad stanjem v bolnišnicah ima zdravnik <strong>Robert Carotta</strong> iz Splošne bolnišnice Jesenice. O trenutnih razmerah bo govoril v tokratni oddaji Ultrazvok. V ospredju pa ne bodo le številke. Doktor Carotta se je namreč lani oktobra tudi sam okužil z novim koronavirusom. "<em>Covid človeka res podre," </em>potrjuje. Čeprav je minilo že šest mesecev, še vedno čuti posledice bolezni, ki se kažejo še zlasti v povišanem krvnem tlaku in motnji v delovanju ledvic. Več v Ultrazvoku; tudi o možnem delnem bolnišničnem "lockdownu".</p></p> 174770191 RTVSLO – Prvi 655 clean Velika skrb strokovne pa tudi širše javnosti je, ali bo slovenski zdravstveni sistem zdržal; ali bo za bolnike s covidom na voljo dovolj prostih bolniških postelj in zdravstvenega osebja. Najboljši pregled nad stanjem v bolnišnicah ima zdravnik Robert Carotta iz Splošne bolnišnice Jesenice. O trenutnih razmerah bo govoril v tokratni oddaji Ultrazvok. V ospredju pa ne bodo le številke. Doktor Carotta se je namreč lani oktobra tudi sam okužil z novim koronavirusom. »Covid človeka res podre,« potrjuje. Čeprav je mimo že šest mesecev, še vedno čuti posledice bolezni, ki se kažejo še zlasti v povišanem krvnem tlaku in z motnjo v delovanju ledvic. Več pa v Ultrazvoku; tudi o možnem delnem bolnišničnem »lockdownu«. Foto: TV Slovenija<p>Zdravnik, ki je tudi sam prebolel covid, o možnem bolnišničnem "lockdownu"</p><p><p>Velika skrb strokovne pa tudi širše javnosti je, ali bo slovenski zdravstveni sistem zdržal; ali bo za bolnike s covidom na voljo dovolj prostih bolniških postelj in zdravstvenega osebja. Najboljši pregled nad stanjem v bolnišnicah ima zdravnik <strong>Robert Carotta</strong> iz Splošne bolnišnice Jesenice. O trenutnih razmerah bo govoril v tokratni oddaji Ultrazvok. V ospredju pa ne bodo le številke. Doktor Carotta se je namreč lani oktobra tudi sam okužil z novim koronavirusom. "<em>Covid človeka res podre," </em>potrjuje. Čeprav je minilo že šest mesecev, še vedno čuti posledice bolezni, ki se kažejo še zlasti v povišanem krvnem tlaku in motnji v delovanju ledvic. Več v Ultrazvoku; tudi o možnem delnem bolnišničnem "lockdownu".</p></p> Thu, 22 Apr 2021 07:10:00 +0000 Kirurg Robert Carotta: Primorani smo delno ustaviti nenujne posege Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedem dnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covid oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi zdravnik Bojan Novak. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Bojan Novak<p>Pogovor z zdravnikom Bojanom Novakom, ki vodi covidni oddelek Splošne bolnišnice Izola</p><p><p>Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedemdnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covidnem oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi specialist internist nefrolog <strong>Bojan Novak</strong>.</p></p> 174768622 RTVSLO – Prvi 685 clean Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedem dnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covid oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi zdravnik Bojan Novak. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Bojan Novak<p>Pogovor z zdravnikom Bojanom Novakom, ki vodi covidni oddelek Splošne bolnišnice Izola</p><p><p>Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedemdnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covidnem oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi specialist internist nefrolog <strong>Bojan Novak</strong>.</p></p> Thu, 15 Apr 2021 07:10:00 +0000 Nefrolog iz Izole: Bolniki s covidom so pogosto dehidrirani V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž<p>Infektolog o trombozi v možganskih venah in možganskih sinusih</p><p><p>V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. <strong>Andrejem Trampužem</strong> iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najpogostejša vprašanja. Kaj pravijo podatki, kakšne so izkušnje in opažanja dr. Trampuža?</p> <blockquote><p>Svetujem tisto cepivo proti covidu, s katerim nas lahko cepijo najprej. Vsa cepiva namreč stoodstotno ščitijo pred težjim potekom okužbe in smrtjo zaradi covida.</p></blockquote></p> 174766784 RTVSLO – Prvi 833 clean V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž<p>Infektolog o trombozi v možganskih venah in možganskih sinusih</p><p><p>V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. <strong>Andrejem Trampužem</strong> iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najpogostejša vprašanja. Kaj pravijo podatki, kakšne so izkušnje in opažanja dr. Trampuža?</p> <blockquote><p>Svetujem tisto cepivo proti covidu, s katerim nas lahko cepijo najprej. Vsa cepiva namreč stoodstotno ščitijo pred težjim potekom okužbe in smrtjo zaradi covida.</p></blockquote></p> Thu, 08 Apr 2021 07:10:00 +0000 Dr. Trampuž: Vsak glavobol po cepljenju je sumljiv, če je daljši od štirih dni Raziskovalci so dokazali, da gre največ okužb z novim koronavirusom na račun širjenja virusa z večjimi ali manjšimi kapljicami; torej kapljično in aerosolno. Zato ni dileme, kateri ukrepi preprečujejo okužbo: obrazne maske, ustrezna razdalja in zračenje. Za Ultrazvok smo na Kemijski inštitut poklicali dr. Ano Króflič. S kolegi iz mednarodnega Združenja za preučevanje aerosolov je raziskala, kako se novi koronavirus širi in prenaša po zraku. Preverila pa je tudi učinkovitost obraznih mask. Foto: BoBo<p>Dr. Ana Kroflič o obraznih maskah in aerosolnem širjenju virusa na prostem ter v zaprtih prostorih</p><p><p>Raziskovalci so dokazali, da gre največ okužb z novim koronavirusom na račun širjenja virusa z večjimi ali manjšimi kapljicami; torej kapljično in aerosolno. Zato ni dileme, kateri ukrepi preprečujejo okužbo: obrazne maske, higiena rok, ustrezna razdalja in zračenje. Za Ultrazvok smo na Kemijski inštitut poklicali dr. <strong>Ano Kroflič</strong>. S kolegi iz mednarodnega Združenja za preučevanje aerosolov je raziskala, kako se novi koronavirus širi in prenaša po zraku. Preverila je tudi učinkovitost obraznih mask.</p></p> 174765209 RTVSLO – Prvi 708 clean Raziskovalci so dokazali, da gre največ okužb z novim koronavirusom na račun širjenja virusa z večjimi ali manjšimi kapljicami; torej kapljično in aerosolno. Zato ni dileme, kateri ukrepi preprečujejo okužbo: obrazne maske, ustrezna razdalja in zračenje. Za Ultrazvok smo na Kemijski inštitut poklicali dr. Ano Króflič. S kolegi iz mednarodnega Združenja za preučevanje aerosolov je raziskala, kako se novi koronavirus širi in prenaša po zraku. Preverila pa je tudi učinkovitost obraznih mask. Foto: BoBo<p>Dr. Ana Kroflič o obraznih maskah in aerosolnem širjenju virusa na prostem ter v zaprtih prostorih</p><p><p>Raziskovalci so dokazali, da gre največ okužb z novim koronavirusom na račun širjenja virusa z večjimi ali manjšimi kapljicami; torej kapljično in aerosolno. Zato ni dileme, kateri ukrepi preprečujejo okužbo: obrazne maske, higiena rok, ustrezna razdalja in zračenje. Za Ultrazvok smo na Kemijski inštitut poklicali dr. <strong>Ano Kroflič</strong>. S kolegi iz mednarodnega Združenja za preučevanje aerosolov je raziskala, kako se novi koronavirus širi in prenaša po zraku. Preverila je tudi učinkovitost obraznih mask.