Vroči mikrofon

Davorin Kračun: Ti ukrepi niso nujni, ampak škodljivi

Thu, 07 May 2026 10:00:00 +0000

Po izračunih Fiskalnega sveta bo zakon o interventnih ukrepih povzročil veliko škodo in bo predstavljal velik udarec za javne finance. Zgodil se bo javno-finančni šok, ki bo prisilil Slovenijo v večje zadolževanje.

Po prepričanju predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna se bodo bonitetne ocene verjetno poslabšale, zaradi česar bo zadolževanje dražje. Zakon dejansko predstavlja davčno reformo, ki zahteva tresočo roko in premišljene ukrepe. Gre za prerazporeditev od enih slojev prebivalstva k drugim.

Ni več vprašanje, kaj je laž, ampak ali je sploh še kaj resnično

Thu, 30 Apr 2026 10:00:00 +0000

Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo.

Sogovorniki:

dr. Vitomir Štruc, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki dela tudi v laboratoriju za strojno inteligenco
dr. Igor Vobič, redni profesor na Katedri za novinarstvo in Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno sodeluje tudi s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru Centra odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki
Sam Gregory, direktor organizacije WITNESS, kjer si s sodelavci prizadevajo za ohranitev naše pravice, da verjamemo tistemu, kar vidimo in slišimo
Kaylee Williams, doktorska študentka na Univerzi Columbia, ki v svojem raziskovalnem delu preučuje prav fenomen generiranih pornografskih ponaredkov

Pri podnebnih spremembah se vedemo kot otrok, ki se skrije pod odejo

Tue, 28 Apr 2026 10:00:00 +0000

"Živimo v obdobju tesnobe," pravi dr. Leerom Medovoi z Univerze v Arizoni. Podnebne spremembe so samo eden izmed vzrokov za tesnobo. Zanikanje človeške odgovornosti se zdi najlažja pot iz te stiske. Kakšno vlogo imajo pri tem magično razmišljanje in fetiši? Zakaj se ljudje počutijo varnejše, če lahko s prstom pokažejo na sovražnika?

Brutalen najemniški trg

Thu, 16 Apr 2026 10:00:15 +0000

Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU.

Najemnine so se v zadnjih desetih letih povprečno povišale za 74 odstotkov. Po podatkih SURS je lani več kot 31.000 najemnikov za stanovanjske stroške odštelo več kot 40 odstotkov celotnega razpoložljivega dohodka v gospodinjstvu. 23 odstotkov jih je živelo v stanovanjih v slabem stanju, 9 odstotkov jih ni imelo primernega ogrevanja. Preverili smo, kako brutalen je postal najemni trg, še posebej v Ljubljani.

Ob starejši najemnici s tremi odraslimi hčerkami, ki so prav tako v najemu in pravi, da je danes najti stanovanje hujše kot loto, so sogovorniki:

Goran Lukić, Delavska svetovalnica
Vesna Levstek, direktorica družbe Nepremičnine Plus
Urška Loboda, nepremičninska agentka
Ronja, Ambasada Rog
Boštjan Rus, glavni inšpektor Inšpektorata za stanovanje in dolgotrajno oskrbo
Lana Krznarič, PIC

Ljudje so želeli zadihati s polnimi pljuči

Tue, 14 Apr 2026 10:38:08 +0000

Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo. Gosta: - Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede - Seku Conde, novinar TV Slovenija

Katarina Bervar Sternad: Kjer je veliko korupcije, je manj človekovih pravic

Thu, 09 Apr 2026 10:00:00 +0000

Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije.

Kako obrniti ta trend, je v studiu pojasnila nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Ima komisija, ki je vedno bila priročen predmet političnih obračunavanj, dovolj arzenala za boj proti koruptivnim tveganjem in različnim pritiskom v obdobju, ko se globalno rušijo vrednostni sistemi?

Potovanja v času negotovih razmer

Thu, 02 Apr 2026 10:47:13 +0000

Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.

Gost v studiu: Andrej Šter, nekdanji vodja konzularnega sektorja zunanjega ministrstva

Bogomir Kovač: Vloga države v Petrolu je premajhna

Tue, 31 Mar 2026 10:00:00 +0000

Ko so se v tednu pred volitvami po izbruhu vojne v Iranu na nekaterih Petrolovih bencinskih servisih pojavile težave z oskrbo, predvsem z dizelskim gorivom, se je ponovno pokazalo, da odnosi med nekoč državnim podjetjem, v katerem ima danes država približno tretjinski delež, niso na najvišji ravni. Kako smo prišli do tega, da osrednji igralec na področju energetike in naftnih derivatov, meri moči z državo, pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač.

Javne finance ne bodo nujno žrtev te krize

Thu, 26 Mar 2026 11:46:04 +0000

Dogajanje na Bližnjem vzhodu pomembno vpliva na svetovno gospodarstvo in potrošnike. V ospredju pozornosti je dogajanje na naftnem trgu, saj je zaprtje Hormuške ožine eden največjih naftnih šokov na strani ponudbe v zgodovini. Tudi če se vojna konča takoj, bi se proizvodnja na Bližnjem vzhodu na raven pred vojno vrnila šele čez nekaj mesecev. O vplivu globalnih razmer na slovensko gospodarstvo, ki ga bo ustavitev dobavnih verig dodatno obremenila, ob tem so pred nami še negotovi časi oblikovanja nove vlade, se pred Vročim mikrofonom pogovarjamo z glavnim finančnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem.

Češka: Pol leta po volitvah že množični protesti

Fri, 20 Mar 2026 23:02:55 +0000

V Pragi so potekali množični protivladni protesti. V središču mesta se je zbralo 250 tisoč ljudi, ki se ne strinjajo s politiko novega češkega premierja, milijarderja Andreja Babiša. Nova vlada je sicer po jesenskih volitvah prisegla šele konec leta, poleg Babiševega populističnega gibanja ANO pa jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Koalicija ima zelo šibko večino, a napoveduje korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Češko in se pogovarjali o politični in gospodarski sedanjosti in prihodnosti države, ki jo še vedno obremenjuje tudi v vojna v Ukrajini in strelski pokol na Karlovi univerzi pred dobrima dvema letoma.

Reportaža: Med Slovenci v Pragi

Tujci v Sloveniji, Slovenci v tujcih

Thu, 19 Mar 2026 10:45:05 +0000

Res je umazana volilna kampanjo že skoraj za nami, ampak smo pa vsaj malo zamenjali zunanje sovražnike. Letos so manj na sporedu teme ilegalnih migracij, novih azilnih kapacitet za prosilce, varovanje meje z ograjami in podobno. Ampak ta tema vseskozi tli pod površjem dnevne politike pa tudi ob šankih in političnih plakatih. In na naših ulicah: Predstavniki Ambasade Rog so opozorili na povečano število rasističnih napadov na tuje delavce, študente in prosilce za azil po Ljubljani. Po njihovih podatkih jih je bilo v zadnjih nekaj tednih več deset.

Kakšen je odnos Slovencev do tujcev, do migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito pri nas? Kako se je ta odnos v zadnji letih morda spremenil in od česa so odvisni naši predsodki? Kdo so ljudje do katerih imamo predsodke?

Sogovorniki:

Noorullah in Dragana Oriyakhel
Janja in prosilec za azil Romain Adje
ukrajinski zobozdravnik iz Brežic Vasyl Olianyshyn
23 letni Sharif tudi iz Brežic
sociologinja, profesorica in raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Mirjam Milharčič Hladnik
Miha Blažič – Ntoko, predstavnik Ambasade Rog, samonikle iniciative, ki jo sestavljajo lokalni aktivisti in migranti
mimoidoči na ljubljanskih ulicah

Ko pogledam cene stanovanj v Ljubljani, se mi stemni pred očmi

Tue, 17 Mar 2026 11:00:00 +0000

V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?

Sogovorniki:
Meta Štuhec, magistrska študentka mednarodnih odnosov
Nomi Hrast, asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru
David Šeruga, študira poslovno informatiko na Ekonomski fakulteti
Tadej Grum, magistrski študent novinarstva
Srđan Veljančić, magistrski študent politologije in vloger na področju politike in družboslovja
Petar Petkovski, študent novinarstva

Anne Applebaum: Pred napadom na Iran Trump očitno ni razumel tveganj

Thu, 12 Mar 2026 11:00:00 +0000

Minevata dva tedna od ameriško-izraelskega napada na Iran, kar je v konflikt pahnilo večji del regije. Vojaška akcija je prekinila pogajanja o iranskem jedrskem programu, ta hip pa se zdi, da se akterji od pogajalske mize le še oddaljujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump povodov za vojno nikoli ni prepričljivo pojasnil, niti ni pridobil soglasja ameriškega kongresa, kaj šele Združenih narodov. Zdi se, da še naprej seje kaos in računa, do bo iz tega nekako izšel kot zmagovalec.

O konfliktu na Bližnjem vzhodu, odnosih med ZDA in Evropo, vojni v Ukrajini in o zdravju ameriške demokracije pod Trumpom je ekskluzivno za poslušalke in poslušalce Vala 202 spregovorila Anne Applebaum. Zgodovinarka, novinarka ameriške revije The Atlantic in voditeljica podkasta Autocracy in America je avtorica pred kratkim v slovenščino prevedenega dela Avtokracija, d. d., slovenskim bralcem pa je na voljo tudi obsežna knjiga Gulag, zgodovina sovjetskih taborišč – zanjo je leta 2004 prejela Pulitzerjevo nagrado.

Uporabne povezave:

objave v reviji The Atlantic,
podkast Autocracy in America,
knjiga Avtokracija d. d.,
knjiga Gulag, zgodovina sovjetskih taborišč,
besedilo radijskega intervjuja z Anne Applebaum na rtvslo.si.

Poglavja: 00:00:01 Napad na Iran: Nejasni cilji, Trumpovo nerazumevanje tveganj, usoda iranskega ljudstva, oteževanje opozicijskih gibanj in medijev. 00:05:41 Trumpovi osebni interesi: Finančne koristi na Bližnjem vzhodu, primerjava z Bushevo administracijo, kaj sploh še omejuje Trumpa. 00:08:16 Laganje kot prikaz moči: Kako avtokrati uporabljajo dezinformacije za ustrahovanje in ustvarjanje apatije. 00:12:17 Nova ureditev in delitev sveta: Kako je Ukrajina preoblikovala način vojskovanja, zabloda o Hladni vojni 2.0, boj med avtokracijo in demokracijo znotraj vsake države. 00:16:41 Pomen močne in združene Evrope: Zakaj je suverenost držav najbolje zaščitena znotraj EU, pomen civilne družbe, zakaj se demokracije obračajo proti sebi.

