Val 202

Roglič za Val 202 o tem, da bo doma do Dirke po Baskiji

Mon, 16 Mar 2026 08:30:00 +0000

Roglič za Val 202 o tem, da bo doma do Dirke po Baskiji

Miran Stanovnik navdušen nad predstavami Tonija Mulca

Sun, 18 Jan 2026 16:57:37 +0000

Miran Stanovnik navdušen nad predstavami Tonija Mulca

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani

Wed, 25 Dec 2024 12:00:00 +0000

V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.

7000 udeležencev maratona Treh src

Sat, 18 May 2024 11:04:36 +0000

7000 udeležencev maratona Treh src

Odzivi po odpovedani tekmi Koper – Rogaška

Sun, 27 Aug 2023 11:30:00 +0000

NULL

Kje pa ste vi silvestrovali?

Sat, 31 Dec 2022 20:00:00 +0000

Ponujamo vam nekaj nenavadnih zgodb, ali bolje nenavadnih krajev, kjer so Slovenci silvestrovali. Imate tudi vi kakšno zanimivo zgodbo? Pokličite nas na 01 475 2202.

Pogovor s selektorjem Aleksandrom Sekulićem

Fri, 16 Sep 2022 15:33:27 +0000

Pogovor s selektorjem Aleksandrom Sekulićem

Slovenščine se je naučil z branjem slovenskih pesmi

Sat, 13 Aug 2022 09:00:00 +0000

David Burbidge je Škot, ki se je pred 20 leti zaljubil v Slovenijo. Od takrat pride večkrat sem, sam ali skupaj s svojim zborom Lakeland Voices s katerim prepevajo tako škotske, angleške in slovenske pesmi. In prav s petjem in recitiranjem slovenskih pesmi se je naučil slovenskega jezika. David zdaj živi v mestu Sedbergh na severu Anglije, ki je pobrateno s slovenskimi Zrečami, vse skupaj pa se je začelo leta 2004 s televizijskim šovom. "Pred 20 leti so na Britanski televizijski mreži BBC pripravili serijo z naslovom The Town That Wants A Twin, v kateri so mestu Sedbergh iskali evropsko mesto, s katerim bi se pobratili. Med kandidati so bila mesta iz Avstrije, Francije, Cipra in tudi iz Slovenije, torej mesto Zreče."

Nekoč si hitro lahko prišel v zavod, nisi potreboval uradne diagnoze

Sat, 30 Jul 2022 10:00:00 +0000

V gradu Cmurek na Tratah, kjer je nekoč deloval Zavod za duševno in živčno bolne, je od leta 2013 Muzej norosti, v katerem so na ogled razstave, ki pričajo o zgodovini enega naših najstarejših ohranjenih gradov ter njegovi vlogi na področju duševnega zdravja. Trate so namreč leta 2004 postale prva ustanova, ki so jo zaprli, dezinstitucionalizirali, stanovalce pa vrnili v življenje. Zgodovinski prikaz odprtja in zaprtja zavoda v gradu dopolnjujejo z umetniško-kulturnimi intervencijami. Pred časom je tam na tritedenski rezidenci gostoval Simon Chang, fotograf tajvanskega rodu, ki že 12 let živi v Sloveniji. Do 10. oktobra bodo v treh sobah, ki so bile javnosti nedostopne, na ogled fotografije, ki jih je posnel v psihiatrični bolnišnici Hawler v Erbilu v Južnem Kurdistanu v Iraku. Fotografije prikazujejo ljudi iz neke druge institucije, z drugega dela sveta, ki so v prazne sobe in na razpokane stene gradu Cmurek dale obraze in zgodbe ljudi, ki danes živijo v podobnih okoliščinah, kot so nekoč živeli tam.

Povezanost skupnosti je ključni dejavnik preživetja

Sat, 04 Jun 2022 11:00:00 +0000

V kulturni četrti Soteska v središču Ljubljane od 27. maja poteka enajstdnevni Festival odpornosti Soteskaopen 2022, s katerim želijo ulice in nova prizorišča spremeniti v prostore druženja. Na treh ljubljanskih ulicah (Rimska, Gregorčičeva in Soteska) se vrstijo pogovori, številne predstave, delavnice, glasbeni večeri, ki ponujajo muziko in celo ples do nebes, organizirali so izmenjevalnico vinilnih plošč, večer kratkih filmov ... Zamisel za festival je nastala pred dobrimi tremi leti, ko so razmišljali, kako zaustaviti domačine in turiste, ki mimo njih hitijo proti Tromostovju, je povedala Inga Remeta, predsednica društva Gledališče Glej in članica umetniškega sveta festivala Soteskaopen: ''V naši četrti je veliko kakovostnih akterjev na različnih področjih, ki delujemo zelo aktivno in dobro. Že leta smo sodelovali na neformalni ravni, potem pa smo se povezali in združili moči.''

Festival odpornosti Soteskaopen 2022

Temeljna ideja letošnjega festivala je odpornost, Soteskaopen 2022 je Festival odpornosti.

"Mreženje, sodelovanje, dialog in podpora nas delajo močnejše in odpornejše."

Festivalu se je pridružila tudi delavnica Levo, združenje ustvarjalnih ljudi, umetnikov, arhitektov, oblikovalcev … Bor Pungerčič, arhitekt, pisec, urednik, strokovnjak za družbeno odgovorno komuniciranje: ''Delavnica Levo je eden izmed prostorov dogajanja. Pri nas so bolj manualne dejavnosti, imeli smo delavnico 3D tiska iz gline, izdelovali smo lonce za rože, gostimo pa tudi dva performansa."

Ko razlaga, zakaj je Soteskaopen Festival odpornosti, Pungerčič poudarja: "Ko govorimo o pripravljenosti na krize in katastrofe, je zelo pomembna povezanost skupnosti, ali greš lahko prosit soseda za kilogram moke."

"Povezanost skupnosti je ključni dejavnik preživetja, zato se nam je zdela tema odpornosti primerna za ta čas, v katerem smo trenutno, pa tudi širše."

Festival odpornosti Soteskaopen 2022 se zaključuje v ponedeljek, 6. junija, z odprtjem razstave likovnih del Nece Falk v Gledališču Glej.

Koncert za človeka in gozd Zemlje

Sat, 04 Jun 2022 08:08:00 +0000

Obnovi gozdnatih površin in trajnostnim človeškim navadam lahko pomaga tudi ekološko-dobrodelni koncert. S tem namenom društvo DREVO sozvočja v nedeljo, 5. 6., v Križankah organizira Koncert za človeka in gozd Zemlje, kjer se bodo zbrala nekatera glasbena imena, ki bodo obiskovalke in obiskovalce opozarjala, da lahko že vsak posameznik z lokalnimi akcijami veliko pripomore k boljšemu življenju.

Pred Koncertom za človeka in gozd Zemlje v Križankah

"Obnavljanje in obnova gozdov na južni in severni polobli je ena izmed najbolj pomembnih stvari, ki nam bo omogočila prihodnost. Niti ne zdravo in čistejšo, ampak prihodnost sploh." - glavna organizatorka koncerta Malala Tina Rakoto Serban

Sem precej okej, a kljub temu spregovorim o duševnih težavah

Wed, 01 Jun 2022 14:45:00 +0000

V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem, gorskim reševalcem, amaterskim igralcem, glasbenikom, potapljačem in ambasadorjem kampanje Nisi okej? Povej naprej. Sašem Dudićem - Tavčijem. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?

Kampanja Nisi okej? Povej naprej: V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem in ambasadorjem kampanje Sašem Dudićem - Tavčijem

Duševne težave so že od nekdaj prisotne v družbi in tudi življenjski tempo zadnjih let je pripomogel k povečanju duševnih stisk, zato so na Nacionanem inštitutu za javno zdravje oblikovali prvo nacionalno kampanjo proti stigmatizaciji duševnega zdravja Nisi okej? Povej naprej. Sašo Dudić - Tavči je tetovator, gorski reševalec, amaterski igralec, glasbenik, potapljač in lastnik veganske restavracije Tavči Kuhna. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?

"V teh krogih, kjer sem se jaz gibal, kar sem jaz doživljal, se mi zdi, da so to stvari, ki jih mnogi mladi doživljajo v življenju, nič tako posebnega. Kljub temu pa se mi zdi, da je prav, da se o tem pogovarjamo, da se ukvarjamo s problemi in da obenem poskušamo stigme tudi razbijati. Že kot otrok sem imel lažje probleme z vključevanjem v družbo. Pozneje sem imel probleme s telesno težo, v eno skrajnost in v drugo, morebiti ne v skrajnost, ampak v obe smeri in potem vse, kar to prinese s seboj. Neke najstniške zadeve, ki pustijo posledice, kot so slaba samopodoba in samozavest. Če jih človek ne predela in se ukvarja z njimi, se začnejo kopičiti in se iz majhnih stvari delajo velike."

Zaradi želje, da bi prekinil slabe cikle, je začel hoditi na terapije, ki so ga na začetku strašile kot vsaka nova in nepoznana stvar. Spremljali so ga različni občutki. "Tudi zaradi tega, ker ko se na terapiji začneš malo bolj poglabljati v zadeve, se začnejo odpirati stvari, ki včasih niso tako prijetne in sploh ne veš, da so tam, dokler ne začneš to raziskovati. So pa nujno potrebne, da se o njih pogovarjaš in jih razčiščuješ, če jih seveda hočeš rešiti, tako da občutki so zelo mešani, od prve pa vse do danes. Ampak se mi zdi, da ko opaziš neke rezultate na sebi v nekih razmerjih, kjer si, je pa zelo dober občutek. Tisto zavedanje, okej, sem pa vseeno na točki, da lahko rečem, da sem delal na sebi in zavestno zdaj delam boljše, kot bi drugače. To je precej dober občutek."

Karmen Koren: Šele ko gremo v tujino, ugotovimo, kaj imamo doma

Tue, 31 May 2022 12:45:00 +0000

Naša terenska ekipa se je minuli vikend odpravila na raziskovanje Posočja. In v Posočju najdemo tudi veliko zanimivih posameznikov. Veliko je tujcev, ki so prišli na dopust, pa jim je bilo tako všeč, da so kar ostali tudi, kljub dolgoletnemu trendu odseljevanja pa se v zadnjih letih v posoške kraje vrača tudi vedno več mladih - morebiti po zaključku študija ali pa po tem, ko so izkusili življenje v tujini. Prav zato toliko bolj cenijo naravo in mir, ki jo nudi Posočje. Ena izmed domačink, ki se je po izkušnjah v prestolnici in tujini vrnila, je tudi Karmen Koren in v njenem butiku Reinkarmika v Kobaridu jo je obiskala Tina Šoln.

Karmen Koren je Drežničanka, ki je pred petimi leti v Kobaridu odprla butik z rabljenimi oblačili

Naša terenska ekipa se je minuli vikend odpravila na raziskovanje Posočja. In v Posočju najdemo tudi veliko zanimivih posameznikov. Veliko je tujcev, ki so prišli na dopust, pa jim je bilo tako všeč, da so kar ostali tudi, kljub dolgoletnemu trendu odseljevanja pa se v zadnjih letih v posoške kraje vrača tudi vedno več mladih - morebiti po zaključku študija ali pa po tem, ko so izkusili življenje v tujini. Prav zato toliko bolj cenijo naravo in mir, ki jo nudi Posočje. Ena izmed domačink, ki se je po izkušnjah v prestolnici in tujini vrnila, je tudi Karmen Koren. Obiskali smo jo v njenem butiku Reinkarmika v Kobaridu.

Kritično razmišljujoči posamezniki so del zdrave in zrele demokracije

Sun, 29 May 2022 10:55:00 +0000

Ta konec tedna v Ljubljani in okolici poteka 13. Znanstival, festival promocije znanosti, izobraževanja in kritičnega sklepanja. Bogat tridnevni program je v prestolnico kljub včerajšnjemu deževnemu vremenu pritegnil veliko zvedavih mladih in starejših, ki so navdušeno sledili številnim znanstvenim šovom in eksperimentom. Te so na različnih lokacijah v središču mesta vodili tako domači izvajalci iz Hiše eksperimentov kot tuji gostje.

Utrinek s 13. Znanstivala, ki je v Ljubljano in okoliška mesta vnovič privabil veliko radovednežev vseh generacij

Ta konec tedna v Ljubljani in okolici poteka 13. Znanstival, festival promocije znanosti, izobraževanja in kritičnega sklepanja. Bogat tridnevni program je v prestolnico kljub včerajšnjemu deževnemu vremenu pritegnil veliko zvedavih mladih in starejših, ki so navdušeno sledili številnim znanstvenim šovom in eksperimentom. Te so na različnih lokacijah v središču mesta vodili tako domači izvajalci iz Hiše eksperimentov kot tuji gostje.

"To nas ne bi to tako zelo veselilo, če ne bi v tem videli bodočnosti Slovenije. V tem torej, da znajo ljudje priznati, da česa ne vedo. S svojim delom služimo kot zgled, kakšen bi formalni izobraževalni sistem moral biti: sistem, kjer učitelji ne bi učili, ampak bi navduševali, učenci pa bi se sami učili, ker bi bili navdušeni." - Miha Kos, idejni oče Znanstivala in direktor Hiše eksperimentov

Eden od tujih gostov, Francoz Didier Laval je ob tem poudaril, kako pomembno je, "da se ljudje s tovrstnimi poskusi seznanijo s tem, kaj vse je lahko plod raziskovanja, kaj se dogaja okrog nas. Učijo se, kako biti radoveden, kako razmišljati kritično. Tudi to je del zdrave in zrele demokracije in aktivnega državljanstva. Zrelo družbo morajo tvoriti posamezniki z vsaj malo zdrave pameti o tem, kako deluje znanost. Da lahko, ko se zgodi nekaj takega, kot je pandemija, razumejo, za kaj gre."

Slovenska vinska reprezentanca

Thu, 26 May 2022 12:45:00 +0000

Ena od turističnih panog, v kateri se v zadnjih letih najpogosteje omenja sodelovanje ponudnikov, izmenjava izkušenj in dobrih praks, je gotovo vinarstvo. Slovenski vinarji iz vseh treh vinorodnih dežel pa so v tem obdobju svoje sodelovanje zelo uspešno prenesli tudi na nogometna igrišča. Slovenska vinska nogometna reprezentanca je, to lahko rečemo brez zadržkov, najboljša v Evropi. Štirikratni evropski prvaki - doslej je bilo odigranih pet prvenstev stare celine - bodo tudi na prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu Vino Euro 2022, ki se prične prihodnji teden na Češkem, v vlogi favorita. Vinsko-nogometno zgodbo je pripravil Jože Pepevnik.

Štirikratni evropski prvaki bodo tudi na prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu Vino Euro 2022, ki se začne prihodnji teden na Češkem, v vlogi favorita

Ena od turističnih panog, ki izvrstno združuje sodelovanje ponudnikov ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks, je gotovo vinarstvo. Slovenski vinarji iz vseh treh vinorodnih dežel pa so v tem obdobju svoje sodelovanje zelo uspešno prenesli tudi na nogometna igrišča. Slovenska vinska nogometna reprezentanca je, to lahko rečemo brez zadržkov, najboljša v Evropi. Štirikratni evropski prvaki, doslej je bilo odigranih pet prvenstev stare celine, bodo tudi na prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu Vino Euro 2022, ki se začne prihodnji teden na Češkem, v vlogi favorita.

"Vinska reprezentanca Slovenije je v teh letih postala prepoznavna blagovna znamka. Naši člani niso le nogometaši, ampak tudi drugi vinarji, ki nas spremljajo in hočejo biti del zgodbe vinske reprezentance." – selektor slovenske reprezentance in njen nekdanji igralec Robi Fišer

Obljuba dela dolg: Povolilni posvet

Thu, 26 May 2022 11:45:00 +0000

Brez medijev ni javnosti in brez javnosti ni medijev. Zato je potrebno graditi zavezništvo, ki ga ogrožajo družabna omrežja s širjenjem lažnih novic in polarizacijo. V mediju Oštro stavijo na neposreden stik s svojim občinstvom, zato danes ob 17. uri pred Mestno hišo v Ljubljani v okviru projekta Obljuba dela dolg prirejajo javni uredniški sestanek z delovnim naslovom Povolilni posvet. Več o tem, zakaj je potrebno politike držati za besedo in kako novinarjem pri tem lahko pomaga javnost, je Maji Avi Žiberna povedal vodja projekta Matej Zwitter.

Javni uredniški sestanek

Brez medijev ni javnosti in brez javnosti ni medijev. Zato je potrebno graditi zavezništvo, ki ga ogrožajo družabna omrežja s širjenjem lažnih novic in polarizacijo. V mediju Oštro stavijo na neposreden stik s svojim občinstvom, zato danes ob 17h pred Mestno hišo v Ljubljani okviru projekta Obljuba dela dolg prirejajo javni uredniški sestanek z delovnim naslovom Povolilni posvet. Zakaj je potrebno politike držati za besedo in kako novinarjem pri tem lahko pomaga javnost?

"Spremljamo izvajanje obljub politikov, ko enkrat zmagajo volitve, sestavijo koalicijo in se udobno namestijo na svojih stolčkih. Na današnjem uredniške sestanku bi se z javnostjo radi posvetovali o tem, kako zastaviti spremljanje dela nove vlade, ker v kampanji je bilo izrečenih veliko obljub." - Matej Zwitter, vodja projekta

Vadba predšolskih otrok

Thu, 26 May 2022 08:45:00 +0000

V tokratni seriji rekreativnih oddaj smo svojo pozornost usmerili v skupine, ki so večkrat, tudi nehote, nekoliko zapostavljene. Tokratno oddajo posvečamo najmlajšim. Jure Jeromen in Nina Smole sta raziskovala, katera vadba je najprimernejša za predšolske otroke in kako jih najlažje zmotiviramo, da se nam pridružijo pri športnih aktivnostih.

O pomembnosti gibanja predšolskih otrok

V tokratni oddaji se posvečamo vadbi najmlajših. Zakaj je gibanje predšolskih otrok pomembno in katere so najprimernejše oblike vadbe zanje, preverimo skupaj z otroki in strokovnjaki.
Profesor športne vzgoje Gregor Pust v svojem zavodu G-rega predšolskim otrokom nudi aktivno preživljanje dneva v krogu svojih vrstnikov. Tam smo med najmlajšimi preverili tudi, katere aktivnosti so jim najbolj všeč.

Profesor na fakulteti za šport Ivan Čuk pa opozarja, da najmlajšim ne primanjkuje domišljije in ustvarjalnosti, zato je pomembno, da jim pustimo proste roke pri igranju.

Pred leti otroška igrišča niso bila tako bogata v svoji raznolikosti ponudbe igral, danes pa je vedno več parkov urejenih z otroškimi igrišči. Tja se, če je le možno, odpravimo v družbi, saj so najmlajši precej raje aktivni, če so skupaj z vrstniki.

Tisti, ki jim fizika predstavlja prvo strast življenja

Wed, 25 May 2022 14:45:00 +0000

V Ljubljani je te dni potekala 6. Evropska fizikalna olimpijada, ki je v Slovenijo pritegnila 182 mladih genijev z vsega sveta. V dveh tekmovalnih dneh so se pomerili v eksperimentalnem in teoretskem delu, ob reševanju nalog pa so spoznavali tudi lepote naše dežele. Kakšne fizikalne orehe so trli in katere države so se odrezale najbolje?

V Ljubljani se je mudila svetovna srednješolska fizikalna smetana. Na 6. Evropski fizikalni olimpijadi je naša prestolnica gostila 182 tekmovalcev iz 37 držav, zlato odličje jih je osvojilo 12. Slovenci prav tako odlični

Benjamin Tonner, Benedikt Vilji Magnússon, Everton Albuquerque, Lama Alahdad

Opičje koze zaenkrat v Sloveniji še ne predstavljajo razloga za skrb

Wed, 25 May 2022 09:10:00 +0000

Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej izven njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse trenutno odkrite različice po svetu, ki so izven Afrike, skupen izvor? Maja Ratej se je po nekaj pojasnil odpravila na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k najkompetentnejši slovenski strokovnjakinji za živalske zoonoze profesorici Tatjani Avšič Županc.