</p></p> Thu, 01 Apr 2021 07:10:00 +0000 Smiselnost mask na prostem!? Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. Sabine Sator-Katzenschlager iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. Zala Kuret iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay<p>Nepojasnjena bolečina, zbadanje, utrujenost, težave s spominom, nespečnost, tesnoba</p><p><p>Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. <strong>Sabine Sator-Katzenschlager</strong> iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. <strong>Zala Kuret</strong> iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice.</p> <p>Po besedah dr. Sator-Katzenschlager iz Splošne bolnišnice AKH na Dunaju je za obvladovanje fibromialgije nujno dobro sodelovanje med pacientko in zdravnico: <em>»Pomembno je, da jih čim prej vključimo v program in jim pojasnimo različne vidike zdravljenja fibromialgije. Pacientke so običajno visoko motivirane za izhod iz slabega in obremenjujočega stanja, zato jim moramo predstaviti prednosti vključenosti v program. Če kljub temu nočejo ostati in sodelovati z nami, in če odklanjajo antidepresive ter psihoterapijo, obstaja velika nevarnost, da se jim zdravstveno stanje ne izboljša. Pri nekaterih pacientkah opažamo, da hodijo od zdravnika do zdravnika; tako se pri nas oglasijo tudi ženske, ki so obiskale že na desetine različnih specialistov. Ključno je, da zanje poiščemo ustrezen terapevtski program in da jih spodbujamo k rednemu obisku. Pojasniti jim moramo, da so določeni simptomi – na primer glavoboli, del fibromialgije, ki so s programi obvladljivi.«</em> </p></p> 174763285 RTVSLO – Prvi 711 clean Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. Sabine Sator-Katzenschlager iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. Zala Kuret iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay<p>Nepojasnjena bolečina, zbadanje, utrujenost, težave s spominom, nespečnost, tesnoba</p><p><p>Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. <strong>Sabine Sator-Katzenschlager</strong> iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. <strong>Zala Kuret</strong> iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice.</p> <p>Po besedah dr. Sator-Katzenschlager iz Splošne bolnišnice AKH na Dunaju je za obvladovanje fibromialgije nujno dobro sodelovanje med pacientko in zdravnico: <em>»Pomembno je, da jih čim prej vključimo v program in jim pojasnimo različne vidike zdravljenja fibromialgije. Pacientke so običajno visoko motivirane za izhod iz slabega in obremenjujočega stanja, zato jim moramo predstaviti prednosti vključenosti v program. Če kljub temu nočejo ostati in sodelovati z nami, in če odklanjajo antidepresive ter psihoterapijo, obstaja velika nevarnost, da se jim zdravstveno stanje ne izboljša. Pri nekaterih pacientkah opažamo, da hodijo od zdravnika do zdravnika; tako se pri nas oglasijo tudi ženske, ki so obiskale že na desetine različnih specialistov. Ključno je, da zanje poiščemo ustrezen terapevtski program in da jih spodbujamo k rednemu obisku. Pojasniti jim moramo, da so določeni simptomi – na primer glavoboli, del fibromialgije, ki so s programi obvladljivi.«</em> </p></p> Thu, 25 Mar 2021 08:10:00 +0000 Fibromialgija: Pridejo ženske, ki so obiskale že na desetine specialistov Poslušalec Ultrazvoka je na spletu zasledil članek o zdravljenju erektilne disfunkcije s terapijo z udarnimi valovi. Urolog mag. Dejan Bratuš iz Kliničnega centra v Mariboru pravi, da gre za zelo učinkovito moderno metodo, ki pomaga v primeru, kadar vzrok za težave z erekcijo tiči v slabem pretoku krvi skozi penis. »Težave z erekcijo se lahko pojavijo ne glede na starost,« še dodaja mag. Bratuš. Motnje erekcije so tema tokratnega Ultrazvoka, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ pixabay<p>Urolog mag. Dejan Bratuš o sodobni metodi zdravljenja erektilne disfunkcije</p><p><p>Poslušalec Ultrazvoka je na spletu zasledil članek o zdravljenju erektilne disfunkcije s terapijo z udarnimi valovi. Urolog mag. <strong>Dejan Bratuš</strong> iz Kliničnega centra v Mariboru pravi, da gre za zelo učinkovito moderno metodo, ki pomaga v primeru, kadar vzrok za težave z erekcijo tiči v slabem pretoku krvi skozi penis. "<em>Težave z erekcijo se lahko pojavijo ne glede na starost,"</em> še dodaja mag. Bratuš.</p> <p>Izraz motnja erekcije ali erektilna disfunkcija označuje motnjo, pri kateri spolni ud ne otrdi ali ne ostane dovolj otrdel, da bi bila mogoča spolna dejavnost. Vzroke za erektilno disfunkcijo razdelimo v dve veliki skupini. V osemdesetih odstotkih je v ozadju organski vzrok. Najpogosteje problem z žilami, poškodba živčevja, hormonska motnja, neustrezna erekcija pa je lahko tudi posledica uporabe nedovoljenih drog ali stranski učinek nekaterih zdravil. Drugo skupino – približno 20 odstotkov težav z erekcijo – pa predstavljajo psihološki vzroki. Ti prevladujejo zlasti pri mladih moških.</p></p> 174761362 RTVSLO – Prvi 694 clean Poslušalec Ultrazvoka je na spletu zasledil članek o zdravljenju erektilne disfunkcije s terapijo z udarnimi valovi. Urolog mag. Dejan Bratuš iz Kliničnega centra v Mariboru pravi, da gre za zelo učinkovito moderno metodo, ki pomaga v primeru, kadar vzrok za težave z erekcijo tiči v slabem pretoku krvi skozi penis. »Težave z erekcijo se lahko pojavijo ne glede na starost,« še dodaja mag. Bratuš. Motnje erekcije so tema tokratnega Ultrazvoka, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ pixabay<p>Urolog mag. Dejan Bratuš o sodobni metodi zdravljenja erektilne disfunkcije</p><p><p>Poslušalec Ultrazvoka je na spletu zasledil članek o zdravljenju erektilne disfunkcije s terapijo z udarnimi valovi. Urolog mag. <strong>Dejan Bratuš</strong> iz Kliničnega centra v Mariboru pravi, da gre za zelo učinkovito moderno metodo, ki pomaga v primeru, kadar vzrok za težave z erekcijo tiči v slabem pretoku krvi skozi penis. "<em>Težave z erekcijo se lahko pojavijo ne glede na starost,"</em> še dodaja mag. Bratuš.</p> <p>Izraz motnja erekcije ali erektilna disfunkcija označuje motnjo, pri kateri spolni ud ne otrdi ali ne ostane dovolj otrdel, da bi bila mogoča spolna dejavnost. Vzroke za erektilno disfunkcijo razdelimo v dve veliki skupini. V osemdesetih odstotkih je v ozadju organski vzrok. Najpogosteje problem z žilami, poškodba živčevja, hormonska motnja, neustrezna erekcija pa je lahko tudi posledica uporabe nedovoljenih drog ali stranski učinek nekaterih zdravil. Drugo skupino – približno 20 odstotkov težav z erekcijo – pa predstavljajo psihološki vzroki. Ti prevladujejo zlasti pri mladih moških.