News & Politics (C) RTVSLO 2017 Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? https://val202.rtvslo.si/vrocimikrofon/ Vroči mikrofon https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/584/vroimikrofon1400x1400_px.jpg Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Letos je bila res popolna nevihta. Hidrološke razmere, drag plin, redni in izredni remonti francoskih jedrskih elektrarn … Pokazala se je ranljivost sistema.</p> <footer>Marko Pahor</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174919813 RTVSLO – Val 202 1495 clean Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Letos je bila res popolna nevihta. Hidrološke razmere, drag plin, redni in izredni remonti francoskih jedrskih elektrarn … Pokazala se je ranljivost sistema.</p> <footer>Marko Pahor</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Wed, 07 Dec 2022 11:00:00 +0000 Popolna nevihta cen energentov Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gostja Jane Vidic v Vročem mikrofonu bo sociologinja, strokovnjakinja za femicid, članica Društva SOS telefon in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani doc. dr. Jasna Podreka.</p> <h3>Sodelujejo še:</h3> <ul> <li><strong>Robert Tekavec</strong>, vodja za mladoletniško kriminaliteto na upravi kriminalistične policije.</li> <li><strong>Peter Stefanoski</strong>, direktor socialne inšpekcije.</li> <li><strong>Mirjam Kline</strong>, vrhovna državna tožilka, vodja oddelka za kazenske zadeve pri Vrhovnem državne tožilstvu.</li> </ul> </body> </html> 174919525 RTVSLO – Val 202 2780 clean Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gostja Jane Vidic v Vročem mikrofonu bo sociologinja, strokovnjakinja za femicid, članica Društva SOS telefon in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani doc. dr. Jasna Podreka.</p> <h3>Sodelujejo še:</h3> <ul> <li><strong>Robert Tekavec</strong>, vodja za mladoletniško kriminaliteto na upravi kriminalistične policije.</li> <li><strong>Peter Stefanoski</strong>, direktor socialne inšpekcije.</li> <li><strong>Mirjam Kline</strong>, vrhovna državna tožilka, vodja oddelka za kazenske zadeve pri Vrhovnem državne tožilstvu.</li> </ul> </body> </html> Tue, 06 Dec 2022 11:00:00 +0000 Molk žrtev nasilja je zelo jasno izražena nezaupnica institucijam Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174917922 RTVSLO – Val 202 1533 clean Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 30 Nov 2022 11:00:00 +0000 Rusija, teroristična država Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174917607 RTVSLO – Val 202 1130 clean Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 29 Nov 2022 11:00:00 +0000 Katar zunaj nogometnih igrišč Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174916032 RTVSLO – Val 202 989 clean Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 23 Nov 2022 11:00:00 +0000 Dostopno in Enostavno Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet. 174915711 RTVSLO – Val 202 818 clean Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet. Tue, 22 Nov 2022 11:00:00 +0000 E-vinjete: Ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gorazd Rečnik se je v Velenju pogovarjal z rudarjem <strong>Asmirjem Bećarevićem</strong>, sindikalnim predstavnikom, ki je septembra s strani Premogovnika Velenje prejel odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Bećarević je eden od tistih, ki glasno opozarjajo. Ne samo na pomanjkanje premoga, tudi na kršitve pravic, proizvodnjo invalidov v rudniku Velenje in nedostojne malice.</p> <p>Dodajamo še odgovore na vse nanizane očitke iz službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje, od koder so nam pisno  sporočili, da ima premogovnik zadostne količine premoga in lahko zagotovi dodatne količine izkopa, kljub sodobni tehnologiji pa tega ne more storiti čez noč.  </p> <p>V skupini Premogovnik Velenje dodajajo, da so se zaradi usmeritve, da mora premogovnik prenehati delovati najkasneje do leta 2033, prilagodili s postopnim zmanjševanjem proizvodnje in optimizacijo  števila zaposlenih. Aktualna energetska  kriza pa je smer zastavljenih aktivnosti povsem spremenila, kar je ob vse zahtevnejših pogojih izkopavanja in rekordno nizki brezposelnosti poseben izziv. Potrebovali bi približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, precejšnjo škodo pa je julija letos povzročil tudi stebrni udar, katerega sanacija bo trajala skoraj celo leto. Prav tako pa je zaradi zahtevnih geomehanskih pogojev prestavljen začetek odkopa C.  </p> <p>Glede zdravja delavcev in poškodb pa v Premogovniku Velenje pravijo, da stremijo k najvišjim strokovnim standardom na področju varstva pri delu, da pa tveganj ne morejo v celoti odpraviti, ker gre za specifično dejavnost ter da se število poškodb že četrto leto zmanjšuje.   </p> <p>Glede malic so zapisali, da prehrani posvečajo posebno pozornost ter da ponujajo kar 5 različnih toplih in kakovostnih malic ter kar 59 vrst hladnih malic. Imajo posebno komisijo za prehrano in knjigo za pripombe, prav tako pa naj s strani predstavnikov sindikata nezadovoljstva ne bi zasledili.   </p> </body> </html> 174914156 RTVSLO – Val 202 2151 clean Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Gorazd Rečnik se je v Velenju pogovarjal z rudarjem <strong>Asmirjem Bećarevićem</strong>, sindikalnim predstavnikom, ki je septembra s strani Premogovnika Velenje prejel odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Bećarević je eden od tistih, ki glasno opozarjajo. Ne samo na pomanjkanje premoga, tudi na kršitve pravic, proizvodnjo invalidov v rudniku Velenje in nedostojne malice.</p> <p>Dodajamo še odgovore na vse nanizane očitke iz službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje, od koder so nam pisno  sporočili, da ima premogovnik zadostne količine premoga in lahko zagotovi dodatne količine izkopa, kljub sodobni tehnologiji pa tega ne more storiti čez noč.  </p> <p>V skupini Premogovnik Velenje dodajajo, da so se zaradi usmeritve, da mora premogovnik prenehati delovati najkasneje do leta 2033, prilagodili s postopnim zmanjševanjem proizvodnje in optimizacijo  števila zaposlenih. Aktualna energetska  kriza pa je smer zastavljenih aktivnosti povsem spremenila, kar je ob vse zahtevnejših pogojih izkopavanja in rekordno nizki brezposelnosti poseben izziv. Potrebovali bi približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, precejšnjo škodo pa je julija letos povzročil tudi stebrni udar, katerega sanacija bo trajala skoraj celo leto. Prav tako pa je zaradi zahtevnih geomehanskih pogojev prestavljen začetek odkopa C.  </p> <p>Glede zdravja delavcev in poškodb pa v Premogovniku Velenje pravijo, da stremijo k najvišjim strokovnim standardom na področju varstva pri delu, da pa tveganj ne morejo v celoti odpraviti, ker gre za specifično dejavnost ter da se število poškodb že četrto leto zmanjšuje.   </p> <p>Glede malic so zapisali, da prehrani posvečajo posebno pozornost ter da ponujajo kar 5 različnih toplih in kakovostnih malic ter kar 59 vrst hladnih malic. Imajo posebno komisijo za prehrano in knjigo za pripombe, prav tako pa naj s strani predstavnikov sindikata nezadovoljstva ne bi zasledili.   </p> </body> </html> Wed, 16 Nov 2022 11:00:00 +0000 Asmir Bećarević je eden od tistih, ki glasno opozarjajo Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi. 174913873 RTVSLO – Val 202 1291 clean Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi. Tue, 15 Nov 2022 11:00:00 +0000 Neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912349 RTVSLO – Val 202 1444 clean Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 09 Nov 2022 11:00:00 +0000 Suženjsko delo ni izginilo, postalo je globalno Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus. 174912059 RTVSLO – Val 202 1194 clean Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus. Tue, 08 Nov 2022 11:00:00 +0000 Čas za okoljska pogajanja je mimo, zdaj moramo v akcijo S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kot da bi se nam v prehitrem življenjskem tempu že tako ne nagrmadilo preveč težav, smo v digitalni dobi ljudje prisiljeni še v ločevanje zrnja od plev med vsakodnevnimi informacijami. Za poglobljeno pozornost nam preprosto zmanjka časa, za pogovor s pravimi prijatelji si ga vzamemo vse bolj redko, pri omrežnih znancih pa človek tudi nikoli ne ve, kam pes taco moli … Oktobra je Slovenska oglaševalska zbornica prav na to temo pripravila zanimiv razgovor o prepoznavanju pravih in lažnih novic.</p> <h4>Gosti pogovora:</h4> <p><a href="https://si.linkedin.com/in/katja-gersak-591b4a15">Katja Geršak</a>, direktorica Centra za evropsko prihodnost;</p> <p>profesor <a href="https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/pedagogi/kartica/marko-milosavljevic/">Marko Milosavljević</a>, Fakulteta za družbene vede;</p> <p><a href="https://twitter.com/bosthi?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor"> Boštjan Videmšek</a>, novinar. </p> </body> </html> 174910664 RTVSLO – Val 202 1287 clean S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kot da bi se nam v prehitrem življenjskem tempu že tako ne nagrmadilo preveč težav, smo v digitalni dobi ljudje prisiljeni še v ločevanje zrnja od plev med vsakodnevnimi informacijami. Za poglobljeno pozornost nam preprosto zmanjka časa, za pogovor s pravimi prijatelji si ga vzamemo vse bolj redko, pri omrežnih znancih pa človek tudi nikoli ne ve, kam pes taco moli … Oktobra je Slovenska oglaševalska zbornica prav na to temo pripravila zanimiv razgovor o prepoznavanju pravih in lažnih novic.</p> <h4>Gosti pogovora:</h4> <p><a href="https://si.linkedin.com/in/katja-gersak-591b4a15">Katja Geršak</a>, direktorica Centra za evropsko prihodnost;</p> <p>profesor <a href="https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/pedagogi/kartica/marko-milosavljevic/">Marko Milosavljević</a>, Fakulteta za družbene vede;</p> <p><a href="https://twitter.com/bosthi?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor"> Boštjan Videmšek</a>, novinar. </p> </body> </html> Wed, 02 Nov 2022 11:00:00 +0000 Vračamo se v vladavino fikcije Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane. 174910305 RTVSLO – Val 202 844 clean Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane. Tue, 01 Nov 2022 11:00:00 +0000 Samo dva dneva v življenju sta krajša od 24 ur – rojstvo in smrt V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909131 RTVSLO – Val 202 926 clean V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 26 Oct 2022 10:00:00 +0000 Kje je slovenski film? Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Slovenski raziskovalci so v vzorcih rekordno velike toče, ki je poleti 2019 padla v bližini Črnomlja, odkrili delce mikroplastike. Po njihovih ugotovitvah se je ta zadrževala v plasti troposfere nekje 10 kilometrov nad tlemi. Raziskava je vnovič potrdila sum, da živimo v pravi juhi mikroplastike, ki je globalna, saj delci potujejo tisoče kilometrov daleč. Pri tem niso škodljivi le za zdravje ljudi, ampak vplivajo tudi na podnebne spremembe in širjenje patoloških mikroorganizmov po zraku in s tem posledično veliko ekološko škodo.</p> <h4>Gostje:</h4> <p><strong>Kristjan Kapš</strong>, domačin iz vasi Prelesje ob Kolpi;</p> <p><strong>Andrej Velkavrh</strong>, Agencija RS za okolje;</p> <p><a href="https://www.bf.uni-lj.si/sl/novice/2022031412074653/presernovi-nagrajenci-fakultete:-marko-kozjek-je-v-magistrski-nalogi-raziskoval-abiotske-in-biotske-dejavnike,-ki-bi-lahko-povzrocili-nastanek-nukleacijskih-jeder-toce"><strong>Marko Kozjek</strong></a>, Biotehniška fakulteta;</p> <p><a href="http://www.izvrs.si/dt_team/kovac-virsek-manca/"><strong>Dr. Manca Kovač Viršek</strong></a>, Inštitut za vode in</p> <p><a href="https://www.researchgate.net/profile/Matejka-Podlogar"><strong>Dr. Matejka Podlogar</strong></a>, Institut Jožef Stefan.</p> </body> </html> 174908670 RTVSLO – Val 202 1603 clean Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Slovenski raziskovalci so v vzorcih rekordno velike toče, ki je poleti 2019 padla v bližini Črnomlja, odkrili delce mikroplastike. Po njihovih ugotovitvah se je ta zadrževala v plasti troposfere nekje 10 kilometrov nad tlemi. Raziskava je vnovič potrdila sum, da živimo v pravi juhi mikroplastike, ki je globalna, saj delci potujejo tisoče kilometrov daleč. Pri tem niso škodljivi le za zdravje ljudi, ampak vplivajo tudi na podnebne spremembe in širjenje patoloških mikroorganizmov po zraku in s tem posledično veliko ekološko škodo.