Ljudje radi slišijo, da bo neto plača višja

Tue, 10 Mar 2026 11:00:00 +0000

V Sloveniji imamo nadpovprečno obremenjene plače. Razbremenitev plač je postala ena glavnih predvolilnih tem, ki pa med razpravami večinoma ne seže prav globoko. Slovenija naj bi z visoko obremenitvijo plač izgubljala predvsem dobro plačane strokovnjake, ki naj bi se prezaposlovali v tujino, da bi tam plačevali nižje prispevke ob istem bruto dohodku kot v Sloveniji. Podatki Finančne uprave RS sicer kažejo, da število dohodninskih zavezancev v najvišjem dohodkovnem razredu ne pada, ampak iz leta v leto raste. Kakšne so primerjave s Hrvaško?

Sogovorniki:

dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta UL
Bojan Ivanc, GZS
Jernej Salecl, Novartis
Sabina Sobočan, Varis
ekonomist dr. Janez Šušteršič
dr. Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta UL
Lidija Jerkič, SKEI

Anže Županič: O biodiverziteti politika skoraj ne govori

Thu, 05 Mar 2026 11:09:33 +0000

Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki.

Gostje:

Dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo

Dr. Maja Ravnikar in dr. Al Vrezec, aktualna prejemnika nagrad Miroslava Zeia

Iran: Kaos in nova tveganja

Tue, 03 Mar 2026 11:27:33 +0000

Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.

Malo drugače o dolgotrajni oskrbi: Sem darilo, ki se še ni odvilo

Thu, 26 Feb 2026 11:00:00 +0000

Zadnje čase pogosto govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je vroča, predvsem pa zelo pomembna tema. Kako o njej razmišljajo, kaj pričakujejo, potrebujejo in s kakšnimi izzivi se srečujejo osebe z demenco in njihovi svojci oziroma oskrbovalci?

Majda, ki že pet let skrbi za svojega očeta, vidi rešitev v povezanosti. Ana, Dubravka, Boris, Borivoje, Drago in Jože se udeležujejo druženj in ustvarjalnih dejavnosti, ki jih pripravlja združenje za pomoč pri demenci Spominčica, strokovna delavka Urška Telban poudarja, da je treba na teh srečanjih vsakemu nameniti dovolj pozornosti in spodbude. Jožetova žena je povedala: "Za dom starejših sva prijavljena že šest, sedem let, pozanimala sva se tudi, kje bova lahko dobila pomoč, ko jo bova potrebovala."

Dr. Luka Omladič je na ministrstvu za solidarno prihodnost pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, v ta sistem je trenutno vključenih približno 30 tisoč ljudi. Omladič napoveduje, da bo v prihodnjih letih uporabnikov 60 do 65 tisoč. Priznava, da trenutno prihaja do določenih zastojev, hkrati pa poudarja, da to ne more biti razlog ali celo izgovor, da ne bi naredili vsega, kar je potrebno, da v kratkem času zaživi dobro delujoč sistem.

Zgodbe žrtev nasilja: Če bi stene govorile, bi kričale

Fri, 20 Feb 2026 10:33:05 +0000

Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihičnih zlorab, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. Čeprav je načeloma področje pomoči tovrstnim žrtvam zakonodajno urejeno, pa je 67 umorov žensk v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, umrlih med letoma 2014 in 2024, opomin, da nekatere žrtve ne dobijo pravočasnega in ustreznega odziva sistema. Kako nasilje deluje na žrtev in kakšne so sistemske prepreke, ki morda otežujejo iskanje pomoči in izhoda iz nasilja, smo govorili s svetovalko SOS telefona za pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. Tem je lahko v pomoč tudi knjiga z naslovom V njeni koži, zbirka zgodb žensk, ki so zapustile nasilni odnos. Knjiga je brezplačno dostopna na spletni strani društva, kmalu pa bo dostopna tudi kot zvočnica.

Slovenski jezik pod vplivom mladih, glasbenikov, vplivnežev, ...

Thu, 05 Feb 2026 10:58:03 +0000

Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.

Eno je snemanje na ulici, drugo pa, ko dron posname vrt

Tue, 03 Feb 2026 11:00:00 +0000

Kakšno je tveganje za posege v temeljne pravice in svoboščine zaradi uporabe umetne inteligence? Kakšna so tveganja pri digitalizaciji zdravstvenih podatkov? Zakaj je razkritje okoljskih podatkov pomembnejše od poslovne skrivnosti? Kakšna so tveganja pri Šutarjevem zakonu?

Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik predlaga, da vsi delamo na tem, da predvolilnega časa ne bodo zaznamovale manipulacije, potvorjene podobe in potvorjeni osebni podatki posameznikov.

Moldavija: Tihi bojevniki med Evropsko unijo in Rusijo

Thu, 29 Jan 2026 09:41:40 +0000

Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost.

*Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Sporazum Mercosur: Žrtvovanje kmetijstva na račun avtomobilske in farmacevtske industrije?

Thu, 22 Jan 2026 11:00:32 +0000

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?

Sogovorniki:
- agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar
- predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved
- Elena Lunder iz društva za sonaravni razvoj Focus

Anomalije zakona o dolgotrajni oskrbi?

Tue, 20 Jan 2026 11:00:00 +0000

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive. Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.

dr. Ana Bojinović Fenko: Smo na začetku konca teorije o liberalnem miru

Thu, 15 Jan 2026 11:00:00 +0000

Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?

Analiza v Vročem mikrofonu z dr. Ano Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani.

Brezplačna pravna pomoč dostopna, a ni vedno brezplačna

Thu, 08 Jan 2026 11:25:33 +0000

Sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) je namenjen tistim, ki si sicer odvetniške pomoči in s tem sodnega varstva ne bi zmogli plačati sami. Ima pa četrt stoletja stara zakonodaja tudi pomanjkljivosti, kot je (pre)visok vstopni cenzus in pa pasti, kot je obvezno vračilo pomoči, kar mnoge uporabnike preseneti. In čeprav je nujno potreben, sistem BPP s skokovito rastjo stroškov postaja finančno nevzdržen za državo, ki te stroške krije iz proračuna. Kako sistem deluje in kako bi lahko deloval bolje?

Sogovornice:

Anja Slak, vodja službe za BPP pri Okrožnem sodišču v Ljubljani
Andreja Dajčman, odvetnica in članica upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije
Tjaša Tomažin Razpotnik, vodja BPP pri Zvezi Anita Ogulin

Primer Venezuela

Tue, 06 Jan 2026 11:31:46 +0000

Po vojaški akciji, v kateri so ZDA v soboto sredi Caracasa zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale v zapor v New Yorku, je na zahtevo Venezuele potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Geostrateške razmere se ob lahkotnih napovedih Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju v Kolumbiji in na Kubi ter ob ozemeljskih apetitih po Grenlandiji dodatno zaostrujejo. Sogovornika: - Dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na FDV - Dr. Vladimir Tismaneanu, ameriško-romunski politolog, Univerza Maryland

Slovenija v letu 2025

Tue, 23 Dec 2025 11:00:00 +0000

Ko pogledamo na leto 2025, ki se izteka, se Slovenija nahaja v nenavadni, a za predvolilno leto tipični situaciji. Del politike trdi, da je Slovenija zgodba o uspehu, medtem ko drugi opozarjajo pred morebitnim rušenjem države. Leto 2025 je poleg tega še utrdilo oceno, da varnost ni več samoumevna.

Sogovorniki:

dr. Samo Zver, UKC Ljubljana
Tatjana Milavec, Skupnost CSD
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije
Antiša Korljan, politični komentator
Tomaž Celestina, politični komentator

Svet v letu 2025

Thu, 18 Dec 2025 10:20:16 +0000

Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn kot v letu 2025, ki je (bilo) leto nove politične resničnosti in novih zavezništev. Združeni narodi nimajo več moči in zdi se, da samo opazujejo vojne, genocid in lakoto. Sogovorniki v zunanjepolitičnem pregledu leta so izredni profesor prava na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Matjaž Nahtigal, izredni profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Rudi Klanjšek in izredni profesor ekonomije na Katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani Anže Burger.

Zakaj na televiziji ne najdem Dončićeve tekme?

Tue, 16 Dec 2025 11:00:00 +0000

Marsikdo se je z novo sezono severnoameriške košarkarske lige NBA znašel pred televizijskim zaslonom, kjer pa tekem ni mogel spremljati. V svetu športnih pravic se spremembe dogajajo pogosto, a tokrat so posledice zelo občutne tudi za gledalce v Sloveniji. Z začetkom nove sezone se prenosi lige NBA v Sloveniji ne predvajajo več na programu Arena Sport, temveč na programu Sportklub. Arena Sport je vključen v ponudbo večine večjih operaterjev: Telekom Slovenije, T2, A1 in drugih, medtem ko je Sportklub na voljo izključno pri Telemachu.

Gre za običajen tržni mehanizem športnih pravic, zatrjujejo slovenski operaterji, v praksi pa to pomeni, da je del uporabnikov čez noč ostal brez vsebine, ki je bila doslej samoumevno del njihove naročnine. Nekateri so naročniške pakete sklenili tudi izključno zaradi teh prenosov.

Kdo je v takšnih primerih odgovoren? Kaj lahko naročniki zahtevajo, ko se vsebina, zaradi katere so sklenili paket, nenadoma umakne? In ali imamo v Sloveniji sploh mehanizme, ki bi uporabnike v takih primerih zaščitili?

Sogovorniki:

Tomaž Šaunik, poslušalec, ki pri svojem ponudniku nima dostopa do Arene Sport
Luka Štucin, odgovorni urednik televizije Arena Sport
Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Marko Simeunovič, pomočnik direktorja televizije Sportklub
Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing in direktor agencije Sport Media Focus
Marko Milosavljević, profesor novinarstva in medijske regulacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

Janis Varufakis: Evropa je prepojena s krivdo, potrebuje politično revolucijo

Thu, 11 Dec 2025 04:17:38 +0000

Janis Varufakis je ekonomist in nekdanji grški finančni minister. Pravi, da živimo v času nove oblike kapitalizma - tehnofevdalizmu, onkraj trga in onkraj dobička, v zatonu liberalne demokracije. Med gostovanjem v Ljubljani je za Val 202 govoril tudi o nemoči Evrope, ki da je postala kolonija. Prepojena je s krivdo, nima načrta za mir in potrebuje politično revolucijo. Donald Trump je produkt Baracka Obame in za zdaj globalni zmagovalec. Kako je z Julianom Assangeem, s katerim sta redno v stikih? “Res je, lažje je biti hipi in pobegniti v gozd,” razmišlja Varufakis, “a ohraniti moramo upanje in se boriti – tudi proti oblačnemu kapitalu, ki ga napajamo prek svojih pametnih telefonov”.