</p></p> Thu, 18 Mar 2021 08:10:00 +0000 Težave z erekcijo Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS<p>Kaj o epidemiji pravijo številke? Napoved za prihajajoče dni in tedne. Kako bo poleti?</p><p><p>Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. <strong>Leon Cizelj</strong> z Instituta Jožef Stefan. </p> <p>Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS</p></p> 174759781 RTVSLO – Prvi 625 clean Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS<p>Kaj o epidemiji pravijo številke? Napoved za prihajajoče dni in tedne. Kako bo poleti?</p><p><p>Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. <strong>Leon Cizelj</strong> z Instituta Jožef Stefan. </p> <p>Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS</p></p> Thu, 11 Mar 2021 08:10:00 +0000 Okužbe z britanskim sevom se v Sloveniji podvojijo v tednu dni »Vedeti moramo, da je cepljenje najbolj učinkovit javno zdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni,« je jasen minister za zdravje Janez Poklukar. Da cepljenje varuje pred hudim potekom covida, kar velja tudi za nove različice virusa, pravi infektolog dr. Alojz Ihan. Da nas cepljenje ščiti daljši čas, kot če covid prebolimo, pa izpostavlja sogovornik tokratnega Ultrazvoka farmacevt dr. Borut Štrukelj. Vprašali smo ga, zakaj proizvodnja cepiv proti covidu teče tako počasi. Kakšno je novo cepivo Johnson in Johnson ter Janssen, ki so ga že odobrile Združene države Amerike? Zanima nas, kakšne so izkušnje Izraela, kjer je precepljena že več kot polovica prebivalcev? Odgovori dr. Štruklja v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO<p>"Če smo se pretolkli do sem, zdržimo še malo." Mineva eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s SARS-CoV-2 v Sloveniji</p><p><p><em>"Vedeti moramo, da je cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni,"</em> je jasen minister za zdravje Janez Poklukar. Da cepljenje varuje pred hudim potekom covida, kar velja tudi za nove različice virusa, pravi infektolog dr. Alojz Ihan. Da nas cepljenje ščiti daljši čas, kot če covid prebolimo, pa poudarja sogovornik tokratnega Ultrazvoka, farmacevt prof. dr. <strong>Borut Štrukelj</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Vprašali smo ga, zakaj proizvodnja cepiv proti covidu teče tako počasi. Kakšno je novo cepivo Johnson in Johnson ter Janssen, ki so ga že odobrile Združene države Amerike? Zanima nas, kakšne so izkušnje Izraela, kjer je precepljena že več kot polovica prebivalcev?</p></p> 174758043 RTVSLO – Prvi 768 clean »Vedeti moramo, da je cepljenje najbolj učinkovit javno zdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni,« je jasen minister za zdravje Janez Poklukar. Da cepljenje varuje pred hudim potekom covida, kar velja tudi za nove različice virusa, pravi infektolog dr. Alojz Ihan. Da nas cepljenje ščiti daljši čas, kot če covid prebolimo, pa izpostavlja sogovornik tokratnega Ultrazvoka farmacevt dr. Borut Štrukelj. Vprašali smo ga, zakaj proizvodnja cepiv proti covidu teče tako počasi. Kakšno je novo cepivo Johnson in Johnson ter Janssen, ki so ga že odobrile Združene države Amerike? Zanima nas, kakšne so izkušnje Izraela, kjer je precepljena že več kot polovica prebivalcev? Odgovori dr. Štruklja v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO<p>"Če smo se pretolkli do sem, zdržimo še malo." Mineva eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s SARS-CoV-2 v Sloveniji</p><p><p><em>"Vedeti moramo, da je cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni,"</em> je jasen minister za zdravje Janez Poklukar. Da cepljenje varuje pred hudim potekom covida, kar velja tudi za nove različice virusa, pravi infektolog dr. Alojz Ihan. Da nas cepljenje ščiti daljši čas, kot če covid prebolimo, pa poudarja sogovornik tokratnega Ultrazvoka, farmacevt prof. dr. <strong>Borut Štrukelj</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Vprašali smo ga, zakaj proizvodnja cepiv proti covidu teče tako počasi. Kakšno je novo cepivo Johnson in Johnson ter Janssen, ki so ga že odobrile Združene države Amerike? Zanima nas, kakšne so izkušnje Izraela, kjer je precepljena že več kot polovica prebivalcev?</p></p> Thu, 04 Mar 2021 08:10:00 +0000 Dr. Štrukelj: Do maja še štiri nova cepiva proti covidu Gospod Matjaž Fajfar iz Kranja je pred tremi tedni zbolel za covidom. Na svojem Facebook profilu je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. »Sedmi dan pa se je začelo!« Stanje se mu je hitro slabšalo. »Takoj na urgenco in seveda huda oblika covid pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k bogu, da ne bo potrebno na ventilator za umetno predihavanje pljuč!« Kako je bilo in kako se je izšlo? Gospoda Matjaža Fajfarja je za Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Matjaž Fajfar, februar 2021<p>Kranjčan Matjaž Fajfar o okužbi, obojestranski covidni pljučnici in okrevanju</p><p><p>Gospod <strong>Matjaž Fajfar</strong> iz Kranja je za covidom zbolel pred tremi tedni. Na Facebooku je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. "<em>Sedmi dan pa se je začelo!"</em> Stanje se mu je hitro slabšalo. "<em>Takoj na urgenco in seveda huda oblika covidne pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k Bogu, da ne bo treba na ventilator za umetno predihavanje pljuč!"</em> Kako je bilo in kako se je izšlo?</p></p> 174756296 RTVSLO – Prvi 792 clean Gospod Matjaž Fajfar iz Kranja je pred tremi tedni zbolel za covidom. Na svojem Facebook profilu je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. »Sedmi dan pa se je začelo!« Stanje se mu je hitro slabšalo. »Takoj na urgenco in seveda huda oblika covid pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k bogu, da ne bo potrebno na ventilator za umetno predihavanje pljuč!« Kako je bilo in kako se je izšlo? Gospoda Matjaža Fajfarja je za Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Matjaž Fajfar, februar 2021<p>Kranjčan Matjaž Fajfar o okužbi, obojestranski covidni pljučnici in okrevanju</p><p><p>Gospod <strong>Matjaž Fajfar</strong> iz Kranja je za covidom zbolel pred tremi tedni. Na Facebooku je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. "<em>Sedmi dan pa se je začelo!"</em> Stanje se mu je hitro slabšalo. "<em>Takoj na urgenco in seveda huda oblika covidne pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k Bogu, da ne bo treba na ventilator za umetno predihavanje pljuč!"</em> Kako je bilo in kako se je izšlo?</p></p> Thu, 25 Feb 2021 08:10:00 +0000 Ko mi je zdravnica izmerila kisik, so se vsi prijeli za glavo Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike<p>Dr. Harlander: Covidni bolniki v bolnišnici imajo hudo vnetje pljuč; pulmolog tudi o posledicah prebolele covidne pljučnice.</p><p><p>Dr. <strong>Matevž Harlander</strong> iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covidna pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da številni, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice spet poiščejo zdravniško pomoč.