Pogovor s strokovnjakinjo za virusne zoonoze, virologinjo in profesorico na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani Tatjano Avšič Županc

Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej zunaj njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse ta hip odkrite različice po svetu, ki so zunaj Afrike, skupen izvor? Po pojasnila smo se odpravili na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k ugledni slovenski strokovnjakinji, profesorici in virologinji Tatjani Avšič Županc.

"Primeri, ki so jih doslej potrdili v Evropi in drugih delih sveta, izvirajo iz nigerijske različice opičjih koz, ki povzroča blažjo obliko bolezni. Kolikor vem, še ni nobenega smrtnega primera."

Virus opičjih koz spada med tako imenovane viruse DNA, ki so zelo veliki in težje mutirajo, saj imajo učinkovit mehanizem, ki mutacije hitro in sproti odpravlja. Za ta virus obstajata dve cepivi, eno je registrirano tudi v Evropi, to je moderno modificirano cepivo proti črnim kozam, ki približno v 85 odstotkih ščiti tudi pred okužbo in boleznijo opičjih koz. Obstaja pa še specifično cepivo proti opičjim kozam, ki naj bi imelo precej višji odstotek zaščite, a ta hip še ni registrirano v Evropi.

"Znaki, ki nakazujejo na okužbo z virusom opičjih koz, so povišana temperatura, slabo počutje, bolečine v mišicah, otekle in boleče področne bezgavke, zelo kmalu se pojavi kožni izpuščaj. Ko se pojavijo kožni izpuščaji (običajno se najprej pojavijo na mestu vnosa, na mestu okužbe), je človek že kužen. Kužen ostane ves čas trajanja izpuščajev oziroma dokler kraste ne odpadejo, kar pa lahko traja tudi nekaj tednov. Po do zdaj znanih podatkih so bolniki, ki so se okužili in zboleli zunaj afriške celine, zelo dobro okrevali."

Cannes zaživel s filmom Top Gun

Tue, 24 May 2022 12:45:00 +0000

Po prvem delu filmskega festivala so vsaj trije filmi v igri za zlato palmo.

Po prvem delu filmskega festivala so v igri za zlato palmo vsaj trije filmi: romunski R. M. N., švedski Trikotnik žalosti in italijanski Zunanja noč

Cannes je med festivalom popolnoma zaseden s filmskim dogajanjem, množico gledalcev, prezasedenimi parkirišči in bari. Kinematografske sedeže je treba rezervirati štiri dni vnaprej, naglica je na vsakem koraku. Če ne bo velikega presenečenja, se bo morala tudi žirija naglo odločiti, komu bo v tej množici dobrih – nedobrih, všečnih – nevšečnih filmov podelila zlato palmo.

Ker vse filmske poti vodijo v Cannes, se nam je s prizorišča oglasila Nina Zagoričnik z gostom Olmom Omerzujem, režiserjem filma Atlas ptic.

Na treningu ukrajinskih biatloncev

Tue, 24 May 2022 11:30:00 +0000

Pokljuka ob slovenskih biatloncih in biatlonkah, ki so v teh dneh začeli s pripravami na novo sezono, gosti tudi številčno biatlonsko zasedbo iz Ukrajine. O tem, kako je za Ukrajince in Ukrajinke poskrbljeno na Pokljuki, kakšna je situacija v njihovi domovini, in kaj prinaša prihodnost pa več Aljaž Golčer.

Kako je za Ukrajince in Ukrajinke poskrbljeno na Pokljuki, kakšne so razmere v njihovi domovini in kaj prinaša prihodnost?

Pokljuka poleg slovenskih biatloncev in biatlonk, ki so v teh dneh začeli priprave na novo sezono, gosti tudi številčno biatlonsko zasedbo iz Ukrajine. Tamkajšnje društvo jim je zagotovilo športno opremo in pogoje za trening, saj so ukrajinski biatlonke in biatlonci ostali brez vsega.

"Vsekakor se v teh razmerah ni lahko osredotočiti na šport, obenem pa se zavedamo, da moramo zastopati svojo državo na mednarodnem prizorišču. Poskušamo se pripraviti na tekmovanja, vendar so razmere negotove. Vsekakor si pa želimo tekmovati in dosegati dobre rezultate." – članska reprezentantka Darja Blaško

Krajši delovni čas: prihodnost ali utopija?

Tue, 24 May 2022 08:45:00 +0000

Še nedolgo nazaj se je v Sloveniji delo na daljavo zdelo utopija, pa se je - tudi po sili razmer - uveljavilo in obdržalo. Čeprav izziv usklajevanja dela na daljavo in dela v pisarni oz. hibridnega modela dela še ni v celoti končan, se na trgu dela že pojavljajo številni novi izzivi. Med drugim tudi uvajanje skrajšanega delovnika. Na dogodku Krajši delovni čas - utopija ali prihodnja realnost?, ki je v organizaciji e-Študentskega servisa in Združenja delodajalcev Slovenije v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana pretekli teden potekal v Ljubljani, so strokovnjaki razpravljali o tem, kakšna prihodnost se obeta na trgu delovne sile v Sloveniji. Kakšne so prednosti krajšega delovnika, s kakšnimi organizacijskimi in zakonskimi ovirami za njegovo uvedbo se podjetja srečujejo? Kakšne so pozitivne in negativne posledice krajšega delovnika in o kakšnih oblikah skrajšanja bomo v prihodnosti razpravljali? Je 8 ur na dan, 5 dni na teden - delovnik, ki ga je pred skoraj 100 leti uvedel Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje - preživel koncept? Je krajši delovnik prihodnost ali utopija? Sogovornice: red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, izr. prof. dr. Sara Tement in Jasmina Alić.

Je 8 ur na dan, 5 dni na teden preživel koncept?

Kakšne so prednosti krajšega delovnika, s kakšnimi organizacijskimi in zakonskimi ovirami za njegovo uvedbo se podjetja srečujejo? Kakšne so pozitivne in negativne posledice krajšega delovnika in o kakšnih oblikah skrajšanja bomo v prihodnosti razpravljali? Je 8 ur na dan, 5 dni na teden - delovnik, ki ga je pred skoraj 100 leti uvedel Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje - preživel koncept? Je krajši delovnik prihodnost ali utopija?

Sogovornice: red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, izr. prof. dr. Sara Tement in Jasmina Alić.

Helena Milinković o stavki na RTV

Mon, 23 May 2022 08:10:00 +0000

Novinarji RTV-ja danes stavkamo. Stavkamo, ker so razmere nevzdržne, ugled našega medija pa zaradi škodljivih potez vodstva pada. Ne stavkamo proti javnosti ne proti vladi. Stavkamo proti vodstvu RTV-ja. V studiu Vala 202 se je zato oglasila Helena Milinković, predsednica stavkovnega odbora in pojasnila, kaj so zahteve stavkovnega odbora in kako potekajo pogajanja z vodstvom. Zahteve stavkovnega odbora so jasne: 1. Zahtevamo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo. 2. Zahtevamo spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov. 3. Zahtevamo umik škodljivih sklepov Programskega sveta. 4. Zahtevamo dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTV. 5. Zahtevamo socialni dialog. 6. Zahtevamo plačano stavko. 7. Če ne bo sklenjen sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev do 30. 5. 2022, zahtevamo odstop generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice Informativnega programa Televizije Slovenija Jadranke Rebernik in v. d. urednika uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča ter odstop predsednika Programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča.

Študentski maj: Naš doprinos je ta, ki ustvari študentsko življenje

Sat, 21 May 2022 10:00:00 +0000

Že od leta 1983 Študentski svet stanovalcev javnega zavoda Študentski dom Ljubljana ohranja tradicijo kulturnih, športnih in glasbenih doživetij, ki so združena pod imenom Majske igre. Letos je potreba študentov po druženju še toliko večja. So lahko mladim Majske igre tudi obliž na pretekle rane? Trije tedni, ko odmislijo realnost? Kakšne težave in problemi jih obkrožajo? Protagonisti zgodbe so študentke in študenti iz Rožne doline ter prebivalka Akademskega kolegija, ki mu spet grozi zaprtje.

Študentski maj so Majske igre in spletanje novih vezi. Pa tudi soočanje s problemi vsakdana in pritiski najverjetnejše izselitve iz Akademskega kolegija.

Že od leta 1983 Študentski svet stanovalcev javnega zavoda Študentski dom Ljubljana ohranja tradicijo kulturnih, športnih in glasbenih doživetij, ki so združena pod imenom Majske igre. Letos pa je potreba študentov po druženju še toliko večja, pove vodja prireditve Patrik Čelik. So lahko mladim Majske igre tudi obliž na pretekle rane? Trije tedni, ko odmislijo realnost? Kakšne težave in problemi jih obkrožajo? Protagonisti zgodbe iz Rožne doline so študentke Urška, Karin, Romana, Polona in Sara ter študenti Miha, Žiga, Gal in Tjaš.

"Malo je stresno, ker razmišljam, kaj bom, ko končam študij. Skrbi me, če bom dobila zaposlitev v smeri svoje izobrazbe in ali se bom mogla zadovoljiti z drugo, ki bo imela tudi nižjo plačo kot zase mislim, da si jo zaslužim, samo zato, ker je trg dela slab."

"Mislim, da se realni učinki dogajajo v konkretnih situacijah. Tukaj smo, v Rožni dolini. Mislim, da so festivali in povezovanja, ki se dogajajo v okviru takih dogodkov kot so Majske igre, dobra pot naprej."

Dobra popotnica pa bi bila tudi ureditev negotovih razmer v Akademskem kolegiju, kjer so študentke in študenti ponovno prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. S tem bi se dodatno poslabšala bivanjska problematika vsaj 190 študentov, ki se z izselitvijo ne strinjajo. Akademski kolegij je v lasti Mestne občine Ljubljana, s sklenjeno najemno pogodbo pa z njim upravlja Študentski dom Ljubljana. Njegovo upravo poleg cene pogodbe skrbi tudi dotrajanost zgradbe ̶ prebivalke in prebivalce bi rada razselila med druge domove, kjer pa bi za normalno bivanje vseh upravičencev do študentskega doma že ta trenutek potrebovali 10 odstotkov postelj več.

Podrobnejši prispevek o usodi Akademskega kolegija je za Radio Prvi pripravila Lara Gril. Poslušajte tukaj.

Če bodo izginile čebele in drugi opraševalci, bo izginilo tudi človeštvo, opozarja Nika Pengal mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka

Fri, 20 May 2022 09:10:00 +0000

Danes je peti svetovni dan čebel, dan, namenjen krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga imajo čebele in vsi drugi opraševalci za kmetijstvo in biotsko pestrost. Letos je v ospredju tema Mladi in čebelarstvo. Čebele so odličen kazalec stanja okolja, poudarja Nika Pengal mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka. Če bodo izginile čebele in drugi opraševalci, bo izginilo tudi človeštvo. Nika Pengal je o delu s čebelami, o apiterapiji kot vedi, o tem, kako ob pomoči čebeljih pridelkov, čebeljih panjev in pikov okrepiti in ohranjati zdravje, predavala tudi na apiterapevtski konferenci v Ameriki. Sama ustvarja v okviru blagovne znamke Gospodična Medična in prav danes je izšla knjiga Skrivnosti Gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov v zgodbi iz vsakdanjega življenja. Napisala jo je skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom, ki je slikar in je v knjigi poskrbel za zgodbo, ona pa za strokovni del. Priročnik, ki so mu dodane ilustracije Vide Igličar, je namenjen tako tako mladim kot starejšim bralcem, ki jih zanima svet čebel, z njim pa želi približati apiterapijo tudi mlajšim

Če bodo izginili čebele in drugi opraševalci, bo izginilo tudi človeštvo, opozarja Nika Pengal, mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka

Nika Pengal je o delu s čebelami, o apiterapiji kot vedi in o tem, kako ob pomoči čebeljih pridelkov, čebeljih panjev in pikov okrepiti in ohranjati zdravje, predavala tudi na apiterapevtski konferenci v Ameriki. Sama ustvarja v okviru blagovne znamke Gospodična Medična in prav danes je izšla knjiga Skrivnosti Gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov v zgodbi iz vsakdanjega življenja. Napisala jo je skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom, slikarjem, ki je v knjigi poskrbel za zgodbo, ona pa za strokovni del. Priročnik z ilustracijami Vide Igličar je namenjen tako mladim kot starejšim bralcem, ki jih zanima svet čebel, z njim pa želi približati apiterapijo tudi mlajšim.

Rohan Dasgupta: Raga obarva um

Thu, 19 May 2022 09:10:00 +0000

"Živimo v izjemno kaotičnem obdobju." Tako pravi indijski klasični glasbenik Rohan Dasgupta, ki pravi, da so bili med covidom glasbeniki v Indiji povsem prepuščeni sami sebi. Še hujši šok od tega, da je naenkrat ostal brez finančnih prihodkov, mu je predstavljal šok zaradi spremembe načina življenja. Zato je ob poučevanju po cele dneve vadil na sitar in vlagal svojo energijo v glasbo in introspekcijo, za kar se mu je nenadoma odprl prostor.

Indijski klasični glasbenik Rohan Dasgupta pravi, da so bili med covidom glasbeniki v Indiji povsem prepuščeni sami sebi

"Živimo v izjemno kaotičnem obdobju."

Tako pravi indijski klasični glasbenik Rohan Dasgupta, ki pravi, da so bili med covidom glasbeniki v Indiji povsem prepuščeni sami sebi. Še hujši šok od tega, da je naenkrat ostal brez finančnih prihodkov, mu je predstavljal šok zaradi spremembe načina življenja. Zato je ob poučevanju po cele dneve vadil na sitar in vlagal svojo energijo v glasbo in introspekcijo, za kar se mu je nenadoma odprl prostor.

"Najprej je bilo vse, kar je bilo povezano s covidom, potem vsa ta neravnovesja v svetu, ki se samo še zaostrujejo. Ljudje se vse bolj delijo na podlagi ideologije, celo znotraj družin. Zdaj je ta vojna. Mislim, da lahko iz tega izidemo samo s kulturo, umetnostjo in glasbo. Lahko vam povem, kako sam to doživljam. V trenutku, ko se usedem s svojim sitarjem, izklopim ves preostali svet in sem v točno tistem trenutku in prostoru. To so verjetno moji najbolj umirjeni trenutki. Glasba, umetnost in kultura predstavljajo izhod iz tega stresnega življenja. To je edina rešitev."

Dr. Primož Krašovec: Kapitalizem kot osmi potnik

Wed, 18 May 2022 09:10:00 +0000

"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."

Pogovor z avtorjem knjige Tujost kapitala dr. Primožem Krašovcem: Zakaj v kapitalizmu odvečnost človeštva narašča?

"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec.

Krašovec ocenjuje, da je s perspektive kapitala odvečna kakšna tretjina človeštva, se pravi večina prebivalstva podsaharske Afrike, tudi nekaterih drugih delov sveta.

"Epidemija je bila sociološko zanimiva, ker smo imeli od zelo arhaičnih ukrepov, kot je bila izolacija okuženih, ki jo lahko primerjamo s srednjeveškim izgonom gobavcev iz mest, do karantene, kar je zgodnje moderni ukrep, izvira pa že iz 16., 17. stoletja, pa vse do za družbo nadzora bolj značilnih, bolj fluidnih oblik, kar je bilo zelo pogosto v vzhodni Aziji, kot je zaznavanje okuženih ob pomoči visoke tehnologije in sledenju njihovemu gibanju."

Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot ljudje. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."

Vrata odpira 75. festival v Cannesu

Tue, 17 May 2022 12:45:00 +0000

Po dveh pandemičnih letih se zdi, da se je v francosko mesto končno vrnilo festivalsko vzdušje. Na Azurni obali v Cannesu bo namreč nocoj otvoritev 75. filmskega festivala. Več o vzdušju pred uradnim odprtjem pa Nina Zagoričnik.

V tekmovalnem delu bo na ogled 21 filmov, festival pa odpira komedija

Manj potrošnje, več trajnosti!

Sat, 14 May 2022 11:45:00 +0000

Piknik ob svetovnem dnevu pravične trgovine je druženje v zero-waste antipotrošniškem duhu ob izmenjevanju znanja in izkušenj, mnenj, uporabnih znanj in odpiranju novih pogledov na svet. Organizatorji druženja želijo soustvariti prostor povezovanja, izmenjav, ustvarjanja, kreativnosti, prihodnosti. Poudarjajo prihodnosti z manj izkoriščanja, manj potrošnje, manj betona, manj odpadkov in z več trajnosti, več solidarnosti, več pravičnosti, več skupnosti, več sodelovanja, več blaginje, več narave.

Druga sobota v maju je svetovni dan pravične trgovine. V Focusu in Pravični trgovini Slovenija skupaj s podporniki in somišljeniki ta dan že tradicionalno obeležujejo z druženjem na pikniku

Piknik ob svetovnem dnevu pravične trgovine je druženje v zero-waste antipotrošniškem duhu ob izmenjevanju znanja in izkušenj, mnenj, uporabnih znanj in odpiranju novih pogledov na svet.

Organizatorji druženja želijo soustvariti prostor povezovanja, izmenjav, ustvarjanja, kreativnosti, prihodnosti. Poudarjajo prihodnosti z manj izkoriščanja, manj potrošnje, manj betona, manj odpadkov in z več trajnosti, več solidarnosti, več pravičnosti, več skupnosti, več sodelovanja, več blaginje, več narave.

Slovenska prostovoljka na Evroviziji

Sat, 14 May 2022 11:00:00 +0000

Celotna evropska, pa tudi svetovna pop scena, ta teden diha skupaj z Evrovizijo. V Torinu namreč poteka 66. edicija tega največjega festivala pop glasbe, ki bo danes doživel vrh z razglasitvijo zmagovalca. Evrovizija je ogromen festival, nanj se pripravljajo skozi vse leto, in medtem ko so žarometi ta teden usmerjeni samo proti nastopajočim, mnogokrat pozabimo na tiste, ki iz zakulisja poganjajo ves ta stroj. Eni od ključnih tako imenovanih pomočnikov na festivalu so tudi prostovoljci, v Torinu jih je letos več kot 600, med njimi tudi Slovenka Tamara, ki se ji je uresničila želja, da ves festival spremlja od blizu. Zelo blizu.

Evrovizija je ogromen festival, nanj se pripravljajo skozi vse leto, in medtem ko so žarometi ta teden usmerjeni samo proti nastopajočim, mnogokrat pozabimo na tiste, ki iz zakulisja poganjajo ves ta stroj

Celotna evropska, pa tudi svetovna pop scena, ta teden diha skupaj z Evrovizijo. V Torinu namreč poteka 66. edicija tega največjega festivala pop glasbe, ki bo danes doživel vrh z razglasitvijo zmagovalca. Evrovizija je ogromen festival, nanj se pripravljajo skozi vse leto, in medtem ko so žarometi ta teden usmerjeni samo proti nastopajočim, mnogokrat pozabimo na tiste, ki iz zakulisja poganjajo ves ta stroj. Eni od ključnih tako imenovanih pomočnikov na festivalu so tudi prostovoljci, v Torinu jih je letos več kot 600, med njimi tudi Slovenka Tamara, ki se ji je uresničila želja, da ves festival spremlja od blizu. Zelo blizu.

Nocoj sledi še sklepno dejanje Evrovizije – finalni večer, ki ga bo na Valu 202 vodila Maruša Kerec – ne zamudite, se slišimo ob 21.00.

Kako je slišati polet v tandemu z jadralnim padalom in kje oziroma kaj je Skozno?