Rekordni prihodki orožarskih podjetij

Tue, 02 Dec 2025 11:00:00 +0000

Prihodki od prodaje orožja največjih podjetij za proizvodnjo orožja so se v letu 2024 povečali za skoraj šest odstotkov. 679 milijard dolarjev je nov rekord po hladni vojni, ki ga je v letu 2024 doseglo sto največjih orožarskih podjetij. Najnovejše poročilo Stockholmskega inštituta za mirovne študije SIPRI kaže, da vojne in geopolitične napetosti ustvarjajo izjemno povpraševanje po orožju. Direktor programa za vojaške izdatke in proizvodnjo orožja Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave SIPRI opozarja, da je nenaden porast naložb v orožarsko industrijjo skoraj takšen, kot je bil pred začetkom druge dvetovne vojne.

Estetski posegi med mladimi: “Želel sem biti podoben lutki”

Thu, 27 Nov 2025 11:00:00 +0000

Zakaj se generacija, ki šele stopa v odraslost, vse pogosteje odloča za estetske posege in celo plastične operacije? Plastični kirurgi po svetu opozarjajo, da se starostna meja njihovih pacientov hitro niža, vse večkrat se zanje namreč odločajo najstniki in mladi odrasli, še preden se v svojem telesu zares počutijo domače.

V slovenskih estetskih klinikah Fabjan in Juventina opozarjajo na nujnost konservativnega pristopa, številne posege pri mladih odsvetujejo, saj pravijo, da so nepotrebni ali celo škodljivi. Ob tem izpostavljajo še tveganja medicinskega turizma: vse več mladih zaradi nižjih cen potuje v Turčijo ali Srbijo, kjer se pojavljajo zapleti, od okužb in poškodb živcev do posegov v hotelskih sobah.

Sogovorniki:

Samir Horvat in Žan Kajtna, Golden Boys
Lucija Čevnik, doktorica sociologije in specializantka lacanovske psihonalaize
dr. Uroš Ahčan, specialist splošne kirurgije ter specialist rekonstruktivne, plastične in estetske kirurgije
dr. Matic Fabjan, specialist plastične kirurgije

Zapiski:

Vroči mikrofon - Lepotni posegi na črnem trgu in v rokah amaterjev
Knjiga: Super market lepote, Uroš Ahčan

Foto: Golden Boys

Janez Potočnik: Evropa je ranljiva in na strateškem razpotju

Thu, 20 Nov 2025 04:54:45 +0000

Dr. Janez Potočnik, ena ključnih osebnosti slovenskega približevanja Evropski uniji, je bil evropski komisar v dveh mandatih, danes pa kot sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN še naprej ostaja med najvidnejšimi slovenskimi glasovi v Bruslju. Večino časa živi in dela v belgijski prestolnici, še naprej veliko potuje po svetu. Analizira osrednje politike Evropske unije – od širitvenega procesa do gospodarskih in strateških vprašanj –, ob robu podnebne konference v Braziliji pa opozarja tudi na negotovo prihodnost evropske zelene politike.

Male živali v rokah prostega trga

Tue, 18 Nov 2025 11:00:19 +0000

V tokratni oddaji smo se odpravili po sledi poslušalca, ki je v dežurno veterinarsko kliniko pripeljal mačka z dihalnimi težavami. V kliniki so mačka čez noč obdržali na opazovanju, opravili preiskave, ki po mnenju poslušalca niso bile nujne, in ugotovili, da je z mačkom vse v redu. Naslednji dan so izstavili račun za 450 evrov.

Druga poslušalka je imela povsem drugačno izkušnjo, v dežurni veterinarski ambulanti so ji očitali, da dela nepotrebno paniko, mačko so obdržali na opazovanju, vendar je, kljub visokemu računu, poginila. O cenah veterinarskih storitev, ki so prepuščene prostemu trgu v času dežurstev, pa tudi nasploh.

Zdravstvo je eno od prioritetnih področij uvajanja umetne inteligence

Thu, 13 Nov 2025 11:00:00 +0000

V Sloveniji je zdravstvo izpostavljeno kot eno od prioritetnih področij pri uvajanju umetne inteligence za hitrejšo in natančnejšo diagnostiko, boljše upravljanje z viri, prilagojeno zdravljenje, zmanjševanje administrativnih bremen in podobno. Pri njenem uvajanju seveda obstajajo tudi številni izzivi, kot so varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, transparentnost algoritmov, upoštevanje etičnih smernic in podobno. O rabi umetne inteligence v našem zdravstvenem sistemu; že uveljavljenih primerih dobre prakse, diagnostičnih in terapevtskih potencialih, zakonskih omejitvah ipd., smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Luštrekom, vodjo Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani.

Bo Šutarjev zakon prinesel manjšo pravno varnost za vse?

Thu, 06 Nov 2025 11:00:00 +0000

Pravna stroka z zaskrbljenostjo spremlja napovedane ukrepe v okviru t. i. Šutarjevega zakona, kot so širitev policijskih pooblastil, morebitne dodatne možnosti vstopa v zasebne prostore brez sodne odredbe, izvajanje racij in snemanje na območjih, ki jih vlada opredeljuje za varnostno tvegana. Bi lahko pomenili korak k povečanju državnega nadzora vseh ljudi? Ali zmanjšujejo vlogo sodnega nadzora, ki je eden ključnih varovalnih mehanizmov proti zlorabi oblasti? Kako povrniti zaupanje v ustanove pravne in socialne države? Je primanjkljaj na področju integracijskih politik socialne države mogoče kompenzirati s kaznovalno politiko?

Zapleten sistem zbiranja odpadkov škoduje naravi

Tue, 04 Nov 2025 11:00:00 +0000

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste v zbirni center pripeljali določeno vrsto odpadkov, potem pa na licu mesta ugotovili, da teh odpadkov v centru ne sprejmejo ali pa bi za njihovo oddajo morali plačati kar zajetno vsoto? Upamo seveda, da vas ta težava ni preusmerila na kakšno divje odlagališče, se pa bojimo, da tudi zaradi manka pravih informacij kakšna prikolica, polna takšnih in drugačnih odpadkov, zavije tja, kamor ne bi smela.

Poslušalka, ki nam je opisala svojo težavo, je ravnala odgovorno:
Pred časom se je odločila za nov vir ogrevanja in odstranila 5000-litrsko plastično cisterno za olje, jo očistila in želela oddati na zbirni center na Ljubljansko barje. Pred tem je poklicala javno podjetje Voka Snaga in izvedela, da te cisterne ne bodo sprejeli, preusmerili so jo na zasebno podjetje. Tja je cisterno na koncu tudi odpeljala, čeprav so ji zatrjevali, da bi to morali brezplačno sprejeti na Barju.

Sogovorniki:
Jože Gregorič, VOKA Saga
Brigita Šarc, Dinos
Jaka Kranjc, Ekologi brez meja

Novo mesto: Nis(m)o vsi enaki

Thu, 30 Oct 2025 11:00:00 +0000

V Novem mestu in okolici je v zadnjih dneh v zraku mogoče čutiti napetost. Mirjana Martinovič pravi, da se je nad mestom razgrnilo trpljenje. Predvsem zaznamovano z ubojem Aleša Šutarja. Prebivalci jugovzhodne Slovenije že dlje časa opozarjajo na nevzdržne varnostne razmere in težave pri sobivanju z romsko skupnostjo. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že 15 let intenzivno poskuša na različne načine premostiti te težave. Kako razumejo trenutne razmere tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo z otroki iz romskih naselij in jih spodbujajo, da ne bi opustili šolanja ter zašli po poti kriminala.

Dva napada medveda na leto

Thu, 23 Oct 2025 10:00:00 +0000

Rjavi medved ni plišasta igrača. V izogib konfliktov mora biti upravljanje z medvedom nujno v rokah stroke in premišljeno. Toda z odstrelom se zapleta zaradi tožbe.

V javnosti je peticija vladi za vrnitev strokovnega upravljanja z medvedom, na Biotehniški fakulteti UL pa so prejšnji teden organizirali tudi novinarsko konferenco o tem, ali bomo rjave medvede začeli množično sterilizirati, jih zapirali za ograje in prepovedovali nadzor populacije? Prisotni strokovnjaki so opozorili, da se sistem upravljanja z rjavim medvedom, ki je bil dolga leta evropski zgled, vse bolj odmika od znanstvenih temeljev in da se v prakso uvajajo ideološko motivirani in neučinkoviti pristopi, ki ogrožajo tako ljudi kot medvede.

Kaj se dogaja z odločbo o odstrelu in kaj s strategijo upravljanja rjavega medveda, smo preverili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer zatrjujejo, da se število konfliktov ne povečuje in da se v Sloveniji strokovno upravlja z medvedom.

Sogovorniki:

dr. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta UL
dr. Gorazd Vengušt, Veterinarska fakulteta UL
Mateja Blažič, Ministrstvo za naravne vire in prostor

Z vsemi žavbami namazani akviziterji

Tue, 21 Oct 2025 10:00:00 +0000

Prodaja od vrat do vrat, akviziterska prodaja, lahko skriva ogromno pasti, prevar, v zadnjem času je največ takšnih primerov na temo zdravja.

Akviziterji znajo prepričati stranke, naj kupijo na primer prehranske dodatke v vrednosti 800 evrov, ali pa magnetno blazino, ki lajša bolečine, izboljšuje spanec, deluje protivnetno in preprečuje kalcinacijo v možganih za "samo" 1.500 evrov. Pri tem znajo akviziterji opraviti celo domnevno diagnostiko. Njihova najpogostejša tarča so starejši.

Sogovornika:

Petra Lovišček, vodja pravne pisarne na Zvezi potrošnikov Slovenije
Dejan Ciringer, direktor Inšpekcije za splošen nadzor varstva potrošnikov pri Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije

Meni se to ne more zgoditi

Thu, 16 Oct 2025 10:00:00 +0000

V prvi polovici leta 2025 je bilo na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT obravnavanih kar 2.593 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 24-odstotni porast glede na preteklo leto. Med njimi je bilo 351 napadov zahtevnejše narave. Vedno pogostejše so investicijske prevare s kriptovalutami, ki že predstavljajo tretjino vseh prijavljenih goljufij.