</p></p> 174754526 RTVSLO – Prvi 635 clean Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike<p>Dr. Harlander: Covidni bolniki v bolnišnici imajo hudo vnetje pljuč; pulmolog tudi o posledicah prebolele covidne pljučnice.</p><p><p>Dr. <strong>Matevž Harlander</strong> iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covidna pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da številni, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice spet poiščejo zdravniško pomoč.</p></p> Thu, 18 Feb 2021 08:10:00 +0000 Posledice covida: po enem mesecu spet v bolnišnico V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. "Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo," so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo/ Žiga Živulović ml.<p>Dr. Jerala: Smiselno je uporabiti katerokoli varno in učinkovito cepivo, ki nam je dostopno </p><p><p>V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. <em>"Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo,"</em> so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. <strong>Roman Jerala</strong> s Kemijskega inštituta. </p></p> 174752808 RTVSLO – Prvi 710 clean V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. "Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo," so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo/ Žiga Živulović ml.<p>Dr. Jerala: Smiselno je uporabiti katerokoli varno in učinkovito cepivo, ki nam je dostopno </p><p><p>V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. <em>"Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo,"</em> so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. <strong>Roman Jerala</strong> s Kemijskega inštituta. </p></p> Thu, 11 Feb 2021 08:10:00 +0000 Tretje cepivo AstraZeneca je tu, ali bo četrto ruski Sputnik? 4. februar je svetovni dan boja proti raku. Gre za diagnozo, ki vsakemu v hipu spremeni življenje. Po podatkih slovenskega Registra raka v Sloveniji vsakih 35 minut nekdo na novo izve, da je zbolel za rakom. Za dober izid je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje. Oboje se je med epidemijo covida izkazalo za trd oreh. Čeprav je Onkološki inštitut v Ljubljani deloval neprekinjeno, so strokovnjaki na osnovi podatkov Registra raka že lani jeseni ugotavljali, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika rakavih obolenj zmanjšali. Po besedah prof. dr. Vesne Zadnik, vodje Registra raka OI v Ljubljani, je bilo v prvem valu postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz rak, v drugem valu pa smo situacijo izboljšali in pristali pri 10 odstotnem primanjkljaju. O posledicah podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zveza slovenskih društev za boj proti raku/ zajem zaslona <p>Dr. Vesna Zadnik o posledicah epidemije covida na odkrivanje in zdravljenje rakavih obolenj</p><p><p>4. februar je svetovni dan boja proti raku. Gre za diagnozo, ki vsakemu v hipu spremeni življenje. Po podatkih Registra raka v Sloveniji vsakih 35 minut nekdo na novo izve, da je zbolel za rakom. Za dober izid je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje. Oboje se je med epidemijo covida izkazalo za zelo trd oreh. Čeprav je Onkološki inštitut v Ljubljani deloval neprekinjeno, so strokovnjaki na osnovi podatkov Registra raka že lani jeseni ugotavljali, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika rakavih obolenj zmanjšali. Po besedah prof. dr. <strong>Vesne Zadnik,</strong> vodje Registra raka, je bilo v prvem valu postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz rak, v drugem valu pa smo situacijo izboljšali in pristali pri 10 odstotnem primanjkljaju. O posledicah podrobneje v Ultrazvoku. </p></p> 174751128 RTVSLO – Prvi 621 clean 4. februar je svetovni dan boja proti raku. Gre za diagnozo, ki vsakemu v hipu spremeni življenje. Po podatkih slovenskega Registra raka v Sloveniji vsakih 35 minut nekdo na novo izve, da je zbolel za rakom. Za dober izid je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje. Oboje se je med epidemijo covida izkazalo za trd oreh. Čeprav je Onkološki inštitut v Ljubljani deloval neprekinjeno, so strokovnjaki na osnovi podatkov Registra raka že lani jeseni ugotavljali, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika rakavih obolenj zmanjšali. Po besedah prof. dr. Vesne Zadnik, vodje Registra raka OI v Ljubljani, je bilo v prvem valu postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz rak, v drugem valu pa smo situacijo izboljšali in pristali pri 10 odstotnem primanjkljaju. O posledicah podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zveza slovenskih društev za boj proti raku/ zajem zaslona <p>Dr. Vesna Zadnik o posledicah epidemije covida na odkrivanje in zdravljenje rakavih obolenj</p><p><p>4. februar je svetovni dan boja proti raku. Gre za diagnozo, ki vsakemu v hipu spremeni življenje. Po podatkih Registra raka v Sloveniji vsakih 35 minut nekdo na novo izve, da je zbolel za rakom. Za dober izid je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje. Oboje se je med epidemijo covida izkazalo za zelo trd oreh. Čeprav je Onkološki inštitut v Ljubljani deloval neprekinjeno, so strokovnjaki na osnovi podatkov Registra raka že lani jeseni ugotavljali, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika rakavih obolenj zmanjšali. Po besedah prof. dr. <strong>Vesne Zadnik,</strong> vodje Registra raka, je bilo v prvem valu postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz rak, v drugem valu pa smo situacijo izboljšali in pristali pri 10 odstotnem primanjkljaju. O posledicah podrobneje v Ultrazvoku. </p></p> Thu, 04 Feb 2021 08:10:00 +0000 Med drugim valom uspešnejši pri odkrivanju raka Če raziskovalec odkrije nekaj takšnega, kar smo mi, doživi občutek velikega uspeha, pravi prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z raziskovalno skupino, ki jo je vodil v sodelovanju z Nikolo Minovskim s Kemijskega inštituta, so odkrili nove spojine, ki učinkovito delujejo tudi proti najbolj odpornim bakterijam – kot je na primer MRSA. Strokovnjaki so svoje odkritje že patentirali; njihov raziskovalni članek pa je bil 8. januarja 2021 objavljen v reviji Nature Communications. Ali bomo torej že kmalu dobili nov, »slovenski« antibiotik, je vprašanje, na katerega odgovarja tokratni Ultrazvok. Obetavno odkritje je podrobneje predstavil dr. Anderluh, o novih molekulah ga je spraševal Iztok Konc. Foto: Dr. Marko Anderluh s sodelavci<p>Dr. Marko Anderluh: Če raziskovalec odkrije nekaj takšnega, doživi občutek velikega uspeha</p><p><p>Ali bomo dobili nov, »slovenski« antibiotik? Prof. dr. <strong>Marko Anderluh</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani je z raziskovalno skupino, ki jo je vodil v sodelovanju z Nikolo Minovskim s Kemijskega inštituta, je odkril nove spojine, ki učinkovito delujejo tudi proti najbolj odpornim bakterijam – kot je na primer MRSA. Strokovnjaki so svoje odkritje že patentirali; njihov raziskovalni članek pa je bil 8. januarja 2021 objavljen v reviji Nature Communications.