</p> <h4>Gostje:</h4> <p><strong>Kristjan Kapš</strong>, domačin iz vasi Prelesje ob Kolpi;</p> <p><strong>Andrej Velkavrh</strong>, Agencija RS za okolje;</p> <p><a href="https://www.bf.uni-lj.si/sl/novice/2022031412074653/presernovi-nagrajenci-fakultete:-marko-kozjek-je-v-magistrski-nalogi-raziskoval-abiotske-in-biotske-dejavnike,-ki-bi-lahko-povzrocili-nastanek-nukleacijskih-jeder-toce"><strong>Marko Kozjek</strong></a>, Biotehniška fakulteta;</p> <p><a href="http://www.izvrs.si/dt_team/kovac-virsek-manca/"><strong>Dr. Manca Kovač Viršek</strong></a>, Inštitut za vode in</p> <p><a href="https://www.researchgate.net/profile/Matejka-Podlogar"><strong>Dr. Matejka Podlogar</strong></a>, Institut Jožef Stefan.</p> </body> </html> Tue, 25 Oct 2022 10:00:00 +0000 Mikroplastika se zadržuje celo deset kilometrov nad tlemi Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174907155 RTVSLO – Val 202 1615 clean Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 19 Oct 2022 10:00:00 +0000 Cene rastejo v nebo: Črni scenarij ustavljanja proizvodnje Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali. 174906951 RTVSLO – Val 202 1395 clean Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali. Tue, 18 Oct 2022 10:00:00 +0000 Čaka nas epidemija duševnih motenj Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pred dvema tednoma smo se v <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/174900630" target="_blank" rel="noopener">Vročem mikrofonu odpravili po nakupih v Avstrijo in Italijo</a>. Ugotovili smo, da cene ne rastejo povsod enako, razlike pa sistematično ugotavlja primerjalnik cen živil. Po prvi primerjavi so se nekatera živila celo pocenila.</p> </body> </html> 174905443 RTVSLO – Val 202 1469 clean Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pred dvema tednoma smo se v <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/174900630" target="_blank" rel="noopener">Vročem mikrofonu odpravili po nakupih v Avstrijo in Italijo</a>. Ugotovili smo, da cene ne rastejo povsod enako, razlike pa sistematično ugotavlja primerjalnik cen živil. Po prvi primerjavi so se nekatera živila celo pocenila.</p> </body> </html> Wed, 12 Oct 2022 10:00:00 +0000 Cene rastejo v nebo: Inflacija je zarezala v odnose Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj . 174905143 RTVSLO – Val 202 1255 clean Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj . Tue, 11 Oct 2022 10:00:00 +0000 Dmytro Khorkin: Ne gremo se proti-propagande ruski propagandi Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Začetek kurilne sezone utegne ob aktualni energetski krizi izdati visok račun tudi pri kakovosti zraka in posledici, zdravju vseh nas. V številnih gospodinjstvih se bodo zaradi varčevanja to zimo izdatneje greli z lesom, ki morda ne bo ustrezno pripravljen, zaradi energetske revščine bo marsikdo kuril tudi smeti, to pa prinaša katastrofalne učinke na zrak. O vplivu onesnaženega zraka na zdravje, med drugim na astmo, zastrupitve, prezgodnje smrti in rojstva ter celo na povečanje števila srčnih zastojev.</p> <h4>Sogovorniki:</h4> <ul> <li><strong>dr. Griša Močnik</strong> z inštituta Jožefa Stefana in Univerze v Novi Gorici;</li> <li><strong>dr. Andreja Kukec</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani;</li> <li><strong>Franc Vindišar</strong>, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje;</li> <li><strong>mag. Tanja Bolte</strong>, Direktorat za okolje, in</li> <li><strong>Simon Dovrtel</strong>, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-gospodarski zbornici Slovenije.</li> </ul> <h4>Zapiski:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/174901907">Prejšnja epizoda oddaje: Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva</a></p> <p><a href="https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/dnevne_koncentracije.html">ARSO - kakovost zraka </a></p> <p><a href="https://www.nijz.si/sl/povisane-ravni-delcev-pm10-v-zraku-priporocila-za-prebivalce">NIJZ - priporočila</a></p> <p><a href="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=78731&amp;lang=slv">Magistrska naloga Mateja Mažiča: Kazalniki preživetja pri pacientih z zunanjebolnišničnim srčnim zastojem</a></p> </body> </html> 174903674 RTVSLO – Val 202 1142 clean Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Začetek kurilne sezone utegne ob aktualni energetski krizi izdati visok račun tudi pri kakovosti zraka in posledici, zdravju vseh nas. V številnih gospodinjstvih se bodo zaradi varčevanja to zimo izdatneje greli z lesom, ki morda ne bo ustrezno pripravljen, zaradi energetske revščine bo marsikdo kuril tudi smeti, to pa prinaša katastrofalne učinke na zrak. O vplivu onesnaženega zraka na zdravje, med drugim na astmo, zastrupitve, prezgodnje smrti in rojstva ter celo na povečanje števila srčnih zastojev.</p> <h4>Sogovorniki:</h4> <ul> <li><strong>dr. Griša Močnik</strong> z inštituta Jožefa Stefana in Univerze v Novi Gorici;</li> <li><strong>dr. Andreja Kukec</strong> z Medicinske fakultete v Ljubljani;</li> <li><strong>Franc Vindišar</strong>, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje;</li> <li><strong>mag. Tanja Bolte</strong>, Direktorat za okolje, in</li> <li><strong>Simon Dovrtel</strong>, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-gospodarski zbornici Slovenije.</li> </ul> <h4>Zapiski:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/174901907">Prejšnja epizoda oddaje: Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva</a></p> <p><a href="https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/dnevne_koncentracije.html">ARSO - kakovost zraka </a></p> <p><a href="https://www.nijz.si/sl/povisane-ravni-delcev-pm10-v-zraku-priporocila-za-prebivalce">NIJZ - priporočila</a></p> <p><a href="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=78731&amp;lang=slv">Magistrska naloga Mateja Mažiča: Kazalniki preživetja pri pacientih z zunanjebolnišničnim srčnim zastojem</a></p> </body> </html> Wed, 05 Oct 2022 10:00:00 +0000 Okoljski in zdravstveni vidik energetske krize V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174903218 RTVSLO – Val 202 1009 clean V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 04 Oct 2022 10:00:00 +0000 Populisti v Evropi demokracijo ogrožajo z demokracijo Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji. 174902153 RTVSLO – Val 202 1678 clean Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji. Wed, 28 Sep 2022 10:00:00 +0000 Kakšne bodo prioritete inšpektorata za delo med krizo? Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Članek <a href="https://mojefinance.finance.si/9004226/Premesane-karte-cen-energentov">Premešane karte cen energentov</a> je na voljo na spletni strani <a href="https://mojefinance.finance.si/">Moje finance</a>. </p> <h4>Sogovorniki: </h4> <ul> <li><strong>Srečko Korber</strong> iz revije Moje finance; </li> <li><strong>dr. Tomislav Tkalec</strong>, Fokus – društvo za sonaravni razvoj; </li> <li><strong>dr. Griša Močnik z Univerze</strong> v Novi Gorici in inštituta Jožefa Stefana, ki se strokovno med drugim posveča bremenu črnega ogljika v zraku; </li> <li><strong>Bojan Žnidaršič</strong>, neodvisni energetski svetovalec. </li> </ul> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>V oddaji smo predvsem potipali teren pred prihajajočo kurilno sezono, ki prinaša negotovost zaradi višanja cen energentov. Področje bomo z različnih vidikov spremljali še naprej, vabljeni, da svoja vprašanja in premisleke delite z nami na elektronskem naslovu val202@rtvslo.si.</p> <footer>uredništvo Vala 202</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174901907 RTVSLO – Val 202 1567 clean Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Članek <a href="https://mojefinance.finance.si/9004226/Premesane-karte-cen-energentov">Premešane karte cen energentov</a> je na voljo na spletni strani <a href="https://mojefinance.finance.si/">Moje finance</a>. </p> <h4>Sogovorniki: </h4> <ul> <li><strong>Srečko Korber</strong> iz revije Moje finance; </li> <li><strong>dr. Tomislav Tkalec</strong>, Fokus – društvo za sonaravni razvoj; </li> <li><strong>dr. Griša Močnik z Univerze</strong> v Novi Gorici in inštituta Jožefa Stefana, ki se strokovno med drugim posveča bremenu črnega ogljika v zraku; </li> <li><strong>Bojan Žnidaršič</strong>, neodvisni energetski svetovalec. </li> </ul> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>V oddaji smo predvsem potipali teren pred prihajajočo kurilno sezono, ki prinaša negotovost zaradi višanja cen energentov. Področje bomo z različnih vidikov spremljali še naprej, vabljeni, da svoja vprašanja in premisleke delite z nami na elektronskem naslovu val202@rtvslo.si.</p> <footer>uredništvo Vala 202</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Tue, 27 Sep 2022 10:00:00 +0000 Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Cene izdelkov preverjamo v Avstriji in Italiji, v studiu pa se pogovarjamo s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije <strong>Bredo Kutin</strong>. Lahko trdimo, da so podražitve posledica energetske krize?</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Mislim, da bi hkrati z ukrepi za prehransko preskrbo Ministrstvo za kmetijstvo moralo začeti kampanjo o zmanjšanju zavržene hrane. Pomagali bi lahko tudi tako, da se hrano, ki ostaja na policah v trgovinah in restavracijah, na primeren način razdeli ljudem, ki jo potrebujejo.</p> <footer>Breda Kutin</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174900630 RTVSLO – Val 202 1730 clean Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Cene izdelkov preverjamo v Avstriji in Italiji, v studiu pa se pogovarjamo s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije <strong>Bredo Kutin</strong>. Lahko trdimo, da so podražitve posledica energetske krize?</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Mislim, da bi hkrati z ukrepi za prehransko preskrbo Ministrstvo za kmetijstvo moralo začeti kampanjo o zmanjšanju zavržene hrane. Pomagali bi lahko tudi tako, da se hrano, ki ostaja na policah v trgovinah in restavracijah, na primeren način razdeli ljudem, ki jo potrebujejo.</p> <footer>Breda Kutin</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Wed, 21 Sep 2022 10:00:00 +0000 Cene rastejo v nebo Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Podatek, da ta hip nakup ni mogoč, ne drži. Res je, da imamo veliko povpraševanj po lesu za kurjavo in čakalna vrsta je kar dolga. Ampak po plačanem predračunu v roku dveh, treh tednov mi ta les dobavimo.</p> <footer>Robi Saje, direktor sektorja za prodajo</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174900388 RTVSLO – Val 202 1027 clean Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Podatek, da ta hip nakup ni mogoč, ne drži. Res je, da imamo veliko povpraševanj po lesu za kurjavo in čakalna vrsta je kar dolga. Ampak po plačanem predračunu v roku dveh, treh tednov mi ta les dobavimo.</p> <footer>Robi Saje, direktor sektorja za prodajo</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Tue, 20 Sep 2022 10:00:00 +0000 So drva iz državnih gozdov (še) na voljo? Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Delo na domu, kadar narava dela seveda to sploh dopušča, je mnogim najljubša zapuščina epidemijskih časov. Kljub temu, da tako dela bistveno več ljudi, pa je pravno-formalno ureditev takega načina dela med delodajalcem in zaposlenim v praksi še vedno neenotno urejena. Kaj vse mora biti zapisano v pogodbi, kakšen nadzor sme imeti delodajalec in kako odziven mora biti delojemalec, kako je s stroški in kako s prevzemanjem odgovornosti, če pride do poškodb, smo med drugim vprašali direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela <strong>Katjo Rihar Bajuk</strong>.