Po podatkih policije je bilo v letu 2024 v Sloveniji zabeleženih za 30,4 milijona evrov škode zaradi spletnih prevar, število prijav pa vsako leto raste. Samo letos je policija prejela že okoli 230 prijav prevar prodajalcev na spletnih portalih, kjer je prišlo do zlorabe plačilnih kartic. Skupna škoda presega 230.000 evrov, kar je štirikrat več kot leto prej.

V mesecu kibernetske varnosti raziskujemo, kako spretno prevaranti izkoriščajo našo pozornost, čustva in zaupanje ter kako pri tem vse pogosteje uporabljajo tudi umetno inteligenco.

Sogovornika:

Jasmina Mešić, SI-CERT
Dalibor Vukovič, Center kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije

Zaprta šolska igrišča

Mon, 06 Oct 2025 10:00:00 +0000

"Pred sabo imamo javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki si, kot vemo, želi imeti otroke, ki bi bili gibčni, zdravi, čim bolj družabni, potem pa postavimo ograjo okrog igrišča in zaklenemo vrata. Doma jih podimo stran od ekranov, zunaj jim zaklepamo igrišča. … Razumem, da se postavi ograja, da se zagotovi varnost, malo boljši nadzor. Ampak da se zaklene vrata, da nihče več ne more na igrišče? In potem bomo spet debelo gledali in analizirali rezultate športnih kartonov, kako so naši otroci pretežki, premalo gibljivi, počasni. Spet bomo klicali psihologe in zdravstvene delavce ter se spraševali, kako je do tega prišlo?" Tako je svoje pismo poleti, sredi šolskih počitnic, začela poslušalka, doma v ljubljanskem Savskem naselju, tik ob res lično obnovljeni osnovni šoli. Ob šoli stoji tudi veliko, novo šolsko igrišče z igrali za najmlajše ter košarkarskim in nogometnim igriščem. Ki pa je poleti samevalo. Vsak drugi torek opoldne bomo skušali osvetliti težave, ki tarejo naše poslušalke in poslušalce in jih že dlje časa neuspešno rešujejo. Ali pa opozarjajo na kakšno perečo zadevo, ki tako ali drugače vpliva na vsakdanje življenje. Aleš Smrekar in Gorazd Rečnik sta šla po sledeh pisma poslušalke, ki je poleti nejeverno opazovala zaprto šolsko igrišče ob eni od ljubljanskih osnovnih šol.

Družbena tragika je, da tudi v starosti človek ne more živeti dostojnega življenja

Thu, 02 Oct 2025 10:00:00 +0000

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo.

Prav revščina starejših je bila tema triletnega projekta Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v katerem so želeli raziskati, kako se osebne zgodbe revnih starejših ljudi prepletajo s strukturnimi pogoji, v katerih živijo.

Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa sta poleg Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovala tudi Mirovni inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino.

Sogovorniki:

Prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
Doc. dr. Andreja Živoder, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Mateja Pamič, Center za socialno delo Pomurje, enota Lendava
Marija Franko in Marija Janžovnik, Društvo upokojencev Mozirje
Olga Šmid, Društvo upokojencev Borisa Kidriča
Prof. dr. Žarko Lazarević, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem

Empatija je v obdobju umetne inteligence prednost

Thu, 25 Sep 2025 10:00:00 +0000

Umetna inteligenca podjetjem lajša delovne procese, lahko poveča produktivnost in tudi inovacije, toda hkrati odpira vedno nova vprašanja, od etičnih in ekoloških do vprašanj o prihodnosti človeškega dela. Umetna inteligenca je denimo že zelo uporabna pri prečesavanju podatkov pri genskih terapijah. Nas bodo kmalu operirali avtonomni roboti? Bomo znali pametno uporabljati umetno inteligenco za napredek ali se bomo intelektualno polenili in ob tem porabili zelo veliko energije in vode za hlajenje procesorjev, tudi pri banalnih vprašanjih? Gorazd Rečnik se je pogovarjal z udeleženci okrogle mize o prihodndosti dela na dnevu ajdovske industrije in podjetništva INCASTRA.

Spletne trgovine: Če bi nas v fizičnih trgovinah tako priganjali, ne bi več stopili vanje

Tue, 23 Sep 2025 10:00:00 +0000

Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?

Sogovorniki:

Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija
Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru
Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica

Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija

Oglaševalci nezdrave hrane manipulirajo s čustvi otrok

Thu, 18 Sep 2025 10:00:00 +0000

Pandemija debelosti med otroki je neposredno povezana z oglaševanjem nezdrave hrane otrokom. Kako dobiti vojno, ki jo proti zdravju otrok bijejo podjetja, ki denimo za zajtrk prodajajo prave sladice? Otrokom oglašujejo tudi s pomočjo podatkov, ki jih ti puščajo v digitalnem prostoru. Ciljajo na čustveno raven in napadejo, ko so otroci najbolj ranljivi. Sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali ob mednarodni konferenci ZPS "Zaščitimo otroke: Skupaj za prepoved promocije nezdrave hrane": - Agustin Reyna, direktor Evropske potrošniške organizacije BEUC, - dr. Emma Boyland, Univerza v Liverpoolu, - Jeff Chester, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - dr. Kathryn Montgomery, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - Breda Kutin, ZPS, - dr. Evgen Benedik, Pediatrična klinika v Ljubljani in Biotehniška fakulteta

Preveč nadzora otrok zavira razvoj njihove samostojnosti

Tue, 16 Sep 2025 09:33:35 +0000

Kje je meja med starševskim nadzorom in otrokovo odgovornostjo? Šole sicer omogočajo elektronsko spremljanje šolskega dela, strokovnjaki pa opozarjajo, da preveč nadzora ruši zaupanje in zavira razvoj samostojnosti. Ivana Gradišnik in prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek opozarjata, da otrok ne sme postati projekt staršev. Prof. dr. Sebastjan Kristovič pa dodaja, da smo jih s pametnimi napravami celo »oropali otroštva«. Po besedah prof. dr. Gregorja Starca se je razdalja otrokovega gibanja od doma v primerjavi z generacijo starih staršev zmanjšala za petino.

Ali spremembe zakonodaje šolarjem s posebnimi potrebami olajšujejo ali otežujejo dostopnost do pomoči?

Thu, 11 Sep 2025 09:30:33 +0000

Končana je javna razprava o spremembah zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je vzbudila precej pozornosti. Najprej zato, ker jo je pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prva nameravalo opraviti kar sredi avgustovskih počitnic, še bolj pa zato, ker prinaša kar nekaj sprememb, ki bodo močno posegle v šolsko rutino. Če bodo predlogi sprejeti, za nekatere oblike učne pomoči odločba o usmeritvi ne bo več potrebna, na novo bo opredeljena pomoč spremljevalca, med skupine otrok s posebnimi potrebami bodo uvrščeni tudi otroci z gluho slepoto. A prinašajo tudi spremembe, za katere strokovnjaki in praktiki v šolskem prostoru menijo, da bodo vnesle veliko zmede, nedorečenosti in da bo z njimi pomoč tem otrokom, sploh v višjih razredih osnovne šole, manj ustrezna kot doslej. Gostje: Sanja Bekrić, specialna in rehabilitacijska pedagoginja v specialno pedagoški mobilni službi, predstavnica SVIZA Irena Dirjec, specialna pedagoginja iz osnovne šole Kozara Tea Dorić, predstavnica Zveze Anita Ogulin in ZPM Mojca Lipec Stopar Predstojnica oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na pedagoški fakulteti v Ljubljani Aleksandra Valančič, ravnateljica osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi

Mobilne naprave med prepovedjo v šoli in uporabo doma

Tue, 09 Sep 2025 10:00:00 +0000

Novela Zakona o osnovni šoli omejuje uporabo osebnih elektronskih naprav, predvsem pametnih telefonov. Uporaba je dovoljena le, če jo odobri učitelj za pouk ali če gre za zdravstvene razloge. Med odmori telefoni niso dovoljeni, šole pa morajo do 1. novembra določiti prostor za njihovo shranjevanje. Minister Vinko Logaj je kot možnost omenil tudi šolske torbe, kar je sprva ravnatelje precej razburilo. Profesor Sebastjan Kristovič zakon podpira, a opozarja, da bi moral biti strožji. Ravnateljica Mojca Mihelič meni, da se del odgovornosti prenaša na starše, ki bi morali premisliti, kdaj otroku kupiti telefon. Šole bodo pravila zaostrile, strokovnjaki pa poudarjajo, da je odločilno tudi, kako z napravami ravnamo doma

Od športnikov aktivizma ne moremo zahtevati, lahko ga pa spoštujemo

Thu, 04 Sep 2025 10:00:00 +0000

Gesta slovenske ženske odbojkarske reprezentance po tekmi z Izraelom je sprožila različne odzive. Še zdaleč pa to ni edini dogodek take vrste v športu. Opozarjanje na kršitve človekovih pravic ali kakšno drugačno aktivistično angažiranje športnikov se v resnici dogajata ves čas. Od črne rokavice na olimpijskih igrah do prepovedi mavričnih trakov na nogometnem svetovnem prvenstvu. V zadnjem času pa najbolj izstopajo različni standardi obravnave nekaterih držav pri sodelovanju na mednarodnih športnih tekmovanjih, na primer Izraela in Rusije. Kakšen vpliv ima v resnici šport na širše družbeno dogajanje in ali res aktivizem ne sme biti del športa? Sogovorniki: - izr. prof. dr. Tomaž Pavlin, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani - politolog Denis Mancevič - Tone Krump, košarkarski trener

Otrok potrebuje (tudi) prosti čas

Tue, 02 Sep 2025 10:00:00 +0000

Začetek novega šolskega leta prinaša tudi odločanje o številnih obšolskih dejavnostih. Starši in otroci se znajdejo pred vprašanjem, koliko aktivnosti izbrati in katere so primerne za posamezno starost.

Strokovnjaki poudarjajo, da je pri tem ključno upoštevati želje otrok in jim omogočiti, da preizkusijo različna področja. Profesorica razvojne psihologije Ljubica Marjanovič Umek opozarja, da je za mlajše osnovnošolce dovolj ena do dve redni interesni dejavnosti, saj otroci potrebujejo tudi prosti čas za igro, ustvarjalnost in počitek. Posebej pomembne so gibalne dejavnosti: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 60 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti dnevno. Ravnatelj Osnovne šole Kašelj Jernej Šoštar pravi, da šole ponujajo pester izbor interesnih dejavnosti, a da prav prosti čas ostaja neprecenljiv za otrokov razvoj.