Sat, 14 May 2022 10:00:00 +0000

V Vipavski dolini je, kot pravijo, zdaj najokusnejši mesec v letu. 5. in 6. junija ga bodo na dvorcu Zemono končali s festivalom Okusi Vipavske. Ob kulinaričnih in vinskih doživetjih, ki pobožajo želodec, pa dolina ponuja tudi bolj adrenalinska doživetja. S svojo geografijo, Nanosom in Trnovskim gozdom ter tako rekoč celoletnimi ugodnimi vremenskimi razmerami je priljubljena tako med kolesarji kot med pohodniki, ob tem pa tudi pravi raj za jadralne padalce. In polet v tandemu s piloti iz kluba Polet Nova Gorica je bil del študijske ture, ki jo je organiziral Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina. Še preden smo na dolino pogledali z nogami v zraku, pa smo nanjo pogledali tudi skozi naravno okno Skozno, ki leži tik nad vzletiščem Lijak, na prepadnem robu Trnovskega gozda.

Pri letenju v tandemu z jadralnim padalom je varnost na prvem mestu, zadnjo besedo pa ima vedno vreme

O novem portretu črne luknje in Luninem mrku

Sat, 14 May 2022 09:15:00 +0000

Številni se najbrž spomnite, kako smo aprila 2019 dobili prvo fotografijo črne luknje sploh, nekakšno podobo črnega kroga z ognjenim obročem, ki je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Fotografija, pod katero se je podpisala več kot 200-članska znanstvena skupina Event Horizon Telescope, je veljala za najnatančnejšo fotografijo, kar jih je kdaj naredilo človeštvo. Tri leta pozneje je skupina preciznost še izpopolnila in radijske teleskope usmerila proti središču naše galaksije, kjer kraljuje črna luknja Strelec A. V pogovoru z astrofizikom in profesorjem na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomažem Zwittrom pa več tudi o popolnem Luninem mrku, ki ga bomo lahko gledali na rano ponedeljkovo jutro.

Končno lahko vidimo, kaj se skriva v središču naše galaksije, v pogovoru z astrofizikom prof. Zwittrom pa spomnimo tudi na prihajajoči popoln Lunin mrk

Številni se najbrž spomnite, kako smo aprila 2019 dobili prvo fotografijo črne luknje sploh, nekakšno podobo črnega kroga z ognjenim obročem, ki je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Fotografija, pod katero se je podpisala več kot 200-članska znanstvena skupina Event Horizon Telescope, je veljala za najnatančnejšo fotografijo, kar jih je kdaj naredilo človeštvo. Tri leta pozneje je skupina preciznost še izpopolnila in radijske teleskope usmerila proti središču naše galaksije, kjer kraljuje črna luknja Strelec A*.

V pogovoru z astrofizikom in profesorjem na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomažem Zwittrom pa spomnimo tudi na popoln Lunin mrk, ki bo v ponedeljek zgodaj zjutraj. Pojav, ki ga bo mogoče videti na zahodni do jugozahodni strani neba, bo poseben, ker bo v svoji popolni fazi sovpadal tudi z vzhodom Sonca.

Če boste mrk gledali in posneli tudi kakšno fotografijo, bomo veseli utrinkov na naš elektronski naslov val202@rtvslo.si.

Cesarjeva stara oblačila na ogled

Thu, 12 May 2022 12:45:00 +0000

Pri zbiranju gradiva za prihajajočo razstavo Znameniti Slovenci, ki bo v Narodnem muzeju na ogled od oktobra, so spet odkrili uniforme cesarja Franca Jožefa I. Več o tem, kakšne uniforme si je rad oblačil habsurški cesar, pa v prispevku.

Pri zbiranju gradiva za prihajajočo razstavo Znameniti Slovenci, ki bo v Narodnem muzeju na ogled od oktobra, so spet odkrili uniforme cesarja Franca Jožefa I.

Pri zbiranju gradiva za prihajajočo razstavo Znameniti Slovenci, ki bo v Narodnem muzeju na ogled od oktobra, so spet odkrili uniforme cesarja Franca Jožefa I. Več o tem, kakšne uniforme si je rad oblačil habsurški cesar, pa v prispevku.

Primož Velikonja: Poškodovani imajo tudi hude opekline

Thu, 12 May 2022 10:45:00 +0000

Pogovor z vodjo medicinskega dela intervencije v Kočevju Primožom Velikonjo.

Iz Kočevja se nam je oglasil vodja medicinskega dela intervencije Primož Velikonja

Okoli 8.35 je v Melaminu v središču Kočevja prišlo do močne eksplozije in požara. Po zadnjih podatkih Uprave za zaščito in reševanje je več kot 20 ljudi poškodovanih, dva hudo opečena so prepeljali v ljubljanski klinični center. Pogrešajo štiri osebe.

Spremljajte aktualne podatke tukaj.

Poklicali smo Primoža Velikonjo z Zdravstvenega doma Kočevje.

Leon Behin: Požar je omejen, imamo ga pod nadzorom

Thu, 12 May 2022 08:20:00 +0000

"Aktivirane so vse enote. Požar je omejen, imamo ga pod nadzorom. Še vedno pa sta pogrešani dve osebi. Škode za okolje ni, zaradi dima svetujemo vsem, da ostanejo v zaprtih prostorih." Leon Behin, poveljnik Gasilske zveze Kočevje

"Nekaj poškodovanih so prepeljali s helikopterjem v Ljubljano. Za pogrešani osebi ne vemo ali sta na območju tovarne ali kje drugje," Leon Behin, poveljnik Gasilske zveze Kočevje

Spremljajte aktualne podatke tukaj.

Poklicali smo Leona Behina, poveljnika Gasilske zveze Kočevje.

Izbor za pesem Evrovizije: Razglednica iz Torina

Wed, 11 May 2022 14:45:00 +0000

Letošnji izbor za pesem Evrovizije poteka v Italiji, za prizorišče, kjer se zvrsti evropska pop smetana, so tako izbrali Torino. Glavno mesto dežele Piemont, zelo znane po čokoladnih bombonih gianduiotto, zgodovinskih kavarnah in kraljevih palačah, je sicer številnim še vedno neznanka. Še pred kakšnimi dvajsetimi leti je Torino veljal za industrijsko mesto, zdaj pa se trudijo zamenjati oznako in Torino preobraziti v turistični biser, ki ga posamezniki obiščejo z namenom, ne pa se samo ustavijo na poti do končne destinacije.

Pred finalom Evrovizije se sprehajamo med torinskimi ulicami, izgubljamo v kraljevih palačah in degustiramo bicerin

Ivan Janko Cafuta: Pomembno je, da socialno delo ni vodeno na avtoritaren način

Wed, 11 May 2022 09:10:00 +0000

O slabih razmerah na Centru za socialno delo Ljubljana se je v zadnjih treh letih pogosto govorilo, med ostrimi kritiki dosedanje direktorice Anje Osojnik je bil tudi Ivan Janko Cafuta, strokovni delavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik zaposlenih v svetu zavoda in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so ga novembra lani odpoklicali kot člana sveta CSD. Višje sodišče je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. O tem smo podrobneje že poročali, zdaj pa se sprašujemo, ali bo razrešitev rešitev vseh teh težav?

Ob razrešitvi Anje Osojnik z mesta direktorice Centra za socialno delo Ljubljana se o razpletu pogovarjamo z Ivanom Jankom Cafuto

O slabih razmerah na Centru za socialno delo Ljubljana se je v zadnjih treh letih pogosto govorilo, med ostrimi kritiki dozdajšnje direktorice Anje Osojnik je bil tudi Ivan Janko Cafuta, strokovni delavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik zaposlenih v svetu zavoda in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so ga novembra lani odpoklicali kot člana sveta CSD. Višje sodišče je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. O tem smo podrobneje že poročali, zdaj pa se sprašujemo, ali bo razrešitev rešitev vseh teh težav?

"Lažje bi bilo, če bi ljudje znali ravnati s svojim pogumom. Mislim, da se ga ustrašijo, ustrašijo se posledic, na koncu pa tudi niso zadovoljni. Imeli bi bolj srečne ljudi, če bi bili vajeni ravnati s pogumom." – Ivan Janko Cafuta

S 6. majem je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj razrešil Anjo Osojnik z mesta direktorice. Isti dan je svet Centra za socialno delo Ljubljana za vršilca dolžnosti direktorja centra imenoval Marjana Vončino, priznanega strokovnjaka in dolgoletnega delavca na področju socialnega varstva, ki je bil dolga leta direktor CSD Ljubljana Moste - Polje, ki ga je Ivan Janko Cafuta na mesto vršilca dolžnosti direktorja tudi predlagal.

"Meni je v veliko zadovoljstvo to, da je predstavnik stroke dobil priložnost, da prevzame vodenje CSD, pa tudi če je na tem položaju samo nekaj mesecev." – Ivan Janko Cafuta

Cvetoči kamping turizem

Tue, 10 May 2022 08:45:00 +0000

Turizem okreva, to so pokazali že velikonočni in prvomajski prazniki, ko so bile kapacitete predvsem na Obali in v zdraviliščih skoraj popolnoma zasedene. Z vse višjimi temperaturami pa se začenja tudi sezona kampiranja. V zadnjih letih se vse več ljudi odloča za bivanje v kampih, pa ne le v šotorih. Velika uspešnica koronskega obdobja so mobilne hišice in avtodomi. Kamping turizem jo je po mnenju strokovnjakov v zadnjih dveh letih zelo dobro odnesel, saj je sezona omejena na toplejši del leta, ki je tudi v zdravstvenem pogledu varnejši. Katja Arhar je o kampingturizmu in obetih za prihajajočo sezono poklepetala z urednikom spletnega portala Avtokampi.si Klemnom Hrenom.

V zadnjih letih se vse več ljudi odloča za bivanje v kampih, pa ne le v šotorih. Velika uspešnica koronskega obdobja so mobilne hišice in avtodomi

64. Pohod - Pot ob žici 2022

Sat, 07 May 2022 15:08:00 +0000

Pohod Pot ob žici je ena največjih športno-rekreativnih prireditev pri nas. 64. Pohod - Pot ob žici 2022 sta spremljala tudi Luka Skarlovnik in Jure Jeromen.

Zelo dober odziv pohodnikov in praktično neprekinjena kolona na zelenem prstanu okoli Ljubljane

Tradicionalna, že 64. športno-rekreativna prireditev pri nas vsako leto privabi več kot 30.000 udeležencev. Pot ob žici vsako leto poteka od četrtka do sobote pred 9. majem, ko ima Ljubljana praznik v spomin osvoboditve leta 1945. Pot pa poteka natanko tam, kjer so italijanski okupatorji med 2. svetovno vojno postavili ograjo iz bodeče žice.

Letošnje dogajanje smo pospremili v reportaži.

Peš iz Benetk v Peking

Sat, 07 May 2022 11:45:00 +0000

Gospa Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. No, v teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer jo je ujela Andreja Čokl.

"Kilometrov ne štejem, saj se tako počutim bolj svobodno," pravi italijanska svetovna popotnica, ki se je v počastitev prihajajoče 700. obletnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah

Gospa Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija, se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700. obletnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. Svojo pot je 26. aprila začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo.

V teh dneh, ko je gospa Cammarota obiskala Ljubljano, jo je ujela Andreja Čokl.

"Veselim se vseh narodov, ki jih bom srečala. Ne le dežele, tudi narodi mi pripovedujejo oziroma posamezniki, ki jih srečujem. To je pomembno, saj je moje sporočilo, da vse ljudi spodbujam k miru, bratstvu. Rada bi jim predstavila tudi italijansko kulturo in arhitekturo, jaz pa si želim spoznati lepote njihovih dežel."

To ni motor za dirkanje, potovanje je tisto, ki privlači

Sat, 07 May 2022 10:00:00 +0000

Portorož bo junija že drugič prizorišče letnega srečanja evropskega kluba voznikov motociklov Harley Davidson. Med 9. in 12. junijem naj bi na našo obalo z vseh koncev Evrope, a tudi iz ZDA in od drugod, pripotovalo okrog 30.000 "riderjev" ali jahačev, kot si vozniki sami pravijo, in ljubiteljev teh legendarnih jeklenih konjičkov. Vrhunec srečanja bo zagotovo parada 2 500 motociklov po Slovenski Istri. Na izlete do bližnjih krajev bodo motoriste vse dni vodili njihovi slovenski kolegi iz kluba Lipa. Med njimi bo tudi 'rajderka' Tanja Valič. Več pa v zapisu, ki ga je pripravila Lea Širok.

Portorož bo junija že drugič prizorišče letnega srečanja evropskega kluba voznikov motociklov Harley Davidson

Med 9. in 12. junijem naj bi na našo Obalo z vseh koncev Evrope, tudi iz Združenih držav in od drugod, pripotovalo okrog 30.000 "riderjev" ali jahačev, kot si vozniki sami pravijo, in ljubiteljev teh legendarnih jeklenih konjičkov. Vrhunec srečanja bo zagotovo parada 2.500 motociklov po slovenskem delu Istre. Na izlete do bližnjih krajev bodo motoriste vse dni vodili njihovi slovenski kolegi iz kluba Lipa. Med njimi bo tudi 'rajderka' Tanja Valič.

Leto 2017 in zlata košarkarska reprezentanca

Sat, 07 May 2022 09:10:00 +0000

17. september 2017 je zapisan v slovensko športno zgodovino. Ne le zaradi največjega uspeha v ekipnih športih, predvsem zaradi pravljice, ki jo je spisala slovenska košarkarska reprezentanca. Ta je poskrbela, da se tudi po skoraj petih letih še vedno vzneseno govori o neverjetno povezanosti, čustvih in ekipi, ki združuje. Prav to je bil povod za slovenske filmske ustvarjalce, da ne le spomnijo na pomembne trenutke iz Carigrada, temveč slovenski javnosti na povsem nov in drugačen način predstavijo ekipo, ki je te trenutke spisala. Dokumentarni film 2017 bo širši javnosti predstavljen na premieri 3. junija v areni Stožice, z ustvarjalci in nekaterimi akterji iz filma pa se je na novinarski predstavitvi pogovarjala Nina Smole.

Spomine na nepozabno košarkarsko poletje in fantastične igre reprezentantov bomo v bližnji prihodnosti lahko podoživeli tudi v celovečernem filmu

Dokumentarni film 2017 bo širši javnosti predstavljen na premieri 3. junija v areni Stožice.

To je vojna!

Thu, 05 May 2022 12:45:00 +0000

Vojna v Ukrajini se umika s prvih strani časopisov in s prvih sekund televizijskih dnevnikov. Ampak To je vojna!, je svojo razstavo v osrednjem atriju ljubljanske mestne hiše poimenoval fotoreporter Matej Povše. Med svojim 3 tedenskim zapisovanjem dogodkov v Ukrajini, kamor se je odpravil takoj po začetku vojne, je zapisoval predvsem podobe, ki jih lahko vidite na razstavi. Pa tudi zvoke, ki pa jih lahko slišite v naslednjem prispevku. Z njim se je v Ljubljani pogovarjala Maja Ava Žiberna.

"Naivno upam, da bom spremenil poglede ljudi, poglede odločevalcev. Ampak tudi če spremenim enega, je to zame že velika zmaga," fotoreporter Matej Povše

Vojna v Ukrajini se umika s prvih strani časopisov in s prvih sekund televizijskih dnevnikov. Ampak To je vojna!, je svojo razstavo v osrednjem atriju ljubljanske mestne hiše poimenoval fotoreporter Matej Povše. Med svojim tritedenskim zapisovanjem dogodkov v Ukrajini, kamor se je odpravil takoj po začetku vojne, je zapisoval predvsem podobe, ki jih lahko vidite na razstavi.

Če ne želite pogledati stran, se odpravite v ljubljansko mestno hišo, kjer bo razstava na ogled še do 23. maja.

Fotograf Matjaž Tančič o ponovni uvedbi karantene v Šanghaju

Wed, 04 May 2022 09:06:00 +0000

Kitajci so po dveh letih spet uvedli stroge omejitvene ukrepe zaradi naraščanja števila okuženih s koronavirusom. Dve največji kitajski mesti - Peking in Šanghaj - sta v karanteni, v Pekingu nameravajo testirati 20 milijonov ljudi, v Šanghaju pa nekateri že 45. dan ždijo doma, tudi fotograf Matjaž Tančič. Zaprtje javnega življenja naj bi sprva trajalo vsega skupaj štiri dni, zdaj pa je on doma že 33. dan. Nujne potrebščine mu v tem času pošilja kitajska vlada, hrano pa tudi dostavljavci - nekateri zaradi strogih ukrepov zdaj celo spijo v šotorih na ulici, saj se jim ni dovoljeno vrniti v domači blok. Matjaž Tančič je začel ob ponovnem zaprtju družbe dokumentirati življenje, ki ga opaža skozi svoje okno. Pravi, da ustvarja, da se mu ne zmeša. "Pred dvema dnevoma sem šel iz hiše, naslednjič bom lahko stanovanje zapustil 8. maja - če nihče v stanovanjskem bloku ne bo pozitiven."

Fotograf Matjaž Tančič živi v Šanghaju na Kitajskem, kjer spet veljajo strogi ukrepi za zajezitev covida. V karanteni je že 33. dan, hrano mu dostavlja tudi kitajska vlada, nihče ne ve, kdaj bo zaprtja konec

Kitajci so po dveh letih spet uvedli stroge omejitvene ukrepe zaradi naraščanja števila okuženih s koronavirusom. Dve največji kitajski mesti - Peking in Šanghaj - sta v karanteni, v Pekingu nameravajo testirati 20 milijonov ljudi, v Šanghaju pa nekateri že 45. dan ždijo doma, tudi fotograf Matjaž Tančič. Zaprtje javnega življenja naj bi sprva trajalo vsega skupaj štiri dni, zdaj pa je on doma že 33. dan. Nujne potrebščine mu v tem času pošilja kitajska vlada, hrano pa tudi dostavljavci - nekateri zaradi strogih ukrepov zdaj celo spijo v šotorih na ulici, saj se jim ni dovoljeno vrniti v domači blok. Matjaž Tančič je začel ob ponovnem zaprtju družbe dokumentirati življenje, ki ga opaža skozi svoje okno. Pravi, da ustvarja, da se mu ne zmeša.

"Pred dvema dnevoma sem šel iz hiše, naslednjič bom lahko stanovanje zapustil 8. maja - če nihče v stanovanjskem bloku ne bo pozitiven."

Andrej Karoli: Skrivanje spodbuja ugibanja

Wed, 04 May 2022 07:50:00 +0000

Komentar Andreja Karolija: Najlaže je biti spletni trol in v nedogled v zlomljeni materinščini skrit za nadimkom udrihati po ljudeh z imenom in priimkom. Anonimnost to pač omogoča. Bolj me je strah ljudi, ki v slepi veri, po naročilu ali pač celo zato, ker menijo, da je tako prav to počnejo s pozicije moči. Politične ali hierarhije znotraj ustanov. A tako kot troli, v resnici to počnejo anonimno. Skrivajo se za kolektivnimi nazivi. Zakaj? Njihovo skrivanje spodbuja ugibanja. Ugibanja pa so lahko artikulirano argumentirana ali pač zlobna. In zlobneži bi dejal, da posameznice in posamezniki, ki se skrivajo za kolektivnimi nazivi nimajo hrbtenice, so strahopetci in nesposobneži, ki pa počnejo, kar počnejo, kot počnejo, samo zato, ker trenutno lahko. In v javnost načrtno pošiljajo sporočila, da jih je strah. Strah česa? Odgovornosti, ki jo prinaša pozicija generalnega direktorja? Strah odgovornosti, ki jo prinaša pozicija odgovorne urednice informativnega programa nacionalne Televizije? Ali jih je pač strah dolge sence političnega naročnika, ki ranjen preži v ozadju? Ker dokler ne povejo česa ali pač koga jih je strah, so vsa ugibanja legitimna. Lahko pa bi bila tudi nesramna in zato nič manj legitimna. Ugibanja namreč.