</p> </body> </html> 174899026 RTVSLO – Val 202 1520 clean Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Delo na domu, kadar narava dela seveda to sploh dopušča, je mnogim najljubša zapuščina epidemijskih časov. Kljub temu, da tako dela bistveno več ljudi, pa je pravno-formalno ureditev takega načina dela med delodajalcem in zaposlenim v praksi še vedno neenotno urejena. Kaj vse mora biti zapisano v pogodbi, kakšen nadzor sme imeti delodajalec in kako odziven mora biti delojemalec, kako je s stroški in kako s prevzemanjem odgovornosti, če pride do poškodb, smo med drugim vprašali direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela <strong>Katjo Rihar Bajuk</strong>.</p> </body> </html> Wed, 14 Sep 2022 10:00:00 +0000 Pravno-formalna ureditev dela na domu v praksi še vedno ni enotno urejena Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih. 174898783 RTVSLO – Val 202 1218 clean Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih. Tue, 13 Sep 2022 10:00:00 +0000 Imperialistična nostalgija Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Počasi bo tudi njih treba nehati ščititi, češ da ne znajo in ne zmorejo, in jasno povedati, da tega včasih nočejo,"</em> je na vprašanje, kako si razlagati, da ravnatelji v vsaj dveh primerih niso prijavili spolnega nadlegovanja na svoji šoli, povedala <strong>Katja Zabukovec Kerin</strong> iz Društva za nenasilno komunikacijo.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Ker je to za njih naporno, ker se je treba izpostaviti, in da obstajajo med nami ljudje, ki naj bi delali z ljudmi za njihovo dobro, a se niso pripravljeni osebno izpostaviti do te mere, da bi jim bilo rahlo neprijetno. Raje pustijo žrtve v položaju, v katerem trpijo spolno nasilje in zlorabo še naprej, kar je nesprejemljivo. V nevladnih organizacijah se s takimi zgodbami srečujemo zelo pogosto, pravzaprav večkrat kot pa s primeri, ko sistem dobro zaščiti otroka ali odraslo žrtev."</p> <footer>Katja Zabukovec Kerin</footer></blockquote> </figure> <p>Aktualna afera z izpovedmi o spolnem nasilju v kulturniških krogih je znova opomnila, da je spolno nasilje obsežno in se dogaja v vseh družbenih sferah in starostnih skupinah, žrtve in priče pa največkrat o tem molčijo. Kako prekiniti molk in ustaviti zelo visoko toleranco do spolnega nasilja v naši družbi, so minuli teden govorili v oddaji <a href="https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-17.00/87/174895880">Studio ob 17.00.</a> Sogovorniki <strong>Tite Mayer</strong> so brez zadržkov opozarjali tako na odgovornost kot tudi na družbeni kontekst, v katerem so zelo različne oblike spolnega nasilja in predatorstva družbeno sprejemljive, dopustne, celo pričakovane. Kako se temu upreti in kako lahko vsakdo k temu pripomore?</p> <h4>Gostje:</h4> <p><strong>Katja Zabukovec Kerin</strong> iz <a href="https://www.drustvo-dnk.si">Društva za nenasilno komunikacijo</a>;<br /><strong>Neža Miklič</strong> iz <a href="https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/organiziranost/generalna-policijska-uprava">Generalne policijske uprave</a>;<br /><strong>Iva Babič</strong>, gledališka igralka.</p> <p>V oddaji Studio ob 17.00 sta sodelovala tudi <strong>Nika Kovač</strong>, predsednica Inštituta 8. marec, kjer že nekaj mesecev spodbujajo k delitvi pričevanj o spolnem nasilju v akciji <a href="http://www.8marec.si/nisemprijavila/">"Nisem prijavila",</a> in pa <strong>Janez Cerar</strong>, duhovnik, ki je sam doživel spolno zlorabo, o njej spregovoril in se kljub močnemu uporu in sankcijam institucije neutrudno bori za vse žrtve spolnih zlorab v Cerkvi. Njegovo zgodbo ste lahko slišali tako v oddaji <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174865531">Nedeljski gost</a> kot tudi v dveh oddajah Vroči mikrofon z naslovom <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/174829222">Krik žrtev</a>.</p> 174897418 RTVSLO – Val 202 1228 clean Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Počasi bo tudi njih treba nehati ščititi, češ da ne znajo in ne zmorejo, in jasno povedati, da tega včasih nočejo,"</em> je na vprašanje, kako si razlagati, da ravnatelji v vsaj dveh primerih niso prijavili spolnega nadlegovanja na svoji šoli, povedala <strong>Katja Zabukovec Kerin</strong> iz Društva za nenasilno komunikacijo.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Ker je to za njih naporno, ker se je treba izpostaviti, in da obstajajo med nami ljudje, ki naj bi delali z ljudmi za njihovo dobro, a se niso pripravljeni osebno izpostaviti do te mere, da bi jim bilo rahlo neprijetno. Raje pustijo žrtve v položaju, v katerem trpijo spolno nasilje in zlorabo še naprej, kar je nesprejemljivo. V nevladnih organizacijah se s takimi zgodbami srečujemo zelo pogosto, pravzaprav večkrat kot pa s primeri, ko sistem dobro zaščiti otroka ali odraslo žrtev."</p> <footer>Katja Zabukovec Kerin</footer></blockquote> </figure> <p>Aktualna afera z izpovedmi o spolnem nasilju v kulturniških krogih je znova opomnila, da je spolno nasilje obsežno in se dogaja v vseh družbenih sferah in starostnih skupinah, žrtve in priče pa največkrat o tem molčijo. Kako prekiniti molk in ustaviti zelo visoko toleranco do spolnega nasilja v naši družbi, so minuli teden govorili v oddaji <a href="https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-17.00/87/174895880">Studio ob 17.00.</a> Sogovorniki <strong>Tite Mayer</strong> so brez zadržkov opozarjali tako na odgovornost kot tudi na družbeni kontekst, v katerem so zelo različne oblike spolnega nasilja in predatorstva družbeno sprejemljive, dopustne, celo pričakovane. Kako se temu upreti in kako lahko vsakdo k temu pripomore?</p> <h4>Gostje:</h4> <p><strong>Katja Zabukovec Kerin</strong> iz <a href="https://www.drustvo-dnk.si">Društva za nenasilno komunikacijo</a>;<br /><strong>Neža Miklič</strong> iz <a href="https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/organiziranost/generalna-policijska-uprava">Generalne policijske uprave</a>;<br /><strong>Iva Babič</strong>, gledališka igralka.</p> <p>V oddaji Studio ob 17.00 sta sodelovala tudi <strong>Nika Kovač</strong>, predsednica Inštituta 8. marec, kjer že nekaj mesecev spodbujajo k delitvi pričevanj o spolnem nasilju v akciji <a href="http://www.8marec.si/nisemprijavila/">"Nisem prijavila",</a> in pa <strong>Janez Cerar</strong>, duhovnik, ki je sam doživel spolno zlorabo, o njej spregovoril in se kljub močnemu uporu in sankcijam institucije neutrudno bori za vse žrtve spolnih zlorab v Cerkvi. Njegovo zgodbo ste lahko slišali tako v oddaji <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174865531">Nedeljski gost</a> kot tudi v dveh oddajah Vroči mikrofon z naslovom <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/174829222">Krik žrtev</a>.</p> Wed, 07 Sep 2022 10:00:00 +0000 Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nekoč, pred niti ne tako davnimi leti, smo plačevali z bankovci in kovanci. Potem je prišla doba udobja in smo račune poravnali s čeki, s karticami, z mobilniki in virtualnim denarjem – kakšno razkošje izbire … A gorje tistim, ki se plačevanju niso prilagodili povsem in nimajo pri roki vsega, kar nam prijazno vsiljuje finančni sektor. Nekje ne sprejemajo gotovine, spet drugje ne marajo kartic. Nekje si lahko pomagamo z bankomati, drugje samo z avtomati ATM, kjer je dvig dražji. Če se banka tako odloči, nam ponekod ne omogoča dviga desetih evrov iz bankomata, čeprav imamo tik pred plačo na računu še 19,99 evra. Bomo morali v vse hujši zmedi pri plačevanju najprej vsi postati Mice Kovačeve, da se ne bo vse urejalo mimo nas?</p> </body> </html> 174897174 RTVSLO – Val 202 1176 clean Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nekoč, pred niti ne tako davnimi leti, smo plačevali z bankovci in kovanci. Potem je prišla doba udobja in smo račune poravnali s čeki, s karticami, z mobilniki in virtualnim denarjem – kakšno razkošje izbire … A gorje tistim, ki se plačevanju niso prilagodili povsem in nimajo pri roki vsega, kar nam prijazno vsiljuje finančni sektor. Nekje ne sprejemajo gotovine, spet drugje ne marajo kartic. Nekje si lahko pomagamo z bankomati, drugje samo z avtomati ATM, kjer je dvig dražji. Če se banka tako odloči, nam ponekod ne omogoča dviga desetih evrov iz bankomata, čeprav imamo tik pred plačo na računu še 19,99 evra. Bomo morali v vse hujši zmedi pri plačevanju najprej vsi postati Mice Kovačeve, da se ne bo vse urejalo mimo nas?</p> </body> </html> Tue, 06 Sep 2022 10:00:00 +0000 Ali sprejemate kartice? Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Vroči mikrofon je kratek povzetek epizod serije Živi in pusti živeti, v kateri številni sogovorniki Tatjane Pirc pripovedujejo o sovraštvu in nestrpnosti, ki krhata in zastrupljata našo družbo, poglobljeno pa obravnavamo sovraštvo do tujcev, istospolno usmerjenih in versko nestrpnost.</p> <h4><em>Vse epizode nanizanke o nestrpnosti najdete v podkastu <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794">Zgodbe</a>.</em></h4> <p>1. <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174890055">Živi in pusti živeti: Vesna Leskošek o sovraštvu, ki postane legitimno</a> </p> <p>2. <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174891301">Živi in pusti živeti: Andreja Lapuh in Roman Kuhar o homofobiji in pravici do ljubezni, partnerstva in starševstva</a> </p> <p>3. <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174892666">Živi in pusti živeti: Nestrpnost do tujcev </a></p> <p>4. <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174893959">Živi in pusti živeti: Verska nestrpnost</a> </p> </body> </html> 174895784 RTVSLO – Val 202 1333 clean Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Vroči mikrofon je kratek povzetek epizod serije Živi in pusti živeti, v kateri številni sogovorniki Tatjane Pirc pripovedujejo o sovraštvu in nestrpnosti, ki krhata in zastrupljata našo družbo, poglobljeno pa obravnavamo sovraštvo do tujcev, istospolno usmerjenih in versko nestrpnost.</p> <h4><em>Vse epizode nanizanke o nestrpnosti najdete v podkastu <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794">Zgodbe</a>.</em></h4> <p>1. <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174890055">Živi in pusti živeti: Vesna Leskošek o sovraštvu, ki postane legitimno</a> </p> <p>2. <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174891301">Živi in pusti živeti: Andreja Lapuh in Roman Kuhar o homofobiji in pravici do ljubezni, partnerstva in starševstva</a> </p> <p>3. <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174892666">Živi in pusti živeti: Nestrpnost do tujcev </a></p> <p>4. <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174893959">Živi in pusti živeti: Verska nestrpnost</a> </p> </body> </html> Wed, 31 Aug 2022 10:00:00 +0000 Živi in pusti živeti: Pomembna je vsebina, ne lupina Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174895546 RTVSLO – Val 202 1604 clean Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 30 Aug 2022 10:00:00 +0000 Je šolanje od doma po kakovosti primerljivo s tistim v šoli? 24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Gosta Vročega mikrofona:</h4> <ul> <li>Izredni profesor <strong><a href="https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/raziskovalci/kartica/marko-lovec/">dr. Marko Lovec</a></strong> s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede</li> <li><strong>Miha Lampreht</strong> z zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve.</li> </ul> </body> </html> 174894370 RTVSLO – Val 202 1587 clean 24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Gosta Vročega mikrofona:</h4> <ul> <li>Izredni profesor <strong><a href="https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/raziskovalci/kartica/marko-lovec/">dr. Marko Lovec</a></strong> s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede</li> <li><strong>Miha Lampreht</strong> z zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve.</li> </ul> </body> </html> Wed, 24 Aug 2022 10:00:00 +0000 Ukrajina pol leta po ruski invaziji: dr. Marko Lovec in Miha Lampreht Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Če gasilci ne bodo pogasili požara, bomo rekli, da niso dobro opravili svojega dela. Kje točno niso dobro opravili svojega dela? Ne v gašenju požara, temveč pri komunikaciji s tistimi, ki so težave pravzaprav ustvarili. To je odgovornost, ki jo gasilska služba ima. Če ne iščete informacij pri znanstvenikih in inženirjih, ne morete pravilno oceniti tveganja. In če se kot gasilec pri svojem delu ne zavedam tveganja, potem si zatiskam oči pred svojo lastno odgovornostjo.