Tišina v nedeljo in med prazniki!

Thu, 28 Aug 2025 10:00:00 +0000

Hrup ni več značilen samo za mestna središča, vse pogosteje ga kot obremenitev doživljamo tudi na podeželju, kjer kosilnice, puhalniki listja in druge naprave posegajo v vsakdanjo tišino. Ker se tudi službeno delo seli v domača okolja, se odpira vprašanje, kako hrup vpliva na koncentracijo in produktivnost v delovnem okolju. V oddaji pudarjamo tudi negativne zdravstvene vplive hrupa, preverili pa smo še, kaj o prekomernem hrupu v zasebnem okolju določa zakonodaja in kakšen je odziv ministrstva v primeru mariborske pianistke, ki je bila kaznovana zaradi igranja klavirja. Kdaj gre za običajen zvok in kdaj za prekomeren hrup?

Sogovornice:

dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Inštituta za medicino dela, prometa in športa znotraj UKC Ljubljana in profesorica medicine dela.
Sanja Prosen Filej, vodja marketinga v podjetju Studio LIST, ki je izvedlo raziskavo Delovni prostori skozi oči zaposlenih.
dr. Urška Močnik, specialistka medicine dela, prometa in športa v ZD Idrija

Plastika je že v naši krvi, zakonodaja pa v megli

Tue, 26 Aug 2025 09:45:57 +0000

Pogajanja za globalni sporazum o zmanjšanju onesnaževanja s plastiko so znova obstala. Medtem ko se količina proizvedene plastike nezadržno veča, razhajanja med državami ostajajo nerešljiva. Kdo ovira napredek – in zakaj?

Maja Ratej je v studio za tokratni Vroči mikrofon povabila državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroša Vajgla, ki bo pojasnil, kje so ključne točke spora, kakšna je vloga Slovenije in zakaj plastika danes ni več le okoljsko, ampak tudi geostrateško vprašanje.

Portugalska: Država dveh hitrosti v vzponu

Mon, 18 Aug 2025 23:40:27 +0000

Portugalska je priljubljena turistična destinacija, hkrati pa država, ki počasi, a vztrajno, tudi gospodarsko raste, čeprav so plače še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Je največja izdelovalka koles v Evropski uniji. Od leta 2022 naprej so imeli na Portugalskem trikrat parlamentarne volitve. Prvič se soočajo z vzponom skrajne desnice, predvsem zaradi neuspešnega upravljanja z migracijami.

Prestolnica Lizbona je med evropskimi mesti z najdražjimi stanovanji, tudi zaradi turizma, ki je pomembna gospodarska panoga. Podeželje pa medtem stagnira in se prazni. Portugalska je tako še ena izmed držav dveh hitrosti v Evropske uniji, ki je na skrajnem zahodu celine dobrih 50 let po demokratični revoluciji še vedno zelo priljubljena. Portugalska Ima tudi veliko politikov na najbolj izpostavljenih mestih v mednarodnih institucijah. V reportaži smo obiskali tudi najbolj zahodno točko Evrope in se pogovarjali z izvajalcem glasbene zvrsti fado.

Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Veleblagovnic ne damo

Tue, 12 Aug 2025 10:00:00 +0000

Nama in Maximarket, legendarni veleblagovnici v središču Ljubljane, že nekaj časa kažeta zelo žalostno podobo. Bo o usodi majhnih in velikih trgovin odločal le interes kapitala, ali bi bilo treba prisluhniti tudi ljudem, ki jih hočejo in potrebujejo?

Sogovorniki:

Metod Brodnik, ki je v zlatih časih v Maximarketu vodil živilski oddelek,
Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije,
Iztok Verdnik, direktor sektorja za korporativno komuniciranje v družbi Mercator,
prof. dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,
Matic Bizjak, mestni menedžer MOL

Zdaj je treba izkoristiti priložnost!

Thu, 07 Aug 2025 10:00:00 +0000

Predsednik slovenske vlade je na dan četrte zmage Tadeja Pogačarja organizatorjem slovitega Toura izročil pismo o nameri organizacije velikega starta dirke po Franciji, tako imenovanega »grand departa«. Finančni okvir projekta, ki vključuje organizacijo treh etap, promocijske in logistične stroške ter stroške varnosti in infrastrukture, je od 10 do 12 milijonov evrov. Zakaj sploh tak projekt, kateri so največji izzivi, kako na organizacijo gledajo kolesarski delavci, kako politika, kako ekonomisti in koliko možnosti imamo, da leta 2029 res pozdravimo karavano dirke vseh dirk v Sloveniji.

Jedrsko orožje? Nikoli več!

Tue, 05 Aug 2025 10:00:00 +0000

Pred osemdesetimi leti, 6. in 9. avgusta 1945, sta ameriška bombnika nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki odvrgla atomski bombi, zaradi katerih je umrlo več kot 200 tisoč ljudi, večinoma civilistov. Od takrat smo velikokrat slišali in izrekli besedi NIKOLI VEČ.

"Ne morem razumeti, kako lahko danes politiki omenjajo možnost ponovne uporabe jedrskega orožja. To se ne sme zgoditi, vsi moramo reči, da se ne sme," je povedala Kasaoka Sadae, ki je kot dvanajstletna deklica preživela atomsko bombo v Hirošimi.

O rožljanju z orožjem, tudi jedrskim, in možnostih, da se človeštvo jedrski katastrofi izogne z mirnim reševanjem sporov in razoroževanjem, govorita prof. dr. Zlatko Šabič, strokovnjak za mednarodne odnose in svetovalec predsednice republike, in direktor Mirovnega inštituta dr. Iztok Šori.

Poplavna sanacija v primežu doktrine betoniranja

Thu, 31 Jul 2025 10:00:00 +0000

Zdravi rečni ekosistemi so ob zmanjševanju poplavne ogroženosti pomembni tudi za prilagajanje suši, zagotavljanje zadostnih količin pitne vode, prehranskih virov, pa tudi rekreacijo in sproščanje. Kje so med več kot 430 že zaključenimi deli na vodotokih po poplavah na naravi temelječe rešitve? Sogovorniki: - minister za naravne vire in prostor Jože Novak - dr. Urša Koce, DOPPS - dr. Polona Pengal, REVIVO - Gašper Zupančič, Društvo vodarjev Slovenije - Aloša Petek, PIC - direktorica direktorata za vode dr. Lidija Globevnik

Zakaj Francozi rušijo betonske brežine rek?

Tue, 29 Jul 2025 10:00:00 +0000

Francozi so v zadnjih desetletjih spremenili način upravljanja rek in ob protipoplavnih ukrepih morajo izboljšati kakovost in ekološko stanje vodotokov. Raznolikost rečne krajine namreč omogoča zadrževanje vode, ki se ne segreva, večjo biodiverziteto in odpornost reke. Regualcija rek v kanale pomeni izgubo raznolikosti. Preverili smo, kako se obnove in renaturiracije rek lotevajo v okolici Lyona.

Reportaža je nastala med ekskurzijo v okviru projekta LIFE2RIVERS - Spodbujanje obnove rek za izboljašnje kakovosti življenja, ki ga financira Evropska unija s sredstvi LIFE.

Samooskrba in prehranska varnost v praksi

Thu, 17 Jul 2025 10:00:00 +0000

Prebivalcu Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Vse našteto, pridelano in predelano v Sloveniji. Slovenija je 40-odstotno samooskrbna. Če pogledamo številke ‒ po podatkih statističnega urada smo približno 80-odstotno samooskrbni pri žitih, jajcih in mesu, deset odstotkov več pri mleku, ki ga tudi največ izvažamo, najnižje stopnje pa so pri sadju in zelenjavi ‒ oboje pribl. 30 odstotkov. Zelenjava, pridelana v Sloveniji, je kljub višji ceni pogosto bolj kakovostna, saj ne prepotuje na tisoče kilometrov. Njeno ceno pa zvišujejo predvsem slabše letine, vremenski vplivi in višji stroški pridelave. Kakšne so rešitve za večjo pridelavo sveže zelenjave, s katerimi ovirami se soočajo mali kmetje in velika pridelovalna podjetja? Smo se ob dostopnosti svežih pridelkov čez vso leto tudi potrošniki razvadili?

Sogovorniki:

Kristjan Magdič, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih in solastnik ter direktor podjetja Paradajz
Aleksandra Dervarič, kmetijska svetovalka
Maša Brandstätter in Aljaž Sedovšek, kmetovalca na kmetiji mašAljaž

Izzivi dolgotrajne oskrbe

Tue, 24 Jun 2025 10:00:00 +0000

Potem ko je dolgotrajna oskrba več deset let vedno obležala v predalih, se zdaj z njeno uvedbo zastavljajo številna vprašanja o njenem uresničevanju. Kaj bo prinesel največji premik na področju socialnega varstva v zgodovini države, kdaj bodo dostopne katere pravice, kdo bo do njih upravičen, kako bodo rešili vprašanje pomanjkanja in nagrajevanja kadra? Kaj najbolj skrbi ljudi?

Gost v studiu je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Poslušajte še:

Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je v Radljah ob Dravi preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu.

Poslušaj reportažo tukaj.

Težava ni v tehnologiji. Težava smo mi.

Thu, 12 Jun 2025 10:00:00 +0000

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah.

Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Zapiski:

V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.

Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025.

Otroci po pandemiji: Gibalni in čustveni razvoj še vedno močno prizadeta

Tue, 10 Jun 2025 10:00:00 +0000

Tri leta po pandemiji covida-19 strokovnjaki ugotavljajo, da je ta med otroki in mladostniki povzročil sindemijo, množico negativnih učinkov, zlasti na telesni in gibalni razvoj. V letošnji raziskavi SLOfit – športnovzgojni karton so podatki pokazali, da rezultati še vedno močno zaostajajo za predkoronsko ravnjo, trendi pa ostajajo skrb vzbujajoči. Posebej izstopa hkraten upad gibljivosti in eksplozivne moči – kombinacija, ki je redka in alarmantna. Telesna zmogljivost pomembno vpliva tudi na čustveno odpornost, samozavest in socialne veščine otrok. Pomanjkanje gibanja tako ne vodi le v slabšo telesno pripravljenost, ampak povečuje tudi tveganje za vedenjske in čustvene težave, kar zahteva resen in celosten odziv šol in širše družbe.