Strah me je ljudi, ki v slepi veri, po naročilu ali pač celo zato, ker menijo, da je tako prav, to počnejo s pozicije moči. Politične ali hierarhije znotraj ustanov

Najlaže je biti spletni trol in v nedogled v zlomljeni materinščini, skrit za vzdevkom, udrihati po ljudeh z imenom in priimkom. Anonimnost to pač omogoča. Bolj me je strah ljudi, ki v slepi veri, po naročilu ali pač celo zato, ker menijo, da je tako prav, to počnejo s pozicije moči. Politične ali hierarhije znotraj ustanov. A tako kot troli v resnici to počnejo anonimno. Skrivajo se za kolektivnimi nazivi. Zakaj? Njihovo skrivanje spodbuja ugibanja. Ugibanja pa so lahko artikulirano argumentirana ali pač zlobna. In zlobneži bi dejali, da posameznice in posamezniki, ki se skrivajo za kolektivnimi nazivi, nimajo hrbtenice, so strahopetci in nesposobneži, ki pa počnejo, kar počnejo, kot počnejo, samo zato, ker trenutno lahko. In v javnost načrtno pošiljajo sporočila, da jih je strah. Strah česa? Odgovornosti, ki jo prinaša pozicija generalnega direktorja? Strah odgovornosti, ki jo prinaša pozicija odgovorne urednice informativnega programa nacionalne televizije? Ali jih je pač strah dolge sence političnega naročnika, ki ranjen preži v ozadju?

Ker dokler ne povejo, česa ali pač koga jih je strah, so vsa ugibanja legitimna. Lahko pa bi bila tudi nesramna in zato nič manj legitimna. Ugibanja namreč.

Fordovski citati še vedno živijo v mnogih družbah

Tue, 03 May 2022 15:10:00 +0000

O novi slovenski izdaji stripa Alana Forda, ki jo je prevajalec Aljoša Mislej pred tremi tedni izdal pri založbi Grafit.

O novi slovenski izdaji stripa Alana Forda, ki jo je prevajalec Aljoša Mislej pred tremi tedni izdal pri založbi Grafit

Alan Ford je legendarni strip, v katerem spremljamo dogodivščine Alana Forda, Sira Olivera, Boba Rocka, Debelega Šefa, Jeremije do izumitelja Grunfa in vodje skupine Številke ena.

"Max Bunker je z Alanom Fordom poskušal prikazati družbo takšno, kot jo je on videl. In pri tem ni ovinkaril, bil je zelo politično nekorekten. V kakšen trenutku celo preveč, celo za naš stari režim. Na družbo je gledal zelo črnogledo. Ni se postavljal na nikogaršnjo stran. Mirno je povedal - revni so revni, zato ker so revni; bogati in politiki so pokvarjeni; doktorji, zdravniki in znanstveniki iščejo načine, da bi bili slavni ... Iz tega vidika se današnja družba ni spremenila. Lahko se je obarvala, digitalizirala, posodobila in začela drugače govoriti, ampak njen smisel je isti."

Marcel Štefančič jr.: Studia City ne bo več

Tue, 03 May 2022 12:45:00 +0000

Ob svetovnem dnevu medijev je na RTV Slovenija potekala novinarska konferenca o aktualnem dogajanju na RTV. V ospredju je bila odpoved pogodbenega razmerja z voditeljem oddaje Studio City Marcelom Štefančičem, ki je oddajo vodil več kot 20 let.

Odgovorna urednica se urednici Studia City ni odzivala. Uradno nismo nič vedeli, kaj se dogaja, pravi dolgoletni voditelj oddaje Studia City

V studio Vala 202 je prišel Marcel Štefančič jr., dolgoletni voditelj Studia City, ki je kar naenkrat ostal brez podaljšane pogodbe.

Odgovornost družbe je podporno okolje, ne stigmatiziranje

Tue, 03 May 2022 08:45:00 +0000

Ker so duševne težave od nekdaj prisotne v družbi in ker življenjski tempo zadnjih let pripomore k povečanju duševnih stisk, so na NIJZ oblikovali prvo nacionalno kampanjo proti stigmatizaciji duševnega zdravja Nisi okej? Povej naprej. Ali vemo, kako ob duševnih težavah pomagati sebi in drugim? Zakaj je duševno zdravje stigmatizirano? Na podlagi česa sploh nastane stigma? Ali obstaja varno in podporno okolje, kjer lahko zaupamo svoje stiske in se pri tem ne počutimo slabo? O tem smo se v prvem delu niza oddaj o duševnem zdravju pogovarjali s sodelavko kampanje in psihologinjo Nušo Crnkovič.

Kampanja Nisi okej? Povej naprej.: V 1. delu niza oddaj o duševnem zdravju o stanju na tem področju, še vedno prisotni stigmatizaciji in iskanju pomoči

Ker so duševne težave od nekdaj navzoče v družbi in ker življenjski tempo zadnjih let pripomore k povečevanju duševnih stisk, so na NIJZ oblikovali kampanjo Nisi okej? Povej naprej. Ali vemo, kako ob duševnih težavah pomagati sebi in drugim? Zakaj je duševno zdravje stigmatizirano? Na podlagi česa sploh nastane stigma? Ali obstaja varno in podporno okolje, v katerem lahko nekomu zaupamo svoje stiske in se pri tem ne počutimo slabo?

"To, da imaš stisko ne pomeni, da si čuden, ne pomeni, da imaš tri roke. To je nekaj človeškega, nekaj normalnega. Je nekaj, kar nas gradi. Ker ljudje smo konec dneva mozaik izkušenj in ta stiska je samo en kamenček v celoti, ki nas dela to, kar smo, in tudi ta kamenček je nekaj, kar naredi celotno sliko lepo. Niič ni narobe, če si v stiski, nič ni s tabo čudnega ali pa da si posebnež, izoliran primer, ampak si samo eden izmed mnogih, si samo človek in to je človeška narava." - Nuša Crnkovič, psihologinja in vodja kampanje

Ko nam oseba izrazi svojo stisko, pa je naša odgovornost, da ne obsojamo, ne pridigamo, da pristopimo razumevanjoče, da poslušamo in ne ocenjujemo doživljanja te osebe. Odgovornost celotne družbe pa je, da ne stigmatiziramo, ampak nudimo varno in podporno okolje osebam v stiski.

Seznam virov pomoči v duševni stiski najdete tukaj.

Nevidni delavci v turizmu

Sun, 01 May 2022 08:00:00 +0000

Se takrat, ko uživate na počitnicah, morda kdaj vprašate, kdo vam je pospravil hotelsko sobo, kakšno delo opravljajo sobarice, natakarji, kuharji, turistični vodniki, vzdrževalci, taksisti, vozniki avtobusov? Študentke in študenti na treh višjih strokovnih šolah v Mariboru, Ljubljani in na Bledu (program gostinstvo in turizem) s projektom Vzemi si čas za nas opozarjajo na pomembno vlogo nepogrešljivih turističnih delavcev, ki so pogosto prezrti.

Vzemi si čas za nas

Se takrat, ko uživate na počitnicah, morda kdaj vprašate, kdo vam je pospravil hotelsko sobo, kakšno delo opravljajo sobarice, natakarji, kuharji, slaščičarji, reševalci na bazenih, receptorji, organizatorji potovanj, turistični vodniki, portirji, vzdrževalci, taksisti, vozniki avtobusov?

Študentke in študenti treh višjih strokovnih šol s programi za gostinstvo in turizem v Mariboru, na Bledu in v Ljubljani s projektom Vzemi si čas za nas opozarjajo na pomembno vlogo zaposlenih v turizmu, predvsem tistih, ki so pogosto spregledani. V projektu so sodelovali tudi študenti 2. letnika Višje strokovne šole (program gostinstvo in turizem) Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani Lea Juha, Alexis Rose Klebčar, Kristina Kolenc, Alja Krašovec, Jana Medic, Sergej Muhič, Blaž Stanko in njihova mentorica dr. Lea Kužnik, predavateljica na BIC Ljubljana, ki pravi, da je zaradi epidemije covida-19 veliko zaposlenih v turizmu morda za vedno zapustilo to gospodarsko panogo.

"Zato smo želeli narediti nekaj dobrega predvsem za tiste delavce, ki v turizmu drugače niso izpostavljeni, so pa nepogrešljivi."

Študenti so skupaj z mentorico pripravili načrt dela in izbrali svoje sogovornike v hotelih, muzejih, povsod tam, kjer soustvarjajo turizem. Februarja so začeli na Facebooku in Instagramu objavljati fotografije in kratke zgodbe zaposlenih v turizmu (#vzemisicaszanas). Razstava ljubljanskih študentov je zdaj na ogled v Centru kulinarike in turizma KULT316 na Prušnikovi v Ljubljani, ki je tudi del Biotehniškega izobraževalnega centra. Fotografsko razstavo pa so javnosti najprej predstavili na ljubljanski Špici.

Kristine Kolenc se je najbolj dotaknila zgodba zaposlene v hotelskem baru, ki jim je povedala, da celo njeni domači ne razumejo, kako zelo naporno in zahtevno je delo, ki ga opravlja. Jana Medic se spominja, kako prijazno jih je sprejel hotelski tehnik, ki skrbi, da kongresi potekajo brez težav, Lea Juha pa poudarja, da so se vsi turistični delavci, ki so jim pripovedovali svoje "nevidne" zgodbe, razveselili njihovega obiska.

"Bili so prijetno presenečeni, da je njihov trud prepoznan in cenjen, nekateri so bili ganjeni do solz."

S pomočjo študentov BIC Ljubljana smo spoznali tudi turistično vodnico Tanjo Kostanjšek, Tajo Gubenšek, ki so jo študenti prijetno presenetili med učno uro lepega vedenja v Šolskem muzeju v središču Ljubljane, in Svita Lencla, ki skrbi, da imajo Ljubljančani in obiskovalci Ljubljane na vsakem koraku za izposojo na voljo dovolj mestnih koles (BicikeLJ).

Študentka Alja Krašovec, ki bi po končanem študiju rada delala v turistični agenciji, si želi, da bi bile plače v turizmu višje.

"Vidim namreč povezavo med tem, koliko je poklic cenjen in kako je plačan. Vsi ti, brez katerih turizem ne bi mogel delovati, so tako slabo plačani, da so zato še hitreje prezrti."

Študenti BIC Ljubljana, ki so sodelovali v projektu Vzemi si čas za nas, že razmišljajo o svojih karierah v turizmu, ko bodo zaključili študij. Sergej Muhič pravi, da bi bil rad turistični vodič po Ljubljani ali receptor v hotelu, tudi Blaž Stanko se v prihodnosti vidi na delovnem mestu receptorja, zanima pa ga še organizacija dogodkov, Alexis Rose Klebčar bi se zaposlila v muzeju ali kot turistična vodnica, najraje bi po Ljubljani vodila korejske turiste, zato se že uči korejščine, Kristina Kolenc bi delala v turistični agenciji, Lea Juha si želi najti službo v hotelski recepciji nekje v tujini, Jana Medic pa je prepričana, da bodo zagotovo vsi našli službe, ko jih bodo iskali. Držimo pesti, da bo res tako!

Na zadnji čaj na Stari trg 3

Sat, 30 Apr 2022 11:00:00 +0000

Prvi zmenek, branje knjige, sobotni zajtrk z družino, celo obisk kraljičine sestre in še mnogo drugih dogodkov se je ob čaju zapisalo v 28 letih, kolikor jih je v stari Ljubljani doživela čajnica, ki je minuli torek zaprla vrata lokala. Vanjo so zahajali Ljubljančani, z dobro oceno na Tripadvisorju in s konceptom prostora, kjer se ne hiti in te tam malo manj briga za ves svet, tudi tujci. A žal jo je kapitalizem, ki ga briga za svet, pojedel, je ob zadnjem čaju povedal Iztok Eržen, ki je skupaj s soprogo Urško čajno hišo odprl leta 1994.

Priljubljena čajnica v stari Ljubljani po 28 letih zapira svoj lokal, ostala bo le trgovina s čajem

Prvi zmenek, branje knjige, sobotni zajtrk z družino, celo obisk kraljičine sestre in še mnogo drugih dogodkov se je ob čaju zapisalo v 28 letih, kolikor jih je v stari Ljubljani doživela čajnica, ki je minuli torek zaprla vrata lokala. Vanjo so zahajali Ljubljančani, z dobro oceno na Tripadvisorju in s konceptom prostora, kjer se ne hiti in te tam malo manj briga za ves svet, tudi tujci. A žal jo je kapitalizem, ki ga briga za svet, pojedel, je ob zadnjem čaju povedal Iztok Eržen, ki je skupaj s soprogo Urško čajno hišo odprl leta 1994.

Turški gradbinci v Sloveniji: na vrhu hierahije hitrost, učinkovitost in cena

Sat, 30 Apr 2022 10:00:00 +0000

Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? Razmere smo na terenu preverili v naselju Orehek pri Postojni in Hrušici na Jesenicah.

Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo?

Razmere med delavci smo preverili v Hrušici in Divači. V naselju Orehek je postavljeno začasno delovno naselje za delavce, ki gradijo drugi tir. Tuji delavci tu delajo v izmenah, tudi po enajst ali dvanajst ur. Delo je težko, a zaslužek boljši kot v njihovih domovinah. "Pet dni delamo nočno, potem smo en dan prosti, nato spet delamo," je povedal delavec.

"Dejstvo je, da so veliki podjetniki izginili iz prostora, nadomestili so jih manjši delodajalci, ki so dobili svoj delež kruha v slovenskem prostoru. Če ocenjujemo trenutno stanje na področju zdravja in varnosti pri delu, se z njim nikakor ne moremo pohvaliti." – Slavko Krištofelc, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu

Podobne razmere kot v Postojni vladajo tudi v delovnem naselju v Hrušici na Jesenicah, kjer potekajo dela v predoru Karavanke. Delavci naj bi v predoru delali od osem do deset ur, medtem ko turški delajo tudi po dvanajst ur. Zgodi se tudi, da kljub 12-urnemu delovniku v naslednji izmeni nadomestijo drugega delavca, če ta manjka. Delo mora biti namreč končano pravočasno. O podrobnostih svojega dela pa sploh ne smejo govoriti. Ob uradno napovedanem obisku Hrušice so nam povedali, da na mesec delajo približno 240 ur. Na Inšpektoratu o konkretnih kršitvah v konkretnih podjetjih ne želijo govoriti.

"Očitno je, da se dogaja velik boj za kadre. Praska se po kadrovskih bazenih. Pred nekaj leti je bila debata o tem, da bi naredili sporazum o zaposlovanju, kot obstaja z Bosno in s Srbijo tudi z drugimi državami." – Goran Lukić, Delavska svetovalnica

Dr. Mojca Matičič o novi obliki hepatitisa pri otrocih

Thu, 28 Apr 2022 08:45:00 +0000

Še vedno ni jasno, kaj so natančni vzroki za pojav akutnih primerov hepatitisa pri otrocih. Doslej opravljene raziskave kažejo na sorodnost z okužbami z adenovirusi, vendar trdne povezave med njima še niso potrdili. Do zdaj so največ primerov akutnega hepatitisa pri otrocih, mlajših od deset let, zabeležili v Veliki Britaniji, primere so odkrili tudi v desetih evropskih državah ter v Izraelu in Združenih državah Amerike. V Sloveniji sumijo, da bi lahko en otrok imel hepatitis neznanega izvora, kar je v začetku tedna sporočila infektologinja Mojca Matičič. Dodala je, da podrobne rezultate preiskav še čakajo, otrokovo zdravstveno stanje pa je dobro.

O skrivnostni novi hudi obliki hepatitisa pri otrocih so doslej poročali že iz dvanajstih držav po svetu. Infektologinja Mojca Matičič poudarja, da je panika zaenkrat odveč, je pa dobro biti pozoren na morebitne znake

Še vedno ni jasno, kaj so natančni vzroki za pojav akutnih primerov hepatitisa pri otrocih. Doslej opravljene raziskave kažejo na sorodnost z okužbami z adenovirusi, vendar trdne povezave med njima še niso potrdili. Do zdaj so največ primerov akutnega hepatitisa pri otrocih, mlajših od deset let, zabeležili v Veliki Britaniji, primere so odkrili tudi v desetih evropskih državah ter v Izraelu in Združenih državah Amerike. V Sloveniji sumijo, da bi lahko en otrok imel hepatitis neznanega izvora, kar je v začetku tedna sporočila infektologinja Mojca Matičič. Dodala je, da podrobne rezultate preiskav še čakajo, otrokovo zdravstveno stanje pa je dobro.

Dr. Mojca Matičič poudarja, da je panika trenutno odveč, da pa je dobro biti pozoren na morebitne sumljive znake in predvsem v vsakdanjem življenju skrbeti za dosledno higieno kašlja in čiste roke.

Ona potuje, jaz pa ležim doma na kavču

Wed, 27 Apr 2022 11:00:00 +0000

Potovanja, še posebej med prazniki, so postala družbena norma in težko je sedeti doma na kavču, medtem ko Instagram in preostala omrežja polnijo fotografije z velikimi nasmeški na oddaljenih destinacijah. Ali prazniki predstavljajo nevarnost za povečanje duševnih stisk? Kako na psihično počutje vpliva to, da si zaradi finančne nezmožnosti in splošne podražitve cen ne zmoremo privoščiti oddiha v tujini? Pogovarjali smo se z Vesno Švab, psihiatrinjo in sodelavko pri projektu Nisi okej, povej naprej.

Psihiatrinja Vesna Švab o duševnih stiskah med (prvomajskimi) prazniki

Ali prvomajski prazniki, podobno kot božični, predstavljajo nevarnost za povečanje duševnih stisk? So letošnji prvomajski prazniki tudi zaradi pandemije in višanja cen nekoliko drugačni in predstavljajo še dodaten pritisk? Kako se "zaščititi" pred primerjavami, da vsi nekje uživajo in o tem poročajo na družabnih omrežjih, medtem ko si sami potovanja ne moremo privoščiti?

"Zelo pomembno je, da integriramo to, da je naš prosti čas naš prosti čas in da so načini zapolnjevanja tega prostega časa neskončno različni, da obstaja mavrica načinov, kako se lahko organiziramo, in da so vsi dovolj dobri, za vsakega nekoliko različni. Tako bi rekla, v tolažbo pred željo, da bi naredili v tem času nekaj zelo, zelo posebnega." – dr. Vesna Švab, psihiatrinja in sodelavka projekta Nisi okej? Povej naprej.

"Najstrašljivejše v sodobnem oglaševalskem svetu je posploševanje in pomanjkanje zavedanja različnosti, kar je poniževalno do bogastva človeške osebnosti. Smo žrtve individualno prilagojenega oglaševanja in naši možgani so neprestano manipulirani," pove psihiatrinja.

Kam po pomoč?

Klic v duševni stiski (01 520 99 00)
SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja (080 11 55)
TOM – telefon otrok in mladostnikov (116 111)
Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE, Celje (031 778 772)
Posvet – Center za psihološko svetovanje, Svetovalnica Ljubljana in Svetovalnica Kranj (031 704 707)
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM
Spletna stran #tosemjaz za otroke in mladostnike z različnimi informacijami in možnostjo posveta s strokovnjakom
Nisi okej? Povej naprej.

Moj svet dr. Berte Jereb

Tue, 26 Apr 2022 08:45:00 +0000

V Slovenskem etnografskem muzeju so se z razstavo spomnili pionirke otroške onkologije in ustanoviteljice fundacije Mali vitez, ustanove za pomoč mladim, ozdravljenim od raka.

V Slovenskem etnografskem muzeju so se z razstavo spomnili pionirke otroške onkologije in ustanoviteljice fundacije Mali vitez, ustanove za pomoč mladim, ozdravljenim od raka

Profesorica dr. Berta Jereb je pisateljica, zdravnica in profesorica, ki je svojo poklicno pot posvetila onkološkim bolnikom. Bila je prva radioterapevtka pri nas, priznana zdravnica tako na Švedskem kot v New Yorku, ki se je pri svojem delu na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ukvarjala predvsem z otroško onkologijo. Leta 1986 je na Onkološkem Inštitutu med prvimi v svetu ustanovila ambulanto za sistematično študijo o poznih posledicah zdravljenja raka pri otrocih ter pozneje ustanovila Fundacijo "Mali vitez", ustanovo za pomoč mladim ozdravljenim od raka. Moj svet je naslov razstave v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je posvečena prav njej. Razstavo je v sodelovanju z zdravnico pripravila kustosinja dr. Tanja Roženbergar.