</p> <p> </p> <p><a href="https://www.nature.com/articles/s41467-020-20405-8#Sec9">Povezava do originalnega članka</a></p> <p>V raziskavi je sodelovalo deset znanstvenikov, doktorjev znanosti, iz Slovenije in Združenega kraljestva: Anja Kolarič, Martina Hrast, Nikola Minovski in Marko Anderluh iz Slovenije ter šest raziskovalcev britanskega inštituta John Innes Centre in podjetja Inspiralis Ltd., ki so pod okriljem Fakultete za farmacijo in Kemijskega inštituta štiri leta iskali močnejše in bolj širokospektralne nove antibiotike.</p> <p>Odpornost proti antibiotikom je pereč problem, saj so nekatere superbakterije že razvile odpornost proti vsem znanim antibiotikom. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in spolnih bolezni, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran in bolnišnične okužbe. Strokovnjaki ocenjujejo, da zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre več kot 30.000 ljudi.</p></p> 174749303 RTVSLO – Prvi 660 clean Če raziskovalec odkrije nekaj takšnega, kar smo mi, doživi občutek velikega uspeha, pravi prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z raziskovalno skupino, ki jo je vodil v sodelovanju z Nikolo Minovskim s Kemijskega inštituta, so odkrili nove spojine, ki učinkovito delujejo tudi proti najbolj odpornim bakterijam – kot je na primer MRSA. Strokovnjaki so svoje odkritje že patentirali; njihov raziskovalni članek pa je bil 8. januarja 2021 objavljen v reviji Nature Communications. Ali bomo torej že kmalu dobili nov, »slovenski« antibiotik, je vprašanje, na katerega odgovarja tokratni Ultrazvok. Obetavno odkritje je podrobneje predstavil dr. Anderluh, o novih molekulah ga je spraševal Iztok Konc. Foto: Dr. Marko Anderluh s sodelavci<p>Dr. Marko Anderluh: Če raziskovalec odkrije nekaj takšnega, doživi občutek velikega uspeha</p><p><p>Ali bomo dobili nov, »slovenski« antibiotik? Prof. dr. <strong>Marko Anderluh</strong> s Fakultete za farmacijo v Ljubljani je z raziskovalno skupino, ki jo je vodil v sodelovanju z Nikolo Minovskim s Kemijskega inštituta, je odkril nove spojine, ki učinkovito delujejo tudi proti najbolj odpornim bakterijam – kot je na primer MRSA. Strokovnjaki so svoje odkritje že patentirali; njihov raziskovalni članek pa je bil 8. januarja 2021 objavljen v reviji Nature Communications.</p> <p> </p> <p><a href="https://www.nature.com/articles/s41467-020-20405-8#Sec9">Povezava do originalnega članka</a></p> <p>V raziskavi je sodelovalo deset znanstvenikov, doktorjev znanosti, iz Slovenije in Združenega kraljestva: Anja Kolarič, Martina Hrast, Nikola Minovski in Marko Anderluh iz Slovenije ter šest raziskovalcev britanskega inštituta John Innes Centre in podjetja Inspiralis Ltd., ki so pod okriljem Fakultete za farmacijo in Kemijskega inštituta štiri leta iskali močnejše in bolj širokospektralne nove antibiotike.</p> <p>Odpornost proti antibiotikom je pereč problem, saj so nekatere superbakterije že razvile odpornost proti vsem znanim antibiotikom. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in spolnih bolezni, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran in bolnišnične okužbe. Strokovnjaki ocenjujejo, da zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre več kot 30.000 ljudi.</p></p> Thu, 28 Jan 2021 08:10:00 +0000 Slovenski raziskovalci odkrili nov antibiotik Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. Katja Zaletel predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc<p>Dr. Katja Zaletel: Skrbijo nas bolniki, ki ne pridejo v našo obravnavo</p><p><p>Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. <strong>Katja Zaletel</strong> predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice.</p></p> 174747650 RTVSLO – Prvi 759 clean Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. Katja Zaletel predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc<p>Dr. Katja Zaletel: Skrbijo nas bolniki, ki ne pridejo v našo obravnavo</p><p><p>Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. <strong>Katja Zaletel</strong> predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice.</p></p> Thu, 21 Jan 2021 08:10:00 +0000 Utrujenost, nemir, razdražljivost lahko kažejo na bolezni ščitnice V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x. <p>Na vprašanja in dvome o covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. Tatjana Avšič Županc</p><p><p>V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? </p> <p><strong>Opis fotografije:</strong> Virus SARS-CoV-2, posneta s transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.</p> <p>V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. <strong>Tatjana Avšič Županc</strong> z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. </p></p> 174746073 RTVSLO – Prvi 719 clean V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x. <p>Na vprašanja in dvome o covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. Tatjana Avšič Županc</p><p><p>V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? </p> <p><strong>Opis fotografije:</strong> Virus SARS-CoV-2, posneta s transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.</p> <p>V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. <strong>Tatjana Avšič Županc</strong> z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. </p></p> Thu, 14 Jan 2021 08:10:00 +0000 Fotografija »slovenskega« koronavirusa SARS-CoV-2 Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev zbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in prav zaradi njega ne uspemo omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Val202<p>Mag. Katarina Prosenc Trilar opozarja, da je nova različica SARS-CoV-2 mutirala 20-krat hitreje od »starega» koronavirusa </p><p><p>Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev vzbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in nam prav zaradi njega ne uspe omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. <strong>Katarina Prosenc Trilar</strong> iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).</p> <blockquote><p>Nova varianta SARS-CoV-2 se prenaša bolj uspešno in hitreje kot stara, a ne povzroča večjih deležev težko obolelih. Cepivo sproži tvorbo protiteles, ki so učinkovita tudi proti novemu sevu.</p></blockquote></p> 174744507 RTVSLO – Prvi 832 clean Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev zbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in prav zaradi njega ne uspemo omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Val202<p>Mag. Katarina Prosenc Trilar opozarja, da je nova različica SARS-CoV-2 mutirala 20-krat hitreje od »starega» koronavirusa </p><p><p>Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev vzbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in nam prav zaradi njega ne uspe omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. <strong>Katarina Prosenc Trilar</strong> iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).