Ultrazvok

Cepiva proti covidu pod drobnogledom dveh odmevnih študij

Thu, 09 Apr 2026 06:10:11 +0000

Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.

Zakaj so se po cepljenju proti covidu-19 z vektorskimi cepivi, kot sta AstraZeneca in Janssen, pri nekaterih redkih posameznikih pojavili krvni strdki? Ali obstajajo dokazi, da sta mRNK cepivi Pfizer in Moderna vplivali na pogostejše pojavljanje raka ali bolezni srca?

Dve nedavni znanstveni raziskavi prinašata nove odgovore. V oddaji Ultrazvok jih pojasnjuje prof. dr. Nataša Karas Kuželički s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in pobudnica facebook skupine Science Mama's Forum, ki spremlja najnovejšo znanstveno literaturo o cepivih.

V Sloveniji se je proti covidu cepilo več kot 1,2 milijona ljudi. Kaj danes vemo o varnosti cepiv proti covidu-19 in kako razumeti redke zaplete?

Originalna študija o strdkih TUKAJ

Originalna študija o mRNK cepivih TUKAJ

Foto: Slika je simbolična/ BoBo

Napredek pri zdravljenju diabetesa: avtomatizirano dovajanje inzulina

Thu, 02 Apr 2026 06:10:18 +0000

Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina.

Strokovnjaki javnega zdravja ocenjujejo, da v Sloveniji živi že več kot 150.000 ljudi s sladkorno boleznijo. Zaskrbljujoč je tudi zadnji podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje; zdravniki leta 2024 okrog 13.000 prebivalkam in prebivalcem na novo postavili diagnozo diabetes in jim predpisali zdravila za začetno zdravljenje. Med njimi prevladujejo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2. Pediater prof. dr. Klemen Dovč s Pediatrične klinike v Ljubljani pa opaža, da se povečuje tudi število otrok s sladkorno boleznijo tipa 1.

V tokratnem Ultrazvoku odpiramo problematiko pediatrične sladkorne bolezni tipa 1. Prav tako nas zanima vloga sodobnih sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina pri obvladovanju bolezni. Ti sicer prinašajo velik napredek, vendar izzivi ostajajo. Odmevna raziskava dr. Dovča namreč kaže, da imata poleg naprednih algoritmov še vedno ključno vlogo poznavanje bolezni in vsakodnevna rutina. Podrobneje v oddaji.

Foto: Klemen Dovč/ Prvi program

Prenajedanje: 30 odstotkov Slovenk in Slovencev poroča o izgubi nadzora

Thu, 26 Mar 2026 07:10:02 +0000

Ko hrana ni več samo hrana.

Ali se tudi vam kdaj zgodi, da pojeste preveč in kar ne morete nehati? Potem pa sledi vprašanje: Zakaj to počnem? Ali je to vprašanje volje, ali za tem tiči nekaj globljega?

V oddaji Ultrazvok predstavljamo izsledke prve raziskave o prenajedanju oziroma o motnji hranjenja z izgubo nadzora (angleško: binge eating disorder) pri nas. Študijo je vodila psihologinja prof. dr. Maša Černelič Bizjak s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na vzorcu odraslih prebivalk in prebivalcev Slovenije je pokazala, kako razširjeno je hranjenje z izgubo nadzora v naši državi in s katerimi dejavniki je povezano. Zakaj se prenajedamo? Zakaj to pogosto ni povezano z lakoto? Pogovor s strokovnjakinjo odpre tudi naslednje pomembno vprašanje: Ali nam hrana pomaga preživeti notranjo stisko? Kot namreč poudarja dr. Černelič Bizjak, prenajedanje ni le vprašanje hrane ali telesne teže, ampak tudi povezava s čustvi in načini, kako se z njimi spoprijemamo.

Enota za motnje hranjenja TUKAJ

Zdravljenje motenj hranjenja - tosemjaz.net TUKAJ

Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ

Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ

Foto: Slika je simbolična/ Katie'sCameraClicks/ Flickr, cc

Ošpice: zakaj se vračajo in zakaj to zadeva tudi nas?

Thu, 19 Mar 2026 07:10:50 +0000

O več primerih poročajo iz Romunije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike.

Ošpice – ena najbolj nalezljivih bolezni na svetu – se vračajo. O izbruhu poročajo iz Londona v Veliki Britanij in iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike. Po podatkih NIJZ smo v Sloveniji lani – leta 2025 – zabeležili 3 primere ošpic, leta 2024 jih je bilo 17, medtem ko leta 1967 – to je bilo leto pred uvedbo cepljenja proti ošpicam – kar 6.879. Zakaj se ošpice vračajo? Kako nevarne so? Kdo je najbolj ogrožen? Zakaj je ključna precepljenost? O tem v oddaji Ultrazvok pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič s Kliničnega centra v Ljubljani. Zdravnica pozna primer, ko je otrok zaradi ošpic hudo zbolel sedem let po prvotni okužbi. Kako je to mogoče? Z doktorico Tatjano Mrvič je govoril Iztok Konc.

Foto: Izpuščaj pri ošpicah/ CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain

Preboj slovenskih kirurgov pri zdravljenju aorte

Thu, 12 Mar 2026 07:10:18 +0000

»Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov.

Aorta je največja žila, po kateri teče kri iz srca v telo. Kadar se stena aorte prekomerno razširi, lahko žila poči in nevarna krvavitev ogrozi človekovo življenje.

V UKC Ljubljana so decembra prvič v Sloveniji izvedli inovativen poseg, imenovan PEARS. Poškodovane aorte niso nadomestili z umetno žilno protezo, ampak so za oporo uporabili posebno mrežico, ki so jo med posegom ovili okrog bolnikove razširjene aorte. Metoda omogoča ohranitev lastne aorte in aortne zaklopke, prepreči njeno nadaljnje širjenje in zmanjša tveganje za življenjsko nevarno raztrganino. Slovenija je tako med 15 državami na svetu, ki že izvajajo tak poseg. V oddaji Ultrazvok je z nami kirurg doc. dr. Ivan Kneževič s Kirurške klinike UKC Ljubljana, ki je vodil zdravstveni tim pri prvih treh slovenskih operacijah.

Foto: Ekipa med posegom/ UKC Ljubljana

Od »rutine« do premisleka: zakaj danes redkeje odstranjujemo mandlje

Thu, 05 Mar 2026 07:10:47 +0000

Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol.

»Danes težko najdemo koga, ki je star več kot 60 let in še ima mandlje,« pove otorinolaringolog dr. Janez Rebol. Včasih so zdravniki mandlje in tudi žrelnico odstranili zelo hitro, danes pa je praksa drugačna – za operacijo mandljev in žrelnice se odločijo precej redkeje. Najpogostejši vzrok so pogoste in težke angine ter druga vnetja, tudi težave z dihanjem. V Ultrazvoku s prof. dr. Janezom Rebolom s Klinike za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu UKC Maribor govorimo o tem, kdaj je poseg res potreben, kako »rutinska« je danes odstranitev mandljev in žrelnice, kako poteka, koliko časa traja in zakaj je treba opozoriti na morebitne zaplete.

Foto: dr. Janez Rebol/ UKC Maribor

Izpadanje in tanjšanje las: kako si lahko pomagamo?

Thu, 26 Feb 2026 07:10:16 +0000

Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.

Zdravilni šamponi. Serumi. Sistemska terapija. Laserji. Plazma. Presaditev. Izdelkov, postopkov in posegov za preprečevanje izpadanja las in plešavosti je veliko – obljub pa še več. A kaj je danes res uresničljivo? Ali plešavost lahko upočasnimo in ustavimo? Vsak dan nam izpade med petdeset in sto petdeset las. Povsem normalno. Ko pa jih opazimo več, se začnejo vprašanja in skrbi. Je to genetika? Stres? Bolezen? Ali zgolj staranje? O izpadanju in tanjšanju las, androgenetični alopeciji in plešavosti v Ultrazvoku odgovarja Dominik Škrinjar, dr. med. (UKC Maribor).

Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, kalhh, free for use

Ste pozabljivi, hiperaktivni in impulzivni? Ali to že pomeni, da imate ADHD?

Thu, 19 Feb 2026 07:10:33 +0000

Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.

Danes se veliko govori in piše o motnji pozornosti in hiperaktivnosti – na kratko ADHD. Tema je prisotna na družbenih omrežjih, forumih, podkastih in v kratkih videih, ki dosegajo milijone ogledov. Marsikdo se v opisu pozabljivosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, v opisu težav s koncentracijo in z obvladovanjem čustev prepozna in si kar sam ali sama postavi diagnozo. A kaj je resnično ADHD? Zakaj je samodiagnosticiranje lahko nevarno? Kako strokovnjaki postavijo diagnozo odraslim pacientom? Za odgovore smo v Maribor poklicali klinično psihologinjo Taro Klun z Oddelka za psihiatrijo tamkajšnjega Kliničnega centra.

Članek o ADHD v Zdravniškem vestniku TUKAJ

Foto: Tara Klun/ osebni arhiv Tare Klun

Z gibanjem proti debelosti: Koliko je dovolj?

Thu, 12 Feb 2026 07:10:16 +0000

V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.

V oddaji Ultrazvok bomo govorili o tem, kako lahko telesna aktivnost – od zmerno intenzivne aerobne vadbe do vadbe za moč in do visoko intenzivnega intervalnega treninga (HIIT) – pomaga pri obvladovanju odvečnih kilogramov in prispeva k zmanjševanju nevarne trebušne maščobe in h krepitvi zdravja. Mladi zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana) bo pojasnil, zakaj gibanje ostaja nepogrešljiv del boja z debelostjo; in to kljub veliki priljubljenosti novih zdravil za hujšanje.

Intelekta o debelosti TUKAJ

Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ

Intelekta o semaglutidu TUKAJ

Intelekta o prehranski podpori in prehranski terapiji TUKAJ

Foto: Fotografija je simbolična/ Pixabay

Vidne bele lise na koži, nevidne stiske – vitiligo

Thu, 05 Feb 2026 07:10:08 +0000

Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj?

Bolezen kože vitiligo se zdi redka bolezen, a prizadene približno en odstotek prebivalstva. Zakaj so bolniki kljub temu pogosto nevidni? Zakaj mnogi bolezen skrivajo? Kakšno psihično breme prinašajo vidne spremembe kože? V Ultrazvoku tokrat o vitiligu: osebna izkušnja bolnice, miti in stigma ter nove možnosti zdravljenja.

Sodelujeta: gospa Nika Vrbinc Mihelič, bolnica z vitiligom, in dermatologinja doc. dr. Mateja Starbek Zorko iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Fotografija je simbolična/ UI

140 / 90 – številki, ki ju ne smete prezreti

Thu, 29 Jan 2026 07:10:27 +0000

V Sloveniji ima 60 odstotkov prebivalk in prebivalcev težave s povišanim krvnim tlakom.

Če bi morali o visokem krvnem tlaku vedeti samo eno stvar – katera bi to bila? Tokratni Ultrazvok se začne tam, kjer bi se običajno končal. Prof. dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana razloži, na kaj zdravniki vedno znova opozarjajo. Zakaj je zvišan krvni tlak tiha, a nevarna bolezen sodobnega časa? Tokratni Ultrazvok govori o vzrokih za hipertenzijo, o meritvah in o zdravljenju ter tudi o tem, zakaj so spremembe življenjskega sloga prvi in najpomembnejši korak za izboljšanje in ohranitev zdravja. Foto: Fotografija je simbolična/ UI

KO za hipertenzijo TUKAJ

Slovensko Združenje za hipertenzijo TUKAJ

Endometrioza: V Oxford sem šla, da bi se o bolezni naučila tistega, česar še nihče ni vedel

Wed, 21 Jan 2026 07:10:15 +0000

Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze.