Sogovornik:

profesor doktor Gregor Starc, vodja meritev nacionalnega sistema ŠVK in član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani

Črna statistika napadov psov

Thu, 05 Jun 2025 10:00:00 +0000

Mariborska policija je zadnji majski torek ob stanovanjski hiši našla negibno starejšo žensko, ob kateri so bili trije psi, in ugotovili, da je umrla zaradi ugriza enega od njih. Štiri leta prej je v Mengšu zaradi ugriza privezanega psa umrla 8 letnica, še 4 leta prej je ob napadu treh psov umrla starejša ženska v Črnomlju, zdaj že davnega leta 2010 pa je več bulmastifov do smrti pogrizlo svojega lastnika. To je najbolj črna statistika zadnjih 15. let, povezana s smrtmi zaradi napadov psov v Sloveniji. V Sloveniji imamo sicer kot nevarne opredeljenih 1773 psov, pristojne službe pa zadnja leta potrdijo med 110 in 160 ugrizov psov letno. Kaj se zgodi, da hišni ljubljenček postane nevaren drugim psom in ljudem? Kako lahko to preprečimo? Ali je ena od rešitev obvezno šolanje vseh psov, morda le potencialno nevarnih?

Foto: Pitbul na razstavi psov v Celju leta 2010, BoBo

Potres se bo zgodil, vprašanje je samo, kdaj

Tue, 03 Jun 2025 10:00:00 +0000

Pred 130 leti je Ljubljano zatresel potres, v katerem je umrlo 21 ljudi. V Ljubljani je takrat živelo 31.000 prebivalcev, danes jih v prestolnici živi 300.000. Ob današnji poseljenosti bi bile ob podobni magnitudi potresa posledice veliko večje. Številne potresno neodporne stavbe bi bile poškodovane, nekatere bi se porušile. Tretjina vseh objektov v Sloveniji sploh ni zavarovanih, med zavarovanimi večstanovanjskimi objekti pa jih je za primer potresa zavarovanih približno 20 odstotkov. Še poseben problem predstavljajo večstanovanjski objekti, kjer je veliko etažnih lastnikov.

Sogovorniki:
• Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite
• Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav
• Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije
• Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG)
• Robert Kus, vodja oddelka za zaščito in reševanje MOL

Medvrstniško nasilje: Slovenija v preventivi močno zaostaja

Thu, 29 May 2025 10:00:00 +0000

Pogovoriti se moramo o medvrstniškem nasilju. Predhodni rezultati raziskave, ki so jo izvedli marca letos, kažejo, da se Slovenija v prav vseh kategorijah pojavnosti nasilja v šolah uvršča med najslabše v Evropi. O razlogih in rešitvah, predvsem dolgoročnih, razpravljamo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so svoje izkušnje izmenjali na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Z znanjem nad nasilje v šolah.

Sogovorniki:

dr. Maria Sapouna z Univerze Zahodna Škotska
dr. Dziuginta Baraldsnes z Univerze Stavanger na Norveškem
Marko Puschner s Točke osveščanja o varni uporabi interneta, predavatelj na Fakulteti za družbene vede UL
prof. soc. dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede UM in vodja projekta Z znanjem nad nasilje v šolah
Margit Schmidbauer z Inštituta za kakovost šolstva in izobraževalne raziskave na Bavarskem
soc. pedagoginja mag. Alma Rovis Brandić s hrvaške Agencije za usposabljanje učiteljev
Mette Bøe Lyngstad, profesorica drame na Univerzi aplikativnih znanosti Zahodne Norveške
dr. Veronika Tašner s Pedagoške fakultete UL
Aljaž Sedej, generalni sekretar pri Judo zvezi Slovenija

Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju

Tue, 27 May 2025 09:49:07 +0000

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?

Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Razpoke miru:

Tedenski aktualni mozaik

Fri, 23 May 2025 14:51:00 +0000

Evropsko javno tožilstvo je objavilo poročilo o delu v lanskem letu. V vseh sodelujočih državah članicah - zdaj jih je 24, a sta se Poljska in Švedska pridružili šele konec lanskega leta - je tožilstvo sprožilo 1504 preiskave, škoda za proračun Evropske unije je ocenjena na dobrih 13 milijard evrov. V Sloveniji je lani evropsko javno tožilstvo sprožilo 18 preiskav, ocenjena škoda pa 16 milijonov evrov. O delu evropskega javnega tožilstva, s poudarkom na Sloveniji, se je Jolanda Lebar pogovarjala z evropskim javnim tožilcem iz Slovenije Jako Brezigarjem. Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

Je ob genocidu še mogoče verjeti v človeka in mir?

Thu, 22 May 2025 10:00:00 +0000

Palestinski ilustrator, novinar in založnik, ki so obiskali Slovenijo, se vsak na svoj način borijo z brezupom, ki spremlja grozodejstva in popolno razčlovečenje ljudi, ki so manj vredni kot številke. Njihovo orožje so besede, karikature, umetnost, kultura, tudi ekološko kmetovanje. Vsi trije so že doživeli mučenje v izraelskih zaporih. Tri različne zgodbe, trije različni pogledi. Je ob genocidu v živo še mogoče verjeti v človeka, verjeti v mir?

Sogovorniki:

Fareed Taamallah, novinar in ekološki kmet
Mohammad Sabaaneh, politični ilustrator
Mahmound Muna, založnik in knjigarnar

Ne neki točki, ki je ne znamo določiti, bi nam družba, kot jo poznamo, začela razpadati

Tue, 20 May 2025 10:00:00 +0000

Pred kratkim je Pirenejski polotok presenetil dobršen del dneva trajajoč električni mrk. »Bilo je dovolj, da se zaveš, kako močno smo odvisni od elektrike,« pripovedujejo Slovenci, ki so ga sami doživeli. Kako dobro smo na tovrstne dogodke pripravljeni v Sloveniji, kako bi potekal zagon po njih in kakšne izzive za stabilnost našega elektroenergetskega omrežja prinaša prehod na obnovljive vire energije?

Sogovorniki:

Jurij Klančnik, direktor Področja za obratovanje, ELES,
Igor Podbelšek, Elektroinštitut Milan Vidmar,
Miloš Maksić, Elektroinštitut Milan Vidmar,
Iztok Prezelj, Fakulteta za družbene vede,
Suzana Kozel, mama dveh otrok, ki je mrk doživela na Portugalskem.

Zapiski:

Sporočilo za javnost o mrku na Iberskem polotoku (ELES)
Delo E-armagedon Iztoka Prezlja in sodelavcev
Carringtonov dogodek
Kaj je vesoljsko vreme?

Svetovni dan podnebnih sprememb v spremenjenem svetu

Thu, 15 May 2025 10:00:00 +0000

Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Ob današnjem svetovnem dnevu podnebnih sprememb pa opominjamo tudi na to, da so za ohranitev meje globalnega segrevanja poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal.

Zeleni odpustki

Tue, 13 May 2025 10:00:00 +0000

Slike narave in zeleni logotipi na embalaži še ne pomenijo, da so izdelki zares prijazni do narave. Prav tako je je zelo sporno ustvarjanje vtisa, da so plastenke zelene, s spornimi trditvami, da se jih da povsem reciklirati. Zeleno zavajanje seže še veliko dlje, ko se denimo z električnimi avti vozijo v naftnem podjetju, to ni zaradi etičnih motivov. Kakšni so "zeleni odpustki" in zakaj moramo biti pozorni na zeleno zavajanje, če hočemo biti okoljsko odgovorni?

Sogovorniki:
Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Živa Kavka Gobbo, Društvo za sonaraven razvoj Focus
Živa Lopatič, Zadruga Buna, Zavod za pravično trgovino 3muhe
Matjaž Pirc, Zveza potrošnikov Slovenije

Zakaj na vozniški izpit čakamo štirikrat dlje, kot predpisuje zakon?

Thu, 08 May 2025 10:00:00 +0000

Čakanje na izpitno vožnjo je vse daljše in daljše. Čakalne dobe v Ljubljani in na Gorenjskem so presegle štiri mesece, kar kandidatom povzroča tako finančne kot organizacijske stiske. V Vročem mikrofonu se sprašujemo, zakaj se je sistem zagozdil, kako dolge vrste vplivajo na uspešnost kandidatov in zakaj nekateri razmišljajo celo o opustitvi ideje o izpitu. Govorimo s tistimi, ki čakajo, učijo in odločajo.

Sogovorniki:
- Borut Žagar, lastnik in vodja ene izmed avtošol v Domžalah
- Bojan Borišek, strokovni vodja šole vožnje iz zgornje Gorenjske
- Manuel Pungertnik, vodja dejavnosti za usposabljanje voznikov ene izmed ljubljanskih šol vožnje
- Robert Gril, vodja sektorja za voznike in vozniške izpite z Agencije RS za varnost prometa
- kandidata Tim in Katja

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Dve največji raziskovalni instituciji pri nas z novim vodstvom

Tue, 29 Apr 2025 10:00:00 +0000

Sredi aprila sta dve največji raziskovalni instituciji pri nas volili novo vodstvo. Univerzo v Ljubljani bo po drugem krogu še en mandat vodil dozdajšnji rektor Gregor Majdič, na čelo Inštituta Jožef Stefan pa stopa Leon Cizelj, sicer vodja tamkajšnjega odseka za reaktorsko tehniko in v kovidnem obdobju opazen komunikator odvijanja pandemije. Čeprav se področju raziskovanja, inovacij in visokega šolstva z novima zakonoma na tem področju obeta večji priliv denarja, vzbuja precej skrbi, kako bo Slovenija lahko zadržala domače strokovnjake in še bolj množično privabljala tuje, ob čemer je nezadosten tudi pretok znanja in kadrov na področje gospodarstva. Delo, oprema in kadri v visokem šolstvu in raziskovanju bodo pred skorajšnjim praznikom dela torej osrednja tema tokratnega Vročega mikrofona.

Ukradeni otroci: Nisem prižgala niti ene sveče, ker verjamem, da je moj otrok živ

Thu, 24 Apr 2025 10:00:00 +0000

Po trditvah različnih skupin in organizacij je bilo v 60., 70. in 80. letih v nekdanji Jugoslaviji prodanih več kot 20.000 novorojenčkov; več primerov je tudi v Sloveniji. Več je tudi zgodb mater, ki jim je bilo sporočeno, da so njihovi otroci umrli takoj po rojstvu ali nekaj dni pozneje, niso pa jih smele niti videti niti pokopati. Sume dodatno vzbuja tudi neujemanje dokumentacije porodnišnic in Statističnega urada. V Društvu izgubljeni otroci je trenutno povezanih 125 mater. Pogovarjamo se z dvema, ki že več let iščeta resnico o svojih otrocih.