</p> <blockquote><p>Nova varianta SARS-CoV-2 se prenaša bolj uspešno in hitreje kot stara, a ne povzroča večjih deležev težko obolelih. Cepivo sproži tvorbo protiteles, ki so učinkovita tudi proti novemu sevu.</p></blockquote></p> Thu, 07 Jan 2021 08:10:00 +0000 Virologinja: Novi sev koronavirusa najverjetneje nastal v človeku V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam še posebej letos o boleznih najprej spregovorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji pa bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu, član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija<p>Bolniki in bolnice s sladkorno boleznijo tipa 2 si ga bodo vbrizgali le enkrat tedensko</p><p><p>V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam letos o boleznih veliko govorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu; član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. <strong>Andrej Janež</strong> predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine.</p> <p>Podrobneje o novem inzulinu - daljši pogovor (37 min) z dr. Janežem: <a href="https://ars.rtvslo.si/2020/11/glasovi-svetov-janez-diabetes-nejm-inzulin/">https://ars.rtvslo.si/2020/11/glasovi-svetov-janez-diabetes-nejm-inzulin/</a></p></p> 174743125 RTVSLO – Prvi 722 clean V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam še posebej letos o boleznih najprej spregovorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji pa bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu, član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija<p>Bolniki in bolnice s sladkorno boleznijo tipa 2 si ga bodo vbrizgali le enkrat tedensko</p><p><p>V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam letos o boleznih veliko govorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu; član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. <strong>Andrej Janež</strong> predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine.</p> <p>Podrobneje o novem inzulinu - daljši pogovor (37 min) z dr. Janežem: <a href="https://ars.rtvslo.si/2020/11/glasovi-svetov-janez-diabetes-nejm-inzulin/">https://ars.rtvslo.si/2020/11/glasovi-svetov-janez-diabetes-nejm-inzulin/</a></p></p> Thu, 31 Dec 2020 08:10:00 +0000 Uspeh slovenskega diabetologa: Novi inzulin obeta! Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali »da je čisto v redu, če ni povsem v redu,« kot pravi dr. Vesna Švab, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile – prvič: da moramo ostati povezani in delati skupaj, in – drugič: da krize ali težke situacije ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Vesna Švab<p>Psihiatrinja o stiskah, upanju, možnih rešitvah in pomoči</p><p><p>Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali "da je čisto v redu, če ni povsem v redu«, kot pravi dr. <strong>Vesna Švab</strong>, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile, da moramo ostati povezani in delati skupaj in da krize ali težkih položajev ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc.</p> <blockquote><p>Če ste v stiski, so vam za pomoč 24 ur na dan vse dni v tednu na voljo izkušeni psihologi in psihoterapevti. Pokličite jih na brezplačno telefonsko številko 080 51 00.</p></blockquote></p> 174741738 RTVSLO – Prvi 682 clean Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali »da je čisto v redu, če ni povsem v redu,« kot pravi dr. Vesna Švab, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile – prvič: da moramo ostati povezani in delati skupaj, in – drugič: da krize ali težke situacije ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Vesna Švab<p>Psihiatrinja o stiskah, upanju, možnih rešitvah in pomoči</p><p><p>Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali "da je čisto v redu, če ni povsem v redu«, kot pravi dr. <strong>Vesna Švab</strong>, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile, da moramo ostati povezani in delati skupaj in da krize ali težkih položajev ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc.</p> <blockquote><p>Če ste v stiski, so vam za pomoč 24 ur na dan vse dni v tednu na voljo izkušeni psihologi in psihoterapevti. Pokličite jih na brezplačno telefonsko številko 080 51 00.</p></blockquote></p> Thu, 24 Dec 2020 08:10:00 +0000 Dr. Vesna Švab: Čisto v redu je, če ni povsem v redu Kadar oseba s covidom kašlja, se virus po zraku lahko razširi tudi do deset metrov daleč. Zato dr. Ana Króflič s Kemijskega inštituta na štiri kratka, vendar pomembna vprašanja, odgovarja takole: maske da – predvsem v notranjih prostorih, vizirji raje ne, razdalja da in zračenje da. V oddaji Ultrazvok bo svoje odgovore podrobneje pojasnila, še več; slišali boste tudi, kdaj je zračenje prostorov celo bolj učinkovito od nošenja mask. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: dr. Ana Kroflič <p>Podrobneje o aerosolih in aerosolnem prenosu virusa SARS-CoV-2. Zgovorni primeri križarke, avtobusa in restavracije</p><p><p>Kadar človek s covidom kašlja, se virus po zraku lahko razširi tudi do deset metrov daleč. Zato dr. <strong>Ana Kroflič</strong> s Kemijskega inštituta na štiri kratka, vendar pomembna vprašanja odgovarja takole: maske da – predvsem v notranjih prostorih, vizirji raje ne, razdalja da in zračenje da. V oddaji Ultrazvok bo svoje odgovore podrobneje pojasnila, še več; slišali boste tudi, kdaj je zračenje prostorov celo učinkovitejše od nošnje mask.</p></p> 174740060 RTVSLO – Prvi 789 clean Kadar oseba s covidom kašlja, se virus po zraku lahko razširi tudi do deset metrov daleč. Zato dr. Ana Króflič s Kemijskega inštituta na štiri kratka, vendar pomembna vprašanja, odgovarja takole: maske da – predvsem v notranjih prostorih, vizirji raje ne, razdalja da in zračenje da. V oddaji Ultrazvok bo svoje odgovore podrobneje pojasnila, še več; slišali boste tudi, kdaj je zračenje prostorov celo bolj učinkovito od nošenja mask. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: dr. Ana Kroflič <p>Podrobneje o aerosolih in aerosolnem prenosu virusa SARS-CoV-2. Zgovorni primeri križarke, avtobusa in restavracije</p><p><p>Kadar človek s covidom kašlja, se virus po zraku lahko razširi tudi do deset metrov daleč. Zato dr. <strong>Ana Kroflič</strong> s Kemijskega inštituta na štiri kratka, vendar pomembna vprašanja odgovarja takole: maske da – predvsem v notranjih prostorih, vizirji raje ne, razdalja da in zračenje da. V oddaji Ultrazvok bo svoje odgovore podrobneje pojasnila, še več; slišali boste tudi, kdaj je zračenje prostorov celo učinkovitejše od nošnje mask.