»V Oxford sem šla z željo, da se o endometriozi naučim tisto, česar do takrat še nihče ni vedel,« kot razlog za svoj doktorski študij na sloviti Univerzi v Oxfordu navede dr. Ana Kisovar. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna, kronična bolezen, pri kateri se tkivo, ki predstavlja maternično sluznico, pojavi zunaj maternične votline. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu, bolečine med spolnimi odnosi in neplodnost. Dr. Kisovar je preučevala imunsko ozadje endometrioze. Več o možnih vzrokih za nastanek endometrioze, o bolečinah in možnih oblikah zdravljenja v Ultrazvoku.

Ljubljana, Heidelberg v Nemčiji, Celje, Oxford v Združenem kraljestvu in Uster v Švici – to so postaje študijske, raziskovalne in poklicne poti dr. Ane Kisovar. V Ljubljani je študirala in zaključila študij medicine, v Heidelbergu je bila na študentski izmenjavi, v celjski bolnišnici je kot mlada zdravnica začela svojo poklicno pot, v Oxfordu pa doktorirala. Zdaj v bolnišnici v mestu Uster pri Zürichu dela kot specializantka ginekologije in porodništva. Foto: Ana Kisovar/ Osebni arhiv Ane Kisovar.

Društvo Endozavest TUKAJ

Negativna čustva nas ščitijo, pozitivna nam dajo širino

Thu, 15 Jan 2026 07:10:28 +0000

Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?

Psihologinja Ana Kozina opozarja, da smo ljudje zelo naravnani na negativna, na neprijetna čustva. Zato nas spodbuja, naj podpremo in okrepimo svoja pozitivna oziroma prijetna čustva, občutke in razpoloženja: od ljubezni in ponosa, do hvaležnosti in veselja. In na kakšen način lahko to storimo? Na to vprašanje med drugim odgovarja pozitivna psihologija. Ta mlada veja psihologije preučuje pogoje in procese, ki prispevajo k pozitivnim psihološkim stanjem, k dobremu počutju in h krepitvi pozitivnih odnosov. Ultrazvok. Sodeluje prof. dr. Ana Kozina (Pedagoški inštitut Ljubljana, Filozofska fakulteta Maribor). Foto: Fotografija je smbolična/ Pixabay

Daljši in bolj poglobljen pogovor z dr. Ano Kozina TUKAJ

Pulmologinja: Gripa se pri vsakem petem zaplete s pljučnico

Thu, 08 Jan 2026 07:10:36 +0000

Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.

Letošnja sezona gripe je v Sloveniji intenzivnejša kot pretekla leta. Oboleli že več kot mesec dni polnijo dežurne, urgentne in infekcijske ambulante zdravstvenih domov in bolnišnic. Tisti, pri katerih se gripa zaplete s pljučnico, morajo v bolnišnici največkrat tudi ostati. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s pulmologinjo Biljano Knežević s Klinike Golnik. Foto: Biljana Knežević/ Klinika Golnik

Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati TUKAJ

Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pa smo posebej pozorni TUKAJ

Dr. Fležar: Pljuča se razvijejo do tridesetega leta starosti TUKAJ

Ko se zbudiš z mačkom; kaj z mačkom – s tigrom!

Thu, 01 Jan 2026 06:00:37 +0000

Dietetičarka Katka Simić svetuje, kako »preživeti« alkoholnega mačka.

»Vem, da je v takem trenutku to težko, ampak sprehod je dobra rešitev za slabo počutje zaradi mačka po prekrokani noči,« svetuje diplomirana dietetičarka Katja Simić. Slabo počutje z glavobolom in slabostjo je značilna posledica alkoholnega mačka. Na izbiro imamo več orožij: nekateri prisegajo na krepko govejo ali kokošjo juho, drugi stavijo na vodo in tableto proti glavobolu, tretji rečejo: klin se s klinom zbija. Kaj pa svetuje Katja Simič? In kaj pravi znanost? Foto: ds-foto-si/ osebni arhiv Katje Simić

Medicinska sestra Lidija Ocepek je že 48 let zvesta Kliničnemu centru

Thu, 25 Dec 2025 07:10:56 +0000

Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.

Prejemnica nagrade za življenjsko delo, ustanovna članica društva Trepetlika, prva »parkinsonska« medicinska sestra v Sloveniji – vse to je diplomirana medicinska sestra Lidija Ocepek. Že 48 let je zvesta bolnicam in bolnikom, sodelavcem in sodelavkam v ljubljanskem Kliničnem centru. Svojo poklicno pot je začela na anesteziji, zaključila pa jo bo na nevrologiji. Gospa Ocepek navdušuje s svojo strokovnostjo, prijaznostjo, s pogumom, vedrino in toplino. Z oddajo Ultrazvok vas vabimo v njeno družbo. Foto: Lidija Ocepek/ Iztok Konc - Prvi program

Rentgen izgleda odlično, koleno pa je otrdelo in boleče

Thu, 18 Dec 2025 07:10:55 +0000

"Včasih rečem, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu," pravi ortopedski kirurg dr. Rami Madanat, ki dela in živi v Helsinkih.

»Najprej bi opozoril, da je zamenjava kolenskega sklepa velik kirurški poseg,« pravi ortopedski kirurg prof. dr. Rami Madanat, ki dela v zasebni bolnišnici v Helsinkih. Doda, da je pacientu to pred operacijo treba povedati. »Okrevanje je dolgotrajno – običajno traja več mesecev. Rehabilitacija je bolj zahtevna kot po zamenjavi kolka. Šele po letu dni pacient začne pozabljati, da je imel zamenjavo kolena. Kirurg mora začeti razmišljati o razlogu za bolečino, kadar ta ni v normalnih mejah. Najprej mora izključiti možnost, da gre za običajno pooperativno bolečino. Šele nato pacienta napoti na rentgensko slikanje in v laboratorij.« Dr. Madanat se pošali, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu. Podoben pristop kot dr. Rami Madanat ima tudi slovenski ortopedski kirurg Jakob Merkač iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.

Kronična bolečina: Ko analgetiki ne zadostujejo več

Thu, 11 Dec 2025 07:10:16 +0000

Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.

Analgetiki so primerni za akutno bolečino, pri kronični bolečini pa ne primejo več. »Zato paciente in pacientke spodbujamo, naj po analgetikih posegajo čim manj,« pojasnjuje asist. dr. Zala Kuret, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča) v Ljubljani vodi Ambulanto za kronično bolečino. Kakšno pa je potem zdravljenje kronične bolečine? Katera zdravila zdravniki vseeno lahko predpišejo? Kaj jo povzroči? Kdaj akutna bolečina preide v kronično in kdaj ta naprej v fibromialgijo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Po evropskih podatkih, ki veljajo tudi za Slovenijo, vsak peti odrasli Evropejec živi s srednje do hudo izraženo kronično bolečino, ki resno posega v njegovo življenje.

Nova različica koronavirusa Frankenstein "napade" grlo

Thu, 04 Dec 2025 07:10:24 +0000

Kdor zdaj zboli za covidom, je okužen z različico Frankenstein

Bolnišnice zapirajo vrata obiskovalcem, šole združujejo prazne razrede, zdravstveni domovi in bolnišnice večajo svoje ekipe. Vse to kaže, da je sezona prehladnih obolenj in gripe tu. Z nami je seveda še vedno tudi covid, ki je postal naš »zvesti spremljevalec«. Po različicah alfa, beta, gama, delta in omikron, je zdaj med nami Frankenstein. Zakaj Frankenstein? Kateri so najpogostejši znaki in simptomi okužbe z njim? Ali ga hitri testi zaznajo? V Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar iz NLZOH. In zakaj se pogovor o novem koronavirusu in covidu nadaljuje s pogovorom o gripi?

Valdoltra: Sklepne proteze preživijo več kot deset let

Thu, 27 Nov 2025 07:10:49 +0000

Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.

Med nami verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju izkusil katero od ortopedskih težav. Pogoste so bolečine v velikih sklepih; kot so rame in kolena, pa seveda kolki in gležnji. Pogoste so tudi bolečine v hrbtenici. Ugotavljanju vzroka bolečin v sklepih, kosteh, kitah in mišicah je namenjen ortopedski pregled. Bolečine se namreč lahko pojavijo pri gibanju ali v mirovanju, lahko so posledica obrabe oziroma artroze, vnetja, poškodbe ali bolezni. Kakšno pa je zdravljenje?

Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa. Med domače in tuje ortopedske kirurge, fizioterapevte, fiziatre, strokovnjake in strokovnjakinje različnih strok, med predavatelje in slušatelje se je v avli in predavalnicah hotela Bernardin pomešal tudi Iztok Konc in posnel več pogovorov. Podrobneje v Ultrazvoku. Sodelujejo: doc. dr. Neža Majdič, dr. Vesna Levašič, ortoped Radoslav Marčan in ekonomist Vado Keranović (vsi iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra). Fotografija je simbolična.

Ortopedska bolnišnica Valdoltra TUKAJ

Poglavja: 00:01:56 Dr. Majdič o vlogi prehrane 00:04:56 O bolnišnici Radoslav Marčan in Vado Keranović 00:09:23 Dr. Levašič o registru artroplastike in registru endoprotetike,

Ko se ob naporu pojavi težka sapa, gre morda za KOPB

Thu, 20 Nov 2025 07:10:03 +0000

Pulmologinja Irena Šarc: Bolezen človeka oropa življenjskega zadovoljstva.

V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za KOPB kajenje, svoje lahko prispevajo tudi onesnažen zrak, genetika in virusne okužbe. Za eno od oblik obolenja so razvili sodobno biološko zdravilo. Tudi o tej novosti podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je ob robu letošnjega Golniškega simpozija o KOPB govoril s specialistko pulmologije asist. mag. Ireno Šarc s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik

"Bolnik, ki ne jé, še zlasti bolnik, ki mu ne dovolimo jesti, ima slabši izid zdravljenja."

Thu, 13 Nov 2025 07:10:30 +0000

Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost.

»Bolnik, ki ne jé, še zlasti bolnik, ki mu ne dovolimo jesti, ima slabši izid zdravljenja,« opozarja slovenska strokovnjakinja za klinično prehrano prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek. Zato mora biti bolnik deležen ustrezne prehranske podpore ali ustrezne prehranske terapije. Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Ni »zdravila«, ki bi za toliko zmanjšalo smrtnost, kot ustrezna klinična prehrana,« doda dr. Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja je ob letošnji iniciativi Nutritional day (pobudi Prehranske vizite) gostja oddaje Ultrazvok.

Spletna stran iniciative TUKAJ

E-cigarete, vejp: Laži, zavajanje, zastrupitve, bolezni

Thu, 06 Nov 2025 07:10:14 +0000

November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.

Naštevamo lahko imena: e-cigareta, vejp, vap, pod, mod, puff, bar, osebni uparjalnik, brezdimni in ogrevani tobačni izdelki … Naštevamo lahko snovi: vlažilci (propilen glikol in/ ali glicerol), rakotvorne snovi (formaldehid, nitrozamini, benzen), težke kovine (nikelj, krom, svinec, aluminij, kadmij, mangan, kositer, baker) … Naštevamo lahko bolezni: astma, bronhitis, emfizem, imunološke pljučnice, rakava obolenja. O škodljivosti tako imenovanih elektronskih cigaret, o zavajanju nikotinske in tobačne industrije ter o primerih iz prakse v Ultrazvoku pulmologinja prof. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik.

Članek na MMC: Po letih zmanjševanja kajenja zadnja leta znova porast, predvsem med mladimi TUKAJ

Dr. Griša Močnik izmeril škodo (oksidativni stres), ki jo v pljučih povzročijo trdni delci iz zraka

Thu, 30 Oct 2025 07:10:13 +0000

Kaj je bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje lesa ali kajenje

Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik.

Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok.

Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji.

Originalni članek v reviji Nature TUKAJ

Dr. Šalamon: Če covid že primerjamo, je bolj umestna primerjava z AIDSom, ne s prehladom ali gripo

Thu, 23 Oct 2025 06:10:11 +0000

Mnogi pravijo, da novega koronavirusa in covida ni več; drugi trdijo, da ga sploh nikoli ni bilo; tretji ga primerjajo z navadnim prehladom; četrti z gripo. Kdo ima prav?