</p> <footer>José Torero</footer></blockquote> </figure> <p>Torero je raziskovalno kariero začel s projektom požarne varnosti za mednarodno vesoljsko postajo, napisal je več kot 250 raziskovalnih člankov in sodeloval pri razvoju številnih protipožarnih sistemov in metod njihovega načrtovanja, ki se uporabljajo po vsem svetu. Je predstojnik katedre za gradbeništvo, okolje in geotehniko univerze v Londonu in čeprav je strokovnjak za požarno varnost stavb, se pred predavanjem na Igu seveda ni mogel izogniti komentarju o požarih, ki so pred kratkim divjali tudi v Sloveniji.</p> </body> </html> 174893034 RTVSLO – Val 202 950 clean Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Če gasilci ne bodo pogasili požara, bomo rekli, da niso dobro opravili svojega dela. Kje točno niso dobro opravili svojega dela? Ne v gašenju požara, temveč pri komunikaciji s tistimi, ki so težave pravzaprav ustvarili. To je odgovornost, ki jo gasilska služba ima. Če ne iščete informacij pri znanstvenikih in inženirjih, ne morete pravilno oceniti tveganja. In če se kot gasilec pri svojem delu ne zavedam tveganja, potem si zatiskam oči pred svojo lastno odgovornostjo.</p> <footer>José Torero</footer></blockquote> </figure> <p>Torero je raziskovalno kariero začel s projektom požarne varnosti za mednarodno vesoljsko postajo, napisal je več kot 250 raziskovalnih člankov in sodeloval pri razvoju številnih protipožarnih sistemov in metod njihovega načrtovanja, ki se uporabljajo po vsem svetu. Je predstojnik katedre za gradbeništvo, okolje in geotehniko univerze v Londonu in čeprav je strokovnjak za požarno varnost stavb, se pred predavanjem na Igu seveda ni mogel izogniti komentarju o požarih, ki so pred kratkim divjali tudi v Sloveniji.</p> </body> </html> Wed, 17 Aug 2022 10:00:00 +0000 Požar ne pozna dopusta Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Nikola Kovačević</strong> je beograjski pravnik, ki pomaga beguncem, pa tudi drugim ljudem, ki so bili žrtve mučenja ali policijskega nasilja. Že kot mladi pravnik je na ustavnem sodišču dokazal, da je v enem od srbskih zaporov prišlo do mučenja. V zadnjem obdobju v Srbijo prihaja veliko beguncev iz Burundija, saj je Burundi v zameno za režim brez vizuma umaknil priznanje Kosova.</p> <p>"Govoril sem na primer z bratranci prejšnjega podpredsednika Burundija. Šli so naprej proti Evropi. Razložili so mi, da so Tutsiji bili bogata manjšina, ki so jo belgijski kolonialisti privilegirali. Imeli so zemljo, hiše, živino, oblast, policijo in vojsko. Dolgo so zatirali Hutujce. Potem pa se je to spremenilo in zdaj so Hutujci glavni. Prišlo je do tega, čemur Tutsiji pravijo zgodovinski revizionizem, Hutujci pa poprava zgodovinskih krivic. S tem, kar se dogaja v Burundiju, lahko brez težav potegnemo vzporednice z našim post konfliktnim prostorom nekdanje Jugoslavije. Kdo je koga in kdaj."</p> </body> </html> 174892849 RTVSLO – Val 202 1151 clean Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Nikola Kovačević</strong> je beograjski pravnik, ki pomaga beguncem, pa tudi drugim ljudem, ki so bili žrtve mučenja ali policijskega nasilja. Že kot mladi pravnik je na ustavnem sodišču dokazal, da je v enem od srbskih zaporov prišlo do mučenja. V zadnjem obdobju v Srbijo prihaja veliko beguncev iz Burundija, saj je Burundi v zameno za režim brez vizuma umaknil priznanje Kosova.</p> <p>"Govoril sem na primer z bratranci prejšnjega podpredsednika Burundija. Šli so naprej proti Evropi. Razložili so mi, da so Tutsiji bili bogata manjšina, ki so jo belgijski kolonialisti privilegirali. Imeli so zemljo, hiše, živino, oblast, policijo in vojsko. Dolgo so zatirali Hutujce. Potem pa se je to spremenilo in zdaj so Hutujci glavni. Prišlo je do tega, čemur Tutsiji pravijo zgodovinski revizionizem, Hutujci pa poprava zgodovinskih krivic. S tem, kar se dogaja v Burundiju, lahko brez težav potegnemo vzporednice z našim post konfliktnim prostorom nekdanje Jugoslavije. Kdo je koga in kdaj."</p> </body> </html> Tue, 16 Aug 2022 10:00:00 +0000 Tukaj počiva konvencija o statusu beguncev Reportaža s festivala Krokodil v Beogradu<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V državah nekdanje Jugoslavije se močno širijo pojavi, kot so nacionalizem, rasizem, šovinizem, ksenofobija, populizem. Na festivalu Krokodil v Beogradu se temu upirajo s književnostjo. Povezujejo različne literarne glasove v regiji, med njimi tudi pisatelje, ki se šele uveljavljajo, in prevajalce platforme Cela. Drugi se pri svojem, pogosto podcenjenem delu srečujejo z različnimi izzivi, na primer kako prevesti besedo kravatar. V reportaži s festivala, ki ne sprejema pasivnosti in letargije in v prostoru, prežetem s sovražnostjo, buri duhove, tudi o tem, kako književnost odpira poglede na drugačno prihodnost.</p> </body> </html> 174891759 RTVSLO – Val 202 1041 clean Reportaža s festivala Krokodil v Beogradu<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V državah nekdanje Jugoslavije se močno širijo pojavi, kot so nacionalizem, rasizem, šovinizem, ksenofobija, populizem. Na festivalu Krokodil v Beogradu se temu upirajo s književnostjo. Povezujejo različne literarne glasove v regiji, med njimi tudi pisatelje, ki se šele uveljavljajo, in prevajalce platforme Cela. Drugi se pri svojem, pogosto podcenjenem delu srečujejo z različnimi izzivi, na primer kako prevesti besedo kravatar. V reportaži s festivala, ki ne sprejema pasivnosti in letargije in v prostoru, prežetem s sovražnostjo, buri duhove, tudi o tem, kako književnost odpira poglede na drugačno prihodnost.</p> </body> </html> Wed, 10 Aug 2022 10:00:00 +0000 Najdeno s prevodom Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pri nas smo po številu gasilcev na število prebivalcev vodilni na svetu, več kot 160.000 prostovoljnih gasilcev in gasilk, med njimi je 50.000 operativcev, je združenih v 1341 prostovoljnih gasilskih društev. Ta pa so razdeljena v različne kategorije od prve do sedme, vse občine pa morajo imeti tudi osrednjo enoto.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Prostovoljna gasilska društva se financirajo izključno z občinskim denarjem, država ne da nič. Kolikor občina da za gasilce, toliko sredstev se razdeli med društva in to zadostuje za osnovno delovanje društva. Pomemben je župan, koliko je naklonjen gasilcem."</p> <footer>Tomaž Šen, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec</footer></blockquote> </figure> <p><em>"Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. Za financiranje so odgovorni občine in sama gasilska društva, Gasilska zveza pri tem nima nič, razen da predpisuje. Vedno se šalim, da po eni strani sta policija in vojska v pristojnosti države, država predpiše uniforme, predpiše vozila in to tudi zagotovi. Gasilska zveza predpiše, kupiti mora pa občina,"</em> pojasnjuje <strong>Bojan Špiler</strong>, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Gasilska zveza ni tista, ki bi financirala direktno društva, saj je to lokalna skupnost, je pa res, da je Gasilska zveza vez med društvom, med operativnim gasilcem in državo, tam, kjer dejansko je denar."</p> <footer>Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174890501 RTVSLO – Val 202 1947 clean Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pri nas smo po številu gasilcev na število prebivalcev vodilni na svetu, več kot 160.000 prostovoljnih gasilcev in gasilk, med njimi je 50.000 operativcev, je združenih v 1341 prostovoljnih gasilskih društev. Ta pa so razdeljena v različne kategorije od prve do sedme, vse občine pa morajo imeti tudi osrednjo enoto.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Prostovoljna gasilska društva se financirajo izključno z občinskim denarjem, država ne da nič. Kolikor občina da za gasilce, toliko sredstev se razdeli med društva in to zadostuje za osnovno delovanje društva. Pomemben je župan, koliko je naklonjen gasilcem."</p> <footer>Tomaž Šen, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec</footer></blockquote> </figure> <p><em>"Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. Za financiranje so odgovorni občine in sama gasilska društva, Gasilska zveza pri tem nima nič, razen da predpisuje. Vedno se šalim, da po eni strani sta policija in vojska v pristojnosti države, država predpiše uniforme, predpiše vozila in to tudi zagotovi. Gasilska zveza predpiše, kupiti mora pa občina,"</em> pojasnjuje <strong>Bojan Špiler</strong>, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Gasilska zveza ni tista, ki bi financirala direktno društva, saj je to lokalna skupnost, je pa res, da je Gasilska zveza vez med društvom, med operativnim gasilcem in državo, tam, kjer dejansko je denar."</p> <footer>Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Wed, 03 Aug 2022 10:00:00 +0000 Financiranje prostovoljnega gasilstva Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pri nas je vsaj zadnjih 20 let dojenje od prvega dne otrokovega življenja vsaj deklarativno močno spodbujano, a izkušnje mladih mamic, kako to poteka v praksi, so zelo različne. Sploh tiste, ki se z dojenjem prvič srečujejo, lahko zmedejo kontradiktorni nasveti, ki jih dobivajo od medicinskega osebja, starejših sorodnic, prijateljic, različnih forumov in spletnih skupin. Ob svetovnem dnevu dojenja nas med drugim zanima, kakšno spodbudo, podporo in dejansko pomoč so mlade mame lahko dobile v času, ko so bile zdravstvene ustanove težko dostopne in so bili zelo omejeni tudi družinski in prijateljski stiki, ki so včasih odločilni dejavnik podpore doječim mamam? </p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Prva stopnja je, da se poklic in opravilo vsaj priznata. Po moji idealni predstavi bi morala imeti vsaka institucija, v kateri se srečujejo doječe matere in zdravstveno osebje, usposobljenega svetovalca za laktacijo in dojenje. Tega zdaj ni.</p> <footer>prim. Andreja Tekauc Golob</footer></blockquote> </figure> <h4>Gostji:</h4> <p>– <strong>prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med.</strong>, specialistka pediatrije, s kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor,</p> <p>– <strong>Alenka Benedik</strong>, dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje in članica La Leche League Slovenija.</p> </body> </html> 174890289 RTVSLO – Val 202 1790 clean Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pri nas je vsaj zadnjih 20 let dojenje od prvega dne otrokovega življenja vsaj deklarativno močno spodbujano, a izkušnje mladih mamic, kako to poteka v praksi, so zelo različne. Sploh tiste, ki se z dojenjem prvič srečujejo, lahko zmedejo kontradiktorni nasveti, ki jih dobivajo od medicinskega osebja, starejših sorodnic, prijateljic, različnih forumov in spletnih skupin. Ob svetovnem dnevu dojenja nas med drugim zanima, kakšno spodbudo, podporo in dejansko pomoč so mlade mame lahko dobile v času, ko so bile zdravstvene ustanove težko dostopne in so bili zelo omejeni tudi družinski in prijateljski stiki, ki so včasih odločilni dejavnik podpore doječim mamam? </p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Prva stopnja je, da se poklic in opravilo vsaj priznata. Po moji idealni predstavi bi morala imeti vsaka institucija, v kateri se srečujejo doječe matere in zdravstveno osebje, usposobljenega svetovalca za laktacijo in dojenje. Tega zdaj ni.</p> <footer>prim. Andreja Tekauc Golob</footer></blockquote> </figure> <h4>Gostji:</h4> <p>– <strong>prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med.</strong>, specialistka pediatrije, s kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor,</p> <p>– <strong>Alenka Benedik</strong>, dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje in članica La Leche League Slovenija.