Še nikoli nismo bili tako polarizirani

Tue, 22 Apr 2025 10:00:00 +0000

Zdi se, da se je predvolilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami že pošteno razvnela, ob tem pa še ni jasno, kako se bo očitkov o konfliktu interesov otresel premier Robert Golob in kako bo na prvaka opozicije Janeza Janšo vplival sedanji sodni proces. Vmes volivce, ki očitno znova čakajo na nov obraz, čaka še referendum o dodatkih k pokojninam vrhunskih umetnikov.

Komentirata novinarka Tanja Starič in politični analitik Andraž Zorko.

Reportaža: Tudi v Španiji je veliko pomanjkanje stanovanj

Thu, 17 Apr 2025 03:16:13 +0000

Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje.

Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Kaj bodo prinesle spremembe v vzgoji in izobraževanju?

Tue, 15 Apr 2025 10:00:00 +0000

Obeta se vrsta sistemskih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja, vendar del stroke opozarja, da predlagane rešitve niso sistemsko in strokovno premišljene ter nimajo širšega strokovnega konsenza. Od obveznih krajših vrtčevskih programov za romske otroke, otroke tujcev in otroke s posebno družinsko problematiko, do novega predmeta Tehnika in digitalne tehnologije v sedmem razredu osnovne šole, dodatnih pooblastil na področju varnosti in poklicne mature s tremi predmeti splošne mature. Zakaj bi morale biti spremembe na tem področju še posebej premišljene?

Sogovorniki:

Robi Kroflič, Filozofska fakulteta UL
Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta UL
Klara Skubic Ermenc, Filozofska fakulteta UL
Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta UL
Danijela Makovec Radovan, Filozofska fakulteta UL
Marina Tavčar Krajnc, predsednica državne Komisije za splošno maturo
Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje

Hans Kluge, WHO: Če me kaj skrbi, je to duševno zdravje

Thu, 10 Apr 2025 10:00:00 +0000

V tokratnem Vročem mikrofonu gostimo regionalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hansa Klugeja, ki je svoj prvi mandat nastopil tako rekoč sočasno z začetkom pandemije, v nov mandat pa zagrizel z novo krizo – umikom Združenih držav iz organizacije. Čeprav smo koronavirus premagali, ni optimističen. Evropa stagnira ali celo nazaduje pri številnih kazalnikih zdravja, najbolj pa ga v času, ko denar za zdravje preusmerjamo v obrambo, skrbi naraščajoča pandemija duševnih bolezni med mladimi. O tegobah, za katerimi boleha Evropa, več v nadaljevanju.

Pogovoru v izvirniku lahko prisluhnete tukaj.

Prevode je bral Igor Velše.

Gruzijske sanje prinesle nočno moro

Tue, 08 Apr 2025 10:00:00 +0000

Dobre štiri mesece že vztrajajo protestniki na ulicah Tbilisija. Štirje od petih Gruzijcev podpirajo evropsko perspektivo, vlada pa je lani odločila, da proces približevanja Uniji ustavi oziroma prekine. Vodilni stranki Gruzijske sanje, ki državo usmerja na pot zbliževanja z Rusijo, utrujeni protestniki očitajo, da se je po več kot desetletju na oblasti pri vzvodih moči obdržala s krajo volitev. Zahtevajo demokracijo, pravno državo, delujoče šolstvo in zdravstvo, izpustitev političnih zapornikov. V Vročem mikrofonu z aktivisti, zgodovinarji in novinarji tudi o pomenu dogajanja v Gruziji za Evropo.

Sogovorniki:

Rusiko Kobakhidze, zgodovinarka, profesorica in raziskovalka sovjetskega obdobja,
Mariam Nikuradze, fotografinja, novinarka, soustanoviteljica in izvršna direktorica pri OC Media,
Natia Bukia, galeristka,
Ilia Ghlonti, aktivist,
protestnice in protestniki na ulicah Tbilisija.

Trumpove carine netijo trgovinsko vojno

Thu, 03 Apr 2025 10:00:00 +0000

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil podrobnosti o carinah, ki jih Združene države uvajajo na uvoženo blago. Za uvoz iz Evropske unije je določil 20-odstotne carine. Da gre za velik udarec za svetovno gospodarstvo, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in opozorila, da bodo posledice čutili ljudje po vsem svetu, prav tako velika in mala podjetja. Bruselj se je bil, kot je dejala, vedno pripravljen pogajati z Washingtonom. V Pekingu so pozvali k takojšnjemu preklicu carin.

Sogovorniki:

Bojan Ivanc, glavni finančni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije
Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta
Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Iztok Seljak, član upravnega odbora Hidrie
Marko Voljč, finančni strokovnjak
Andrej Brglez, poznavalec avtomobilskega trga in industrije

Miselne bližnjice v kriptosvetu

Tue, 01 Apr 2025 10:00:00 +0000

Anksioznost, bolečine v trebuhu, nespečnost zaradi kriptotrga? Zakaj bolj boli, če izgubimo, kot smo srečni, če enako vsoto dobimo? Upanje, strah, racionalnost, iracionalnost, hlepenje po bogastvu, kriptovalute, poimenovane po kužkih, in psi, ki si jih ljudje omislijo zaradi kripto valut. Kakšna psihologija je v ozadju?

Turčija: Erdoganu dajejo legitimnost tudi evropski voditelji

Thu, 27 Mar 2025 13:08:35 +0000

Aretacija carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, glavnega tekmeca dolgoletnega predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana, je Turčijo pahnila v resno politično krizo in poglobila skrbi o nazadovanju turške demokracije. Državo so zajeli protesti, odzivi evropskih voditeljev pa so znova zelo zadržani in diplomatski. Kaj zaostrovanje v Turčiji pomeni za širšo regijo (tudi Balkan), kako dogajanje razumeti v luči geostrateškega predrugačenja sveta, kako lahko ob izjemni moči turške vojske vse skupaj vpliva na vzpostavljanje nove evropske varnostne arhitekture?

Sogovorniki:

-Soner Cagaptay, turško-ameriški analitik
-Dušan Janjić, direktor Foruma za etnične odnose
-Faris Kočan, katedra za mednarodne odnose FDV

Pogovoriti se moramo o verskem radikalizmu

Tue, 25 Mar 2025 11:00:00 +0000

Dr. Renaud Rochette je kot mlad učitelj v pariškem predmestju doživel, da je učenka rekla, da bo šla v Palestino in pobila, kolikor je le mogoče judov. Po pogovoru z njo je ugotovil, da je šlo za provokacijo, hotela je šokirati, saj se ji je dogajanje v svetu zdelo krivično. Je slovenski šolski sistem pripravljen na primere religijske radikalizacije, ki se lahko začne na primer s tem, da šolar noče več učiteljici dati roke? Ali pa ko se šolarke ne naučijo plavati zaradi verskih zadržkov? Ali pa ko se stepejo šolarji različnih veroizpovedi? Se sistem zna odzvati? Kje so vzroki za radikalizacijo? Bi lahko bil del preventive obvezen pouk o religijah? Zakaj je vprašanje identitete pogosto skupno tako pri verski radikalizaciji kot radikalizaciji v ideologijo bele prevlade? Kaj o tem menijo ugledni religiologi Evropske religiološke zveze?

Sogovorniki:

Christian Moe, norveški religiolog, ki živi v Sloveniji,
Patrick Loobuyck, profesor politične filozofije, etike in religije na univerzi v Antwerpnu,
Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada,
Renaud Rochette, zgodovinar, religiolog in nekdanji učitelj v predmestju Pariza,
Tim Jensen, danski religiolog, predsednik Mednarodne zveze za zgodovino religij,
Aleš Črnič, katedra za religiologijo na FDV UL, Center za proučevanje kulture in religije.

Smučarski skoki po norveškem škandalu na prelomni točki

Tue, 18 Mar 2025 11:00:00 +0000

Škandal, ki je izbruhnil ob koncu 44. svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v norveškem Trondheimu je dodobra pretresel svet smučarskih skokov. Pred tokratni vroči mikrofon je Luka Dolar povabil sogovornike, ki so v prvi vrsti vpeti v šport, ki se je razvil prav v deželi na severu Evrope. O razsežnostih norveške goljufije in o tem, da se je skakalni svet znašel na točki preloma je spregovoril direktor svetovnega pokala Sandro Pertile; raziskali smo, kaj so Norvežani z manipulacijo opreme skušali pridobiti, pogovarjali smo se tudi s slovenskim inovatorjem, ki je tesno povezan s skakalnim športom, Petrom Slatnarjem, svoje misli je delil tudi Bine Norčič, trener norveške B reprezentance, ki je dogajanje spremljal povsem od blizu.

Kitajska: S Trumpom in Muskom bi se morda lahko dogovorili

Thu, 13 Mar 2025 11:45:50 +0000

Delegati kitajskega ljudskega kongresa so točno na peto obletnico razglasitve svetovne pandemije koronavirusne bolezni sklenili letno zasedanje v Pekingu. Soglasno so potrdili vsa poročila in sprejeli predlog o petodstotni gospodarski rasti. Kitajska ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in zaostritve trgovinskih vojn. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, čeprav poznavalci menijo, da je pragmatičen dogovor povsem mogoč, tudi zaradi interesov Elona Muska. Poleg tega ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo. Kakšni pa so kitajsko-slovenski odnosi?

Sogovorniki:

Dr. Wei Shen, profesor ekonomije
Dr. Jian Gao, profesor mednarodnih odnosov
Melinda Liu, kitajska dopisnica tednika Newsweek
Boštjan Malovrh, slovenski veleposlanik v Pekingu
Jens Eskelund, predsednik gospodarske zbornice EU na Kitajskem

Ivan Eržen: Opravičilo bi bilo zelo pomembno za ljudi in našo prihodnost

Tue, 11 Mar 2025 11:00:00 +0000

Ivan Eržen, strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje o burnem dogajanju, ki se je v Sloveniji začelo marca 2020, epidemiji covida-19, ukrepih, politiki, napakah, posledicah, cepljenju in boleznih, ki nam povzročajo skrbi danes.

Dodatki za vrhunske dosežke v umetnosti v presojo javnosti?