Zdravniki in raziskovalci danes bolj kot pred petimi leti poznajo posledice okužbe, ki pri mnogih vodijo v tako imenovani dolgi covid. Dr. Špela Šalamon je s kolegicami in kolegi pregledala škodo, ki jo covid pusti na človekovem imunskem sistemu: od imunske disfunkcije in ranljivosti za oportunistične okužbe, do pospešenega staranja in nevrokognitivnih motenj. Podatki razkrivajo podobnosti z AIDS-om. Ali je Covid-19 torej »AIDS, ki se prenaša po zraku«, kot je zapisala skupina strokovnjakov? Ali gre v največji meri za provokativno poenostavljanje, novo znanost ali nekaj vmes? Odgovor v Ultrazvoku.

Originalni članek TUKAJ

V Sloveniji vsako leto odkrijejo okoli 70 primerov tuberkuloze

Thu, 16 Oct 2025 06:10:44 +0000

Tuberkuloza še zdaleč ni samo bolezen iz romanov in oper 19. stoletja. Podatki WHO kažejo, da za njo vsako leto zboli okoli 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol.

Podatki kažejo, da je po petih letih pandemije covida neslavno prvo mesto med najbolj pogostimi in smrtonosnimi okužbami ponovno prevzela tuberkuloza. Strokovnjaki ocenjujejo, da za boleznijo, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze, vsako leto zboli približno 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol. Kam se po številu primerov tuberkuloze uvršča Slovenija? Zakaj v naši državi cepljenje ni več obvezno? Kako je v zadnjih petih letih napredovalo zdravljenje? V Ultrazvoku odgovarja prim. Petra Svetina, vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije s Klinike Golnik. Foto: NIAID, cc

Napredek pri zdravljenju revmatoidnega artritisa: Nekateri bolniki celo pozabijo na bolezen

Thu, 09 Oct 2025 06:10:21 +0000

Strokovnjaki ocenjujejo, da za tem revmatičnim obolenjem v Sloveniji trpi približno 20.000 prebivalk in prebivalcev. Veliko upanje zanje so sodobna biološka in podobna biološka zdravila.

V zadnjem desetletju je pri zdravljenju revmatoidnega artritisa prišlo do velikega napredka. »Ko sem kot mlad zdravnik in doktorski študent videl pacientko z revmatoidnim artritisom, sem vedel, da že čez leto ali dve ne bo več zmogla svoje službe, da ne hoditi po nakupih, ne po stopnicah. Tudi za svoje otroke ne bo mogla skrbeti. Takrat še ni bilo na voljo učinkovitih načinov zdravljenja! Danes pa je drugače. Večina bolnic in bolnikov z revmatoidnim artritisom lahko normalno opravlja svoje delo, se ukvarja s športom – celo morajo se ukvarjati s športom, ki je zelo koristen pri revmi,« pravi nemški revmatolog prof. dr. Gerd-Rüdiger Burmester. Strokovnjak s Klinike Charite v Berlinu je velik poznavalec revmatoidnega artritisa. O kakovosti njegovega kliničnega in raziskovalnega dela priča podatek, da gre za enega največkrat citiranih evropskih in svetovnih znanstvenikov.

Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska vnetna bolezen, ki se pojavi pri približno enem odstotku ljudi. Podrobneje o sodobnem zdravljenju tega revmatičnega obolenja v oddaji.

Strokovnjakinja: Za avtizem ni enega vzroka

Thu, 02 Oct 2025 06:10:31 +0000

Število postavljenih diagnoz narašča; zlasti od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje.

Izraz avtizem je leta 1943 prvi uporabil ameriški psihiater Leo Kanner. Prvi specialist otroške in mladostniške psihiatrije na svetu je s tem terminom v članku z naslovom »Autistic Disturbances of Affective Contact« opisal 11 otrok, pri katerih je ugotovil več podobnih simptomov, značilnih za avtizem. Tudi danes si o avtizmu zastavljamo številna vprašanja. Na nekatera v Ultrazvoku odgovori dr. Lara Leben Novak, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije s Pediatrične klinike v Ljubljani.

Science Mama's Forum o avtizmu in paracetamolu TUKAJ

Nacionalni program MIRA o avtizmu TUKAJ

Zveza za avtizem Slovenije TUKAJ

Veliko zdravil (najboljših) za sladkorno bolezen je naravnega porekla

Thu, 25 Sep 2025 06:10:19 +0000

Zdaj zgodovino diabetesa piše tudi semaglutid, ki svetovno prepoznavnost gradi zlasti kot zdravilo za debelost.

Kako bi lahko obvladali ali celo pozdravili sladkorno bolezen? S tem vprašanjem se ukvarjajo številni strokovnjaki in znanstveniki po svetu. Med njimi je tudi prof. dr. Andraž Stožer z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru. Zdravnik, predavatelj in raziskovalec optimistično pravi, da je sladkorna bolezen obvladljiva ali celo ozdravljiva. Z raziskovalno skupino, ki jo vodi, se pridružuje tistim strokovnjakom, ki želijo diabetes ustaviti že v trebušni slinavki. Kako dr. Stožer vidi razvoj zdravil za sladkorno bolezen; od inzulina do učinkovitega in popularnega semaglutida? Odgovor v Ultrazvoku.

V Sloveniji je zelo debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti TUKAJ

Omejeno postenje TUKAJ

Kardiolog Matevž Jan: S posegom uničimo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo

Thu, 18 Sep 2025 06:10:23 +0000

S specialistom za bolezni srca in ožilja o novi metodi zdravljenja motenj srčnega ritma – o katetrski ablaciji z elektroporacijo.

Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60 do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Obdobje ali »napad« hitrega utripanja srca lahko traja uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po tednu dni, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja.

Atrijsko fibrilacijo lahko zdravimo z zdravili, v zadnjem obdobju tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo in zdaj s katetrsko ablacijo z elektroporacijo. Gre za prebojno metodo na področju zdravljenja motenj srčnega ritma, predvsem atrijske fibrilacije, so zapisali v UKC Ljubljana. Metoda katetrske ablacije z elektroporacijo je za pacienta varnejša, poseg pa hitrejši. Več v Ultrazvoku s specialistom za bolezni srca in ožilja dr. Matevžem Janom, vodjo programa elektrofiziologije srca na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike naše največje bolnišnice.

»Paradoks holesterola« zaposluje strokovnjake

Thu, 11 Sep 2025 06:10:32 +0000

Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo.

Holesterol je na slabem glasu, da zakrivi številne prezgodnje smrti. Ameriški raziskovalci pa so objavili študijo, v kateri pišejo o tako imenovanem »holesterolnem paradoksu«. Njihove številke so namreč pokazale, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili za Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici (UKC Ljubljana) vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja se s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov.

Alergologinja: Alergija na arašide sproži pravi imunski bum!

Thu, 04 Sep 2025 06:10:54 +0000

Kdor je alergičen na arašide, je lahko tudi na sojo, pelod in oreščke.

Alergije na arašide so pogoste – med alergijami na hrano so na tretjem mestu; takoj za mlekom in jajci – lahko so tudi zelo hude. Povzročijo namreč anafilaksijo. To je najtežja in najbolj nevarna alergijska reakcija, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Alergija na arašide se razlikuje od alergij na lešnike, mandlje, orehe, indijske in brazilske oreščke, pistacije, makadamije. Arašidi namreč sploh niso oreščki! Zakaj je to pomembno? Za podrobnejšo razlago o tem smo prosili specialistko za alergije in bolezni pljuč asist. dr. Niko Lalek s Klinike na Golniku. Foto: Ivar Leidus, cc

Skeletne mišice: Debelost je zanje toksična

Thu, 28 Aug 2025 06:10:06 +0000

Dr. Nejc Umek o genu, ki bi nam lahko "pomagal" v boju s prekomerno telesno maso.

Zelo poenostavljeno in zelo na kratko: Raziskovalci so odkrili gen, ki spodbuja ali zavira porabo energije v skeletnih mišicah. Na genu – mimogrede; nahaja se na petnajstem kromosomu – je namreč zapis za encim, ki vpliva na delovanje celičnih mitohondrijev. Prav ti pa proizvajajo energijo, ki jo celica potrebuje. Odkritje raziskovalne skupine je pomembno, ker bo prav mogoče v prihodnje pripomoglo k razvoju zdravila proti debelosti. Z njim bomo shujšali s pomočjo mišic; in to tudi v mirovanju, brez gibanja ali kakršnega koli drugega napora. Ugibam!? In kaj na to pravi zdravnik, predavatelj in raziskovalec doc. dr. Nejc Umek z Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani? Dr. Umek je pomemben člen mednarodne raziskovalne skupine, ki je odkrila že omenjeni gen.

Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic TUKAJ

V Sloveniji je debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo PRI zdravljenju debelosti TUKAJ

Omejeno postenje: Ali je bolje, da se prehranjujemo od 8h zjutraj do 16h popoldan ali od 12h do 20h?

Thu, 21 Aug 2025 06:10:47 +0000

Raziskovalka Tanja Črešnovar navdušuje s študijo o časovno omejenem prehranjevanju

Pomembno je, da telesu dnevno zagotovimo optimalen vnos hranil in energije, poudarja raziskovalka in magistrica dietetike Tanja Črešnovar. »To je osnova!« Vendar se v sodobni družbi – kjer je pogosta neuravnotežena prehrana, kjer obroki niso enakomerno razporejeni, kjer se ljudje poslužujemo različnih diet in prehranjevalnih vzorcev – hitro poruši delovanje naše notranje biološke ure oziroma tako imenovanega telesnega cirkadianega ritma.

Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala asist. Tanja Črešnovar s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, je ugotovila, da v skladu z notranjo biološko uro, deluje tudi presnova. Prehranjevanje, ki je usklajeno s to našo uro, je torej bolj učinkovito. Zanimalo jih je, ali je bolje, da se v okviru osmih ur dnevno prehranjujemo od 8h zjutraj do 16h popoldan, ali od 12h do 20h zvečer; preostalih 16 ur pa uživamo zgolj vodo in nesladkan čaj. Vprašali so se, na kakšen način se izgubi več telesne teže in izboljša nekatere ključne zdravstvene kazalnike? O izsledkih študije, ki so jo objavili v znanstveni reviji Clinical Nutrition v Ultrazvoku.

Ključne besede: postenje, časovno omejeno postenje, intermittent fasting, maščobna masa, diastolični krvni tlak, glukoza v krvi, hormon apetita leptin

Članek v Clinical Nutrition TUKAJ

Vprašanja in odgovori o intermitentnem postenju TUKAJ

Dr. Mateju Perovniku nagrada za najboljši doktorat iz medicine za študijo o demencah

Thu, 14 Aug 2025 06:10:50 +0000

Mladi zdravnik in raziskovalec preučuje, kako s slikanjem možganov in z analizo možganskih omrežij prepoznamo kognitivni upad in demenco

Univerza v Ljubljani je letošnjega junija že tretjič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky* za najbolj odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je tokrat prejel dr. Matej Perovnik. Zdravnik z Nevrološke klinike v Ljubljani preučuje, kako bi s slikanjem možganov in možganskih omrežij lahko hitreje prepoznali upad kognitivnih funkcij in začetek demence. V doktoratu dr. Perovnika se velikokrat pojavi kratica FDG PET/CT. Kaj ta kratica pomeni? In še več o odkritjih raziskovalne skupine v tokratnem Ultrazvoku.

*Dr. Ana Mayer Kansky je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na katerikoli od slovenskih univerz. S tem je prehitela tudi vse moške kolege. Še več; dr. Kansky je bila dvainsedemdeseta ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorica znanosti.