Analiza digitalne volilne kampanje

Mon, 25 Apr 2022 06:45:00 +0000

Povolilno jutro je tudi priložnost za analize in nekoliko drugačne poglede na včerajšnje parlamentarne volitve. Osredotočili smo se na analizo digitalne kampanje. Kako so se stranke lotile spleta in predvsem družabnih omrežij? Kako primerno ali neprimerno so se na Twitterju, Facebooku, Instagramu in Tik-Tok-u obnašali kandidati? Kdo je najbolje izkoristil potencial digitalnih komunikacijskih kanalov? Kako so volitve včeraj zvečer odmevale na družabnih omrežjih? Kdo je komentiral aktualno dogajanje in kdo se ni oglasil? Kakšne temelje je volilna kampanja na spletu postavila za druge volitve in za komuniciranje politike? Analizirata Andraž Zorko (Valicon) in Tamara Langus.

V povolilnem jutru s pomočjo Andraža Zorka in Tamare Langus analiziramo volilno kampanjo skozi digitalne oči. Kaj je izstopalo v dobrem smislu in kaj v malo manj dobrem?

Kako so volitve včeraj zvečer odmevale na družabnih omrežjih? Kdo je komentiral aktualno dogajanje in kdo se ni oglasil? Kakšne temelje je volilna kampanja na spletu postavila za druge volitve in za komuniciranje politike?

Analizirata Andraž Zorko (Valicon) in Tamara Langus.

Kaj mladi pričakujejo in si želijo od bodočega političnega vrha?

Thu, 21 Apr 2022 09:10:00 +0000

Svoje ideje, ki do zdaj niso bile dovolj slišane, so mladi včeraj predstavili na novinarski konferenci v Mestni hiši Mestne občine Ljubljana, ki jo je organizirala Medgeneracijska koalicija Slovenije. O izzivih mladih takole razmišljata predsednik koalicije in Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič in predsednica študentske organizacije Marike Grubar.

Razmišljajo predsednik koalicije in Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič, predsednica študentske organizacije Marike Grubar in predsednik Dijaške organizacije Slovenije Simon Trussevich

Svoje ideje, ki do zdaj niso bile dovolj slišane, so mladi včeraj predstavili na novinarski konferenci v mestni hiši Mestne občine Ljubljana, ki jo je organizirala Medgeneracijska koalicija Slovenije.

"Največja izziva mladih sta bivanjska problematika in prehod mladih na trg dela, tukaj mislimo predvsem na prekarnost, ki je v Sloveniji še vedno zelo visoka. Treba je najti ukrepe, kako tistim, ki želijo delati prekarno, to omogočiti, hkrati pa zavarovati tiste, ki so v prekarnost prisiljeni. Tretja zadeva, ki jo želim poudariti, je tudi zaskrbljenost okoli našega javnega zdravstva. Vemo, da je dostop do zdravnikov, ginekologov in zobozdravnikov vse bolj otežen. Ta skepsa pa se opaža tudi pri mladih, ali bodo sploh lahko prišli do svojega osebnega zdravnika. Poudarek je tudi na duševnih težavah, ki jih je koronska kriza zgolj razgalila in pokazalo se je, kako dolge vrste so za dostop do specialistov." – Miha Zupančič

"Želimo si tudi reforme štipendijske politike. V preteklosti so se že zgodile dobronamerne in dobrodošle spremembe, ampak štipendije so še vedno zelo nizke za normalno opravljenje študija. Skoraj vsak študent ali študentka mora poleg štipendije opravljati še študentsko delo, da lahko pokrije vse stroške študija." – Marike Grubar

Naše prehranjevalne navade so se spremenile, z njimi pa tudi rešitve za manj zavržkov

Thu, 21 Apr 2022 08:45:00 +0000

Ekologi brez meja so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev.

Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane Ekologi brez meja razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev

V nedeljo, 24. aprila, bomo v Sloveniji zaznamovali slovenski dan brez zavržene hrane. Prvič smo ga prejšnje leto, namen tega dne pa je, da vsak zase pred nakupom razmisli, ali nakupuje preudarno in tako zavrže čim manj oziroma če se le da nič hrane. Po podatkih Statističnega urada iz leta 2018 v Sloveniji vsak prebivalec letno po nepotrebnem zavrže okrog 13 kg užitnih živil. Od približno 141.000 ton hrane, kolikor v Sloveniji skupno pristane med odpadki, je skoraj 40 odstotkov še užitne. Več pa so nam povedali Ekologi brez meja, ki so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Če povzamemo, naše prehranjevalne navade so se spremenile, z njimi pa tudi rešitve za manj zavržkov.

"Zmanjševanje količin zavržene hrane je eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje našega okoljskega odtisa. Reševanje hrane je zelo pomembno. Zavedati se moramo, da kar tretjino vse hrane zavržemo. S tem pa zavržemo tretjino vseh pridelovalnih površin, vode in energije. Navsezadnje pa zavržemo tudi svoj denar, ki ga vložimo v pridelavo te hrane." – Katja Streš, predsednica

Prva nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov e-skirojev

Wed, 20 Apr 2022 14:10:00 +0000

E-skiroji so vse bolj priljubljena prevozna sredstva, vendar ne sodijo med najbolj varna. S tem namenom bo do 24. aprila po večjih Slovenskih mestih potekala prva nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov e-skirojev, s katero želijo Agencija za varnost v prometu, Policija in UKC Ljubljana spodbuditi uporabnike e-skirojev k varnejši vožnji in spoštovanju cestnoprometnih predpisov.

Kako zakonsko sprejete omejitve vožnje e-skirojev vplivajo na število prekrškov in nesreč?

E-skiroji so vse bolj priljubljeno prevozno sredstvo, vendar ne sodijo med najbolj varna. S tem namenom bo do 24. aprila po večjih slovenskih mestih potekala prva nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov e-skirojev, s katero želijo Agencija za varnost v prometu, Policija in UKC Ljubljana spodbuditi uporabnike e-skirojev k varnejši vožnji in spoštovanju cestnoprometnih predpisov.

Predpisi za vožnjo e-skirojev

Vozijo jih lahko vsi, starejši od 14 let, tudi otroci od 12. do 14. leta, če imajo kolesarsko izkaznico. Vsi do 18. leta morajo imeti na glavi čelado. Voziti jih moramo po površinah, namenjenih kolesarjem. Kjer teh površin ni, pa ob desnem robu smernega vozišča ceste. Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora imeti voznik e-skiroja prižgan žaromet z belo svetlobo, na zadnji strani pa svetilko z rdečo svetlobo in rdeč odsevnik. Na območjih za pešce lahko vozijo le z maksimalno hitrostjo pešca.

Prvomajska potovanja in covid ukrepi v tujini

Wed, 20 Apr 2022 08:45:00 +0000

Ko se bliža turistična sezona, se mnoge države odločajo za sproščanje ukrepov zaradi covida-19. Dobimo lažen občutek, da virusa ni več in da smo povsem varni. Tudi v času prvomajskih počitnic se bodo številni Slovenci odpravili na bližnje in bolj oddaljene dopustniške in popotniške destinacije. Kako je s covid priporočili in ukrepi drugod po svetu? Zaplesti se zna tudi v državah EU, kajti vsaka samostojno predpiše omejitve, ki pa niso poenotene za celotno območje držav EU. Andrej Šter s konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve priporoča, da se pred odhodom v tujino o aktualnih ukrepih prepričate na spletni strani ministrstva.

Andrej Šter s konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve o dilemah glede ukrepov proti covidu-19 pri vstopu v tuje države

Ko se bliža turistična sezona, se številne države odločajo za sproščanje ukrepov zaradi covida-19. Dobimo lažen občutek, da virusa ni več in da smo povsem varni. Tudi med prvomajskimi počitnicami se bodo številni Slovenci odpravili na bližnje in bolj oddaljene dopustniške in popotniške destinacije. Kako je s covidnimi priporočili in ukrepi drugod po svetu? Zaplesti se zna tudi v državah Evropske unije, kajti vsaka samostojno predpiše omejitve, ki pa niso poenotene za celotno območje držav Unije. Andrej Šter s konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve priporoča, da se pred odhodom v tujino o aktualnih ukrepih prepričate na njihovi spletni strani.

"Hrvaška in Madžarska sta omejitve umaknili. Italija in Avstrija pa še izvajata nadzor: za vstop je potreben pogoj PCT. Sprememba pri Avstriji je, da ni potrebna najava potovanja, ta pa je še vedno potrebna za Italijo."

Kaj pa potovanja v lastni režiji? "Če informacij o vstopu v izbrano državo in veljavnih ukrepih ne najdete na naši spletni strani, svetujem, da obiščete spletno stran slovenske ambasade v državi, v katero potujete."

O vodenju inoviranja in napakah

Tue, 19 Apr 2022 08:45:00 +0000

Tokrat odpiramo novo poglavje o vodenju. Že prejšnji teden smo delili nekaj teoretičnih in praktičnih napotkov o postherojskem vodenju, ki smo jih zbrali na predstavitvi knjige o tej tematiki. Postherojsko vodenje je osredotočeno na kolektivne dosežke, timsko delo in skupno odgovornost, izpostavlja avtor knjige prof. Miha Škerlavaj s Ekonomske fakultete v Ljubljani. V negotovih časih se je postherojsko vodenje izkazalo za zelo pomembno, bistveno pa lahko pripomore tudi k inovativnosti v organizacijah. O tem tudi Maja Mikek iz Celtre in Jernej Česen iz podjetja Outfit7.

Predstavitev knjige o postherojskem vodenju

Tokrat odpiramo novo poglavje o vodenju. Že prejšnji teden smo delili nekaj teoretičnih in praktičnih napotkov o postherojskem vodenju, ki smo jih zbrali na predstavitvi knjige o tej tematiki. Postherojsko vodenje je osredotočeno na kolektivne dosežke, timsko delo in skupno odgovornost, poudarja avtor knjige prof. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete v Ljubljani. V negotovih časih se je postherojsko vodenje izkazalo za zelo pomembno, bistveno pa lahko pripomore tudi k inovativnosti v organizacijah. O tem tudi Maja Mikek iz Celtre in Jernej Česen iz podjetja Outfit7.

"Omejitve, ki si jih postaviš, te omejujejo, ker ciljaš samo nanje. Na primer naš cilj je - dajmo narediti to, da bodo družine uživale. To je neoprijemljiv cilj, ampak vsi vemo, kako bomo prišli do tja. Ne delati kompromisov, daj najboljše od sebe in stvari bodo rasle." – Jernej Česen

"Nobenega ne sme biti sram ali mu biti težko, da si vzame čas zase. Sodelavci morajo to videti od vodstva, ker potem to veliko lažje prakticirajo." – Maja Mikek

Kaj nastaja v Centru Rog

Sat, 16 Apr 2022 10:00:00 +0000

Tovarna Rog je najpomembnejši del industrijske kulturne dediščine 20. stoletja v Ljubljani. S projektom prenove naj bi Center Rog postal inkluziven in kreativen javni proizvodni prostor na skoraj 9.000 m2 ustvarjalnega prostora. Obiskovalce pa naj bi vabil tudi nov, 8.000 m2 velik park. In o arhitekturnih in vsebinskih načrtih nastajajočega centra je bilo govora pretekli teden na vodenem ogledu po gradbišču. Obiska bodočega centra Rog se lahko vsak prvi četrtek v mesecu udeležijo tudi meščani v sklopu organiziranih javnih vodstev po gradbišču. Se je pa nanje potrebno predhodno prijaviti.

O arhitekturnih in vsebinskih načrtih nastajajočega centra

Obiska bodočega centra Rog se lahko vsak prvi četrtek v mesecu udeležijo tudi meščani v sklopu organiziranih javnih vodstev po gradbišču. Se je pa nanje potrebno predhodno prijaviti.

Maša Aljohina, Pussy Riot: Če si zdaj tiho, podpiraš Putinov režim

Thu, 14 Apr 2022 08:45:00 +0000

21. februarja je minilo 10 let, odkar so članice skupine Pussy Riot izvedle performans punkovske molitve v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika. Performans so izvedle v protest proti cerkvenim dostojanstvenikom, ki so takrat podpirali Putina. Nadeždo Tolokonikovo in Mašo Aljohino so aretirali zaradi huliganstva in ju obsodili na dve leti zapora. Kolektiv Pussy Riot je s tem postal tudi eden izmed sinonimov za upor proti režimu Vladimirja Putina. Mašo zdaj med drugim preganjajo tudi zaradi 7 let starega zapisa na enem izmed družbenih omrežij. Ne glede na to pa Maša Aljihina ostaja kritična.

Maša Aljohina, glasbenica, politična aktivistka in članica punkovskega kolektiva Pussy Riot, je bila od lanskega poletja v Rusiji šestkrat aretirana. Pravi, da je ta hip najbolj pomembno, da vojno v Ukrajini ustavimo

Nadeždo Tolokonikovo in Mašo Aljohino so aretirali zaradi huliganstva in ju obsodili na dve leti zapora. Kolektiv Pussy Riot je s tem postal tudi eden izmed sinonimov za upor proti režimu Vladimirja Putina. Mašo zdaj med drugim preganjajo tudi zaradi 7 let starega zapisa na enem izmed družbenih omrežij. Ne glede na to pa Maša Aljihina ostaja kritična.

"Najpomembnejše ta hip je, da ustavimo vojno. In to pomeni tudi, da ustavimo Putina. Veste, on ima nuklearno orožje! Tudi zato je nujno, da se Rusi, še posebej tisti, ki živijo v tujini, opredelijo do Putina. Če si zdaj tiho, na neki način vse to podpiraš. … ne gre samo za Ukrajino … Veste, to so nori ljudje … nihče ne ve, koga ali kaj bi radi okupirali za tem."

Postherojsko vodenje

Tue, 12 Apr 2022 08:45:00 +0000

Iz etra v knjigo in spet v eter. Prejšnji teden smo bili na uradni predstavitvi knjige o postherojskem vodenju profesorja Mihe Škerlavaja z ekonomske fakultete, ki je bil tudi naš strokovni sodelavec v oddajah Vodenje s posluhom. Mi smo teorijo prepletli s prakso, svoje izkušnje o vodenju pa sta na dogodku delila Maja Mikek iz podjetja Celtra in Jernej Česen iz Outfit7. Povzema Anja Hlača Ferjančič.

Predstavitev knjige, kateri avtor prof. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete v Ljubljani pravi tudi zemljevid vodenja, ki dokazuje, da se da boljše

Iz etra v knjigo in spet v eter. Prejšnji teden smo bili na uradni predstavitvi knjige o postherojskem vodenju profesorja Mihe Škerlavaja z Ekonomske fakultete, ki je bil tudi naš strokovni sodelavec v oddajah Vodenje s posluhom. Mi smo teorijo prepletli s prakso, svoje izkušnje z vodenjem pa sta na dogodku delila Maja Mikek iz Celtre in Jernej Česen iz podjetja Outfit7.

"Kaj je tisti idealni recept, kaj definira, da bo nekdo uspešen pri svojem poslanstvu? Ugotovili smo, da je to misija nemogoče. Treba se je ukvarjati s tem, kako se ljudje, ki jim je zaupana vloga vodje, vedejo pri svojem delu z ljudmi. Ne glede na to, kdo in kje so, ali so uporniki ali ne." – prof. Miha Škerlevaj

"Zelo pomembno je, da ljudje lahko čutijo, da se lahko s podjetjem povežejo z nekim smislom. Tako da jih poslušaš, pomagaš, ti je mar, kako se počutijo./.../ Če se 200 ljudi dobro počuti, se lahko veliko več naredi, kot pa če se dobro počuti le pet ljudi." – Maja Mikek

"Za uspeh podjetja so najbolj zaslužni zaposleni. Ne delaj kompromisov. Ne se ukvarjati s tistimi 20 odstotki. Tisti ne smejo niti obstajati v podjetju. Ukvarjaj se z ljudmi, ki so tam, ki jih čutiš, ki so tvoja družina." – Jernej Česen

Odbiti triki: Digitalni detox

Mon, 11 Apr 2022 06:45:00 +0000

Maruša in Tina o tehnologiji in odbitih trikih, ki nam olajšajo življenje. Tokrat smo govorili o digitalnem detoxu. Bi mu po slovensko rekli digitalni odklop ali digitalno razstrupljanje? Kaj sploh je digitalni detox in zakaj bi se morali včasih vsi za nekaj časa odklopiti od družbenih omrežij, pa tudi novic in drugih informacij? V Odbite trike smo zato povabili Kajo Strniša, ki piše, vloga in bloga o psihologiji in duševnem zdravju ter soustvarja BRST psihologijo. Pripravila je veliko uporabnih nasvetov in odbitih trikov o odklopu od digitalnih tehnologij. Svoje nasvete o digitalnem odklopu so z nami delili tudi mladi in napredni uporabniki (digitalnih) tehnologij.

Dr. Andrej Benedejčič: Kar počne uradna Moskva v Ukrajini, je protislovansko dejanje

Sat, 09 Apr 2022 10:00:00 +0000

V prvih nekaj dneh vojne, ko je konec februarja Putinova Rusija napadla sosednjo Ukrajino, smo lahko zapazili osuple obraze prebivalcev Ukrajine, ki do zadnjega niso mogli verjeti, da bo do napada res prišlo. V izjavah je bilo čutiti nejevero, da jih je ravno bratski narod zasul z bombami- podobno pa smo novico o začetku vojne sprejemali tudi številni preostali Evropejci. Dolgoletni diplomat in večkratni veleposlanik dr. Andrej Benedejčič je v tistih dneh dočakal izid svoje knjige z naslovom Rusija in slovanstvo: med velikodržavnostjo in vzajemnostjo. V njej na 550-ih straneh obširno popiše ruski odnos do drugih, manjših slovanskih narodov, s tem pa pomaga dodatno razjasniti zgodovinsko podstat, podrobna ozadja in morebitne cilje te ruske agresije.

Dr. Andrej Benedejčič o knjigi "Rusija in slovanstvo"

V prvih nekaj dneh vojne, ko je konec februarja Putinova Rusija napadla sosednjo Ukrajino, smo lahko zapazili osuple obraze prebivalcev Ukrajine, ki do zadnjega niso mogli verjeti, da bo do napada res prišlo. V izjavah je bilo čutiti nejevero, da jih je ravno bratski narod zasul z bombami. Podobno pa smo novico o začetku vojne sprejemali tudi številni preostali Evropejci. Dolgoletni diplomat in večkratni veleposlanik dr. Andrej Benedejčič je v tistih dneh dočakal izid svoje knjige z naslovom Rusija in slovanstvo: med velikodržavnostjo in vzajemnostjo. V njej na 550 straneh obširno popiše ruski odnos do drugih, manjših slovanskih narodov, s tem pa pomaga dodatno razjasniti zgodovinsko podstat, podrobna ozadja in morebitne cilje te ruske agresije.

"Kar počne uradna Moskva v Ukrajini, je protislovansko dejanje. Je v izrazitem nasprotju s samo idejo slovanske vzajemnosti, po kateri so vsi slovanski narodi enakopravni."

Gibalno ovirani gore osvajajo

Sat, 09 Apr 2022 09:00:00 +0000

Tako kot vsi Slovenci tudi invalidi želimo stopiti na vrh gore, pravijo gibalno ovirani in eno redkih priložnosti, da svojo srčno željo uresničijo, za mnoge pomeni akcija Gibalno ovirani gore osvajajo, ali krajše: GOGO. Gre za akcijo, ki povezuje invalidske in humanitarne organizacije, krepi solidarnost, medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljstvo ter skrb za naravo. Letos bo potekala tretjič, do konca septembra pa se bo zvrstilo 12 pohodov, prvi bo že 14. aprila na Plački stolp, in če se boste udeležili katerega izmed njih, le zagrabite kak 'štrik' invalidskega vozička, prostovoljcev je vedno premalo.