Thu, 06 Mar 2025 11:00:00 +0000

V zadnjih mesecih so se ob številnih zapletih s sprejemanjem zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti vnemale vroče razprave. Na eni strani so bili tisti, ki menijo, da so dodatki k pokojnini zaslužnih umetnikov nepotrebna podpora trivialni umetniški eliti, ki je za državo le strošek brez dodane vrednosti, na drugi pa tisti, ki opozarjajo, da so se številni vrhunski umetniki z zavidljivim ustvarjalnim opusom, ki bogati nacionalno zakladnico umetnosti, v jeseni življenja znašli na eksistencialnem robu.

Pri nas je delež samozaposlenih med najvišjimi prav na področju kulture, polovica samozaposlenih kulturnikov si lahko plačuje le minimalne prispevke in glavnina jih lahko ob upokojitvi pričakuje le minimalno pokojnino. Kako živijo naši umetniki tako starejše kot mlajše generacije, s kakšnimi izzivi se srečujejo, kako naklonjena jim je njihova država?

Sogovorniki:

Tone Partljič, pisatelj, dramatik in nekdanji politik
Mankica Kranjec Ducheyne, fotografinja
Žigan Krajnčan, koreograf, igralec, pevec in glasbenik
Ema Kugler, režiserka
Maja Weiss, režiserka
Bor Ravbar, režiser

Z umetniki so se pogovarjali Veronika Gnezda, Nina Zagoričnik, Neža Borkovič, Gašper Andrinek, Rok Kužel in Mitja Peček.

Miha Lampreht: V Moskvi bo zmanjkalo šampanjca

Tue, 04 Mar 2025 11:00:00 +0000

Po več kot treh letih ruske agresije nad Ukrajino, ki je začela spominjati na vkopane jarke prve svetovne vojne, so prišli trenutki, ki postavljajo stvari na glavo. Ko je ameriški predsednik Donald Trump ruskega voditelja Vladimirja Putina potegnil iz mednarodne izolacije, so se začela oblikovati nova mednarodna zavezništva, nekatera bolj, druga manj presenetljivo. Kaj vse to pomeni za Ukrajino, njeno celovitost in prebivalce, ki v vojni živijo že več kot 1100 dni? Ali se je ob tem začela oblikovati nova smer diplomacije? In kaj sploh lahko stori Evropa? V Vročem mikrofonu je svojo analizo predstavil nekdanji dopisnik iz Rusije in komentator Miha Lampreht.

Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano?

Thu, 27 Feb 2025 11:00:00 +0000

Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!

Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac.

Foto: MMC, Reuters

Izkoriščanja delavcev si ne moremo privoščiti, ker se stvari slišijo daleč

Tue, 25 Feb 2025 11:00:00 +0000

Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.

Kdo bo izkoristil negotovost nemških volitev?

Thu, 20 Feb 2025 11:00:00 +0000

Pred Nemci so zvezne parlamentarne volitve, ki obetajo spremembe tako v Nemčiji kot Evropi. Najverjetnejši novi kancler Friedrich Merz iz vrst krščanskih demokratov, ki mu ankete za zdaj napovedujejo zmago, zatrjuje, da je to ena izmed zadnjih možnosti, da se tako v Nemčiji kot Evropi ustavi rast populizma. Čeprav je njegova stranka pred kratkim v parlamentu združila glasove s skrajno desnico. Se bo Merz res držal obljube, da se to ne bo več ponovilo? Kaj pa nemške volitve prinašajo Evropski uniji ter kaj pomenijo za negotove razmere na evropskih mejah? Kdo so tisti, ki lahko sedanjo nestabilnost nemške politične moči izkoristijo?

Sogovornika:

Polona Fijavž, nekdanja dopisnica iz Berlina in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija.
dr. Marko Lovec, profesor na katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani.

Strah pred staranjem

Tue, 18 Feb 2025 11:00:00 +0000

V Sloveniji je okoli 647 tisoč upokojencev, marsikateri nedavno upokojeni pa po dolgih letih delovne aktivnosti morda še išče svoj smisel v čem drugem. Lažje je, če se na ta prehod in na obdobje po njem pripravimo, vendar potrebujemo pri tem tudi podporo iz okolja. Tam pa je zaznati tudi neželena pojava – starizem, diskriminacijo na podlagi starosti, in gerontofobijo, strah pred staranjem, a ponuja se tudi veliko izobraževalnih in družabnih vsebin. Sogovornice Irene Kodrič Cizerl bodo spomnile, da je treba govoriti o obeh plateh staranja – tako o skrbeh in stiskah kot o aktivnem preživljanju tretjega in četrtega življenjskega obdobja.

Evropa med Trumpom in Putinom

Thu, 13 Feb 2025 11:00:00 +0000

Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.

Kako pripravljena je Evropa na novi svet? Kakšen ta svet sploh je? Pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini in še ne mesec dni od začetka mandata Donalda Trumpa odgovarjajo:

Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec in obramboslovec,
Branko Soban, novinar Dela,
Marek Kohv, estonski varnostni strokovnjak.

Priporočamo tudi poslušanje reportaže iz Estonije in Finske o dojemanju ruske grožnje.

'Preveč občutljive' ali premalo slišane: Zakaj ženske v znanosti težje napredujejo?

Tue, 11 Feb 2025 11:00:52 +0000

Kljub napredku pri vključevanju žensk v znanost in raziskovanje podatki kažejo, da še vedno obstajajo pomembne razlike med spoloma. V Sloveniji je med raziskovalci le tretjina žensk, delež diplomantk na naravoslovno tehničnem področju je pod evropskim povprečjem, še vedno je opazna plačna vrzel med spoloma. Zakaj nizka udeležba žensk v znanosti pomeni neizkoriščen družbeni potencial in kako ustvariti ustrezno podporno okolje, ob mednarodnem dnevu žensk in deklic v znanosti razmišljamo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202.

Gostje:

dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici,
dr. Kristina Žagar Soderžnik, predsednica Komisije za enake možnosti v znanosti in raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan,
dr. Mirela Dragomir, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, in
dr. Johanna A. Robinson, Andragoški center Slovenije.

Brala sta Sanja Rejc in Igor Velše.

Povezave:

Pogovor z dr. Damjano Rozman v Podobah znanja.

Oddaja Ob osmih z Rebeko Kropivšek Leskovar in oddaja Intervju z njo.

Komisija za enake možnosti v znanosti.

Letošnja uradna stran mednarodnega dneva žensk in deklic v znanosti.

Johanna Robinson je omenila projekt Krepitev vseživljenjskega učenja in kampanjo občanske znanosti Pru čmru, pri kateri vsako pomlad popisujejo matice čmrljev (letos že poteka).

Negostoljubne knjižnice v izpitnem obdobju

Thu, 06 Feb 2025 11:00:00 +0000

Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?

Benjamin Jošar: ZDA in Kitajska v tehnološki dirki, Evropa daleč zadaj

Thu, 30 Jan 2025 11:00:00 +0000

Prvi mesec v letu je bil na finančnih trgih zelo dinamičen. K temu je veliko prispeval ameriški predsednik Donald Trump, ki je še pred uradnim prevzemom položaja pospešil rast kriptovalut, nato v znanem slogu začel žugati s carinami, od centralne banke zahteval pocenitev denarja, OPECU pa naročil znižanje cen nafte.

Teden se je začel z borznim potresom, ki ga je povzročilo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek. V Evropi medtem še vedno zgolj negotovo opazujemo dogajanje v avtomobilski industriji. V oddaji tudi o skorajšnjem prvem izplačilu obresti za ljudsko obveznico in tisočih novih delničarjev Vzajemne.

Gost: Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav skladi

Že več kot 30 let je zaposlenim v javnih zavodih kršena ustavna pravica do delavskega soupravljanja

Tue, 28 Jan 2025 11:00:00 +0000

Pred kratkim je Ustavno sodišče razveljavilo določila zakona o bančništvu, zaradi katerega zaposleni v bankah, za razliko od zaposlenih v drugih dejavnostih, niso imeli pravice do delavskega direktorja. To pa ni edina neustavnost s področja delavskega soupravljanja. Ustavno sodišče je namreč že leta 1994 izrecno ugotovilo nedopustno protiustavnost, ki kakim 120.000 zaposlenim v negospodarskih javnih službah onemogoča soupravljanje zavodov in zakonodajalcu naložilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.

Od takrat je minilo že več kot 30 let.

Kaj s to neustavnostjo izgublja celoten javni sektor, kakšne so prednosti delavskega soupravljanja za delodajalce, bo njegovo uporabo pospešila generacija mladih, ki želi na delovnem mestu biti bolj slišana in upoštevana?

Sogovorniki:

dr. Valentina Franca, izredna profesorica na Fakulteti za upravo UL
dr. Elizabeta Zirnstein, generalna sekretarka Združenja svetov delavcev Slovenije in izredna profesorica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem.
Primož Kokalj, direktor podjetja Etiketa iz Žirov in član Sekcije za les in papir pri Združenju delodajalcev
Alen Gril, direktor doma dr. Janka Benedika v Radovljici

Kritično mišljenje pomeni imeti dobro utemeljeno mnenje in ni le razmišljanje s svojo glavo

Thu, 23 Jan 2025 11:00:00 +0000

"Zakaj spet kopljete po tem, a to sploh še koga zanima?!" so odzivi, ki se vrstijo ob peti obletnici začetka pandemije covida-19. Kot družba smo se šele izvili iz travmatične izkušnje, v katero nas je pahnil ta drobni virus, hkrati pa se vse bolj pogrezamo v sosledje novih izmenjujočih se kriz in stalno prisotne negotovosti. Nas lahko kolektivna izkušnja izpred petih let nauči kaj za prihodnje spoprijemanje s krizami in bolje opremi za življenje v negotovosti? S komunikatorko znanosti dr. Zarjo Muršič in filozofom dr. Tomažem Grušovnikom pretresamo odziv družbe, znanosti in medijev sredi nedavne pandemije.

"Zabliskalo se je, potem sem izgubila zavest"

Tue, 21 Jan 2025 11:00:00 +0000

Ko je 600 metrov nad Hirošimo nastala ognjena krogla, je bila stara 12 let. Vse je v trenutku postalo rdeče. Barva jo je prevzela, spomnila jo je na sončni vzhod. Potem jo je vrglo ob tla. Kasaoka Sadae je danes 92 let stara hibakuša, ki s svojim pričanjem želi spodbuditi k razmisleku o grozotah jedrskega orožja, tragediji vojne in pomenu miru. Obiskala je tudi Ljubljano.

Sogovorniki:

Kasaoka Sadae, hibakuša;
Ishida Yoshifumi, direktor Spominskega muzeja miru v Hirošimi;
dr. Peter Purg, Fakulteta za humanistiko.