Doktorsko delo TUKAJ

Objava v ediciji revije Nature TUKAJ

Testosteron ima velik vpliv na imunski sistem

Thu, 07 Aug 2025 06:10:55 +0000

»Eno od področij, ki nas zanima, so razlike v imunosti med spoloma,« pravi švedski zdravnik, predavatelj in raziskovalec Nils Landegren.

Študije kažejo na pomembne razlike v delovanju imunskega sistema pri moških in ženskah. »Znano je, da ženske bolje prenesejo različne okužbe, kar se je potrdilo tudi med epidemijo novega koronavirusa – takrat je več moških zbolelo za težjo obliko covida, večkrat so potrebovali zdravljenje na intenzivnem oddelku, več moških je zaradi covida umrlo. V primeru avtoimunskih bolezni so razlike med moškimi ženskami še večje; vendar v škodo žensk. Ko gre za avtoimunske bolezni, so namreč te pri ženskah kar štirikrat pogostejše. Lupus na primer je pri ženskah celo 10-krat pogostejši kot pri moških,« pojasnjuje sogovornik tokratnega Ultrazvoka z Univerze v Uppsali prof. dr. Nils Landegren.

Dr. Landegren s kolegicami in kolegi preučuje, zakaj se ženske soočajo z večjim tveganjem za avtoimunske bolezni kot moški. Pri tem so zelo uspešni; pohvalijo se lahko z odmevno objavo v znanstveni reviji Nature. Ugotovili so, da ima na različen odgovor imunskega sistema velik vpliv hormon testosteron. Podrobneje v Ultrazvoku, v katerem bo njihove izsledke osvetlila še prof. dr. Iva Hafner Bratkovič z ljubljanskega Kemijskega inštituta. Slovensko imunologinjo, predavateljico in raziskovalko študije švedskih kolegov navdušujejo.

Originalna študija v reviji Nature TUKAJ

Dr. Špela Šalamon: Novi koronavirus in covid znižata IQ

Thu, 31 Jul 2025 06:10:37 +0000

Pričevanja bolnic in bolnikov z dolgim covidom ter tudi številne raziskave kažejo, da okužba z novim koronavirusom in covid lahko okvarita celice in pustita dolgotrajne posledice na nivoju najmanjših žil v telesu.

»Novi koronavirus napade stene malih žilic – kapilar. Prav pred kratkim je izšla raziskava s slikami kapilar na bazi nohta zdravega človeka, neokuženega z novim koronavirusom, okuženega brez simptomov in bolnika z dolgim covidom. Pri okuženih vidimo, da so kapilare poškodovane, da jih je manj, nekatere so zamašene z mikro strdki, druge so razširjene in večkrat zakrvavijo. Poškodbe so na mikroskopskem nivoju, ki jih s klasičnimi medicinskimi napravami velikokrat ne odkrijemo,« razlaga zdravnica Špela Šalamon.

Doktorica znanosti, ki v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem dela kot specialistka nuklearne medicine, aktivno sodeluje v neodvisni skupnosti strokovnjakov in aktivistov z imenom World Health Network. Skupina si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida.

Intelekta: Prekletstvo dolgega covida TUKAJ

Daljši pogovor z dr. Šalamon TUKAJ

Dr. Markovič Božič: Vsi bolniki bi se spet odločili za hipnozo

Thu, 24 Jul 2025 06:10:24 +0000

V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah, tesnobo in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, bo opisala lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in predstavila izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. (Po oddaji iz 5.8.2021)

Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane

Thu, 17 Jul 2025 06:10:26 +0000

Številne študije potrjujejo varovalni vpliv sredozemskega načina prehranjevanja na naše žile. Te so namreč celo življenje podvržene procesu ateroskleroze, ki lahko žilno steno poškoduje do te mere, da se žila zapre, lahko tudi poči. In kdo je glavni krivec? »Glavni krivec je slabi LDL holesterol,« pravi prof. dr. Zlatko Fras iz Kliničnega centra v Ljubljani. V oddaji Ultrazvok bo strokovnjak za žile in srce podrobneje pojasnil povezavo med aterosklerotičnim procesom in povišanim holesterolom; opozoril bo na aterosklerozo srčnih žil in povedal, kako tako imenovana mediteranska dieta zaščiti žilne stene. (Po oddaji iz 28.7.2023)

Slovenski raziskovalki razvozlali nov delček skrivnosti imunskega sistema

Thu, 10 Jul 2025 06:10:31 +0000

Pod mikroskopom eden ključnih posrednikov vnetja pri obolenjih kot so sladkorna bolezen, putika, bolezni srca in ožilja, Alzheimerjeva bolezen in tudi rak

Med najpomembnejše stebre človekovega zdravja uvrščamo imunski sistem organizma. Pri mnogih vrstah, tudi pri človeku, lahko imunski sistem razdelimo na dve podzvrsti, in sicer na prirojen in pridobljen imunski sistem. Prirojen imunski sistem deluje kot čuvaj ravnovesja v telesu. Eden od teh »čuvajev« je beljakovina z imenom NLRP3, ki sta jo preučevali mlada raziskovalka Elvira Boršić in njena mentorica imunologinja dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta v Ljubljani.

Sogovornici tokratnega Ultrazvoka sta v sodelovanju s kolegicami in kolegi v uspešni in odmevni študiji pokazali, kako lahko NLRP 3 prepreči vnetni odziv na tujek v telesu. In ker je NLRP 3 vključen v številne bolezni, odpira razumevanje njegovega delovanja nove možnosti za razvoj terapij, ki bi lahko v prihodnje pripomogle k bolj učinkovitemu zdravljenju ali celo preprečevanju številnih bolezni. Foto: KI

Avtorji študije, objavljene v reviji Nature Communications, so Elvira Boršić, Taja Železnik Ramuta, Sara Orehek, Mateja Erdani Kreft, Matthias Geyer, Roman Jerala in Iva Hafner Bratkovič. Več TUKAJ

Fizioterapevtka in nevrolog: Rehabilitacijo po možganski kapi v Izoli izvajamo v aktivni sobi

Thu, 03 Jul 2025 06:10:17 +0000

Opravljena je bila že prva evalvacija, ki je razkrila dobre rezultate

Fizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omogoča, da v Izoli v procese okrevanja lahko vključujejo nove tehnologije; na primer očala za navidezno resničnost, prilagojene računalniške igrice. Rehabilitacijo in vadbo pa spremlja umetna inteligenca. Prva evalvacija je pokazala številne prednosti in dobre rezultate. O tem, katere, pa v oddaji.

Naprave in sodobno tehnologijo so v Izoli pridobili v okviru programa Interreg Italija-Slovenija v sklopu projekta X-BRAIN.net. Ta je vreden približno 750.000 evrov; od tega je 600.000 evrov prispevek Evropske unije.

Operacija hrbtenice pri skoliozi mora biti do milimetra natančna

Thu, 26 Jun 2025 06:10:12 +0000

Sprememba drže, neenakomerna ramena, ena lopatica je na pogled večja od druge, en bok je višji od drugega. To so nekateri simptomi, ki so značilni za skoliozo – ukrivljenost hrbtenice v levo ali desno.

Ortopedski kirurg doc. dr. Matevž Topolovec iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra pravi, da ima bolj ali manj hudo skoliozo približno 3 odstotke populacije. Zdravljenje obsega prilagojene fizioterapevtske vaje in uporabo steznika, v nekaterih primerih pa tudi operacijo. Kirurški poseg je zahteven in traja več ur; običajno ves dan. Več pa v Ultrazvoku.

O operaciji gležnja v Valdoltri TUKAJ

Foto: Ortopedska bolnišnica valdoltra/ Matevž Topolovec

Okulistka svetuje, kako naj poleti zaščitimo vid in oči

Thu, 19 Jun 2025 06:10:06 +0000

Ultravijoličnim sončnim žarkom nismo izpostavljeni le ob morju, bazenu, jezerih in rekah. Ultravijoličnim sončnim žarkom smo izpostavljeni tudi na poti v službo in iz nje, pri vsakodnevnih opravilih na prostem, tudi na pikniku ali med rekreacijo v naravi.

Strokovnjaki opozarjajo, da ima prekomerno izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju škodljive učinke na kožo, da oslabi imunski sistem in poškoduje oči. Slednje so v središču tokratnega Ultrazvoka. Kako naj poleti zaščitimo svoj vid in oči, svetuje specialistka za bolezni oči dr. Alenka Lavrič Groznik z Očesne klinike UKC v Ljubljani. Oftalmologinja opozarja, da za vsak očesni melanom ne smemo kriviti le ultravijoličnih žarkov.

Nasveti dermatologinje o zaščiti pred sončnimi žarki TUKAJ

Dr. Uggowitzer: Z radioembolizacijo smo pacientki odstranili 8 cm velik tumor v jetrih

Thu, 12 Jun 2025 06:10:09 +0000

»Metoda je zelo prijazna pacientom in lahko si predstavljate, kako z njo od znotraj obsevamo tumorsko tkivo.«

Radioembolizacija je posebna in učinkovita metoda za odstranjevanje rakavega tkiva. Prim. prof. dr. Martin-Michael Uggowitzer vodi Inštitut za radiologijo in nuklearno medicino v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem. Pravi, da so lani s postopkom radioembolizacije zdravili 15 bolnic in bolnikov s turskimi tvorbami v jetrih. Pričakuje, da bo letos ta številka še višja. Tovrstno terapijo v Avstriji ob Leobnu izvajajo še trije ali štirje medicinski centri, v Sloveniji pa ljubljanski Klinični center. Tako kot v Avstriji stroške radioembolizacije tudi v Sloveniji krije zdravstvena zavarovalnica. Podrobneje v Ultrazvoku.

Luka Pilič Turk: Pacienti pridejo k nam z bolečo kronično obrabo kolena

Thu, 05 Jun 2025 06:10:07 +0000

O zamenjavi kolena oziroma o vstavitvi endoproteze kolena ali o kolenski artroplastiki, kot tudi rečejo zdravniki

Med najpogostejše posege v ortopediji sodi vstavitev totalne kolenske endoproteze, pravi Luka Pilič Turk, dr. med. Doda, da se prav zato to področje stalno razvija in nadgrajuje. Sodobne tehnike in materiali omogočajo, da lahko ortopedi zamenjajo koleno v celoti ali zgolj delno, da lahko hkrati operirajo obe koleni in da lahko operacijo izvedejo tudi, kadar je kost poškodovana zaradi osteoporoze. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Iztok Konc se je z Luko Piličem Turkom srečal na Oddelku za ortopedsko kirurgijo Splošne bolnišnice Novo mesto.

Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ

Dominik Škrinjar: Nočni srbež in spremembe nohtov lahko kažejo kronično ledvično bolezen

Thu, 29 May 2025 06:10:13 +0000

Najpogostejše obolenje ledvic je kronična ledvična bolezen (KLB). Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Ti pogosto tožijo, da imajo težave s kožo. Ta je pogosto suha in srbeča, mehurjasta in vneta. Kronična ledvična bolezen pa prizadene tudi nohte. Dermatološke bolezni imajo lahko za bolnike velike posledice, pravi Dominik Škrinjar, dr. med. V Ultrazvoku bo svetoval o zdravljenju in negi kože ob kronični ledvični bolezni. Foto: Nickyay/ Wikimedia, cc

Lindsayjevi nohti (v angleščini) TUKAJ

O KLB z nefrologom Škobernetom TUKAJ

Koža in sladkorna bolezen tipa dve TUKAJ

Težave s kožo zaradi sladkorne bolezni: okužbe, glivice, akantoza, luskavica …

Thu, 22 May 2025 06:10:23 +0000

Svetuje Dominik Škrinjar, dr. med.

Ljudje s sladkorno boleznijo večkrat potarnajo nad različnimi težavami s kožo. Dominik Škrinjar, dr. med., pravi, da so pri njih pogostejša različna vnetja kože in okužbe z glivicami, rane in razjede. V medicinski oddaji Ultrazvok podrobneje tudi o akantozi kože, ki je značilna za diabetes, in tudi o vedno bolj izpostavljeni povezavi med sladkorno boleznijo tipa 2 ter luskavico.