</p> </body> </html> Tue, 02 Aug 2022 10:00:00 +0000 Podpora dojenju v (po)koronskem času Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sogovorniki: </p> <ul> <li><strong>Franci Petek</strong>, poveljnik Gasilske zveze Slovenije; </li> <li><strong>Darko But</strong>, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje; </li> <li><strong>Aleksander Špacapan</strong>, pilot letala Air Tractor; </li> <li><strong>Janez Lenarčič</strong>, Evropski komisar za krizno upravljanje. </li> </ul> </body> </html> 174889186 RTVSLO – Val 202 1679 clean Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Sogovorniki: </p> <ul> <li><strong>Franci Petek</strong>, poveljnik Gasilske zveze Slovenije; </li> <li><strong>Darko But</strong>, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje; </li> <li><strong>Aleksander Špacapan</strong>, pilot letala Air Tractor; </li> <li><strong>Janez Lenarčič</strong>, Evropski komisar za krizno upravljanje. </li> </ul> </body> </html> Wed, 27 Jul 2022 10:00:00 +0000 Po požarih na Krasu: Kakšne so alternative gašenja, predvsem iz zraka? Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Od januarja 2022 je nova varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije <strong>Marica Uršič Zupan</strong>. V nekaj mesecih je obravnavala rekordno število odzivov. Katere so najpogostejše pripombe, kakšna so njena prva opažanja, kako dogajanje znotraj in zunaj RTV vpliva na pravice naročnikov?</p> <p> </p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Dokler ima avtor intervjuja pravico, da si izbere svojega intervjuvanca in ga napove uredniku, ki je drugače misleč, ampak mu intervjuja ne prepreči, je to zame dokaz, da je avtonomija v uredništvu živa.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p> </p> </body> </html> 174888997 RTVSLO – Val 202 1456 clean Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Od januarja 2022 je nova varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije <strong>Marica Uršič Zupan</strong>. V nekaj mesecih je obravnavala rekordno število odzivov. Katere so najpogostejše pripombe, kakšna so njena prva opažanja, kako dogajanje znotraj in zunaj RTV vpliva na pravice naročnikov?</p> <p> </p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Dokler ima avtor intervjuja pravico, da si izbere svojega intervjuvanca in ga napove uredniku, ki je drugače misleč, ampak mu intervjuja ne prepreči, je to zame dokaz, da je avtonomija v uredništvu živa.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p> </p> </body> </html> Tue, 26 Jul 2022 10:00:00 +0000 Med vodstvom in uredništvi mora obstajati požarni zid Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kako – če sploh – težave rešuje pospeševanje proizvodnje in uporabe električnih vozil? Primeri dobrih praks spodbujanja kolesarjenja in hoje obstajajo, tudi pri nas. Kako jih razširiti, da bodo postali prevladujoči način mobilnosti v mestih?</p> <p>Gosta Špele Novak sta na našem Prvem programu <strong>Katjuša Šavc</strong> iz okoljske organizacije Focus in <strong>dr. Luka Mladenovič</strong> z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Slednji ima tudi praktične izkušnje in razmisleke povezane z urbanim kolesarjenjem.</p> <p><em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta <a href="https://www.rtvslo.si/info-4-eu/">INFO4EU</a>. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</em></p> </body> </html> 174888977 RTVSLO – Val 202 756 clean Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kako – če sploh – težave rešuje pospeševanje proizvodnje in uporabe električnih vozil? Primeri dobrih praks spodbujanja kolesarjenja in hoje obstajajo, tudi pri nas. Kako jih razširiti, da bodo postali prevladujoči način mobilnosti v mestih?</p> <p>Gosta Špele Novak sta na našem Prvem programu <strong>Katjuša Šavc</strong> iz okoljske organizacije Focus in <strong>dr. Luka Mladenovič</strong> z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Slednji ima tudi praktične izkušnje in razmisleke povezane z urbanim kolesarjenjem.</p> <p><em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta <a href="https://www.rtvslo.si/info-4-eu/">INFO4EU</a>. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.</em></p> </body> </html> Tue, 26 Jul 2022 08:45:00 +0000 Kako nadomestiti avtomobile v mestih? Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pri iskanju odgovorov pomagajo:<br /><strong>Gregor Vertačnik</strong>, klimatolog na Agenciji za okolje,<br /><strong>Zack Labe</strong> podoktorski študent na Univerzi Princeton in sodelavec ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero,<br /><strong>Matjaž Ličer</strong>, oceanograf z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo in Agencije za okolje,<br /><strong>Luciana Gatti</strong>, sodelavka brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskave prostora v Sao Paolu, ki vodi laboratorij za preučevanje vpliva ogljikovega dioksida na amazonski gozd.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Kar se tiče točk preloma, sam ne razmišljam o njih kot o nekakšnem pragu, s katerega se ne moremo več obrniti in oditi nazaj. Če nam kakorkoli uspe zmanjševati količino toplogrednih plinov, bo to pozitivno vplivalo na zmanjševanje podnebnih sprememb. A pomembno je začeti zdaj.</p> <footer>Zack Labe</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Seveda me skrbi. Življenje v prihodnosti bo veliko težje, kot je zdaj. Pridelava hrane se bo morala soočiti z več ekstremnimi pojavi, z negotovim vremenom, več bo tudi bolezni. Naraščala bo revščina. In še enkrat: te spremembe usmerja zelo majhna peščica ljudi s kapitalom. Vedeti moramo, da smo večina mi, zakaj ne udarimo po mizi?</p> <footer>Luciana Gatti</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174886447 RTVSLO – Val 202 2324 clean Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pri iskanju odgovorov pomagajo:<br /><strong>Gregor Vertačnik</strong>, klimatolog na Agenciji za okolje,<br /><strong>Zack Labe</strong> podoktorski študent na Univerzi Princeton in sodelavec ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero,<br /><strong>Matjaž Ličer</strong>, oceanograf z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo in Agencije za okolje,<br /><strong>Luciana Gatti</strong>, sodelavka brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskave prostora v Sao Paolu, ki vodi laboratorij za preučevanje vpliva ogljikovega dioksida na amazonski gozd.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Kar se tiče točk preloma, sam ne razmišljam o njih kot o nekakšnem pragu, s katerega se ne moremo več obrniti in oditi nazaj. Če nam kakorkoli uspe zmanjševati količino toplogrednih plinov, bo to pozitivno vplivalo na zmanjševanje podnebnih sprememb. A pomembno je začeti zdaj.</p> <footer>Zack Labe</footer></blockquote> </figure> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Seveda me skrbi. Življenje v prihodnosti bo veliko težje, kot je zdaj. Pridelava hrane se bo morala soočiti z več ekstremnimi pojavi, z negotovim vremenom, več bo tudi bolezni. Naraščala bo revščina. In še enkrat: te spremembe usmerja zelo majhna peščica ljudi s kapitalom. Vedeti moramo, da smo večina mi, zakaj ne udarimo po mizi?</p> <footer>Luciana Gatti</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Wed, 13 Jul 2022 10:00:00 +0000 Točka preloma ali točka brez povratka? Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec 174885051 RTVSLO – Val 202 1460 clean Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec Tue, 05 Jul 2022 10:00:00 +0000 Vedno bolj zgodnji vročinski valovi, vedno bolj silovite nevihte V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi? 174883428 RTVSLO – Val 202 1791 clean V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi? Wed, 29 Jun 2022 10:00:00 +0000 Kako varne se počutijo prebivalci baltskih držav? Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Če bi imel pravico odstraniti plakate, bi jih z lahkoto izločil približno 60 odstotkov. Dobri plakati namreč prihajajo le v valovih. Dober plakat pa je tisti, ki vsebuje del določenega intelekta."</em> – <strong>Tomaž Drozg</strong>, direktor podjetja <a href="https://tam-tam.si/">TAM - TAM</a></p> <p class="MsoNormal"> </p> <p><em>"Te stvari so postale krajina brez presledkov, brez nekega ritma in kontrastov. Ravno to je eden izmed razlogov, zakaj sem proti vizualnemu onesnaževanju. Ker mestu ne pusti več unikatnih karakteristik. In to me zelo moti."</em> – <strong>Gašper Uršič,</strong> grafični oblikovalec</p> <p class="MsoNormal"> </p> <p><em>"Več ko je tega, manj je dejansko vidno. Okoli nas bodo samo še prazne podobe, videli jih pa ne bomo. Človek ni več pozoren na to, kar ga obdaja. Boljše bi bilo, če bi si prizadevali za kreativnost. Da te oglas pritegne do te mere, da o njem dejansko nekaj razmišljaš, ne le da vidiš, da je nekaj -30%."</em> – <strong>Arjan Pregl</strong>, likovni umetnik</p> <p class="MsoNormal"> </p> <p><em>"Javnost se bo morala zelo močno vplesti. Ozaveščanja ni nikoli preveč. Treba bo zarezati od zgoraj navzdol in v družbi sprejeti neki konsenz. Treba je narediti načrt, kako se bo vse to dogajalo, predvsem pa, da bo izvedljivo."</em> – <strong>Zaš Brezar</strong>, krajinski arhitekt</p> <p class="MsoNormal"> </p> <p> </p> </body> </html> 174883352 RTVSLO – Val 202 1199 clean Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Če bi imel pravico odstraniti plakate, bi jih z lahkoto izločil približno 60 odstotkov. Dobri plakati namreč prihajajo le v valovih. Dober plakat pa je tisti, ki vsebuje del določenega intelekta."</em> – <strong>Tomaž Drozg</strong>, direktor podjetja <a href="https://tam-tam.si/">TAM - TAM</a></p> <p class="MsoNormal"> </p> <p><em>"Te stvari so postale krajina brez presledkov, brez nekega ritma in kontrastov. Ravno to je eden izmed razlogov, zakaj sem proti vizualnemu onesnaževanju. Ker mestu ne pusti več unikatnih karakteristik. In to me zelo moti."</em> – <strong>Gašper Uršič,</strong> grafični oblikovalec</p> <p class="MsoNormal"> </p> <p><em>"Več ko je tega, manj je dejansko vidno. Okoli nas bodo samo še prazne podobe, videli jih pa ne bomo. Človek ni več pozoren na to, kar ga obdaja. Boljše bi bilo, če bi si prizadevali za kreativnost. Da te oglas pritegne do te mere, da o njem dejansko nekaj razmišljaš, ne le da vidiš, da je nekaj -30%."</em> – <strong>Arjan Pregl</strong>, likovni umetnik</p> <p class="MsoNormal"> </p> <p><em>"Javnost se bo morala zelo močno vplesti. Ozaveščanja ni nikoli preveč. Treba bo zarezati od zgoraj navzdol in v družbi sprejeti neki konsenz. Treba je narediti načrt, kako se bo vse to dogajalo, predvsem pa, da bo izvedljivo."</em> – <strong>Zaš Brezar</strong>, krajinski arhitekt</p> <p class="MsoNormal"> </p> <p> </p> </body> </html> Tue, 28 Jun 2022 10:00:00 +0000 Več ko je plakatov, manj jih vidimo Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV. 174881879 RTVSLO – Val 202 1577 clean Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV. Tue, 21 Jun 2022 10:00:00 +0000 Ksenija Horvat: Na pogajanjih odprte nove smeri razmišljanja, stiska vseeno ostaja Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.<p>Kjer koli se pojavi fašizem, gre za življenje in smrt demokracije, zato moramo biti ponosni antifašisti, poudarja nekdanji dopisnik BBC-ja Paul Mason</p><p><p><strong>Paul Mason</strong> je avtor knjige Kako zaustaviti fašizem in nekdanji novinar in voditelj britanskega BBC-ja. Pravi, da je 20. stoletje pokazalo, kaj se zgodi, ko milijoni prevzamejo fašističen način razmišljanja. V svoji knjigi piše o fašistoidnih gibanjih, ki po njegovem organizacijsko niso tako velika kot v 20. stoletju, a nevarnejša. Z njim se je v Berlinu pogovarjala naša dopisnica <strong>Polona Fijavž</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Desni populisti pridejo na oblast, napadajo medije, ustavo, </em><em>sodstvo. Sodniki postanejo sovražniki ljudstva, potem so na vrsti mediji</em><em> in s tem početjem se utrdijo na oblasti tako, da </em><em>jim nihče ne more nič. Poglejte Viktorja Orbana, to je storil on."</em></p></blockquote></p> 174880591 RTVSLO – Val 202 1848 clean Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.