</p></p> Thu, 17 Dec 2020 08:10:00 +0000 Dr. Ana Kroflič: Koronavirus se po zraku razširi tudi do deset metrov daleč Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in ne okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha najpogostejši znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča polovica, celo dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vedno več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa. Podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Maribor poklical nevrologa doc. dr. Martina Rakušo, ki je del covid ekipe v UKC Maribor. Vabljeni k poslušanju. <p>Dr. Martin Rakuša o posledicah okužbe na čutila, živčevje in možgane</p><p><p>Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha pogost znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča kar polovica ali po nekaterih študijah celo do dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vse več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa.</p> <p>V UKC Maribor se v tem trenutku zdravi več kot dvesto bolnikov s covidom. Od marca so jih skupaj obravnavali že več kot tisoč sto. O nevroloških težavah zaradi covida, tem pa se pridružijo še glavoboli, zmedenost, težave s koncentracijo, v Ultrazvoku doc. dr. <strong>Martin Rakuša.</strong> Pri težjih bolnikih, ki prebolevajo covid, je še posebej problematična možnost možganske kapi.</p></p> 174738292 RTVSLO – Prvi 759 clean Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in ne okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha najpogostejši znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča polovica, celo dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vedno več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa. Podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Maribor poklical nevrologa doc. dr. Martina Rakušo, ki je del covid ekipe v UKC Maribor. Vabljeni k poslušanju. <p>Dr. Martin Rakuša o posledicah okužbe na čutila, živčevje in možgane</p><p><p>Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha pogost znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča kar polovica ali po nekaterih študijah celo do dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vse več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa.</p> <p>V UKC Maribor se v tem trenutku zdravi več kot dvesto bolnikov s covidom. Od marca so jih skupaj obravnavali že več kot tisoč sto. O nevroloških težavah zaradi covida, tem pa se pridružijo še glavoboli, zmedenost, težave s koncentracijo, v Ultrazvoku doc. dr. <strong>Martin Rakuša.</strong> Pri težjih bolnikih, ki prebolevajo covid, je še posebej problematična možnost možganske kapi.</p></p> Thu, 10 Dec 2020 08:10:00 +0000 Nevrolog: Covid lahko vzame voh in okus, sproži glavobole, povzroči možgansko kap V Sloveniji se je širjenje covida upočasnilo, vendar pa se krivulja še vedno ni opazno obrnila navzdol. Te dni pogled na graf kaže, da je Slovenija na žalostnem prvem mestu na svetu po številu umrlih zaradi covida na 100.000 prebivalcev. Zbiranje ljudi je omejeno, maske so obvezne, šole in vrtci so zaprti, zaprta je tudi večina trgovin in dejavnosti. Kaj je torej vzrok, da ukrepi pri nas prijemljejo tako počasi? Za Ultrazvok smo poklicali infektologa dr. Andreja Trampuža, ki dela v javni Kliniki Charite v Berlinu. Dr. Trampuž še vedno strogo zagovarja tri ukrepe proti covidu: prvi je karantena, drugi maske in tretji – cepivo. <p>Infektolog o skrb vzbujajočih slovenskih podatkih in tudi o visoki učinkovitosti cepiva proti covidu. "Poleti bomo nadoknadili vse, kar zdaj zamujamo."</p><p><p>V Sloveniji se je širjenje covida upočasnilo, vendar pa se krivulja še vedno ni obrnila navzdol. Te dni pogled na graf kaže, da je Slovenija na žalostnem prvem mestu na svetu po številu umrlih zaradi covida na 100.000 prebivalcev (7-dnevno povprečje, 29. 11., Vir: <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/world">Covid-19 Sledilnik</a>). Zbiranje ljudi je omejeno, maske so obvezne, šole in vrtci so zaprti, zaprta je tudi večina trgovin in dejavnosti. Kaj je torej vzrok, da ukrepi pri nas učinkujejo tako počasi? Za Ultrazvok smo poklicali infektologa prof. dr. <strong>Andreja Trampuža,</strong> ki dela v javni Kliniki Charite v Berlinu. Dr. Trampuž še vedno strogo zagovarja tri ukrepe proti covidu: prvi je karantena, drugi maske in tretji cepivo.</p></p> 174736634 RTVSLO – Prvi 728 clean V Sloveniji se je širjenje covida upočasnilo, vendar pa se krivulja še vedno ni opazno obrnila navzdol. Te dni pogled na graf kaže, da je Slovenija na žalostnem prvem mestu na svetu po številu umrlih zaradi covida na 100.000 prebivalcev. Zbiranje ljudi je omejeno, maske so obvezne, šole in vrtci so zaprti, zaprta je tudi večina trgovin in dejavnosti. Kaj je torej vzrok, da ukrepi pri nas prijemljejo tako počasi? Za Ultrazvok smo poklicali infektologa dr. Andreja Trampuža, ki dela v javni Kliniki Charite v Berlinu. Dr. Trampuž še vedno strogo zagovarja tri ukrepe proti covidu: prvi je karantena, drugi maske in tretji – cepivo. <p>Infektolog o skrb vzbujajočih slovenskih podatkih in tudi o visoki učinkovitosti cepiva proti covidu. "Poleti bomo nadoknadili vse, kar zdaj zamujamo."</p><p><p>V Sloveniji se je širjenje covida upočasnilo, vendar pa se krivulja še vedno ni obrnila navzdol. Te dni pogled na graf kaže, da je Slovenija na žalostnem prvem mestu na svetu po številu umrlih zaradi covida na 100.000 prebivalcev (7-dnevno povprečje, 29. 11., Vir: <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/world">Covid-19 Sledilnik</a>). Zbiranje ljudi je omejeno, maske so obvezne, šole in vrtci so zaprti, zaprta je tudi večina trgovin in dejavnosti. Kaj je torej vzrok, da ukrepi pri nas učinkujejo tako počasi? Za Ultrazvok smo poklicali infektologa prof. dr. <strong>Andreja Trampuža,</strong> ki dela v javni Kliniki Charite v Berlinu. Dr. Trampuž še vedno strogo zagovarja tri ukrepe proti covidu: prvi je karantena, drugi maske in tretji cepivo.</p></p> Thu, 03 Dec 2020 08:10:00 +0000 Dr. Andrej Trampuž: Konec epidemije je na vidiku Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju na blizu. Mnogi zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. »S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije,« izpostavlja okulistka dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dr. Kurent v oddaji Ultrazvok svetuje, kako lahko ublažimo utrujenost naših oči. Ali poznate pravilo 20-20-20? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. <p>Okulistka Alma Kurent: "Manj je bolje." Odgovor na vprašanje o priporočilih glede uporabe elektronskih naprav. Kaj pomeni pravilo 20–20–20?</p><p><p>Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju od blizu. Številni zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. "S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije," poudarja okulistka dr. <strong>Alma Kurent</strong> iz Zdravstvenega doma Ljubljana.</p> <p>Kaj pomaga proti utrujenim očem? Kdaj moramo zaradi težav z vidom na pregled k okulistu? Oči so občutljive, zato potrebujejo ustrezno skrb in nego. Suhe in rdeče oči, meglen vid in glavoboli nas opozarjajo, da smo predolgo zrli v ekran in naprezali oči.