Akantoza kože TUKAJ

Bojan Ambrožič: Moje telo je zaradi dolgega covida v celoti okvarjeno

Thu, 15 May 2025 06:10:29 +0000

Od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli covid, v blagi ali težki obliki, trpi za dolgim covidom

»Moje telo je v celoti okvarjeno,« pravi Bojan Ambrožič, ki se že več kot dve leti bori z dolgim covidom. Namesto, da bi se mu zdravje izboljševalo, se mu poslabšuje. Lani je tako v postelji preležal kar 280 dni. »Trenutno živim dobesedno v hišnem zaporu – no, bolj realno sem še precej bolj omejen: sem v zaporu lastnega telesa,« dodaja. Več o njegovih zdravstvenih težavah, stiskah in ovirah v oddaji Ultrazvok. Foto: Bojan Ambrožič

Zapisi Bojana Ambrožiča TUKAJ

Ošpice – nevarna bolezen, ki se vrača

Thu, 08 May 2025 06:10:26 +0000

Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz Romunije

Zaradi nedavnega izbruha v Združenih državah Amerike so družbena omrežja in svetovni mediji postali pozorni na ošpice. Te so zelo nalezljive, pa tudi nevarne. Po zadnjih podatkih so v ZDA od januarja zaradi ošpic umrli že trije otroci, o štirih smrtih pa poročajo tudi iz Romunije. Na zadnji izbruh ošpic v Združenih državah so se odzvale tudi ustvarjalke popularne slovenske facebook skupine Science Mamas' Forum. Iztok Konc se je na Fakulteti za farmacijo srečal s prof. dr. Natašo Karas Kuželički. V Ultrazvoku bosta osvetlila različne trditve o ošpicah in cepivu proti ošpicam ter preverila trditev, da ošpice preprečuje in zdravi vitamin A.

Informacije o izbruhu v ZDA (CDC) TUKAJ

Stanje ošpic v Sloveniji (NIJZ) TUKAJ z informacijami o cepivu in cepljenju

Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain

Asertivnost: Znati se postaviti zase in reči tudi ne

Thu, 01 May 2025 06:10:22 +0000

Profesorica socialne psihologije dr. Metka Kuhar (FDV) v Ultrazvoku svetuje, kako se v odnosih lahko postavimo zase; kako postavimo meje in rečemo ne. Pojasni, kaj je v ozadju agresivne ali pasivne komunikacije in razloži, kaj je asertivnost. Kako pa na komunikacijo in odnose vplivajo travmatični dogodki iz otroštva? Ponovitev oddaje. Foto: FDV

Sindrom razdražljivega črevesja

Thu, 24 Apr 2025 06:10:19 +0000

Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ed Uthman/ Wiki, cc. Na fotografiji je normalna sluznica debelega črevesa. Poglavja: 00:06:03 Kako lahko pomagajo zdravniki? 00:01:07 Značilnosti sindroma razdražljivega črevesja.

"Skrbi me, ker so na antibiotike vedno bolj odporne črevesne bakterije."

Thu, 17 Apr 2025 06:10:52 +0000

Rezistenco je razvila Escherichia colli, klebsiela ...

Prof. Dan Andersson na švedski Univerzi v Uppsali, mimogrede – mednarodne primerjave Univerzo v Uppsali uvrščajo med 100 najboljših univerz na svetu – vodi Center za antibiotike. S skupino sedemnajstih raziskovalk in raziskovalcev preučujejo odpornost bakterij na antibiotike, delujejo pa tudi na področju hitrejše diagnostike bakterijskih okužb. »Preizkušamo tudi metodo, s katero bi lahko preverili delovanje različnih kombinacij antibiotikov. Razvili smo enostavno ploščico s kislim agarjem, na kateri lahko pogledamo, ali dva antibiotika delujeta sinergistično ali antagonistično.« S prof. dr. Danom Anderssonom se je v Biomedicinskem centru (BMC) Univerze v Uppsali srečal Iztok Konc.

Kdo je prof. Dan Andersson TUKAJ

Raziskovalna skupina in raziskave TUKAJ

Glavkom oz. zelena mrena: Marsikdo sprememb v vidu sprva ne opazi

Thu, 10 Apr 2025 06:10:02 +0000

Glavkom ali zelena mrena je v svetovnem merilu na drugem mestu med vzroki za slepoto. Zanj je značilen povišan očesni tlak. Ker bolezen poteka skoraj neopazno, zanjo kar 50 odstotkov ljudi sploh ne ve. Med letošnjim tednom ozaveščanja o glavkomu – potekal je od 10. do 15. marca – so slovenski oftalmologi v izbranih zdravstvenih ustanovah zato izvedli presejalno testiranje na prisotnost te bolezni, ki okvari vidni živec. Odločili so se za zelo zanimiv pristop. Svoje paciente so namreč vprašali, če imajo med bližnjimi koga, ki še ni bil pregledan za glavkom. Vabljeni so bili vsi, ki so jih vprašani bolniki priporočili. Akcija je uspela, pravi prof. dr. Barbara Cvenkel z Očesne klinike v Ljubljani. Kaj so pokazali rezultati, boste izvedeli v Ultrazvoku.

Mlada zdravnica, ki preučuje neinvaziven pristop za izboljšanje Parkinsonove bolezni

Thu, 03 Apr 2025 06:10:34 +0000

Postopek izboljša hojo in življenje bolnic ter bolnikov

Mlada zdravnica Vesna van Midden preučuje nov neinvaziven terapevtski pristop za zdravljenje Parkinsonove bolezni. To nevrodegenerativno obolenje je postalo bolj znano, od kar je o njem odkrito spregovoril ameriški igralec Michael J. Fox, kateremu so diagnozo postavili leta 1991.

Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so na voljo trije postopki, s katerimi zdravniki lahko nadaljujejo zdravljenje. To so: dovajanje zdravila v podkožje, dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje in stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka zdravnica Vesna van Midden pa preučuje, kako bi znake in simptome Parkinsonove bolezni olajšali z neinvazivno stimulacijo vagusnega živca.

Originalni članek z isledki raziskave TUKAJ

Društvo Trepetlika TUKAJ

Dr. Urška Janžič: Krivulje preživetja bolnikov so krasne, obdobja brez bolezni so daljša!

Thu, 27 Mar 2025 07:10:23 +0000

Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdobje remisije in pomembno izboljšali preživetje bolnikov. Z asist. dr. Urško Janžič se je srečal Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Slovenec, ki na slovitem Karolinskem inštitutu v Stockholmu preučuje levkemije

Thu, 20 Mar 2025 07:10:15 +0000

"Od vsakega bolnika z levkemijo dobimo več sto gigabajtov podatkov," pravi molekularni biolog Blaž Oder

Velenjčan Blaž Oder na Švedskem sodeluje v raziskovalni skupini, ki preučuje, kako razlike ali spremembe v človekovem genskem materialu vplivajo na potek in zdravljenje kronične limfocitne levkemije (KLL). To je najpogostejša vrsta krvnega raka pri odraslih. Bolezen običajno napreduje zelo počasi; strokovnjaki ocenjujejo, da polovica bolnikov ne bo nikoli potrebovala zdravljenja.

Raziskovalna skupina, pri kateri sodeluje gost Ultrazvoka molekularni biolog Blaž Oder, je pri svojem delu uspešna. Izsledke njihovih raziskav lahko zasledimo v uglednih znanstvenih revijah.

Informacije o Blažu Odru TUKAJ

Informacije o raziskovalni skupini TUKAJ

Informacije o KLL TUKAJ

Ultrazvok o levkemiji s prof. Campom iz Barcelone TUKAJ

Nefrolog: Umetna inteligenca dokazala, da se ledvični bolniki pospešeno starajo

Thu, 13 Mar 2025 07:10:56 +0000

Po besedah dr. Andreja Škoberneta skušajo zdravniki ledvice podpreti in zaustaviti procese staranja; kar jim po zaslugi sodobnih zdravil in pristopov tudi vedno bolj uspeva

»Ko k meni na pregled pride pacient z boleznijo ledvic, si glede na njegov izgled ustvarim mnenje o njegovi starosti,« pravi nefrolog Andrej Škoberne. »Ko pa v dokumentaciji pogledam letnico njegovega rojstva, sem pogosto presenečen. Pacient je na pogled videti deset ali dvajset let starejši.«

Dr. Andrej Škoberne zdravi bolnice, bolnike z boleznimi ledvic v ljubljanskem Kliničnem centru. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen – kratko KLB. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Zdravljenje je bolj uspešno, če kronično ledvično bolezen odkrijemo in zdravimo čim prej.

Kogar pa medicina zanima podrobneje, še ta podatek: študije so pokazale, da se pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo telomere kromosomov (krajni deli kromosomov) krajšajo hitreje; kar je nedvoumen znak staranja.

Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D

Kako do mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib

Thu, 06 Mar 2025 07:10:15 +0000

Največkrat nam primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija

Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. Ljudem največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija.

Za oddajo Ultrazvok je Iztok Konc doc. dr. Živo Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, vprašal, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib (PONOVITEV).

Spletno mesto prehrana.si

Leonarda Lunder: Psihiatrična oskrba na domu je dobrodošla novost

Thu, 27 Feb 2025 07:10:31 +0000

»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.«

Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice.

V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odraslih: v Celju, Domžalah, Kočevju, Kopru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, v Posavju, na Ptuju, v Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tolminu, v Trbovljah in Velenju.

Centri za duševno zdravje odraslih TUKAJ

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov TUKAJ

Program MIRA zadusevnozdravje.si

Nefrolog Škoberne: Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D; naši bolniki imajo hude težave s kostmi

Thu, 20 Feb 2025 07:10:48 +0000

Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za kronično ledvično boleznijo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev

Ali ste vedeli, da so za učinkovito delovanje vitamina D potrebne zdrave ledvice? »Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D,« pravi specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Kaj se v ledvicah dogaja z vitaminom D? Odgovor izveste v oddaji Ultrazvok.

Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen s kratico KLB. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo po svetu oboleva že več kot 800 milijonov ljudi. Predvidevajo, da bo do leta 2040 že peti najpogostejši razlog za smrt. V Sloveniji naj bi kronično ledvično bolezen imelo med 10 in 15 odstotki prebivalcev. To pa morate vedeti, da je za zgodnje prepoznavanje kronične ledvične bolezni nujna in pomembna preiskava na prisotnost beljakovin v seču. Tudi o tem v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Zgaga, težko požiranje, boleče grlo, pekočina za prsnico – gre za refluks?!

Thu, 13 Feb 2025 07:10:59 +0000

Nasvet in razlaga gastroenterologinje Marije Žnidaršič iz Celja

Želodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB; okrajšavo za gastroezofagealno refluksno bolezen, za katero po ocenah strokovnjakov trpi že 20 odstotkov Američanov.

Več v Ultrazvoku z zdravnico gastroenterologinjo Marijo Žnidaršič iz Splošne bolnišnice v Celju.

Oddaja Ultrazvok o gastroskopiji TUKAJ

Slovenski dokaz, da cepljenje proti HPV deluje, odmeva po svetu

Thu, 06 Feb 2025 07:10:14 +0000

Analiza je objavljena v ugledni ediciji znanstvene revije Lancet

Zdravnica Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja in vodja programa ZORA, ki ga vodi Onkološki inštitut, za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. S kolegicami in kolegi so se lotili raziskave, kako cepljenje deklic proti HPV vpliva na spremembe materničnega vratu. Njihova analiza je izšla v ugledni znanstveni reviji Lancet Regional health Europe. Študija je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele.