<p>Kjer koli se pojavi fašizem, gre za življenje in smrt demokracije, zato moramo biti ponosni antifašisti, poudarja nekdanji dopisnik BBC-ja Paul Mason</p><p><p><strong>Paul Mason</strong> je avtor knjige Kako zaustaviti fašizem in nekdanji novinar in voditelj britanskega BBC-ja. Pravi, da je 20. stoletje pokazalo, kaj se zgodi, ko milijoni prevzamejo fašističen način razmišljanja. V svoji knjigi piše o fašistoidnih gibanjih, ki po njegovem organizacijsko niso tako velika kot v 20. stoletju, a nevarnejša. Z njim se je v Berlinu pogovarjala naša dopisnica <strong>Polona Fijavž</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Desni populisti pridejo na oblast, napadajo medije, ustavo, </em><em>sodstvo. Sodniki postanejo sovražniki ljudstva, potem so na vrsti mediji</em><em> in s tem početjem se utrdijo na oblasti tako, da </em><em>jim nihče ne more nič. Poglejte Viktorja Orbana, to je storil on."</em></p></blockquote></p> Wed, 15 Jun 2022 10:00:00 +0000 Paul Mason: Moramo se mobilizirati in braniti demokracijo Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.<p>Z avtorjema knjige Zadnji dve o tekmi s časom za ohranitev vrste severnih belih nosorogov, divjem lovu, smiselnosti in etičnih vprašanjih obujanja že izumrlih vrst od živih</p><p><p><span>Leta 2018 je umrl zadnji samec severnega belega nosoroga. Z njegovo smrtjo je ta vrsta funkcionalno izumrla. Zagnani naravovarstveniki in znanstveniki pa so bili že pred tem izumrtjem pripravljeni na rešitev vrste. </span>Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige <em>Zadnji dve</em>, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par <strong>Maja Prijatelj Videmšek</strong> in <strong>Boštjan Videmšek</strong> ter fotograf <strong>Matjaž Krivic</strong>. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulih letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.</p> <h4><strong>To je knjiga o svetu, ki mu je samoumevno, da iztreblja tiste, ki jih nima za sebi enake</strong></h4> <p><span>Boštjan Videmšek opiše tudi prvi stik s poslednjima predstavnicama te vrste. <em>"Ne moreš biti pripravljen na to, kako velike, ikonične in karizmatične živali so to. Ko krene proti tebi, se od strahu ne moreš premakniti. To me je spomnilo na cunami, ki sva ga z Majo doživela pred 18 leti." </em>Ogroženi pa niso le severni beli nosorogi, temveč tudi druge velike zveri. <em>"To so živali, ki sčasoma ne bodo mogle več obstajati nikjer drugje kot v zaprtih rezervatih,"</em> opozori Maja Prijatelj Videmšek. </span></p> <blockquote><p><span><em>"Divji lov, ki poteka v valovih, je še vedno ena največjih svetovnih industrij, ki presega 20 milijard dolarjev letno. Obenem ga ne smemo razumeti kot samostojno dejavnost organiziranega kriminala. Velikokrat je povezan z različnimi drugimi tihotapskimi združbami, od drog do trgovine z ljudmi, trgovine s krvavimi diamanti, predvsem pa z zlatom."</em> – <a href="https://twitter.com/bosthi?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" target="_blank" rel="noopener">Boštjan Videmšek</a></span></p></blockquote> <h4><strong>Nočeva poudarjati tega, da je lahko znanost rešitev za vse naše težave</strong></h4> <p><span><a href="http://www.biorescue.org/" target="_blank" rel="noopener">Iniciativa Biorescue</a>, ki si prizadeva za ohranitev ogroženih sesalcev, je povezala naravovarstvenike in znanstvenike. Ta hip imajo 14 zarodkov severnega belega nosoroga, ki jih hranijo na več lokacijah. Ustvarili so jih v laboratoriju v Italiji. S temi zarodki čakajo na pravi trenutek, da bodo enega po enega vstavili v nadomestno mamo, južno belo nosoroginjo, ki so najbližje severnim belim nosorogom.</span></p> <blockquote><p><span><em>"S to temo sva oba šla iskat upanje, našla sva ga osebno in profesionalno. Ravno zato je ta projekt pomemben kot neko sporočilo, da se moramo za to upanje boriti."</em> – <a href="https://twitter.com/majaprija?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" target="_blank" rel="noopener">Maja Prijatelj Videmšek</a></span></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174878769 RTVSLO – Val 202 1596 clean Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.<p>Z avtorjema knjige Zadnji dve o tekmi s časom za ohranitev vrste severnih belih nosorogov, divjem lovu, smiselnosti in etičnih vprašanjih obujanja že izumrlih vrst od živih</p><p><p><span>Leta 2018 je umrl zadnji samec severnega belega nosoroga. Z njegovo smrtjo je ta vrsta funkcionalno izumrla. Zagnani naravovarstveniki in znanstveniki pa so bili že pred tem izumrtjem pripravljeni na rešitev vrste. </span>Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige <em>Zadnji dve</em>, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par <strong>Maja Prijatelj Videmšek</strong> in <strong>Boštjan Videmšek</strong> ter fotograf <strong>Matjaž Krivic</strong>. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulih letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.</p> <h4><strong>To je knjiga o svetu, ki mu je samoumevno, da iztreblja tiste, ki jih nima za sebi enake</strong></h4> <p><span>Boštjan Videmšek opiše tudi prvi stik s poslednjima predstavnicama te vrste. <em>"Ne moreš biti pripravljen na to, kako velike, ikonične in karizmatične živali so to. Ko krene proti tebi, se od strahu ne moreš premakniti. To me je spomnilo na cunami, ki sva ga z Majo doživela pred 18 leti." </em>Ogroženi pa niso le severni beli nosorogi, temveč tudi druge velike zveri. <em>"To so živali, ki sčasoma ne bodo mogle več obstajati nikjer drugje kot v zaprtih rezervatih,"</em> opozori Maja Prijatelj Videmšek. </span></p> <blockquote><p><span><em>"Divji lov, ki poteka v valovih, je še vedno ena največjih svetovnih industrij, ki presega 20 milijard dolarjev letno. Obenem ga ne smemo razumeti kot samostojno dejavnost organiziranega kriminala. Velikokrat je povezan z različnimi drugimi tihotapskimi združbami, od drog do trgovine z ljudmi, trgovine s krvavimi diamanti, predvsem pa z zlatom."</em> – <a href="https://twitter.com/bosthi?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" target="_blank" rel="noopener">Boštjan Videmšek</a></span></p></blockquote> <h4><strong>Nočeva poudarjati tega, da je lahko znanost rešitev za vse naše težave</strong></h4> <p><span><a href="http://www.biorescue.org/" target="_blank" rel="noopener">Iniciativa Biorescue</a>, ki si prizadeva za ohranitev ogroženih sesalcev, je povezala naravovarstvenike in znanstvenike. Ta hip imajo 14 zarodkov severnega belega nosoroga, ki jih hranijo na več lokacijah. Ustvarili so jih v laboratoriju v Italiji. S temi zarodki čakajo na pravi trenutek, da bodo enega po enega vstavili v nadomestno mamo, južno belo nosoroginjo, ki so najbližje severnim belim nosorogom.</span></p> <blockquote><p><span><em>"S to temo sva oba šla iskat upanje, našla sva ga osebno in profesionalno. Ravno zato je ta projekt pomemben kot neko sporočilo, da se moramo za to upanje boriti."</em> – <a href="https://twitter.com/majaprija?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" target="_blank" rel="noopener">Maja Prijatelj Videmšek</a></span></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 08 Jun 2022 10:00:00 +0000 Vroči mikrofon: Zgodba o poslednjih dveh severnih belih nosoroginjah Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon. Gostja Vročega mikrofona bo direktorica Hiše za otroke Simona Mikec.<p>Barnahus oziroma Hiša za otroke je varen prostor za obravnavo in pomoč travmatiziranim otrokom po islandskem modelu</p><p><p>Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon.</p> <blockquote><p><span><em>"Naloge Hiše za otroke so poleg tega, da otrok dobi ustrezno izpeljan forenzični intervju in po potrebi zdravniški pregled, tudi, da jim ponudimo psihosocialno pomoč. Ta obravnava naj bi trajala do šest mesecev, lahko tudi več, dokler se otroka ne vključi v sistem, ki ga v državi imamo. Želimo si, da otrok dobi celovito in celostno pomoč."</em> – direktorica <a href="https://www.coe.int/sl/web/children/barnahus-project-in-slovenia" target="_blank" rel="noopener">Hiše za otroke</a> <strong>Simona Mikec</strong></span></p></blockquote></p> 174877161 RTVSLO – Val 202 1466 clean Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon. Gostja Vročega mikrofona bo direktorica Hiše za otroke Simona Mikec.<p>Barnahus oziroma Hiša za otroke je varen prostor za obravnavo in pomoč travmatiziranim otrokom po islandskem modelu</p><p><p>Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon.</p> <blockquote><p><span><em>"Naloge Hiše za otroke so poleg tega, da otrok dobi ustrezno izpeljan forenzični intervju in po potrebi zdravniški pregled, tudi, da jim ponudimo psihosocialno pomoč. Ta obravnava naj bi trajala do šest mesecev, lahko tudi več, dokler se otroka ne vključi v sistem, ki ga v državi imamo. Želimo si, da otrok dobi celovito in celostno pomoč."</em> – direktorica <a href="https://www.coe.int/sl/web/children/barnahus-project-in-slovenia" target="_blank" rel="noopener">Hiše za otroke</a> <strong>Simona Mikec</strong></span></p></blockquote></p> Wed, 01 Jun 2022 10:00:00 +0000 Konec mučnih in ponavljajočih se pričevanj za otroke, žrtve spolnih zlorab Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.<p>O nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš</p><p><p>Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka:<em>"Pri določenih živinorejskih izdelkih, tudi pri žitaricah in mleku, je Slovenija kar visoko samooskrbna. Kar zadeva pa sadja in zelenjave, je pa ta raven samooskrbe precej nizka, zlasti pri sadju." </em></p> <blockquote><p><em>"Menim, da v EU ni nevarnosti, da bi visoka raven dolga pripeljala na rob solventnosti. Gre za skupnost in podporo skupne monetarne politike." - </em><strong>Maja Bednaš</strong>, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj</p></blockquote></p> 174876879 RTVSLO – Val 202 1735 clean Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.<p>O nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš</p><p><p>Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka:<em>"Pri določenih živinorejskih izdelkih, tudi pri žitaricah in mleku, je Slovenija kar visoko samooskrbna. Kar zadeva pa sadja in zelenjave, je pa ta raven samooskrbe precej nizka, zlasti pri sadju." </em></p> <blockquote><p><em>"Menim, da v EU ni nevarnosti, da bi visoka raven dolga pripeljala na rob solventnosti. Gre za skupnost in podporo skupne monetarne politike." - </em><strong>Maja Bednaš</strong>, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj</p></blockquote></p> Tue, 31 May 2022 10:00:00 +0000 Obdobje negotovosti Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj: ali smo vključujoča družba? Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena. <p>Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj, ali smo vključujoča družba</p><p><p><span>Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena. </span></p> <blockquote><p><em>"Odnos do priseljencev, ki so že v Sloveniji, ni pretirano pozitiven."</em><strong> – dr. Romana Bešter</strong>, Inštitut za narodnostna vprašanja</p></blockquote> <p><span>Slovenija je za zdaj še vedno tranzitna država. "Ta hip se ukvarjamo </span><i>s pomanjkanjem zmogljivosti. Tudi azilni dom je zelo zaseden. Treba bo iskati prostore tudi za prosilce za mednarodno zaščito,"</i> pove <span><strong>Sonja Gole Ašanin</strong> z Urada za oskrbo in integracijo migrantov.</span></p> <blockquote><p><i>"Vsi neukrajinski begunci vam bodo povedali enako. Obstajajo dvojni standardi. Popolnoma podpiramo ukrajinske begunce, saj razumemo, kaj doživljajo. Ko si prisiljen zapustiti svoj dom, svoje bližnje, vse, kar si imel, samo zato, da bi preživel, da bi pobegnil pred bombami, je izjemno težko. Jaz to razumem. Ne razumem pa, zakaj smo nekateri obravnavani slabše. Vsi smo ljudje in bi nas morali obravnavati kot ljudi." – </i><strong>Wafaa Alburai</strong> iz Gaze</p></blockquote> <h4>Preostale sogovornice:</h4> <ul> <li>profesorica <strong>Sayako Osanami Törngren</strong> z univerze Malmö na Švedskem,</li> <li>raziskovalka na ZRC SAZU doktorica <strong>Jovana Mihajlović Trbovc</strong>,</li> <li>migrantka <strong>Marta Rychlewski </strong>iz Poljske.</li> </ul></p> 174875292 RTVSLO – Val 202 1124 clean Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj: ali smo vključujoča družba? Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena. <p>Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj, ali smo vključujoča družba</p><p><p><span>Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena. </span></p> <blockquote><p><em>"Odnos do priseljencev, ki so že v Sloveniji, ni pretirano pozitiven."</em><strong> – dr. Romana Bešter</strong>, Inštitut za narodnostna vprašanja</p></blockquote> <p><span>Slovenija je za zdaj še vedno tranzitna država. "Ta hip se ukvarjamo </span><i>s pomanjkanjem zmogljivosti. Tudi azilni dom je zelo zaseden. Treba bo iskati prostore tudi za prosilce za mednarodno zaščito,"</i> pove <span><strong>Sonja Gole Ašanin</strong> z Urada za oskrbo in integracijo migrantov.</span></p> <blockquote><p><i>"Vsi neukrajinski begunci vam bodo povedali enako. Obstajajo dvojni standardi. Popolnoma podpiramo ukrajinske begunce, saj razumemo, kaj doživljajo. Ko si prisiljen zapustiti svoj dom, svoje bližnje, vse, kar si imel, samo zato, da bi preživel, da bi pobegnil pred bombami, je izjemno težko. Jaz to razumem. Ne razumem pa, zakaj smo nekateri obravnavani slabše. Vsi smo ljudje in bi nas morali obravnavati kot ljudi." – </i><strong>Wafaa Alburai</strong> iz Gaze</p></blockquote> <h4>Preostale sogovornice:</h4> <ul> <li>profesorica <strong>Sayako Osanami Törngren</strong> z univerze Malmö na Švedskem,</li> <li>raziskovalka na ZRC SAZU doktorica <strong>Jovana Mihajlović Trbovc</strong>,</li> <li>migrantka <strong>Marta Rychlewski </strong>iz Poljske.</li> </ul></p> Wed, 25 May 2022 10:00:00 +0000 Begunce se ločuje med sabo kljub dejstvu, da vsi potrebujejo zaščito "Že dlje časa opozarjamo na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu, danes pa stavkamo, ker nam ni preostalo nič drugega," je včeraj dejala predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković. Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalev RTV Slovenija v Vročem mikrofonu pojasnjujemo, kaj sledi ...<p>Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalcev RTV Slovenija pojasnjujemo, kaj sledi …</p><p><p>V studio smo povabili <strong>Heleno Milinković</strong>, novinarko, predsednico novinarskih sindikatov na RTV Slovenija, ki vodi stavkovni odbor, in <strong>Alenko Potočnik</strong>, predsednico Sindikata novinarjev Slovenije.</p> <blockquote><p><em>"Čeprav je stavka težka stvar, je bila praznična. V informativnem programu je bil včeraj po vsem tem pritisku, mobingih, mesecih mučenj in diskvalifikacij dan veselja. Zavzemanje za kakovostno delo in profesionalne standarde niso le besede, ampak tudi dejanja." –</em> Helena Milinković</p> <p><em>"Pogajanja se še niso začela. Ker smo po dveh srečanjih z generalnim direktorjem še vedno pri usklajevanju poslovnika, pri osnovnih pravilih, na kakšen način se bomo pogajali, kdo bo skliceval sestanke ... itd. Ne vemo pa še, ali se bomo dejansko pogajali."</em> – Alenka Potočnik</p></blockquote></p> 174875020 RTVSLO – Val 202 1483 clean "Že dlje časa opozarjamo na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu, danes pa stavkamo, ker nam ni preostalo nič drugega," je včeraj dejala predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković. Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalev RTV Slovenija v Vročem mikrofonu pojasnjujemo, kaj sledi ...<p>Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalcev RTV Slovenija pojasnjujemo, kaj sledi …</p><p><p>V studio smo povabili <strong>Heleno Milinković</strong>, novinarko, predsednico novinarskih sindikatov na RTV Slovenija, ki vodi stavkovni odbor, in <strong>Alenko Potočnik</strong>, predsednico Sindikata novinarjev Slovenije.</p> <blockquote><p><em>"Čeprav je stavka težka stvar, je bila praznična. V informativnem programu je bil včeraj po vsem tem pritisku, mobingih, mesecih mučenj in diskvalifikacij dan veselja. Zavzemanje za kakovostno delo in profesionalne standarde niso le besede, ampak tudi dejanja." –</em> Helena Milinković</p> <p><em>"Pogajanja se še niso začela. Ker smo po dveh srečanjih z generalnim direktorjem še vedno pri usklajevanju poslovnika, pri osnovnih pravilih, na kakšen način se bomo pogajali, kdo bo skliceval sestanke ... itd. Ne vemo pa še, ali se bomo dejansko pogajali."</em> – Alenka Potočnik</p></blockquote></p> Tue, 24 May 2022 10:00:00 +0000 Čeprav je stavka težka stvar, je bila praznična Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike. <p>Tla pod našimi nogami niso v dobrem stanju. Sodoben način življenja z naraščajočo potrošnjo jih globalno potiska na rob degradacije, ob čemer obstajajo poti, kako trend obrniti. </p><p><p>Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.</p> <blockquote> <p><em>"Da nastane prst, lahko traja od 15 000 do 120 000 let. Tla so neobnovljiv vir in če jih degradiramo, jih uničimo za dobo civilizacije. Vso svojo delovno dobo se čudim, kako slabo poznamo, od česa je odvisno naše življenje na kopnem. Samo tista tanka odeja zemlje in vse, kar je v njej, omogočajo življenje na kopnem."</em> - <strong>dr. <a href="https://www.kis.si/Sodelavci_OKENV/Borut_Vrscaj/">Borut Vrščaj</a></strong>, Kmetijski inštitut</p></blockquote> <h3>Degradacija preti milijonom kavdratnih kilometrov tal po svetu</h3> <p>Ko tla niso več sposobna opravljati vseh svojih prvotnih osnovnih funkcij, pravimo, da so degradirana. Gre za globalen problem, ob čemer se vzroki degradacije tal od regije do regije razlikujejo. Več kot 70 odstotkov kopnega po svetu, ki ni pokrito z ledom, je bilo iztrganega iz naravnega stanja in preoblikovanega za namene človeštva. Eden od petih hektarjev od teh ni več produktiven, torej so tla na njih nepovratno degradirana. Nedavno so v okviru <a href="https://www.unccd.int/"><em>Konvencije Združenih narodov o boju proti degradaciji tal</em></a> objavili <a href="https://www.unccd.int/resources/global-land-outlook/glo2-summary-decision-makers">poročilo</a>, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju za rešitev tal po svetu.</p> <blockquote> <p><em>"Če ostanemo pri trenutnih praksah izkoriščanja tal, bo do leta 2050 po projekcijah degradiranih še dodatnih 16 milijonov kvadratnih kilometrov tal po svetu, kar je približno toliko, kot je velika celotna Južna Amerika. To je ogromno in skrb vzbujajoče, saj je to realnost, ki nas čaka za ovinkom. Ta hip se mora prav vsaka država sveta ukvarjati z reševanjem tal. Medtem ko se z najhujšo degradacijo spopada velik del Afrike, imajo države po svetu vsaka svoje težave. " </em>- <a href="https://www.unssc.org/about-unssc/speakers-and-collaborators/barron-joseph-orr"><strong>Joseph Barron Orr</strong></a>, vodilni znanstvenik pri Konvenciji Združenih narodov o boju proti degradaciji tal</p></blockquote> <h3>V Sloveniji narašča okoljski kriminal</h3> <p><span>Pri nas sta glavna vzroka za degradacijo tal onesnaževanje in pozidavanje. Zaradi naraščajočega okoljskega kriminala, ki škodi tudi kakovosti tal, je policija v letnem načrtu dela za letos umestila tudi nalogo okrepitve preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja okoljske kriminalitete. V </span>Generalni policijski upravi tako načrtujejo ustanovitev skupine za preiskovanje okoljske kriminalitete.</p> <blockquote> <p><em>"Pri tleh je dinamika drugačna kot na primer pri vodi. Veliko onesnaževal ostane v njih, tla imajo spomin. Tudi če se vir onesnaženja odstrani, tla to ohranijo. Onesnaževala lahko ostanejo v prsti tudi stoletja." - </em><span><a href="https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/agencija-za-okolje/o-agenciji/urad-za-stanje-okolja/"><strong>Tadej Hiti</strong></a>, vodja sektorja kakovosti tal na Agenciji za okolje</span></p></blockquote> <p>Ob tem je Hiti opozoril še na noviteto, ki za zdaj ni dovolj preverjena. V duhu trenutno zelo popularne besedne zveze krožnega gospodarstva je vse več tudi predelave odpadkov. Toda so končni izdelki res povsem varni in neoporečni? "<em>V luči odpadkov je treba povedati, da je vedno več proizvodov, ki se jih vgrajuje in ki so izvedeni po določeni recepturi. Del je sestavljen tudi iz odpadkov, del iz kamnin, na primer gline ali peska. Pod kontroliranimi pogoji se jih vgradi v proizvod in se jih obravnava kot inerten material. Naše meritve so nakazovale, da to ni čisto inerten material, da lahko še vedno predstavljajo tveganje za okolje. Za zdaj ni nadzora, kako so ti materiali grajeni. Mislim, da bi morali postopati po nekem previdnostnem načelu, saj gre za nove tehnike. Produkte bi morali z monitoringom spremljati na daljši rok."</em></p></p> 174873431 RTVSLO – Val 202 1611 clean Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike. <p>Tla pod našimi nogami niso v dobrem stanju. Sodoben način življenja z naraščajočo potrošnjo jih globalno potiska na rob degradacije, ob čemer obstajajo poti, kako trend obrniti. </p><p><p>Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.</p> <blockquote> <p><em>"Da nastane prst, lahko traja od 15 000 do 120 000 let. Tla so neobnovljiv vir in če jih degradiramo, jih uničimo za dobo civilizacije. Vso svojo delovno dobo se čudim, kako slabo poznamo, od česa je odvisno naše življenje na kopnem. Samo tista tanka odeja zemlje in vse, kar je v njej, omogočajo življenje na kopnem."</em> - <strong>dr. <a href="https://www.kis.si/Sodelavci_OKENV/Borut_Vrscaj/">Borut Vrščaj</a></strong>, Kmetijski inštitut</p></blockquote> <h3>Degradacija preti milijonom kavdratnih kilometrov tal po svetu</h3> <p>Ko tla niso več sposobna opravljati vseh svojih prvotnih osnovnih funkcij, pravimo, da so degradirana. Gre za globalen problem, ob čemer se vzroki degradacije tal od regije do regije razlikujejo. Več kot 70 odstotkov kopnega po svetu, ki ni pokrito z ledom, je bilo iztrganega iz naravnega stanja in preoblikovanega za namene človeštva. Eden od petih hektarjev od teh ni več produktiven, torej so tla na njih nepovratno degradirana. Nedavno so v okviru <a href="https://www.unccd.int/"><em>Konvencije Združenih narodov o boju proti degradaciji tal</em></a> objavili <a href="https://www.unccd.int/resources/global-land-outlook/glo2-summary-decision-makers">poročilo</a>, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju za rešitev tal po svetu.</p> <blockquote> <p><em>"Če ostanemo pri trenutnih praksah izkoriščanja tal, bo do leta 2050 po projekcijah degradiranih še dodatnih 16 milijonov kvadratnih kilometrov tal po svetu, kar je približno toliko, kot je velika celotna Južna Amerika. To je ogromno in skrb vzbujajoče, saj je to realnost, ki nas čaka za ovinkom. Ta hip se mora prav vsaka država sveta ukvarjati z reševanjem tal. Medtem ko se z najhujšo degradacijo spopada velik del Afrike, imajo države po svetu vsaka svoje težave. " </em>- <a href="https://www.unssc.org/about-unssc/speakers-and-collaborators/barron-joseph-orr"><strong>Joseph Barron Orr</strong></a>, vodilni znanstvenik pri Konvenciji Združenih narodov o boju proti degradaciji tal</p></blockquote> <h3>V Sloveniji narašča okoljski kriminal</h3> <p><span>Pri nas sta glavna vzroka za degradacijo tal onesnaževanje in pozidavanje. Zaradi naraščajočega okoljskega kriminala, ki škodi tudi kakovosti tal, je policija v letnem načrtu dela za letos umestila tudi nalogo okrepitve preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja okoljske kriminalitete. V </span>Generalni policijski upravi tako načrtujejo ustanovitev skupine za preiskovanje okoljske kriminalitete.</p> <blockquote> <p><em>"Pri tleh je dinamika drugačna kot na primer pri vodi. Veliko onesnaževal ostane v njih, tla imajo spomin. Tudi če se vir onesnaženja odstrani, tla to ohranijo. Onesnaževala lahko ostanejo v prsti tudi stoletja." - </em><span><a href="https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/agencija-za-okolje/o-agenciji/urad-za-stanje-okolja/"><strong>Tadej Hiti</strong></a>, vodja sektorja kakovosti tal na Agenciji za okolje</span></p></blockquote> <p>Ob tem je Hiti opozoril še na noviteto, ki za zdaj ni dovolj preverjena. V duhu trenutno zelo popularne besedne zveze krožnega gospodarstva je vse več tudi predelave odpadkov. Toda so končni izdelki res povsem varni in neoporečni? "<em>V luči odpadkov je treba povedati, da je vedno več proizvodov, ki se jih vgrajuje in ki so izvedeni po določeni recepturi. Del je sestavljen tudi iz odpadkov, del iz kamnin, na primer gline ali peska. Pod kontroliranimi pogoji se jih vgradi v proizvod in se jih obravnava kot inerten material. Naše meritve so nakazovale, da to ni čisto inerten material, da lahko še vedno predstavljajo tveganje za okolje. Za zdaj ni nadzora, kako so ti materiali grajeni. Mislim, da bi morali postopati po nekem previdnostnem načelu, saj gre za nove tehnike. Produkte bi morali z monitoringom spremljati na daljši rok."