Gibalno ovirani bodo tudi letos osvajali gore in tako prispevali svoj delček k raznovrstnosti in pestrosti pohodništva

Miha Lampreht o vojnih zločinih in novi fazi vojne v Ukrajini

Fri, 08 Apr 2022 09:10:00 +0000

Vojna v Ukrajini prehaja v novo fazo, ruska vojska se je odločila za spremembo strategije. Sile, ki so proti ukrajinski prestolnici prodirale s severa, so preusmerili na vzhodno bojišče. Svet so obkrožili posnetki pobitih civilistov v kijevskem predmestju Buča, ki je bilo do nedavnega pod nadzorom ruskih sil. Z nekdanjim dopisnikom Miho Lamprehtom razmišljamo, zakaj so se Rusi odločili za premestitev sil na vzhod, kaj bi to lahko pomenilo za ukrajinski odpor in kakšne so možnosti za uspeh mirovnih pogajanj.

Miha Lampreht o poteku vojne v Ukrajini

Vojna v Ukrajini prehaja v novo stopnjo, ruska vojska se je odločila za spremembo strategije. Sile, ki so proti ukrajinski prestolnici prodirale s severa, so preusmerili na vzhodno bojišče. Svet so obkrožili posnetki pobitih civilistov v kijevskem predmestju Buča, ki je bilo do nedavnega pod nadzorom ruskih sil. Z nekdanjim dopisnikom Miho Lamprehtom razmišljamo, zakaj so se Rusi odločili za premestitev sil na vzhod, kaj bi to lahko pomenilo za ukrajinski odpor in kakšne so možnosti za uspeh mirovnih pogajanj.

"Četudi bosta premirje in sporazum nastopila, bodo potrebna še dolga desetletja, več generacij na obeh straneh, da se bodo lahko vnovič pogovarjali, kaj šele spoštovali. Te rane se hitro ne bodo zacelile." – Miha Lampreht

Ob dnevu slovenske zastave

Thu, 07 Apr 2022 12:45:00 +0000

Ob dnevu slovenske zastave smo se z grafičnim oblikovalcem Tomatom Koširjem pogovarjali o tem, kako zastave komunicirajo z državljani: zakaj lahko slovensko hitro zamenjamo s kakšno drugo in kakšni sta po drugi strani sporočilnost in prepoznavnost ukrajinske zastave.

Grafični oblikovalec Tomato Košir o tem, kako zastave komunicirajo z državljani in zakaj lahko slovensko zastavo hitro zamenjamo s kakšno drugo

Danes je dan slovenske zastave. Kot je pokazal nedavni zaplet z njenim izobešanjem v Kijevu, bi se veljalo pogovoriti o njeni slabi prepoznavnosti. Da pa za to nikoli ni prepozno, je med drugim razmišljal tudi eden najopaznejših slovenskih oblikovalcev vizualnih komunikacij Tomato Košir:"Slovenska zastava je bila oblikovana v naglici, brez tehtnega razmisleka stroke. Tej ni bila dana zadostna priložnost, da ustvari državne insignije, ki zadevajo sodobno državo."

"Preprostost je v vizualnih komunikacijah običajno prednost. Ta nekompleksnost prinaša veliko zmožnost reprodukcije v najrazličnejših oblikah, medijih, materialih. Ukrajinska kombinacija dveh razpoznavnih barv to absolutno ima. Slovenci te preprostosti nimamo na nobeni ravni. Imamo pa potencial."

Slovenski vojaki v Latviji: Vojna v Ukrajini ne vpliva na nas

Thu, 07 Apr 2022 08:45:00 +0000

V Baltskih državah so si enotni, da je njihovo članstvo v severnoatlantskem zavezništvu Nato zagotovilo, ki jih brani pred morebitno vojaško invazijo iz Rusije. Estonija, Latvija in Litva so se, tako kot Slovenija, Natu pridružile leta 2004. V teh državah ob Baltskem morju, kot tudi na Poljskem, je Nato od leta 2017 prisoten v obliki tako imenovane Okrepljene prednje prisotnosti. V Latviji so tudi pripadniki Slovenske vojske. Reportaža iz vojaške baze Adaži, kjer se je v zadnjem času število vojakov povečalo.

Reportaža iz vojaške baze Adaži v Latviji, kjer v misiji tako imenovane Okrepljene prednje prisotnosti sodeluje tudi Slovenska vojska

Stotnik Mitja Hajdinjak, poveljnik slovenskega kontingenta v Latviji, je predsedniku Pahorju v videokonferenci 21. decembra 2021 dejal, da je takratna varnostna ogroženost bila ocenjena kot nizka. Kljub temu, da ažurno spremljajo, kaj se dogaja v Ukrajini, zatrjuje, da tamkajšnja vojna, nima vpliva na poslanstvo misije. Ne glede na to, v bazi je pripadnikov nekakaterih drugih članic Nata zdaj več.

Shod za znanost: Dobri pogoji dela so predpogoj za odlično znanost

Wed, 06 Apr 2022 14:41:00 +0000

Na Kongresnem trgu pred Univerzo v Ljubljani so raziskovalci in raziskovalke, ki so zaskrbljeni zaradi aktualnega dogajanja na področju visokega šolstva in znanosti na Shodu za znanost opozorili na nepremišljeno in politično motivirano ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov. Osrednji poudarek shoda slovenskih raziskovalk in raziskovalec je bil, da denar za naložbe v družbo znanja zaradi avtokratskega vodenja ministrstva, pristojnega za znanost, in vlade na sploh, odteka v vprašljive, z ničemer strokovno utemeljene strankarske projekte. Kamen spotike je želja po nerazumno hitrem postopku združitve novomeških zasebnih fakultet in visokošolskega zavoda, kar bi pripeljalo do ustanovitve nove, javne univerze.

Shod za znanost: odgovorni naj bolje poskrbijo za obstoječe univerze in raziskovalne inštitute

Na Kongresnem trgu pred Univerzo v Ljubljani so raziskovalci in raziskovalke, ki so zaskrbljeni zaradi aktualnega dogajanja na področju visokega šolstva in znanosti na Shodu za znanost opozorili na nepremišljeno in politično motivirano ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov. Osrednji poudarek shoda slovenskih raziskovalk in raziskovalec je bil, da denar za naložbe v družbo znanja zaradi avtokratskega vodenja ministrstva, pristojnega za znanost, in vlade na sploh, odteka v vprašljive, z ničimer strokovno utemeljene strankarske projekte. Kamen spotike je želja po nerazumno hitrem postopku združitve novomeških zasebnih fakultet in visokošolskega zavoda, kar bi pripeljalo do ustanovitve nove, javne univerze.

Slovenske raziskovalke in raziskovalci podpirajo decentralizacijo in regionalizacijo znanstvene dejavnosti, vendar ob predpostavki, da akterji in institucije, ki dobivajo javni denar, dosegajo znanstvene kriterije odličnosti.

Sogovornice in sogovorniki:

Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in predsednik Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije - KOsRIS

Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerzve v Ljubljani in član Rektorske konference RS

Prof. dr. Marina Lukšič Hacin, članica Organizacijskega odbora Shoda za znanost in raziskovalka na ZRC SAZU

Udeleženke in udeleženci Shoda za znanost

Zapleti z novimi biometričnimi izkaznicami

Wed, 06 Apr 2022 14:15:00 +0000

Od prejšnjega ponedeljka je mogoče na Upravnih enotah po Sloveniji naročiti nove, biometrične osebne izkaznice. Več kot 20 tisoč vlog zanje so sprejeli prvih nekaj dni prejšnjega tedna in prve izkaznice naj bi začele prihajati na naslove naročnikov v začetku tega tedna. O tem in novih funkcionalnostih elektronske osebne izkaznice, ki omogoča elektronski podpis in elektronsko identifikacijo smo že poročali, ta teden pa se je vse skupaj malce zapletlo. To, da bodo nove osebne izkaznice prišle do naslovnikov z nekaj dnevno zamudo še ni največja težava, kajti vsaj še dva tedna ne bomo mogli uporabljati ne digitalnega podpisa ne elektronske identifikacije, vgrajene na čip nove kartice. Gost pogovora: Peter Grum, generalni direktor Direktorata za informatiko na Ministrstvu za javno upravo

Direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo: Predvidoma bodo izkaznice za vloge, ki so bile oddane prejšnji ponedeljek in delno v torek, odpremljene danes

Od prejšnjega ponedeljka je mogoče na upravnih enotah po Sloveniji naročiti nove, biometrične osebne izkaznice. Več kot 20.000 vlog zanje so sprejeli prvih nekaj dni prejšnjega tedna in prve izkaznice naj bi začele prihajati na naslove naročnikov v začetku tega tedna. O tem in novih funkcionalnostih elektronske osebne izkaznice, ki omogoča elektronski podpis in elektronsko identifikacijo, smo že poročali, ta teden pa se je vse skupaj malce zapletlo. To, da bodo nove osebne izkaznice prišle do naslovnikov z nekajdnevno zamudo, še ni največja težava, kajti vsaj še dva tedna ne bomo mogli uporabljati ne digitalnega podpisa ne elektronske identifikacije, vgrajene na čip nove kartice.

Gost pogovora:

Peter Grum, generalni direktor Direktorata za informatiko na Ministrstvu za javno upravo

Zelo pomembno je, da dijaki sprejmejo sebe, ker če sprejmejo sebe, bodo sprejeli tudi druge

Sat, 02 Apr 2022 10:00:00 +0000

Uroš Ocepek je učitelj, ki na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje poučuje strokovne module s področja računalništva. V okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" je zmagal na slovenskem izboru za najboljšega učitelja, jeseni pa bo Slovenijo predstavljal na svetovnem izboru za najboljšega učitelja Global Teacher Prize.

Uroš Ocepek, učitelj na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki poučuje strokovne module s področja računalništva in je zmagal na slovenskem izboru za najboljšega učitelja

Uroš Ocepek je učitelj, ki na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje poučuje strokovne module s področja računalništva. V okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" je zmagal na slovenskem izboru za najboljšega učitelja, jeseni pa bo Slovenijo predstavljal na svetovnem izboru za najboljšega učitelja Global Teacher Prize.

Daugavpils je zelo težko razumljivo mesto

Thu, 31 Mar 2022 08:45:00 +0000

Evropa zaskrbljeno pogleduje proti položaju v Ukrajini, še posebno so pozorni v članicah EU, ki neposredno mejijo na Rusijo in so hkrati nekoč bile del Sovjetske zveze. Na pol poti med Varšavo in Sankt Peterburgom leži Daugavpils. Kljub temu, da šteje nekaj več kot 80 tisoč prebivalcev, je drugo največje latvijsko mesto, za prestolnico Rigo, ki je z več kot 600 tisočimi veliko večja. Daugavpils je stičišče dveh pomembnih železniških povezav in sicer med že omenjenima mestoma Varšavo in Sankt Peterburgom ter med Rigo in Minskom. Mimo teče najpomembnejša latvijska reka Daugava, ki se vije od Valdajskega hribovja v Rusiji ter se v Rigi izliva v Baltsko morje. Mesto je obiskal Gašper Andrinek.

Reportaža iz drugega največjega latvijskega mesta

Evropa zaskrbljeno pogleduje proti položaju v Ukrajini, še posebno so pozorni v članicah Evropske unije, ki neposredno mejijo na Rusijo in so hkrati nekoč bile del Sovjetske zveze.

Na pol poti med Varšavo in Sankt Peterburgom leži Daugavpils. Čeprav šteje nekaj več kot 80.000 prebivalcev, je drugo največje latvijsko mesto, za prestolnico Rigo, ki je z več kot 600.000 ljudmi veliko večja. Daugavpils je stičišče dveh pomembnih železniških povezav, in sicer med že omenjenima mestoma Varšavo in Sankt Peterburgom ter med Rigo in Minskom. Mimo teče najpomembnejša latvijska reka Daugava, ki se vije od Valdajskega hribovja v Rusiji ter se v Rigi izliva v Baltsko morje.

"Razmere za rusko govoreče prebivalce Latvije ter za ruski jezik se lahko zaradi vojne v Ukrajini še poslabšajo. Putin ne izvaja zločina samo nad Ukrajinci, ampak pravzaprav tudi nad Rusi." – Sergej Simonov, ki ima v Daugavpilsu zasebno šolo ruščine

Kakšne novosti prinaša biometrična in elektronska osebna izkaznica?

Wed, 30 Mar 2022 08:45:00 +0000

Nova osebna izkaznica, ki jo v Sloveniji izdajajo od ponedeljka, je biometrična in elektronska. V primerjavi s staro je veliko več kot le klasičen osebni dokument za izkazovanje identitete in državljanstva ali potovalni dokument v države, ki omogočajo vstop z osebno izkaznico. Ne samo, da je na pogled precej drugačna kot stara, na čipu so zapisani biometrična podoba obraza in dva prstna odtisa, na njem pa so tudi kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in dve sredstvi elektronske identifikacije. Na novi osebni izkaznici je tudi QR-koda za lažje poslovanje, v prihodnosti pa ji bodo dodali tudi druge funkcionalnosti, saj jo bo mogoče uporabiti kot kartico zdravstvenega zavarovanja. O težavah, ki jih imajo prve dni izdajanja in novih funkcionalnostih nove osebne izkaznice več z mag. Alenko Colja, vodjo Sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine v Direktoratu za upravne notranje zadeve Ministrstva za notranje zadeve, in Petrom Grumom, generalnim direktorjem Direktorata za informatiko na Ministrstvu za javno upravo.

Podrobnosti in zagate rešujeta mag. Alenka Colja z Ministrstva za notranje zadeve in Peter Grum z Ministrstva za javno upravo

Gosta pogovora:

mag. Alenka Colja, vodja Sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine v Direktoratu za upravne notranje zadeve Ministrstva za notranje zadeve,
Peter Grum, generalni direktor Direktorata za informatiko na Ministrstvu za javno upravo.

Dodatna sredstva za ohranjanje ekosistemov, ki so predpogoj za življenje, so v korist vseh nas

Tue, 29 Mar 2022 12:45:00 +0000

Včeraj so nevladniki opozorili na težavo Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki še vedno čaka na sopodpis pogodbe ministra za okolje Andreja Vizjaka in sofinanciranje komunikacijsko-informacijskega projekta LIFE BEAVER.

Nevladne organizacije so resda različne, ampak kriteriji za presojo, ali delujejo na svojem področju strokovno in koristno za javni interes, ne bi smeli biti politični. Včeraj so nevladniki opozorili na težavo Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki še vedno čaka na sopodpis pogodbe ministra za okolje Andreja Vizjaka in sofinanciranje komunikacijsko-informacijskega projekta LIFE BEAVER – Življenje z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami. Ta projekt je že odobrila Evropska komisija in že poldrugo leto poteka pod pokroviteljstvom Lutre s hrvaškimi partnerji. Ob prijavi pred dvema letoma je bil projekt tudi usklajen z Ministrstvom za okolje, le da je to ministrstvo takrat vodil drug minister. Takratno pismo podpore, ki se je ob odobritvi Evropske komisije zavezalo tudi sofinanciranju, je s pooblastilom podpisala takratna generalna direktorica ministrstva za okolje Tanja Bolte. Skupna vrednost projekta LIFE BEAVER je skoraj 914.000 evrov; razrez financiranja je tak: Evropska komisija je zagotovila 56 odstotkov sredstev; Ministrstvo za okolje 20 odstotkov sredstev, torej 124.000 evrov, preostala sredstva pa je zagotovil Inštitut Lutra. Po navedbah Centra Nevladnih organizacij, ki pravno vodi projekt, je predstavnica ministrstva za okolje Lutro februarja lani obvestila, da je ministrstvo denar za projekt zagotovilo in Lutri posredovalo predlog pogodbe o sofinanciranju. Pogodbo so uskladili 16. februarja 2021, a je minister Vizjak ni podpisal. Projekt, ki se je začel septembra 2020, je medtem, kot rečeno, že globoko v teku, Lutra pa na državno sofinanciranje čaka 13 mesecev.

"Odtegovanje finančnih sredstev je ena izmed taktik izčrpavanja okoljskih nevladnih organizacij, ki so pravzaprav tiste organizacije, ki jim po zakonu ministrstvo nalaga in omogoča, da delujejo v javnem interesu, za zaščito narave in okolja. S tem, ko minister Vizjak ne podpiše pogodbe Lutri, se Slovenija odpoveduje težko pridobljenim evropskim sredstvom, ki bi jih morali sprejeti z odprtimi rokami. Morali bi reči, hvala, Lutra. Dodatna sredstva za ohranjanje ekosistemov, ki so prvi pogoj za življenje, so v korist vseh nas." – Gaja Brecelj iz Umanotere

Ljudem veliko pomeni odmik od realnega, krutega sveta

Tue, 29 Mar 2022 08:45:00 +0000

Po dobrem mesecu dni vojne v Ukrajini je po podatkih Unicefa razseljenih že 4 milijone otrok – več kot polovica populacije otrok v državi. Ukrajinski otroci so v večini tudi na mejnem prehodu Zahony, kjer ukrajinsko-madžarsko mejo dnevno prestopi vsaj 1000 beguncev, na Madžarsko jih je vsega skupaj zadnjem mesecu prišlo že 400.000 tisoč. Tam sta bila pred dnevi Luka Hvalc in Jan Grilc.

Reportaža z madžarsko-ukrajinske meje

Po dobrem mesecu dni vojne v Ukrajini je po podatkih Unicefa razseljenih že štiri milijone otrok – več kot polovica populacije otrok v državi. Ukrajinski otroci so v večini tudi na mejnem prehodu Zahony, kjer ukrajinsko-madžarsko mejo dnevno prestopi vsaj tisoč beguncev, na Madžarsko jih je vsega skupaj v zadnjem mesecu prišlo že 400.000.

"Vojno si na daljavo predstavljamo povsem drugače, kot jo doživljamo, ko se iz oči v oči srečamo z usodo ljudi tukaj, le streljaj od Ukrajine. Velikokrat je težko, a pogovarjanje z ljudmi je lahko tudi terapevtsko. Zanimivo je slišati avtentične pripovedi. Realno lahko zelo malo pomagamo v tej vojni tragediji, a če lahko vsaj malo olajšamo težke trenutke, je to zelo spodbudno. Pomembno je, da otrokom ob vstopu v Evropsko unijo ponudimo nekaj pozitivnega čustvenega, torej igračo, ki jo lahko objamejo, ji zaupajo" – David Fricker, 40-letni strojevodja iz Velike Britanije, ki je na Madžarsko pred dnevi pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih deli ukrajinskim otrokom.

Odbiti triki: Kako deaktivirati profil na družabnih omrežjih?

Mon, 28 Mar 2022 06:45:00 +0000

V novi epizodi Odbitih trikov smo iskali zgodbe, povezane z deaktivacijo profilov na družabnih omrežjih. Zanimalo nas je, če ste si že kdaj deaktivirali profil ali ga celo izbrisali. Tini je uspelo, da je v navalu besa deaktivirala svoj Twitter profil. Sicer je pisalo, da se po tridesetih dneh profil izbriče, če pa se vmes vpišeš v profil, ga to ponovno aktivira, s tem pa se ohrani tudi uporabniški račun. Tina je potem pozabila na Twitter, račun so ji izbrisali, ker pa je imela nanj povezanih kar nekaj drugih službenih, je izgubila dostop še do njih. Kako zahtevno je sicer deaktivirati ali izbrisati profil iz omrežij Facebook, Twitter in Instagram? Kaj morate storiti, da pridete do Centra za pomoč uporabnikom, kjer vas nato lepo vodijo do gumba, ki končno omogoči izbris profila? Kaj se zgodi, ko izbrišeš profil?