Podrobneje v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja doc. dr. Urško Ivanuš in analitikom Tinetom Jermanom. Vir fotografije je knjižica, ki sta jo ob 20 obletnici Državnega programa ZORA soizdala Program ZORA in Onkološki inštitut

Študija v Lancetu* TUKAJ

Oddaja Ultrazvok o HPV TUKAJ

Nova biološka zdravila in majhne molekule za zdravljenje migrene

Thu, 30 Jan 2025 07:10:43 +0000

Nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel iz Nevrološke klinike v Ljubljani pravi, da je migrena v bistvu hiperprotektivni odziv organizma, ki lahko bolnika ali bolnico zelo ovira – v stroki se je uveljavil izraz migrenska oviranost. Cilj sodobnega zdravljenja migrene je tudi zmanjšati tovrstno oviranost in izboljšati kakovost življenja bolnikov, za kar zdravniki uporabijo različne farmakološke kot tudi nefarmakološke pristope. Še zlasti na področju obvladovanja migrene z zdravili je v zadnjih letih prišlo do pomembnega napredka. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay

Migrena (Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni) TUKAJ

Metapnevmovirus, ki razsaja na Kitajskem, je »bratranec« od virusa RSV

Thu, 23 Jan 2025 07:10:43 +0000

Raziskovalci spremljajo 18 različnih respiratornih virusov iz sedmih virusnih družin

Virologinja Monika Jevšnik Virant je raziskovalka in predavateljica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njeno področje so respiratorni virusi. Za doktorsko nalogo je še pred epidemijo novega koronavirusa preučevala značilnosti okužb s humanimi koronavirusi pri otrocih. Pravi, da ni nenavadno, da se človek okuži z več različnimi povzročitelji okužb dihal hkrati. Dodaja, da so virus SARS-CoV2, ki povzroča covid, respiratorni sincicijski virus, kratko RSV, in virus gripe najbolj znani respiratorni virusi; še zdaleč pa niso najbolj pogosti. Poznamo namreč kar 18 različnih respiratornih virusov iz 7. družin. Več v Ultrazvoku. Z asist. dr. Moniko Jevšnik Virant se je srečal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ NIAID

Spremljanje gripe (NIJZ) TUKAJ

RSV (NIJZ) TUKAJ

Kako ukrepati, če zbolimo? (NIJZ) TUKAJ

Pulmolog Hafner: Ob težki sapi in pljučni bolezni je treba krepiti noge

Thu, 16 Jan 2025 07:10:32 +0000

V Kliniki na Golniku so lani poleti ponovno vzpostavili program rehabilitacije kroničnih pljučnih bolnikov. Osrednji del programa je telesna vadba, pravi pulmolog asist. Tomaž Hafner: »Bolnice in bolnike telesno okrepimo, naučimo jih, kako naj vaje pravilno izvajajo – vse z namenom, da se jim izboljša telesna zmogljivost, kondicija.« Po vzoru hospitalnih programov iz tujine in podobno kot pri rehabilitacijskih programih za druga obolenja, ki jih izvajajo v nekaterih slovenskih toplicah, bolniki tudi na Golniku med rehabilitacijo bivajo v bolnišnici. Več v Ultrazvoku. Z doktorjem Hafnerjem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Tea Močnik, Klinika Golnik

Dva družinska zdravnika o letošnji gripi od A do Ž

Wed, 08 Jan 2025 07:10:00 +0000

Slovenijo je zajel val respiratornih okužb. Ljudje obolevajo za atipičnimi pljučnicami, gripo, prehladnimi obolenji, covidom. To se že zrcali v vrtcih, šolah in na delovnih mestih, še bolj pa v domovih za starejše, bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Čeprav smo, tudi glede na podatke, šele na začetku sezone gripe in gripi podobnih obolenj, strokovnjaki opozarjajo na skokovit porast bolnikov, ki potrebujejo zdravniško pomoč. Več informacij in nasvetov za hitrejše prebolevanje gripe in drugih respiratornih okužb izveste v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Kočevje poklical družinsko zdravnico Polono Vidič (ZD Kočevje), iz Murske Sobote se je oglasil družinski zdravnik Leon Köveš (ZD Murska Sobota). Foto: WikipediaCommons/ Public Domain/ CDC/ Dr. Erskine. L. Palmer; Dr. M. L. Martin/ Cynthia Goldsmith

Fizioterapevtka: Z vajami za sprostitev fascij do večje gibljivosti ledvene hrbtenice

Thu, 02 Jan 2025 07:10:27 +0000

Kakšne učinke ima na ledveni del hrbtenice sprostitev mehko-tkivnih struktur; med njimi so tako imenovane fascije, ki obdajajo vse mišice, kosti in organe našega telesa? To vprašanje si je za svojo z univerzitetno Prešernovo nagrado odlikovano magistrsko nalogo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani zastavila gostja tokratnega Ultrazvoka Julia Fijavž, zdaj že magistrica fizioterapije. Fascija je vezivno tkivo, ki je bogato oživčeno z živčnimi končiči. V raziskavi, ki jo je izvedla Julia Fijavž, so sodelujoči telovadili – natančneje: izvajali so posebne terapevtske vaje s pomočjo penastega valja. In kaj so pokazali rezultati? Foto: Prvi

Magistrska naloga TUKAJ

Angleška verzija v reviji Frontiers in Physiology TUKAJ

Nika Breznik za analizo genov otroške bolezni prejela univerzitetno Prešernovo nagrado

Thu, 26 Dec 2024 07:10:07 +0000

Mlada raziskovalka Nika Breznik je magistrica laboratorijske biomedicine. Študirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, študij pa zaključila več kot samo z odliko – za svoje magistrsko delo je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti, za povrh pa še Krkino priznanje s posebno pohvalo. Nika Breznik je preučevala, kateri geni so okvarjeni pri hipogonadotropnem hipogonadizmu – to je ena od bolezni otrok, ki je lahko pridobljena, lahko pa jo otrok tudi podeduje. Podrobneje v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok.

Dr. Kopač: Mrzel in suh zrak nadraži sluznico dihal; lahko poslabša astmo

Thu, 19 Dec 2024 07:10:37 +0000

Idealna temperatura zraka za dihala je med 20 in 22 stopinj Celzija, vlažnost pa med 30 in 50 odstotkov

Čeprav se jutranje temperature spustijo pod ničlo, pa najvišje dnevne še vedno presežejo tudi 10 stopinj Celzija. V pričakovanju prave zime smo za Ultrazvok v Kliniki na Golniku govorili z dr. Petrom Kopačem in ga vprašali, kako hladen in suh zrak vpliva na ljudi, ki imajo težave z dihanjem. Še zlasti na tiste z astmo. Odgovor v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

V študiji, ki je dokazala povezavo med kajenjem in rakom, sodelovalo 34.000 ljudi

Thu, 12 Dec 2024 07:10:08 +0000

V Sloveniji za pljučnim rakom vsako leto zboli približno 1.600 prebivalk in prebivalcev

Ali ste vedeli, da je ena najbolj pomembnih raziskav, ki dokazuje, da kajenje povzroča pljučnega raka, trajala petdeset let, v njej pa je sodelovalo več kot 34.000 ljudi – in to zdravnic in zdravnikov? Študijo bo v Ultrazvoku opisala onkologinja doc. dr. Martina Vrankar z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja si prizadeva, da bi tudi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. Opozarja, da bolezen še vedno prevečkrat odkrijemo v poznem stadiju, ko jo je težje zdraviti. Foto: Pixabay, cc

Švicarski program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka: Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

Dihalna stiska pri otrocih – kako jo pravočasno prepoznati

Thu, 05 Dec 2024 07:10:08 +0000

Ko starši ali drugi bližnji, vzgojiteljica, vzgojitelj, učiteljica opazijo, da otrok diha težko in zelo hitro

Za Ultrazvok smo šli po sledi poročil, da slovenski pediatri letos zaznavajo več primerov atipičnih pljučnic pri otrocih in mladostnikih. Podatek smo preverili pri pediatrinji Alenki Stepišnik, ki vodi Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice v Izoli. Ker so okužbe dihal najpogostejše bolezensko stanje otrok in ker lahko pri otroku povzročijo dihalno stisko, je strokovnjakinja med pogovorom opozorila še na okužbo z respiratornim sincicijskim virusom, na prepoznavanje znakov in simptomov oteženega dihanja ter na problematiko tujkov v dihalnih poteh.

Foto: Elektronska mikrografija virionov človeškega respiratornega sincicijskega virusa (RSV; obarvani modro) in označenih s protitelesi anti-RSV F protein/ zlato (obarvani rumeno), ki se izločajo s površine človeških pljučnih epitelijskih celic A549. NIAID/ Wiki, cc

Povzročiteljice atipičnih pljučnic - mikoplazma, legionela, šigela TUKAJ, TUKAJ

Nujna stanja v pediatriji ZD Ljubljana TUKAJ

Huda in nenadna bolečina okoli popka je lahko znak vnetja trebušne slinavke

Thu, 28 Nov 2024 07:10:18 +0000

Akutni pankreatitis najpogosteje sprožijo žolčni kamni in pretirano uživanje alkohola

Kakšen naj bo zdrav način življenja za dobro delovanje trebušne slinavke? »Odgovor je v zmernosti,« poudarja gastroenterolog asist. dr. Darko Siuka iz Kliničnega centra v Ljubljani. V tokratnem Ultrazvoku bomo govorili o akutnem vnetju trebušne slinavke – o akutnem pankreatitisu. Zanj je značilna huda in nenadna bolečina okoli popka, zaradi katere prizadeti prvo pomoč običajno poišče na urgenci. Slovenski zdravniki letno obravnavajo okoli 1.000 pacientov z akutnim pankreatitisom. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

Anafilaksija: Ko adrenalin reši življenje

Thu, 21 Nov 2024 07:10:43 +0000

Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje

Pri hudi alergijski reakciji nimamo veliko časa – odločilne so sekunde. Prizadeti oteče okoli oči, otečejo mu ustnice, začne ga dušiti in stiskati v grlu, na koži se pojavi koprivnica, krče v trebuhu lahko spremljata driska in bruhanje. Stanje je kritično, saj se v nadaljnjih minutah lahko še zelo poslabša. Najtežjo in najbolj nevarno alergijsko reakcijo imenujemo anafilaksija. V tokratnem Ultrazvoku o prvi pomoči ob anafilaksiji. Tudi o vlogi adrenalina. Z nami je Tea Močnik, magistrica zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije, s Klinike Golnik. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Nevrolog: Pri večini glavobolov s slikanjem glave ne odkrijemo ničesar

Thu, 14 Nov 2024 07:10:11 +0000

Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje

Pregled literature pokaže, da polovica odraslih vsaj enkrat na leto občuti glavobol. Strokovnjaki so do zdaj opredelili že 200 različnih vrst glavobolov. Večina – več kot 90 odstotkov – jih je nenevarnih; zgolj nekaj jih ogrozi človekovo življenje. Tema tokratnega Ultrazvoka bodo nevarni glavoboli; izvedeli boste naslednje: Kdaj in kateri glavobol je lahko nevaren? Zakaj s slikanjem glave pri veliki večini glavobolov ne odkrijemo ničesar? Kateri glavobol je najpogostejši? Odgovarja nevrolog Igor Rigler iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Prvi

Težave dolgega covida so lahko posledica množice mikroinfarktov

Thu, 07 Nov 2024 07:10:52 +0000

Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov

Dr. Špela Šalamon aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov World Health Network, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. V enem od zadnjih člankov se je skupina lotila vprašanja, kako med akutnim in dolgim covidom pride do poškodbe stene najmanjših žil v organih in tkivih. Dr. Šalamon namreč pravi, da covid v prvi vrsti ni okužba dihal. »Pri covidu je glavno mesto okužbe ožilje. Zato je covid multisistemska bolezen, ki prizadene vse organe v telesu.«

Ali torej lahko težave po prebolelem covidu pripišemo poškodbi žil? Pojasnilo v Ultrazvoku. Dr. Špelo Šalamon je v Leoben v Avstrijo, kjer živi in dela, poklical Iztok Konc. Foto: Š.Š.