</p></p> 174734917 RTVSLO – Prvi 785 clean Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju na blizu. Mnogi zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. »S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije,« izpostavlja okulistka dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dr. Kurent v oddaji Ultrazvok svetuje, kako lahko ublažimo utrujenost naših oči. Ali poznate pravilo 20-20-20? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. <p>Okulistka Alma Kurent: "Manj je bolje." Odgovor na vprašanje o priporočilih glede uporabe elektronskih naprav. Kaj pomeni pravilo 20–20–20?</p><p><p>Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju od blizu. Številni zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. "S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije," poudarja okulistka dr. <strong>Alma Kurent</strong> iz Zdravstvenega doma Ljubljana.</p> <p>Kaj pomaga proti utrujenim očem? Kdaj moramo zaradi težav z vidom na pregled k okulistu? Oči so občutljive, zato potrebujejo ustrezno skrb in nego. Suhe in rdeče oči, meglen vid in glavoboli nas opozarjajo, da smo predolgo zrli v ekran in naprezali oči.</p></p> Thu, 26 Nov 2020 08:10:00 +0000 Več ko gledamo v zaslone, slabše vidimo Zdravnik anesteziolog Bojan Kostić, ki vodi Urgentni center Splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci. Vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja. Kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kako se v novomeški bolnišnici spopadajo s trenutno epidemijo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Doktorja Bojana Kostića je v Novo mesto poklical Iztok Konc. <p>»Uporabljamo tri vrste testov na covid.« Pogovor z zdravnikom Bojanom Kostićem, vodjem Urgentnega centra v Novem mestu </p><p><p>Anesteziolog <strong>Bojan Kostić</strong>, ki vodi Urgentni center Splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci. Vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja. </p></p> 174733251 RTVSLO – Prvi 683 clean Zdravnik anesteziolog Bojan Kostić, ki vodi Urgentni center Splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci. Vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja. Kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kako se v novomeški bolnišnici spopadajo s trenutno epidemijo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Doktorja Bojana Kostića je v Novo mesto poklical Iztok Konc. <p>»Uporabljamo tri vrste testov na covid.« Pogovor z zdravnikom Bojanom Kostićem, vodjem Urgentnega centra v Novem mestu </p><p><p>Anesteziolog <strong>Bojan Kostić</strong>, ki vodi Urgentni center Splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci. Vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja. </p></p> Thu, 19 Nov 2020 08:10:00 +0000 Iz urgence direktno na covid oddelek Kdaj je krvni tlak previsok? Kadar izmerimo 140/ 90 ali 150/ 90? Internistka dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana poudarja, da so posledice hipertenzije lahko zelo hude. Kako pa odgovarja na vprašanja in pomisleke, da se meja za visok krvni tlak ves čas zaostruje? Odgovor v oddaji Ultrazvok. V pogovoru z Iztokom Koncem je dr. Brguljan Hitij izpostavila še, kako zelo pomemben za zniževanje povišanega krvnega tlaka je zdrav življenjski slog in kakšno je sodobno zdravljenje z zdravili. Vabljeni k poslušanju. Foto: 1643606/ Pixabay<p>»Najvišji krvni tlak, ki smo ga izmerili pacientu, je bil 260/ 120.« Strokovnjaki ocenjujejo, da ima v Sloveniji težave s povišanim krvnim tlakom 40 odstotkov odraslih</p><p><p>Kdaj je krvni tlak previsok? Kadar izmerimo 140/ 90 ali 150/ 90? Internistka dr. <strong>Jana Brguljan Hitij</strong> s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana poudarja, da so posledice hipertenzije lahko zelo hude. Kako pa odgovarja na vprašanja in pomisleke, da se meja za visok krvni tlak ves čas zaostruje? Odgovor v oddaji Ultrazvok. V pogovoru z Iztokom Koncem je dr. Brguljan Hitij izpostavila še, kako zelo pomemben za zniževanje povišanega krvnega tlaka je zdrav življenjski slog in kakšno je sodobno zdravljenje z zdravili. </p> <p>Zdravniki vzroka za zvišanje tlaka nad optimalnih 120/80 mmHg največkrat ne odkrijejo. Lahko mu botruje tudi izpostavljenost stresu. In to je še ena povezava s trenutno težko covid situacijo, ki ne pušča le telesnih ampak tudi psihične posledice. Psihične stiske imajo velik vpliv na povišan krvni tlak. Prekomerno zvišan krvni tlak lahko uspešno krotimo z zdravili. Vendar – ko nam zdravnik postavi diagnozo arterijska hipertenzija, nam najprej svetuje gibanje, zdravo in uravnoteženo prehrano, opustitev kajenja.</p></p> 174731530 RTVSLO – Prvi 693 clean Kdaj je krvni tlak previsok? Kadar izmerimo 140/ 90 ali 150/ 90? Internistka dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana poudarja, da so posledice hipertenzije lahko zelo hude. Kako pa odgovarja na vprašanja in pomisleke, da se meja za visok krvni tlak ves čas zaostruje? Odgovor v oddaji Ultrazvok. V pogovoru z Iztokom Koncem je dr. Brguljan Hitij izpostavila še, kako zelo pomemben za zniževanje povišanega krvnega tlaka je zdrav življenjski slog in kakšno je sodobno zdravljenje z zdravili. Vabljeni k poslušanju. Foto: 1643606/ Pixabay<p>»Najvišji krvni tlak, ki smo ga izmerili pacientu, je bil 260/ 120.« Strokovnjaki ocenjujejo, da ima v Sloveniji težave s povišanim krvnim tlakom 40 odstotkov odraslih</p><p><p>Kdaj je krvni tlak previsok? Kadar izmerimo 140/ 90 ali 150/ 90? Internistka dr. <strong>Jana Brguljan Hitij</strong> s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana poudarja, da so posledice hipertenzije lahko zelo hude. Kako pa odgovarja na vprašanja in pomisleke, da se meja za visok krvni tlak ves čas zaostruje? Odgovor v oddaji Ultrazvok. V pogovoru z Iztokom Koncem je dr. Brguljan Hitij izpostavila še, kako zelo pomemben za zniževanje povišanega krvnega tlaka je zdrav življenjski slog in kakšno je sodobno zdravljenje z zdravili. </p> <p>Zdravniki vzroka za zvišanje tlaka nad optimalnih 120/80 mmHg največkrat ne odkrijejo. Lahko mu botruje tudi izpostavljenost stresu. In to je še ena povezava s trenutno težko covid situacijo, ki ne pušča le telesnih ampak tudi psihične posledice. Psihične stiske imajo velik vpliv na povišan krvni tlak. Prekomerno zvišan krvni tlak lahko uspešno krotimo z zdravili. Vendar – ko nam zdravnik postavi diagnozo arterijska hipertenzija, nam najprej svetuje gibanje, zdravo in uravnoteženo prehrano, opustitev kajenja.</p></p> Thu, 12 Nov 2020 08:15:00 +0000 Kako visok pa je vaš krvni tlak? RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc. sl Thu, 29 Sep 2022 06:10:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/ultrazvok/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 29 Sep 2022 06:10:00 +0000 Ultrazvok