Javna tribuna o javni RTV: Zavezništvo z javnostjo in ne politiko

Thu, 24 Mar 2022 12:40:00 +0000

Po dveh novinarskih konferencah pred pragom RTVja se je včeraj v Slovenskem Mladinskem gledališču, in ne pod domačo streho, kar je povedno, zgodila javna tribuna o razmerah na javni RTV Slovenija, ki sta jo pripravila koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija in Sindikat novinarjev Slovenije. Kot so oziroma smo v zadnjem obdobju večkrat opozorili novinarji in drugi delavci RTV Slovenija, v osrednji medijski hiši v državi vladajo nevzdržne razmere. V obeh organizacijah opozarjajo, da vodstvo ob podpori programskega in nadzornega sveta na hitro in mimo mnenj uredništev kadruje, siromaši program in straši z odpovedmi za izražena mnenja, ki mu ne ustrezajo.

Novinarji in drugi delavci RTV Slovenija so v zadnjih mesecih večkrat stopili pred kamere in opozorili na nevzdržne razmere v osrednji medijski hiši v državi, zdaj pa so pripravili tudi javno tribuno o javni RTV

Novinarji in drugi delavci RTV Slovenija so v zadnjih mesecih večkrat stopili pred kamere in opozorili na nevzdržne razmere v osrednji medijski hiši v državi. O boju za medijsko svobodo ter poklicno avtonomijo pa tudi o zavezništvu z javnostjo kot temelju razvoja RTV smo se pogovarjali z udeleženci javne tribune z naslovom: "Nismo in ne bomo nikogaršnji hlapci!".

Javne tribune o javni RTV Slovenija nismo imeli zaradi nas samih, ampak vseh nas: našega občinstva in javnosti. "Gre za popolnoma jasno zadevo. To, kar se dogaja na javni RTV, je ugrabitev javnega servisa. To pa v naši demokraciji ne smemo dopustiti," pravi nekdanji športni urednik in novinar Miha Žibrat

Pravica do splava

Thu, 24 Mar 2022 09:45:00 +0000

Znanstvena monografija z naslovom Pravica do abortusa v Sloveniji je izšla konec lanskega leta in je – zgodovinsko gledano – nadaljevanje znamenite knjige Abortus – pravica do izbire!?, ki je izšla pred tridesetimi leti. Avtorice Ana Kralj, Tanja Rener, Vesna Leskošek, Metka Mencin in Mirjana Nastran Ule so v monografiji pripravile zgoščeno študijo družbenih okoliščin, ki so pogojevale rojstvo in razvoj reproduktivnih pravic v Sloveniji.

Znanstvena monografija z naslovom Pravica do abortusa v Sloveniji je izšla konec lanskega leta in je, zgodovinsko gledano, nadaljevanje znamenite knjige Abortus – pravica do izbire!?

Znanstvena monografija z naslovom Pravica do abortusa v Sloveniji je izšla konec lanskega leta in je – zgodovinsko gledano – nadaljevanje znamenite knjige Abortus – pravica do izbire!?, ki je izšla pred tridesetimi leti. Avtorice Ana Kralj, Tanja Rener, Vesna Leskošek, Metka Mencin in Mirjana Nastran Ule so v monografiji pripravile zgoščeno študijo družbenih okoliščin, ki so pogojevale rojstvo in razvoj reproduktivnih pravic v Sloveniji.

Marlies Raich: Želela sem zmagovati

Wed, 23 Mar 2022 15:45:00 +0000

Marlies Schild je na slalomskih tekmah svetovnega pokala zmagovala kot po tekočem traku, avstrijsko javnost pa je navduševala tudi kot polovica "zlatega para" Schild-Raich. Marlies in Benjamin Raich sta še vedno navdušena smučarja, svojim trem otrokom skušata prenesti ljubezen do športa in narave. Ob koncu smučarske sezone bo Marlies Raich izpostavila največje zmagovalke in poraženke, govorila pa bo tudi o izzivih vrhunskih športnic.

Pogovor z Marlies Raich, drugo najboljšo slalomistko v svetovnem pokalu v zgodovini. O zmagovalkah in poraženkah ter izzivih vrhunskih športnic

Marlies Raich je na slalomskih tekmah svetovnega pokala zmagovala kot po tekočem traku, avstrijsko javnost pa je navduševala tudi kot polovica zlatega para Schild–Raich. Marlies in Benjamin Raich sta še vedno navdušena smučarja, svojim trem otrokom skušata prenesti ljubezen do športa in narave. Sta tudi velika zagovornika aktivnega življenjskega sloga in podpornika dobrodelnih prireditev, z Marlies smo se pogovarjali na dogodku združenja za boj proti raku (Pink Ribbon). Že osem let v smučarskem pokoju, s 35 zmagami je še vedno druga najboljša slalomistka v svetovnem pokalu v zgodovini.

"Ponosna sem na svoje dosežke. Ni bilo enostavno, imela sem veliko poškodb in kar nekaj težav. Ampak kljub temu sem smučala hitro in veliko dosegla. Z veseljem gledam na svojo kariero. In šele po vseh teh letih dojemam, kaj vse sem dosegla."

Še preden je dopolnila 20 let, je imela že pet operacij kolena. Tudi ko je bila v svetovnem vrhu, ji ni bilo prizaneseno. Poškodbe so skoraj obvezna tema pri pogovorih z alpskimi smučarji in smučarkami. Pa so res nujni sestavni del smučanja?

"Ne nujno. Seveda so tudi tekmovalke in tekmovalci, ki nimajo težav s poškodbami. Mislim, da če bi si bolje razporedila obveznosti, bi se morda tudi sama izognila poškodbam oziroma bi bila manjkrat poškodovana. Po večini se je pripetilo takrat, ko je bil pritisk prevelik, preveč tekem in sem bila utrujena. Poškodbe torej niso neobhodne, ampak smučanje je nevaren šport."

Od pritiskov do pohval

Fri, 18 Mar 2022 10:10:00 +0000

O turbulentnem dogajanju v naši hiši smo ta teden že večkrat poročali, seveda ne zaradi nas ali posameznih imen, pač pa zaradi demokratičnega pomena, ki ga ima javni zavod RTV Slovenija. Naše stališče je, da tako kot na drugih področjih, profesionalno in objektivno poročamo in analiziramo, kaj se dogaja z upravljalskim delom na RTV-ju, kakšne poteze vlečejo generalni direktor in njegovi sodelavci, kako je z neodvisnostjo novinarstva. V preteklih dneh ste lahko v našem etru slišali tudi o protestih številnih zaposlenih, ki vodstvu očitajo tudi pravno sporne poteze in politično motivirana imenovanja, recimo urednika za nove medije MMC-ja. V Vročem mikrofonu smo gostili tudi akademika dr. Slavka Splichala. Spremljali pa smo tudi 2. redno sejo programskega sveta RTV Slovenija in se po njej, pogovarjali s predsednikom programskega sveta dr. Petrom Gregorčičem.

Spremljali smo drugo redno sejo Programskega sveta RTV Slovenija in se po tej pogovarjali z njegovim predsednikom dr. Petrom Gregorčičem

O turbulentnem dogajanju v naši hiši smo ta teden že večkrat poročali, seveda ne zaradi nas ali posameznih imen, pač pa zaradi demokratičnega pomena, ki ga ima javni zavod RTV Slovenija. Naše stališče je, da tako kot na drugih področjih, profesionalno in objektivno poročamo in analiziramo, kaj se dogaja z upravljavskim delom na RTV-ju, kakšne odločitve sprejemajo generalni direktor in njegovi sodelavci, kako je z neodvisnostjo novinarstva. V preteklih dneh ste lahko v našem etru slišali o protestih številnih zaposlenih, ki vodstvu očitajo tudi pravno sporne poteze in politično motivirana imenovanja, recimo urednika za nove medije MMC-ja. V Vročem mikrofonu smo gostili tudi akademika dr. Slavka Splichala.

Spremljali pa smo tudi drugo redno sejo Programskega sveta RTV Slovenija in se po tej pogovarjali z dr. Petrom Gregorčičem.

Mediji, postavljeni pred ogledalo

Thu, 17 Mar 2022 09:45:00 +0000

Mediji nas v 21. stoletju obkrožajo na vsakem koraku in tudi zato se pogosto znajdejo v središču javnih razprav. Tudi v teh dneh, ko poleg burnega dogajanja na javni RTV in v drugih medijih poteka tudi novinarski festival Naprej/Forward. Ta se je začel včeraj, na programu je bila tudi že tradicionalna okrogla miza Medijsko ogledalo, na kateri vedno sodelujejo posamezniki, ki se v medijih pojavljajo pogosto in imajo z novinarji nenehen stik. Namenjena je torej pogledu na delovanje medijev z druge strani. Nekaj poudarkov je s sodelujočimi zbral Jan Grilc.

Tisti, ki pogosto stojijo pred mikrofoni in kamerami, o dobrih in slabih medijskih praksah

Mediji nas v 21. stoletju obkrožajo na vsakem koraku in tudi zato se pogosto znajdejo v središču javnih razprav. Tudi v teh dneh, ko poleg burnega dogajanja na javni RTV in v drugih medijih poteka tudi novinarski festival Naprej/Forward. Ta se je začel včeraj, na programu je bila tudi že tradicionalna okrogla miza Medijsko ogledalo, na kateri vedno sodelujejo posamezniki, ki se v medijih pojavljajo pogosto in imajo z novinarji nenehen stik. Namenjena je torej pogledu na delovanje medijev z druge strani.

Gledališče, ki je tudi zaklonišče

Tue, 15 Mar 2022 10:10:00 +0000

Tanya Shelepko je režiserka v ProEnglish Theatre v Kijevu, to je edino angleško govoreče gledališče v Ukrajini. Ker so njihovi prostori v kleti, se je že prvi dan vojne gledališče spremenilo v zaklonišče, kjer preživljajo dneve in noči, tudi delovno, saj nadaljujejo s pripravo predstave. Ko zatulijo sirene, pa se jim pridružijo tudi bližnji sosedi. Tatjana Pirc se je pogovarjala s Tanyo Shelepko. Poklicala jo je v Kijev.

Režiserka Tanya Shelepko v Kijevu zdaj dela in živi v gledališču, ki ima svoje prostore v kleti

Tanya Shelepko je režiserka v edinem ukrajinskem angleško govorečem gledališču ProEnglish Theatre, ki je blizu mestnega središča v Kijevu. Gledališki prostori so v kleti, zato Tanya Shelepko, njeni sodelavci in prijatelji, približno petnajst jih je, v njem preživljajo dneve in noči že od 24. februarja, ko se je začela vojna. Ker je v kleti varneje, se jim zvečer pridružijo še bližnji sosedje. Gledališče je tako postalo zaklonišče, spremenilo se je tudi v pisarno, saj v njem nekateri, ki še imajo to možnost, delajo.

"Soba za vadbo je postala kuhinja. Če se želi kdo stuširati, gre k sosedom, tistim, ki pridejo zvečer v naše gledališče."

Tanya ugotavlja, da je povsod, kamor greš, nevarnost napadov, v zaklonišču pa je skupaj s svojimi dobrimi prijatelji. Odločila se je, da ostane v Kijevu, ker jo tu bolj potrebujejo. Za zdaj imajo vodo, elektriko, tudi zalogo hrane, ki so jo prinesli s seboj. Vsak dan hodijo po mestu, če bodo našli meso, zelenjavo, kruh, skušajo nabrati čim več hrane, dokler jo je še mogoče dobiti: "Trgovine se hitro praznijo in vse se draži."

Obiskujejo tudi lekarne, pred katerimi so dolge vrste. Iščejo nujna zdravila, ne le zase, tudi za druge, na primer za tiste, ki so ostali brez inzulina, ki ga primanjkuje. Hrano in osnovne potrebščine je še mogoče najti, a iskanje je podobno, kot bi šel na lov, pravi Tanya.

"Vsi si pomagamo, cela država je zdaj kot ena velika družina."

Po njenem mnenju sta s to vojno ogrožena svetovna demokracija in vsa Evropa.

"Kdor je sposoben bombardirati stanovanjska naselja v vsakem ukrajinskem mestu, je to sposoben početi kjer koli."

Tanya je prepričana, da bi bilo treba zapreti zračni prostor.

"Umirajo otroci, odrasli, nosečnice, uničili so 379 šol, njihova tarča so šole … Ne razumem in ne bom nikoli razumela, zakaj se to dogaja, a dogaja se in s tem moramo živeti. Česa si najbolj želim? Mir!"

V zaklonišču, ki je bilo in je še vedno tudi gledališče, režiserka Tanya Shelepko pripravlja predstavo Novi svetovni red avtorja Harolda Pinterja, s katero se je začela ukvarjati že oktobra. Zdaj mora nadomestiti igralce, ki so odšli ... Poudarja še, da ta predstava zelo ustreza razmeram, v katerih živijo v teh dneh.

"Ob večerih je lepo početi nekaj, kar ni povezano z vojno."

Vpliv vojne v Ukrajini na turizem

Tue, 15 Mar 2022 09:45:00 +0000

V turističnih agencijah zaradi vojne v Ukrajini opažajo zadržanost pri rezervacijah, množičnih odpovedi pa še nimajo. Z vojno so se razmere spremenile, struktura turistov bo drugačna. "Za ameriški, kitajski, avstralski trg je vojna v Ukrajini vojna v Evropi," pravi profesor Janez Mekinc s portoroške fakultete za turistične študije Turistica.

Kakšen bo vpliv vojne v Ukrajini na turizem?

V turističnih agencijah zaradi vojne v Ukrajini opažajo zadržanost pri rezervacijah, množičnih odpovedi pa še nimajo. Z vojno so se razmere spremenile, struktura turistov bo drugačna. "Za ameriški, kitajski, avstralski trg je vojna v Ukrajini vojna v Evropi," pravi profesor Janez Mekinc s portoroške fakultete za turistične študije Turistica.

Delo od doma tudi po epidemiji?

Thu, 10 Mar 2022 13:45:00 +0000

Med epidemijo je torej delo od doma postalo nova realnost, ki se je je večina zaposlenih navadila do te mere, da danes lahko govorimo o problematiki vračanja na delovno mesto. Številni si namreč želijo ostati doma, misel na vračanje v pisarne in druge kraje dela pa jim povzroča resno stisko. Mogoče se med njimi prepoznate tudi sami, zato prisluhnite prispevku Nataše Žunić o prednostnih in slabostih dela od doma.

In o njegovih prednostih in slabostih

Med epidemijo je delo od doma postalo nova realnost, ki se je je večina zaposlenih navadila do te mere, da danes lahko govorimo o problematiki vračanja na delovno mesto. Številni si namreč želijo ostati doma, misel na vračanje v pisarne in druge kraje dela pa jim povzroča resno stisko.

"Po eni strani je to način zmanjševanja stroškov, ki bi bili vezani na izplačilo potnih stroškov ali pa tudi neko ustrezno opremljenost prostorov. Organizacije opažajo, da jim delo od doma daje bistveno večji bazen za izbiro kandidatov za delovna mesta, ker niso več omejeni na okolje, v katerem delujejo. Praktično lahko zaposlene dobijo na katerem koli koncu sveta. Poleg tega gledajo na to kot na nekaj, kar bi si zaposleni želeli, in bi se ravno zaradi tega vrnili z neko pozitivno mero delovne učinkovitosti." – psihologinja s filozofske fakultete v Mariboru Sara Tement

Prispevek je pripravila Nataša Žunić.

Ievgen Klopotenko - ukrajinski chef iz Kijeva

Thu, 10 Mar 2022 09:45:00 +0000

Ievgen Klopotenko je ukrajinski chef iz Kijeva. Pred sedmimi leti je postal zmagovalec tekmovanja Masterchef, po tem pa odprl svojo restavracijo. Svoj čas iz znanje je pred 24. februarjem 2022 posvečal predvsem popularizaciji in modernizaciji ukrajinske kuhinje, trudi se, da bi UNESCO boršč priznal za ukrajinsko kulturno dediščino. Zdaj je njegovo delo prekinila vojna, zato je v svojem slogu zagnal iniciativo "Make borscht not war", v kateri vabi, naj ljudje po svetu podprejo Ukrajino tudi na tovrsten način - da skuhajo boršč, fotografijo pa objavijo na družabnih omrežjih. Jevgen je sicer ostal v Kijevu, delo pa popolnoma prilagodil vojni. Svojo restavracijo je tako spremenil v kuhinjo, v kateri na dan nastane tisoč obrokov za razseljene Ukrajince in vojake na frontah, ker pa ima v restavraciji tudi zaklonišče, tam redno biva od 15 do 20 Ukrajincev.

Ievgen Klopotenko je ukrajinski chef, ki je svojo restavracijo v Kijevu spremenil v kuhinjo, v kateri na dan skuha tisoč obrokov za razseljene Ukrajince in vojake na frontah, zagnal je tudi iniciativo #MakeBorschtNotWar

Ievgen Klopotenko je ukrajinski chef iz Kijeva. Pred sedmimi leti je postal zmagovalec tekmovanja Masterchef, po tem pa odprl svojo restavracijo. Svoj čas iz znanje je pred 24. februarjem 2022 posvečal predvsem popularizaciji in modernizaciji ukrajinske kuhinje, trudi se, da bi UNESCO boršč priznal za ukrajinsko kulturno dediščino. Zdaj je njegovo delo prekinila vojna, zato je v svojem slogu zagnal iniciativo "Make borscht not war", v kateri vabi, naj ljudje po svetu podprejo Ukrajino tudi na tovrsten način - da skuhajo boršč, fotografijo pa objavijo na družabnih omrežjih. Ievgen je sicer ostal v Kijevu, delo pa popolnoma prilagodil vojni. Svojo restavracijo je tako spremenil v kuhinjo, v kateri na dan nastane tisoč obrokov za razseljene Ukrajince in vojake na frontah, ker pa ima v restavraciji tudi zaklonišče, tam redno biva od 15 do 20 posameznikov.

Stopimo skupaj za Ukrajino

Wed, 09 Mar 2022 09:45:00 +0000

RTV Slovenija v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Slovensko karitas pripravlja dobrodelni koncert za pomoč beguncem – Stopimo skupaj za Ukrajino. Dobrodelna sredstva se bodo zbirala tudi dan po koncertu, v sredo 9. marca. Telefonski številki 01 473 98 78 in 01 472 00 11 za zbiranje sredstev bosta znova aktivni med ponovitvijo koncerta, danes od 13.00 ure naprej na TV SLO 2. Ves čas pa je mogoče darovati prek sporočil SMS: 5 evrov boste darovali, če boste na številko 1919 poslali ključno besedo UKRAJINA5, 10 pa, če boste na 1919 poslali besedo UKRAJINA10.

RTV Slovenija je skupaj z Rdečim križem Slovenije in Slovensko karitas pripravila dobrodelni koncert za pomoč beguncem iz Ukrajine

Dobrodelni koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in gosti je bilo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na TV SLO 1, Prvem programu Radia Slovenija, Radiu Koper, Radiu Maribor in na spletnem portalu MMC RTV Slovenija. Med oglašanji in reportažami dopisnikov RTV Slovenija, humanitarcev iz Ukrajine in držav, kamor se zatekajo begunci, so nastopili številni glasbeniki. Številka o zbranih sredstvih z včerajšnjega koncerta se neneho spreminja. Še pred dvema urama je bilo zbranih 482.000 evrov, do zdaj je ta znesek narastel na več kot 615.000 evrov in darujete lahko še naprej.

"Najbolj me stisne pri srcu, ko kliče gospa: Brez zamere, sem upokojenka, imam zelo nizko pokojnino in zato lahko darujem samo toliko in toliko evrov. Taki klici me prizadenejo, ker tisti, ki se že tako ali tako prebijajo iz meseca v mesec, z veseljem darujejo. Še sreča, da imamo tudi take." – Boštjan Romih

Telefonski številki 01 473 98 78 in 01 472 00 11 za zbiranje sredstev bosta znova aktivni med ponovitvijo koncerta, danes od 13.00 naprej na TV SLO 2. Ves čas pa je mogoče darovati prek SMS-sporočil: 5 evrov boste darovali, če boste na številko 1919 poslali ključno besedo UKRAJINA5, 10 pa, če boste na 1919 poslali besedo UKRAJINA10.