Originalni članek TUKAJ

Dolgi covid: Huda utrujenost me povsem paralizira TUKAJ

Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu, možganih ... TUKAJ

Dr. Rijavec: Trideset odstotkov najtežjih alergij na strup čebele ali ose ima genetsko ozadje

Thu, 31 Oct 2024 07:10:52 +0000

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije

Ljudje smo lahko preobčutljivi na različne alergene, vendar pa najtežje reakcije povzročajo hrana, zdravila in strup čebele ali ose. Da bi alergije lahko še hitreje prepoznali in zdravili, si prizadevajo številni zdravniki in raziskovalci. Med njimi je tudi molekularni biolog doc. dr. Matija Rijavec s Klinike Golnik. Skupaj s kolegi, kolegicami, išče odgovor na vprašanje: v kolikšni meri so za alergijo krivi geni. O genetskem ozadju alergij je z dr. Rijavcem ob letošnjem Golniškem simpoziju govoril Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Dr. Michalek: Kronično bolečino v medenici zdravimo s stimulacijo živca

Thu, 24 Oct 2024 06:10:32 +0000

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.

Anesteziolog dr. Pavel Michalek iz Splošne univerzitetne bolnišnice v Pragi (VFN Praga) se je specializiral za zdravljenje bolečine. Pravi, da je med bolečinami, ki jih je najtežje obvladovati, kronična bolečina v medenici, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok. »Med 60 in 70 odstotkov bolečinskih stanj v medenici – torej kronične medenične bolečine – je povezanih z vnetjem ali draženjem tako imenovanega pudendalnega živca. Ta oživčuje mišice medeničnega dna, spolovilo in zadnjik. Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjače in skozi mišice poteka vse do presredka.«

Glede na vrsto težav lahko zdravniki pacientkam in pacientom ponudijo več možnosti zdravljenja kronične medenične bolečine. Študije in izkušnje kažejo, da pogosto pomaga že fizioterapija. Zdravniki pa se z bolečino lahko spopadejo še s pomočjo kirurškega posega ali z vstavitvijo posebnih nevrostimulativnih elektrod. Podrobneje o metodi, ki so jo za zdravljenje kronične medenične bolečine razvili in izpopolnili v Pragi, pa s prof. dr. Pavlom Michalkom v Ultrazvoku. Foto: VFN Praga

Bakterija, ki povzroča gastritis, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, raka

Thu, 17 Oct 2024 06:10:31 +0000

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti

Gastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš (NIJZ, MF Ljubljana, Rogaška Slatina) si prizadeva, da bi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Prav njo namreč lahko povežemo s kroničnim gastritisom in z nastankom razjed na želodcu ali dvanajstniku. Bakterijo Helicobacter pylori lahko okrivimo za številne primere raka na želodcu. Zato v Zdravstvenem domu Maribor in v Zdravstvenem domu Ljubljana vabijo vse, ki so stari med 30 in 34 let na testiranje na Helicoacter pylori. V Sloveniji je namreč okuženih kar približno 25 odstotkov ljudi, vendar mnogi za okužbo sploh ne vejo. Foto: CDC/Dr. Patricia Fields, Dr. Collette Fitzgerald (PHIL #5715), 2004/ PublicDomain

Testiranje v ZD Maribor (EUROHELICAN) TUKAJ

Testiranje v ZD Ljubljana (TOGAS) TUKAJ

Čustvena lakota nas popade, ko smo ranljivi in šibki

Thu, 10 Oct 2024 06:10:00 +0000

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?

Lakota je fiziološka potreba. Je občutek, ki ga čuti telo, ko mora zaužiti hrano. Želja po določeni hrani, tudi brez občutka lakote, je apetit ali tek. Čustvena lakota – tudi čustveno prenajedanje – pa je hitra, nenadna in močna sila. Napade nas, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki Pomeni, da jemo zato, da bi zadovoljili svoje čustvene potrebe in ne zato, da bi napolnili želodec in bili siti. Čustvena lakota je lahko simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje v Ultrazvoku s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič. Foto: Pixabay, cc

Povezava do programov pomoči TUKAJ

Osebna izkušnja: Življenje s stomo

Thu, 03 Oct 2024 06:10:46 +0000

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi

Zveza ILCO Slovenija TUKAJ

Priročnik Učimo vas živeti s stomo TUKAJ

HPV se prenaša hitro, okužba je trdovratna, zdravila ni

Thu, 26 Sep 2024 06:10:59 +0000

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu

Strokovnjaki ocenjujejo, da se s humanim papiloma virusom enkrat okuži skoraj vsak; pravijo, da mu je tako rekoč nemogoče uiti. Celo najbolj zadržani ocenjujejo, da je z njim okuženih najmanj 80 odstotkov ljudi. Vse to so dejstva o humanem papiloma virusu – znanem pod kratico HPV. Dejstvo pa je tudi, in to podkrepljeno s podatki, da se proti humanemu papiloma virusu lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. To je v Sloveniji od začetka letošnjega leta brezplačno za vse mlade do 26. leta starosti.

Več pa v Ultrazvoku. Sogovornika sta kirurg doc. dr. Boštjan Mlakar (Zdrav splet) in ginekologinja doc. dr. Nina Jančar (Ginekološka klinika UKC Ljubljana), ki vsak v svoji ambulanti pomagata pacientkam in pacientom z bradavicami na zadnjiku in spolovilu ter s predrakavimi in rakavimi spremembami v grlu, na penisu in materničnem vratu. Za vse našteto je namreč krivec prav humani papiloma virus.

Pogovor z nemškim profesorjem Haraldom zur Hausnom (1936 - 2023), ki je prvi dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom ter za svoje odkritje leta 2008 prejel Nobelovo nagrado za medicino TUKAJ

Projekt PERCH - Partnerstvo za preprečevanje HPV: TUKAJ

Foto: M.H.B. Catroxo and A.M.C.R.P.F. Martins/ Flickr, cc

Zobozdravniki namesto svedrov vedno bolj pogosto uporabljajo laser

Thu, 19 Sep 2024 06:10:13 +0000

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc

Eksperiment, ki je pokazal, kako poslušni smo avtoriteti

Thu, 12 Sep 2024 06:10:14 +0000

Milgramov eksperiment

Profesor psihologije na ameriški Univerzi Yale Stanley Milgram je leta 1963 izvedel enega najbolj znanih socialno-psiholoških eksperimentov vseh časov. Opravil je poskus, v katerem se je osredotočil na konflikt med posameznikovo poslušnostjo avtoriteti in osebno vestjo. Kaj prevaga – prvo ali drugo? Kdo ali kaj nas lahko prepriča, da ravnamo v nasprotju s svojimi lastnimi moralnimi normami in vestjo?

Ko so ljudje po drugi svetovni vojni izvedeli za koncentracijska taborišča in druga nacistična grozodejstva, za holokavst, so bili osupli. Kako je možno, da so pri zločinih in okrutnih dejanjih sodelovali tudi številni povsem običajni ljudje? Milgramu ta moralni konflikt ni dal miru: »V moji stroki, socialni psihologiji, je sicer že obstajalo nekaj študij, za katere se je zdelo, da dajejo odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da so običajni ljudje, ki so bili sicer v svojem vsakdanjem življenju prijazni in spodobni, ravnali tako brezčutno, nečloveško, brez kakršnihkoli zavor. Problem, ki sem ga želel preučiti, je bil nekoliko drugačen; šel je še dlje: izpostavil je vprašanje avtoritete. Pod kakšnimi pogoji posameznik uboga avtoriteto, čeprav mu ta zaukaže, naj stori dejanja, ki so v nasprotju s posameznikovim moralnimi normami in vestjo? To sem želel raziskati na univerzi Yale.«

Kaj je Stanley Milgram ugotovil? Kakšen je rezultat njegovega najbolj znanega eksperimenta, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil psiholog prof. dr. Bojan Musil z Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru. Foto: Milgramova električna "škatla" za proženje elektrošokov/ Isabelle/ Flickr, cc

Zimbardov oziroma Stanfordski zaporniški eksperiment. Ta pa je nakazal, kako hitro lahko pade meja med dobrim in zlim. TUKAJ

Letos v Sloveniji en primer Zike, štirje malarije, sedemnajst denge in trije vročice Zahodnega Nila

Thu, 05 Sep 2024 06:10:17 +0000

Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza

Tropske bolezni v Sloveniji nas nič več ne presenečajo. Do konca avgusta so pri nas potrdili že en primer Zike, štiri primere malarije, sedemnajst denge in tri primere vročice Zahodnega Nila. Letošnji primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila kljub temu izstopajo. Tokrat so se oboleli z virusom okužili znotraj Slovenije; nihče od njih ni bil v tujini. Preseneča tudi, da se je pri vseh treh okužba zapletla do te mere, da so potrebovali zdravljenje v UKC Maribor. Za več informacij in pojasnil smo v Celje poklicali prim. doc. dr. Alenko Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Foto: Samec komarja Culex (v ospredju/spodaj desno) in transmisijska elektronska mikrografija, ki prikazuje delce virusa Zahodnega Nila (obarvani rumeno) v okuženi celici. NIAID/ Flickr, cc

Covid: Vsak tretji okuženi ponovno toži o poslabšanju voha in okusa

Thu, 29 Aug 2024 06:10:10 +0000

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi

Letos poročil o kužnih boleznih ni in ni konca. Po primerih oslovskega kašlja in ošpic v začetku leta, po klopnem meningoencefalitisu spomladi, se je s poletjem pojavila zajčja mrzlica, zdaj pa nas je presenetila tuberkuloza. Tukaj pa je še novi koronavirus. Že v začetku avgusta so nekatere bolnišnice zaradi povečanega števila okužb z novim koronavirusom prepovedale obiske. Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da okužbe z novim koronavirusom ne gre podcenjevati. Več v Ultrazvoku z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar. Z njo je govoril Iztok Konc.

Več kot 90 odstotkov aken lahko uspešno pozdravimo

Thu, 22 Aug 2024 06:10:45 +0000

O negi in zdravljenju aknaste kože

V puberteti se pri skoraj vsakem človeku pojavijo akne. Pri večini spontano izginejo do tridesetega leta starosti, pri nekaterih, med njimi je več žensk, pa kar vztrajajo in vztrajajo. Ljudje zmotno mislijo, da akne niso bolezen, pravi mladi zdravnik Dominik Škrinjar. V oddaji Ultrazvok bo svetoval o negi in zdravljenju aknaste kože. Z Dominikom Škrinjarjem, dr. med., se je srečal Iztok Konc.

Kako okrepiti psihično čvrstost

Thu, 15 Aug 2024 06:10:54 +0000

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi

»Če ob tla vržemo žogico skokico, se bo odbila nazaj. Kaj pa se bo zgodilo, če vržemo jajce? Razbilo se bo.« Na tak način je psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos v Ultrazvoku slikovito opisala psihično odpornost oziroma psihično rezilientnost. To je sposobnost vsakega izmed nas, da se spopade s stresnimi situacijami. Psihična rezilientnost je notranja moč, ki nam v najbolj težkih življenjskih preizkušnjah pomaga ohranjati duševno ravnotežje in življenjski optimizem. V čem je skrivnost tistih, ki so psihično najbolj čvrsti? V čem je njihova moč? Odgovor v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Več psiholoških vsebin:

Strah pred ponovitvijo bolezni TUKAJ

Ali se znate postaviti zase? TUKAJ

Eksperiment, ki je pokazal, kako hitro pade meja med dobrim in zlim TUKAJ

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Thu, 08 Aug 2024 06:10:53 +0000

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.

Visoke temperature in žgoči sončni žarki so za naše telo velik izziv. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških. Več pa v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku Kliničnega centra dobil Iztok Konc.

Zdravljenje krčnih žil TUKAJ

Zdravilo, ki topi kilograme

Thu, 01 Aug 2024 06:10:25 +0000

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?

Gospa iz Ljubljane, stara 50 let, po navodilih zdravnika že leto dni uporablja zdravilo semaglutid. Učinkovino so razvili za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar je veliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da lahko z njo uspešno zdravimo tudi debelost.

Petdesetletna Ljubljančanka je povedala: »Že več let sem se odločala, da se bom spravila v red in bom shujšala. Bila sem pretežka, slabo sem se počutila, manj sem bila fizično sposobna. Imela sem tudi povišan holesterol in maščobe v krvi, moj pritisk je bil previsok; le sladkor je bil v redu. Na preventivnem pregledu so mi svetovali, naj shujšam. Za ukrepanje sem se odločila, ko sem izvedela za Ozempic. Po pregledu v samoplačniški ambulanti sva z zdravnikom, ta je potrdil, da sem do zdravila upravičena, pripravila načrt. Začela sem z zdravljenjem in tako rekoč od danes na jutri so se pokazali prvi pozitivni učinki.«

Kaj pa o semaglutidu pravi stroka? Kaj pravita medicina in farmacija? V Ultrazvoku sodelujejo: diabetolog doc. dr. Mitja Krajnc (Oddelek za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor), kardiolog asist. Marko Gričar (Splošna bolnišnica Novo mesto) in farmacevt prof. dr. Lovro Žiberna (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Vir in več informacij: oddaja Intelekta TUKAJ

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Thu, 25 Jul 2024 06:10:29 +0000

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin

Opis: »Kirurški robotski sistem »da Vinci« je sestavljen iz konzole in robota. Kirurg sedi med posegom pred konzolo in z njo vodi robotske roke, na katere so pritrjeni kirurški instrumenti. Z njimi robot zareže v bolnikovo tkivo.«

Za slovenskimi kirurgi je že več kot 4.000 operativnih posegov, ki so jih izvedli s pomočjo robota. Od tega so jih 3.000 izvedli v Splošni bolnišnici Celje, 1.000 pa v Kliničnem centru Ljubljana. Po zahtevnih uroloških operacijah in po kompleksnih posegih v trebušni votlini so se letos v Ljubljani lotili še operacij na področju ginekologije.

O prednostih robotske kirurgije smo govorili z ginekologinjo dr. Mijo Blaganje, abdominalnim kirurgom dr. Janom Groskom in urologom Juretom Bizjakom (vsi UKC Ljubljana). Pripravil Iztok Konc.

Kirurški robot je v UKC Ljubljana v pogonu dan in noč TUKAJ

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Thu, 18 Jul 2024 06:10:21 +0000

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu

Med atipične bakterije, ki smo jih vzeli pod lupo današnjega Ultrazvoka, uvrščamo legionelo, ki povzroča atipično legionarsko pljučnico. Z njo imajo največkrat težave v bolnišnicah, domovih za starejše in drugih nastanitvenih objektih. Pred dobrim mesecem so o okužbah z legionelo poročali iz zagrebškega Kliničnega centra; trije primeri so se končali s smrtnim izidom. Televizija Slovenija pa je letošnjega marca poročala, da so okužbo z legionelo potrdili pri devetih oskrbovancih štirih ljubljanskih domov za starejše in centra za usposabljanje, delo in varstvo.

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni,« pravi biologinja prof. dr. Darja Keše, ki vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Atipične bakterije - klamidija TUKAJ

Legioneloza (NIJZ) - vprašanja in odgovori TUKAJ

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Thu, 11 Jul 2024 06:10:17 +0000

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?

Predavateljica in raziskovalka prof. dr. Darja Keše vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami, ki deluje v okviru Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Delo v laboratoriju jo vsakodnevno opomni, zakaj morajo biti strokovnjaki pri analizi bakterij pazljivi in zelo natančni. Zakaj pa so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, pa je dr. Keše pojasnila za Ultrazvok. Del odgovora tiči v podatku, da med atipične bakterije uvrščamo klamidijo, mikoplazmo in legionelo, ki povzročajo pljučnice in spolne bolezni. Poslušajte oddajo, ki jo je pripravil Iztok Konc. Tokrat podrobneje o klamidiji. Foto: Darja Keše

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

Thu, 04 Jul 2024 06:10:09 +0000

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.

Poročilo raziskovalnega oddelka medijske hiše The Economist je pokazalo, da Slovenija med desetimi državami Srednje Evrope in Baltika izstopa po odlični dostopnosti zdravil za zdravljenje diseminiranega plazmocitoma. Analiza je razkrila tudi dobro sodelovanje med vsemi, ki so pri nas vključeni v skrb za bolnice in bolnike; pohvalimo se lahko tudi z ustreznim programom celostne rehabilitacije. Pregled stanja pa je razkril tudi nekatere šibke točke in številne izzive, s katerimi se mora spopasti tako Slovenija kot tudi druge države v regiji.

Diseminirani plazmocitom je drugi najpogostejši krvni rak. Inovativne oblike zdravljenja so v zadnjih dvajsetih letih podaljšale preživetje bolnikov za trikrat. Več v Ultrazvoku. Sodelujejo: Gerard Dunleavy (The Economist Impact), Kristina Modic (Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo) in hematologa dr. Matjaž Sever in dr. Samo Zver (UKC Ljubljana). Pripravil Iztok Konc. Foto: Nephron, WikimediaCommons, cc

Prebojno zdravljenje aritmij: »Tega raziskovalci niso dokazali v nobeni drugi študiji.«

Thu, 27 Jun 2024 06:10:20 +0000

Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma

Sporočilo: Slovenski zdravniki so prvi na svetu dokazali, da nov pristop zdravljenja težkih srčnih bolnikov bistveno zmanjša nastanek motenj srčnega ritma in posledično je manjše tudi število hospitalizacij.
Bolniki: V veliki večini starejši moški s hkratnim srčnim popuščanjem in brazgotino po prebolelem srčnem infarktu.

Ideja: Kardiolog doc. dr. David Žižek iz Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana.

Odmev iz tujine: »Prav gotovo gre za enega največjih dosežkov letošnjega leta na našem področju.«

Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

David Žižek o srčnem popuščanju TUKAJ

Slovenska doktorska študenta razvila »cepivo«, ki se prilepi na ustno sluznico

Thu, 20 Jun 2024 06:10:30 +0000

Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni

Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili in testirali cepljenje z uporabo posebnih filmov, ki se jih, kot nekakšen obliž, prilepi na notranjo stran lične sluznice. Rezultate študije so objavili v znanstveni reviji Journal of Controlled Release; prvopodpisana pod članek sta mlada raziskovalca Hana Esih in Klemen Mezgec. Po besedah sogovornikov je predvsem pri boleznih dihal, kot je na primer covid, zaželena velika obrambna moč sluznice zgornjih dihal in ust. Podrobneje v oddaji.

Po podatki Svetovne zdravstvene organizacije se ljudje lahko cepimo proti petindvajsetim boleznim – med zadnjimi sta malarija in covid. Proti šestnajstim okužbam pa raziskovalci cepiva še razvijajo. Pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

Originalni članek TUKAJ

Nov sev ptičje gripe prvič potrjen pri človeku

Thu, 13 Jun 2024 06:10:01 +0000

Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem

24. aprila letos je v Mehiki umrl 59-letni moški, pri katerem so dokazali okužbo z virusom ptičje gripe H5N2. Svetovna zdravstvena organizacija je prejšnji teden potrdila, da gre za prvi tovrstni smrtni primer; ta podtip ptičje gripe namreč še nikoli prej ni bil ugotovljen pri človeku. Kako in kje se je moški okužil, še ni znano. Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Univerzitetni bolnišnici v Brisbane-u v Avstraliji, pomirja in zagotavlja, da nismo na pragu nove pandemije. Podrobneje v Ultrazvoku. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji na osnovi podatkov in poročil iz Mehike pravijo, da večjega tveganja in nevarnosti za splošno populacijo ni. Odzvale so se tudi mehiške oblasti, ki pa smrt moškega pripisujejo boleznim, za katerimi je umrli bolehal. Foto: Andrej Trampuž

Sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije TUKAJ

Strah pred ponovitvijo bolezni

Thu, 06 Jun 2024 06:10:21 +0000

Pogovor s klinično psihologinjo Andrejo Škufca Smrdel

Strah pred ponovitvijo bolezni je pogost in lahko spremlja bolnike ter bolnice z različnimi kroničnimi in rakavimi obolenji. Klinična psihologinja mag. Andreja Škufca Smrdel z Oddelka za psihoonkologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da je njihove paciente pogosto strah, da se bo bolezen vrnila in da naslednje zdravljenje ne bi bilo več uspešno. Strah jih je, kaj bo, ko bodo najučinkovitejše terapije izčrpane. Prav tako jih skrbi, kako bo bolezen vplivala na njihove družinske člane in bližnje; še posebej, kadar so otroci še nepreskrbljeni in kadar so v družini ranljivi starejši člani.

»Strahovi so različni in med sabo se lahko prepletejo.« Več o strahu pred ponovitvijo bolezni je Andreja Škufca Smrdel povedala v oddaji Ultrazvok. Med drugim je pojasnila tudi, kako nevaren je lahko že sam strah pred strahom. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto:Europa Donna Slovenija/ zajem zaslona

Vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja

Thu, 30 May 2024 06:10:24 +0000

Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem

Vedno več je znanega tudi o tem, kako vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja. Kaj o tem pravi stroka, bo v oddaji Ultrazvok razložila biologinja prof. dr. Daša Zupančič, ki uči in raziskuje na Inštitutu za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani. Sogovornica je urotelijske celice sluznice sečnega mehurja preučevala za svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo. S sodelavko, prav tako biologinjo, dr. Lariso Tratnjek je napisala članek za Zdravniški vestnik z naslovom Terapevtski potencial vitamina A, retinoidov in karotenoidov za preprečevanje in zdravljenje raka sečnega mehurja. O njunih ugotovitvah v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, WikipediaCommons, cc

Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ

Inštitut za biologijo celice MF Ljubljana: FB, Linkedin, Insta

Slovenija: Med 10. in 20. majem kar 123 novih primerov oslovskega kašlja

Thu, 23 May 2024 06:10:22 +0000

Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim

Na Prvem spremljamo podatke o številu obolelih za oslovskim kašljem v Sloveniji. V samo desetih majskih dneh – od 10. do 20. maja – so na NIJZju zabeležili 123 novih primerov. Za primerjavo: to je toliko, kot lani v celem letu. Skupno je tako od začetka leta 2024 za oslovskim kašljem zbolelo že 1287 oseb (do 20. 5. 2024). 983 jih je bilo v skupini otrok in mladostnikov do 20. leta starosti, od tega 38 dojenčkov. Zakaj nas te številke lahko skrbijo in zakaj oslovski kašelj ni navaden prehlad, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim je govoril Iztok Konc.

Oslovski kašelj (NIJZ) TUKAJ

Stanje v Sloveniji TUKAJ

Slovenska onkologija je v boju proti raku dojk odlična na svetovni ravni

Thu, 16 May 2024 06:10:32 +0000

V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne

Bili smo veseli kljukic, ki smo jih v zadnjih letih že naredili pri obravnavi bolnic in bolnikov z rakom dojk, pravi gostja tokratnega Ultrazvoka Tanja Španić. Doktorica znanosti in predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna je sodelovala pri nastanku dokumenta, s katerim je mednarodna skupina strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni medicinski reviji Lancet orisala trenutno stanje na področju obravnave bolnic in bolnikov z rakom dojk ter predlagala nekaj usmeritev za naprej. Ključne poudarke in izzive tega poročila dr. Španić predstavlja v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay

Europa Donna Slovenija TUKAJ

Pregledni članek v reviji Lancet (izšel je 15.4.2024) TUKAJ

Program DORA je brezplačni preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. Deluje že petnajst let – v tem času so opravili že 950.000 pregledov; samo lani 114.000. Ženske lahko mamografijo opravijo v enem od devetnajstih centrov, razpršenih po celi Sloveniji. TUKAJ