Kako je še mogoče pomagati?

Dr. Katja Mihurko Poniž

Tue, 08 Mar 2022 10:10:00 +0000

8. marec, mednarodni dan žensk, ni namenjen le podarjanju cvetja in čokoladic, je tudi dan za kritičen premislek o položaju žensk v družbi na številnih področjih. O ženskih avtoricah v literaturi in učnih programih smo govorili z dr. Katja Mihurko Poniž, literarno zgodovinarko, dramaturginjo in urednico, vodjo Raziskovalnega centra za humanistiko v Novi Gorici.

O ženskih avtoricah v literaturi in učnih programih smo govorili z dr. Katjo Mihurko Poniž, literarno zgodovinarko, dramaturginjo in urednico, vodjo Raziskovalnega centra za humanistiko v Novi Gorici

Osmi marec, mednarodni dan žensk, ni namenjen le podarjanju cvetja in čokoladic, je tudi dan za kritičen premislek o položaju žensk v družbi na številnih področjih: "Knjige nimajo moči, da bi spremenile celotno družbo, ampak nam dajejo občutek, da nismo same, da so ženske določene boje že bile. Če poznamo to zgodovino, je ni treba znova odkrivati."

"Moti me, da se še vedno uporablja 'dan žena', ker žena danes ne pomeni več tisto, kar je takrat, ko smo začeli praznovati ta dan. Danes pomeni predvsem poročena ženska. Takšna raba poudarja le en družbeni položaj ženske in posledično izključuje številne med nami. S tem utrjujemo simbolno rabo. Čas je tudi, da se spremeni geslo 'ženska' na portalu Fran, ki je tudi prava zbirka stereotipnih podob ženskosti."

Ne gre za materialno, ampak za notranjo moč

Tue, 08 Mar 2022 09:45:00 +0000

V enem izmed ljubljanskih hostlov je že nameščenih 67 ljudi iz Ukrajine, ki so prišli v Slovenijo, potem ko se je na njihovo prošnjo za pomoč odzval Slovenski mladinski orkester z Živo Ploj Peršuh, dirigentko in umetniškim vodjo SNG Opera in balet Ljubljana. Gre za mlade glasbenike Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihove družinske člane. Z nekaterimi je govorila Veronika Gnezda.

Mladi glasbeniki Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovi družinski člani so že nastanjeni v enem izmed ljubljanskih hostlov

V enem izmed ljubljanskih hostlov je že nastanjenih 67 ljudi iz Ukrajine, ki so prišli v Slovenijo, potem ko se je na njihovo prošnjo za pomoč odzval Slovenski mladinski orkester z Živo Ploj Peršuh, dirigentko in umetniško vodjo SNG Opera in balet Ljubljana. Gre za mlade glasbenike Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihove družinske člane.

"Zame se pot še ni končala. To je tretji dan brez spanja sploh, moje potovanje, no, potovanje, se je začelo pred dvema dnevoma in pol ne daleč stran od Kijeva, do katerega sem potovala pet ur in kjer sem skušala najti vlak za naprej. Bilo je grozno. Polno ljudi v paniki, ki so želeli priti do meje. Najbolj grozno pa je bilo prejšnjo noč. Na vlaku sem dobila prostor na mestu, kjer sta speta dva vagona, na morda dva metra in pol širokem delu vlaka. Tam smo se stiskali osem ljudi, otrok in violončelo. Bila je čista tema in tako zelo mrzlo. Kot v filmu, v katerem želijo Mehičani priti v Ameriko. Počutila sem se kot v filmu, ampak to ni bil film, bilo je moje življenje. Rekla sem si, da bo pot zame končana, ko bom prišla sem, se stuširala, razjokala in naspala. Do zdaj sem se samo stuširala." – Oksana Rura, spremljevalka bratove 19-letne zaročenke, glasbenice, ki igra violončelo

Analiza razmer v Ukrajini z dr. Uršem Lipuščkom

Mon, 07 Mar 2022 13:45:00 +0000

Kakšno vlogo bi lahko odigrala Kitajska v doseganju sporazuma med Rusijo in Ukrajino? Koliko je verjetnosti, da bi Rusija ublažila zahodnih sankcij tudi s kitajsko gospodarsko pomočjo? Kolikšen delež ljudi sploh podpira Putina v vojni proti Ukrajini?

Analiza razmer v Ukrajini z dr. Urošem Lipuščkom, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA in Kitajske

Ruske sile so minulo noč okrepile bombardiranje večjih ukrajinskih mest v središču države, na severu in na jugu. Iz države je zbežalo že več kot 1,5 milijona ljudi, med tem pa naj bi se v Belorusiji na tretjem krogu mirovnih pogovorov sešli diplomatski predstavniki obeh držav, vodji diplomacije obeh držav pa naj bi se srečali v četrtek v Turčiji.

Kakšno vlogo bi lahko odigrala Kitajska v doseganju sporazuma med Rusijo in Ukrajino? Koliko je verjetnosti, da bi Rusija ublažila zahodnih sankcij tudi s kitajsko gospodarsko pomočjo? Kolikšen delež ljudi sploh podpira Putina v vojni proti Ukrajini?

Solidarnost je najmočnejše orožje, ki ga imamo proti vojni

Mon, 07 Mar 2022 07:45:00 +0000

Darja in Vitalina sta Ukrajinki, ki sta s pomočjo Aljoše in Olge iz Ukrajine uspešno prišli v Barcelono. V Barcelono smo poklicali Aljošo Slameršaka.

Aljoša Slameršak je doktorski študent v Barceloni, ki je s partnerico Olgo iz Ukrajine v Španijo pomagal študentkama Darji in Vitalini

Ker je ponedeljek in svet potrebuje kakšno pozitivno, spodbudno besedo, zgodbo in dejanje.

Darja in Vitalina sta študentki, ki sta ob pomoči Slovenca Aljoše Slameršaka in njegove partnerice Olge iz Ukrajine pobegnili v Barcelono. Kako se Aljoša spominja trenutka, ko sta prejela klic na pomoč in se odpravila na dolgo pot? Razmišlja tudi o tem, zakaj pomagati, čeprav se zavedaš, da ne moreš pomagati vsem, in kakšna prihodnost je pred Darjo in Vitalino.

Mir in vojna: Branje poezije za mir v Ukrajini

Sat, 05 Mar 2022 10:10:00 +0000

V Rusiji imajo tri združenja PEN. Eno izmed njih je nedavno v pismu, polnem vojnega podpihovanja, podprlo Putina. Slovenski center PEN, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Društvo slovenskih pisateljev so v pisateljski vili na Tomšičevi ulici organizirali branje poezije za mir v Ukrajini, ki so ga naslovili Mir in vojna. Dogodku bo sledilo še več podobnih, pesniki in pesnice, pisatelji in pisateljice ter vsi člani in članice centra PEN pa si bodo še naprej prizadevali za mir.

Mir in vojna: Branje poezije za mir v Ukrajini

Sat, 05 Mar 2022 10:00:00 +0000

Branje poezije za mir v Ukrajini

Slovenski pisatelji in prevajalci so se vključili v prizadevanje za takojšen konec rožljanja z orožjem v Ukrajini. Pripravili so petkov bralni večer s pomenljivim imenom Mir in vojna. V Rusiji imajo tri združenja PEN. Eno izmed njih je nedavno v pismu, polnem vojnega podpihovanja, podprlo Putina. Slovenski center PEN, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Društvo slovenskih pisateljev so v pisateljski vili na Tomšičevi ulici organizirali branje poezije za mir v Ukrajini, ki so ga naslovili Mir in vojna. Dogodku bo sledilo še več podobnih.

"V zadnjih petih letih sta nastala še dva centra PEN, eden v Sankt Peterburgu in eden v Moskvi. Ta sta aktivistična, borita se za svobodo govora, sta tudi kritična do režima in sodelujeta z vsemi mediji, ki so jih zaprli, vključno s časnikom Novaja gazeta Nobelovega nagrajenca Dmitrija Muratova." – predsednica slovenskega PEN Tanja Tuma

Poleg slovenščine se je na večeru slišalo tudi poezijo v arabščini in nekaj stare ukrajinščine.

Karmen Švegl: Ruski napad je potisnil Ukrajino v naročje zahoda

Thu, 03 Mar 2022 09:45:00 +0000

O aktualnem dogajanju v Ukrajini z našo dopisnico Karmen Švegelj. Pogovarjali smo se v četrtek ob 10.45, opisuje razmere v bližini Kijeva, nočno dogajanje, razmah lažnih novic, poročanje ukrajinskih medijev in vzdušje med prebivalci.

O aktualnem dogajanju v Ukrajini z našo dopisnico Karmen Švegl

"Povsod po Ukrajini je napeto in nemirno. Če je bilo prej vse skoncentrirano na vzhod države in na Kijev, je zdaj jasno, da spopadi potekajo tudi drugje. Bombe lahko padejo kamor koli."

Ponoči so prestolnico spet pretresale močne eksplozije, ruska več deset kilometrov dolga kolona vozil, namenjena proti Kijevu, naj bi obtičala v bližini mesta. Poročila o spopadih in obstreljevanjih kažejo na to, da je cela država v izrednem stanju. "Najbolj varno je trenutno potovati z vlakom, s katerimi potujejo begunci. Vlaki doslej še niso bili napadeni. Je pa res, da je skoraj nemogoče dobiti prostor na železniških postajah. Ljudje se prerivajo, skoraj pretepajo."

"Skoraj vsi Ukrajinci imajo nekoga v Rusiji, s katerim se pogovarjajo. Pravijo, da si veliko mladih v Rusiji želi zapustiti državo, samo zato, da ne bodo poslani na fronto, da ne bodo prisiljeni ubijati svojih bratov."

Jutranja vremenska napoved v sodelovanju z BBC

Thu, 03 Mar 2022 06:27:00 +0000

Ugotovljeno je bilo, da je bil naš uvodni jutranji pozdrav strokovno novinarsko nedodelan, neaktualen, predvsem pa ne dovolj objektiven, ne dovolj nepristranski, da bi ustrezal novim visokim standardom javne komunikacije. Prav tako se o resničnosti podatkov o temperaturah pred objavo nismo posvetovali z Uradom vlade za komuniciranje, kjer bi nam lahko informacije preverili oziroma ustrezno prefiltrirali. Zato smo uvodni pozdrav na novo sestavili in mu za pravo ažurnost, aktualnost dodali podatke o temperaturah po državi od dneva prej. Smo se pa – zasledujoč najsodobnejše trende v medijski produkciji tudi na Radiu – za ta poseben projekt dogovorili za programsko sodelovanje z britansko medijsko hišo BBC.

Mojmir Mrak: Gre za resen pritisk na Rusijo, ki pa je lahko tudi nevaren

Tue, 01 Mar 2022 10:10:00 +0000

Dr. Mojmir Mrak je redni profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poklicali smo ga za komentar o nekaterih finančnih ukrepih proti Rusiji, predvsem v povezavi z bankami, kot vemo, so med drugim tudi v Sloveniji zaprte poslovalnice ruske Sberbanke.

Prof. dr. Mojmir Mrak komentira finančne ukrepe proti Rusiji

Dr. Mojmir Mrak je redni profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poklicali smo ga za komentar o nekaterih finančnih ukrepih proti Rusiji, tudi v povezavi z bankami, kot vemo, so med drugim tudi v Sloveniji zaprte poslovalnice ruske banke Sberbank.

"Bistvena razlika tokratnih sankcij v primerjavi s prejšnjimi je, da je ta bistveno močnejša. Gre za zelo resen pritisk na Rusijo, ki pa je lahko po drugi strani zelo nevaren. Saj slišimo odzive Putina. Ko je nekdo stisnjen v kot, lahko dela zelo neracionalne stvari. /.../ Stroški bodo nedvomno visoki. To pomeni tektonske spremembe v odnosih Evrope do sosedov. Rusija se bo še bolj oddaljila od Evrope, kar ni dobro. Začeli bodo krepiti sodelovanje s Kitajsko."

Protestno pismo ruskih znanstvenikov

Tue, 01 Mar 2022 09:45:00 +0000

Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.

O protestnem pismu ruskih znanstvenikov, odzivih in podpisnikih pripoveduje astrofizik prof. dr. Sergej B. Popov z moskovske državne univerze

Ruski znanstveniki in znanstveni novinarji v pismu izražajo oster protest proti vojni, ki jo je Rusija zanetila na ozemlju Ukrajine. Poudarjajo, da se je Rusija obsodila na mednarodno izolacijo, zaradi katere tudi znanstveniki ne bodo mogli več normalno opravljati svojega dela, ki si ga brez sodelovanja s kolegi iz drugih držav ne morejo predstavljati. Ruski znanstveniki so ogorčeni, ker je njihova država, ki je imela tako pomembno vlogo pri zmagi nad nacizom, povzročiteljica nove vojne na evropski celini. Protestno pismo končujejo z besedami: "Zahtevamo takojšnjo ustavitev vseh vojaških operacij, uperjenih proti Ukrajini, zahtevamo spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ukrajinske države. Zahtevamo mir!"

Astrofizik, prof. doktor Sergej Popov z moskovske državne univerze Lomonosov, ki je tudi podpisnik tega protestnega pisma, pravi, da želijo znanstveniki sodelovati v prizadevanjih za ustavitev vojne.

"Po protestih, ki potekajo na moskovskih ulicah, beremo novice o aretacijah znanstvenikov, znanstvenih novinarjev in piscev, ki nasprotujejo vojni. Aretirali so tudi slavnega biologa Giorgija Bazikina. Ljudje s podpisom takih protestnih pisem pokažejo, da niso na strani sil, ki so napadle Ukrajino."

Ko našteva razloge, zakaj ruski znanstveniki množično podpisujejo protestno pismo, dr. Popov poudarja, da imajo znanstveniki posebno odgovornost, saj so bolj informirani o vsem, kar se dogaja. Pomembno je, da domača in svetovna javnost slišita njihov glas. Ko je Sergej Popov podpisal pismo, ni razmišljal o tem, da se bodo sankcije dotaknile tudi znanosti. Zdaj se to že dogaja. Popov razume kolege po svetu, ki so zaradi vojne pretrgali stike z ruskimi znanstveniki.

"Tudi to je razlog, da kot izobraženi državljani Rusije podpisujemo pisma, da protestiramo in se udeležujemo protivojnih dejavnosti. Znanstveniki s tem pokažemo, da smo odgovorni za prihodnost, da želimo delati v normalni, civilizirani družbi, ki je del mednarodne skupnosti."

Profesor Sergej Popov pravi, da so mu kolegi iz številnih držav poslali veliko pozitivnih sporočil o protestnem pismu, tudi znanstveniki iz Ukrajine, ki cenijo to podporo. Popov dodaja, da je podpis pisma njihov skromni prispevek, ne glede na posledice, ki lahko čakajo podpisnike. Sergej Popov še dodaja, da ga zelo veseli, ker novico o protestnem pismu ruskih znanstvenikov objavljajo ugledne znanstvene revije z vsega sveta. Nekateri njegovi ruski kolegi, ki ne razumejo razmer, pa nad pismom niso navdušeni, pravi Popov, ki pojasnjuje, da so tudi znanstveniki lahko žrtve večletne intenzivne državne propagande, ki se ji je težko upreti.

"Še vedno čakamo, kaj bo storila ruska akademija znanosti, med podpisniki protestnega pisma je namreč tudi kakšnih sto ruskih akademikov, kar je po mojem mnenju veliko, če upoštevamo, da so akademiki večinoma precej konservativni."

Rusko-ameriški biolog Eugene Koonin, zelo znan in ugleden znanstvenik, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, je član obeh akademij znanosti, ameriške in ruske. Po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino je na predsednika ruske akademije naslovil javno pismo, v katerem piše, da bo izstopil, če se akademija ne bo postavila proti vojni.

Da bo pomoč Ukrajincem v stiski zares dosegla svoj cilj

Mon, 28 Feb 2022 16:15:00 +0000

Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?

Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?

Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Ker je situacija še zelo nepredvidljiva, so večje mednarodne humanitarne organizacije najprej pozvale k donaciji finančnih sredstev. Na posebnih računih finančno pomoč zbirajo Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, Unicef in tudi Adra.

Pri Slovenski Karitas bodo še ta teden začeli zbirati tudi materialno pomoč, objavili bodo seznam potrebščin in lokacij po vsej Sloveniji, kjer bodo pomoč sprejemali.

Zbrana pomoč bo namenjena tako prebivalstvu v Ukrajini kot tistim, ki so se od tam že umaknili, begunci pa so tudi že v Sloveniji. Na Slovenski filantropiji so se za zdaj odločili za nekoliko drugačen pristop. Prek informativnega vprašalnika lahko sporočite, ali ste pripravljeni nuditi finančno ali materialno pomoč, pomagati kot prostovoljec, prevajalec ali nuditi nastanitveno pomoč.

Pomoč se zbira tudi v manjših skupinah in na pobudo posameznikov oziroma podjetij. Ker je težko preveriti, kdo vse se je odločil pomagati, predvsem pa, kako učinkovite so povezave z Ukrajino in posledično, kako verodostojne so možnosti za dostavo pomoči, smo se obrnili na ukrajinsko ambasado v Ljubljani. Tam so nas napotili na neformalno združenje v Sloveniji živečih Ukrajincev, ki prav v sodelovanju z ambasado lahko zagotovi, da bo zbrana pomoč lahko prešla ukrajinsko mejo.

Najnovejše in zanesljive informacije glede pomoči Ukrajini bodo zbrane v Facebook skupini Slovenska pomoč Ukrajini. Finančno pomoč lahko nakažete na preverjen račun ukrajinske nacionalne banke.

Prek Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je vzpostavljena posebno telefonska številka, na kateri vam odgovorijo na vse informacije o pomoči, ki jo Republika Slovenija nudi beguncem iz Ukrajine. Pokličete lahko tudi tisti, ki ste pomoč pripravljeni nuditi. Telefonska številka je 040 853 421.

Ob svetovnem dnevu redkih bolezni: Zakaj ravno meni?

Mon, 28 Feb 2022 12:30:00 +0000

Ob svetovnem dnevu redkih bolezni se obeta razširitev programa presejalnega testiranja za novorojenčke, ki bi omogočila hitro odkrivanje in zdravljenje bolezni ter v nekaterih primerih preprečila smrt. Predstavljamo zgodbo dveletne Maše in njene mame Irene.

Obeležujemo svetovni dan redkih bolezni in za kar 95 odstotkov teh ne poznamo zdravljenja. V Sloveniji je okoli 100.000 obolelih z redkimi boleznimi, točne številke ne poznamo, saj še vedno nimamo nacionalnega registra za redke bolezni. Bolniki opozarjajo, da bi bilo nujno razširiti program presejalnega testiranja za novorojenčke, kar za prihodnji dve leti predvideva razširitev novega akcijskega načrta za redke bolezni. To bi lahko rešilo tudi življenje dveletne Maše, ki so ji pred pol leta diagnosticirali metakromatsko levkodistrofijo. Zaradi bolezni se bodo morali v roku petih let od Maše posloviti, pravi njena mama Irena Us.

"Moja sestra, ki je sicer vzgojiteljica, je rekla, da mi plača kogarkoli, ampak ona je ne bo imela niti en dan. Ker je težko. Strah te je. Moraš znati hraniti, moraš prepoznati morebiten epi napad. Ni veliko ljudi, ki bi želelo pomagati, tudi če plačaš."

Predsednik Društva Viljem Julijan Nejc Jelen pravi, da bi bilo nujno urediti sistem paliativne oskrbe na domu.

"Na Pediatrični kliniki v Ljubljani se je naredil prvi otroški paliativni team, a to ni dovolj za celo Slovenijo, ključna je paliativna oskrba na domu."

Za zdravila za redke bolezni smo v lanskem letu porabili za slabih 15 milijonov evrov več kot leta 2020, povprečen strošek na osebo je znašal 8500 evrov. "V Sloveniji omogočamo vsa zdravila za redke bolezni enako kot v najrazvitejših evropskih državah," pove Jurij Fürst iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.