</em></p></p> Wed, 18 May 2022 10:00:00 +0000 Neznosna lahkost uničevanja tal pod nogami Na Valu 202 smo med redkimi mediji, ki že od prvega vala epidemije nenehno opozarjajo na hude posledice ukrepov ob epidemiji na psihično in fizično zdravje otrok. Kar so bila prej samo opozorila redkih posameznikov, zdaj vse bolj potrjujejo ugotovitve prej zadržanih ali povsem molčečih strokovnjakov in podatki. Med redkimi, ki so odločno zastavili glas za dobrobit mladih, so bili jeseni 2020 strokovnjaki na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer že desetletja v okviru programa Slofit vodijo t. i. športno-vzgojni karton, ki natančno meri in kaže, kako se v desetletjih spreminjajo gibalne sposobnosti generacij pa tudi teža naših otrok in mladostnikov. Že prvi rezultati pred slabima dvema letoma so kazali na katastrofo, a so se pristojni najbolj obregnili ob zanesljivost metodologije, nato pa je šolski sistem še mesece vse prej kot spodbujal vadbo in gibanje. Porazni rezultati so bili neizbežni, nedvomno bodo dolgoročno škodljivi, pri nekaterih mladih tudi trajno nepopravljivih. Kje smo zdaj in kaj je sploh še mogoče narediti?<p>Ukrepov za popravo škode ni bilo, molčala sta tako ministrstvo kot večina strokovne javnosti, močno so zmanjšana tudi sredstva. Otroci so žrtev ukrepov, a nimajo zagovornika in očitno jih razumemo le še kot strošek</p><p><p><em>"Pridelali smo za kakšnih 15 povprečnih šol otrok, ki imajo na novo razvito debelost, kar 37 odstotkov več otrok ima porast teže glede na število debelih leta 2019. Zveni grozljivo, a otroci so se v času korone ustavili oz. smo jih ustavili. Postali so žrtev ukrepov in v imenu gospodarstva in vsega preostalega postavili na stran,"</em> je jasen <strong>vodja programa <a href="https://www.slofit.org">Slofit</a></strong><strong>, izr. prof. dr. Gregor Starc.</strong></p> <blockquote><p><em>"Gibalna učinkovitost otrok je v letu 2020 padla za 17 odstotkov. Če vam povem, da nam je pred tem v desetih letih uspelo izboljšati gibalno sposobnost za deset odstotkov, potem veste, kako velika stvar se je zgodila. V enem letu smo padli za več, kot smo napredovali v desetletju. Če ne bomo ukrepali, vsi ti otroci nimajo več časa, da bi se stvar popravila. In do zdaj nismo naredili ničesar!"</em></p></blockquote> <p><strong>V poklicnih šolah je stanje zagotovo še bolj katastrofalno, a podatkov ne dobivamo</strong></p> <p>Medtem ko podatki o osnovnošolcih v sistem nemoteno pritekajo že polna štiri desetletja, za srednje šole, predvsem zaradi odločitev nekaterih ravnateljev, nimamo celovitih podatkov. A predvsem v poklicnih šolah, sploh v dveletnih in triletnih programih, je stanje zagotovo neprimerljivo slabše kot v gimnazijah: <em>"Razslojili smo se, poteka negativna selekcija in glede na to, da je bilo stanje v poklicnih programih že pred korono na katastrofalno nizki ravni, glede na to, da so bili fantje na ravni, ki ni dosegala gimnazijk, je tudi zdaj položaj zelo verjetno katastrofalen. Ti otroci, ki bodo morali opravljati fizična dela, bodo strašansko neučinkoviti, verjetno bo veliko bolniških odsotnosti in njihova delovna učinkovitost bo na zares nizki ravni, dodana vrednost njihovega dela pa nikakršna."</em></p> <p><strong>Slabši šolski uspeh zaradi pridobljene počasnosti?</strong></p> <p>A tudi za otroke, ki ne bodo delali pretežno fizično, je gibanje pomembno za kognitiven razvoj in za učinkovitejše učenje: "<em>Gibanje je osnova kognitivnega razvoja, mišice same proizvajajo snovi, ki povzročajo rast možganov, ožiljenje, razvoj nevronov in če upadejo gibalne sposobnosti, je to velik znak, da je kognitivni razvoj na udaru. Vidimo, da so počasnejši, vidimo, da počasneje berejo, pišejo, razumejo. Zato predvidevam, da bodo že letos učni uspehi na precej nižji ravni kot lani tudi zato, ker učencem ne bo uspelo rešiti testov do konca. Pozivam učitelje, naj pogledajo, ali so ocene slabše zato, ker otroci ne znajo, ali zato, ker jim zmanjka časa. Predvidevam, da predvsem slednje."</em></p> <p><strong>Veliko otrok se ni vrnilo na treninge</strong></p> <p>Ne le, da so se zaradi omejitev in šolanja na domu gibali manj v šolah, tudi rekreacija in treningi v klubih in društvih niso na predkoronski ravni: <em>"Veliko otrok se ni vrnilo na treninge. Že prej ni treniralo veliko otrok staršev, ki tega niso zmogli plačati. Veliko otrok se ni vrnilo, ker so našli nov način življenja, ki je sedeč, kar je veliko bolj udobno. Nimamo sicer podatkov, a imamo precej slabe obete, tudi zaradi 'socialnih škarij', ko so se starši zaradi epidemije znašli v finančni in socialni stiski in so morali odpovedati treninge."</em></p> <p>Na pobudo iz leta 2020, ko so na <em>Slofitu</em> pozvali tudi k subvencioniranju športnih dejavnosti po zgledu subvencioniranja prehrane otrok, ni bilo odziva: <em>"Nobenega odziva nismo dobili, ministrstvo (MIZŠ) je molčalo, sprejet ni bil niti en ukrep, ki bi vsaj problematiziral kar koli od tega, tudi na Odboru za izobraževanje v državnem zboru so gladko zavrnili kakršne koli ukrepe na tem področju, tako da imamo zelo slab občutek in se nam zdi, da smo otroke izdali."</em></p> <p><strong>Manj denarja in oglušujoč strokovni molk</strong></p> <p>Nespodbuden je tudi podatek, da je tudi za Letni program športa iz leta v leto namenjenega manj denarja: leta 2020 ga je bilo 1,3 milijona, letos le še nekaj manj kot 0,5 milijona evrov: <em>"Ta rek, da so otroci naše največje bogastvo, ne velja več. Mi vanje nismo pripravljeni vlagati, postali so nam strošek. Najbolj hudo je, da je to postalo samoumevno. Otroci nimajo nikogar, niti enega zagovornika na državni ravni, ne morejo stavkati, nimajo protestov. In ker so tiho in nimajo glasu, se nihče ne briga zanje, starši pa tudi očitno samo čakamo nekega novega mesijo, da bo potegnil vlak naprej."</em></p> <p>Vse to se je lahko zgodilo tudi zaradi strokovnega molka strokovnjakov in znanstvenikov. Sodelavci <em>Slofita</em> oz. ljubljanske <a href="https://www.fsp.uni-lj.si">Fakultete za šport</a> so bili med redkimi, ki so že po prvem valu na ta problem opozorili ostro, odločno in brez sprenevedanja: <em>"Bili smo prvi, ki smo začeli opozarjati na to, in bilo nam je precej neprijetno, ko se ostale stroke niso nič odzvale. Ko so nekateri govorili celo nasprotno. Ne vem, kaj je bil vzrok, ali so se ljudje bali spregovoriti ali je šlo za to, da nimajo podatkov, kot jih imamo mi, in so bili raje tiho. Nekateri so bili tiho zaradi političnih ali drugih razlogov, nekatere je bilo strah, saj so čutili pritiske. Tudi mi smo jih čutili."</em></p> <p><strong>Edina rešitev je čim prej (vsaj) uro športa na dan</strong></p> <blockquote><p><em>"Takoj bi bilo treba znova oživiti program Zdrav življenjski slog, zagotoviti sredstva za vadbene skupine v šolah, ki bodo zagotavljale uro športa na dan. To je prva stopnica do tega, da se zagotovi sistemsko ura športa na dan. Na ta način bi naredili največjo korist za šolski sistem in na ta način bi se izboljšala uspešnost otrok pri vseh predmetih, ne le pri gibalnem razvoju."</em></p></blockquote> <p><strong>Izjemna dragocenost športno-vzgojnega kartona</strong></p> <div><span lang="SL">Športno-vzgojni karton, ki je prav letos star 40 let, je tako rekoč edinstven v evropskem ali celo svetovnem merilu, kar se je še posebej pokazalo zdaj, ko je treba s pridobivanjem podatkov preverjati, kako so otroci nazadovali. V tujini imajo s tem bistveno večje težave prav zato, ker meritev na tak način sistemsko ne zbirajo, sploh pa ne v tako dolgem časovnem obdobju. Zato še ne vemo, kaj se je z otroki dogajalo drugod in kako primerljivi so slovenski rezultati s podatki drugih držav. Program <em>Slofit</em>, katerega del je ta karton, je zato še posebej dragocen. In čeprav je prvenstveno namenjen otrokom, je del dejavnosti namenjen tudi odraslim. Prek aplikacije lahko odrasli spremljajo svoje telesne zmogljivosti, meritve pa občasno izvajajo na različnih koncih države. Prve naslednje so 7. junija na ljubljanski fakulteti za šport. Več pa <a href="https://www.slofit.org/SLOfit-odrasli/Seznam-izvajalcev-meritev">TUKAJ</a>.</span></div></p> 174873162 RTVSLO – Val 202 1506 clean Na Valu 202 smo med redkimi mediji, ki že od prvega vala epidemije nenehno opozarjajo na hude posledice ukrepov ob epidemiji na psihično in fizično zdravje otrok. Kar so bila prej samo opozorila redkih posameznikov, zdaj vse bolj potrjujejo ugotovitve prej zadržanih ali povsem molčečih strokovnjakov in podatki. Med redkimi, ki so odločno zastavili glas za dobrobit mladih, so bili jeseni 2020 strokovnjaki na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer že desetletja v okviru programa Slofit vodijo t. i. športno-vzgojni karton, ki natančno meri in kaže, kako se v desetletjih spreminjajo gibalne sposobnosti generacij pa tudi teža naših otrok in mladostnikov. Že prvi rezultati pred slabima dvema letoma so kazali na katastrofo, a so se pristojni najbolj obregnili ob zanesljivost metodologije, nato pa je šolski sistem še mesece vse prej kot spodbujal vadbo in gibanje. Porazni rezultati so bili neizbežni, nedvomno bodo dolgoročno škodljivi, pri nekaterih mladih tudi trajno nepopravljivih. Kje smo zdaj in kaj je sploh še mogoče narediti?<p>Ukrepov za popravo škode ni bilo, molčala sta tako ministrstvo kot večina strokovne javnosti, močno so zmanjšana tudi sredstva. Otroci so žrtev ukrepov, a nimajo zagovornika in očitno jih razumemo le še kot strošek</p><p><p><em>"Pridelali smo za kakšnih 15 povprečnih šol otrok, ki imajo na novo razvito debelost, kar 37 odstotkov več otrok ima porast teže glede na število debelih leta 2019. Zveni grozljivo, a otroci so se v času korone ustavili oz. smo jih ustavili. Postali so žrtev ukrepov in v imenu gospodarstva in vsega preostalega postavili na stran,"</em> je jasen <strong>vodja programa <a href="https://www.slofit.org">Slofit</a></strong><strong>, izr. prof. dr. Gregor Starc.</strong></p> <blockquote><p><em>"Gibalna učinkovitost otrok je v letu 2020 padla za 17 odstotkov. Če vam povem, da nam je pred tem v desetih letih uspelo izboljšati gibalno sposobnost za deset odstotkov, potem veste, kako velika stvar se je zgodila. V enem letu smo padli za več, kot smo napredovali v desetletju. Če ne bomo ukrepali, vsi ti otroci nimajo več časa, da bi se stvar popravila. In do zdaj nismo naredili ničesar!"</em></p></blockquote> <p><strong>V poklicnih šolah je stanje zagotovo še bolj katastrofalno, a podatkov ne dobivamo</strong></p> <p>Medtem ko podatki o osnovnošolcih v sistem nemoteno pritekajo že polna štiri desetletja, za srednje šole, predvsem zaradi odločitev nekaterih ravnateljev, nimamo celovitih podatkov. A predvsem v poklicnih šolah, sploh v dveletnih in triletnih programih, je stanje zagotovo neprimerljivo slabše kot v gimnazijah: <em>"Razslojili smo se, poteka negativna selekcija in glede na to, da je bilo stanje v poklicnih programih že pred korono na katastrofalno nizki ravni, glede na to, da so bili fantje na ravni, ki ni dosegala gimnazijk, je tudi zdaj položaj zelo verjetno katastrofalen. Ti otroci, ki bodo morali opravljati fizična dela, bodo strašansko neučinkoviti, verjetno bo veliko bolniških odsotnosti in njihova delovna učinkovitost bo na zares nizki ravni, dodana vrednost njihovega dela pa nikakršna."</em></p> <p><strong>Slabši šolski uspeh zaradi pridobljene počasnosti?</strong></p> <p>A tudi za otroke, ki ne bodo delali pretežno fizično, je gibanje pomembno za kognitiven razvoj in za učinkovitejše učenje: "<em>Gibanje je osnova kognitivnega razvoja, mišice same proizvajajo snovi, ki povzročajo rast možganov, ožiljenje, razvoj nevronov in če upadejo gibalne sposobnosti, je to velik znak, da je kognitivni razvoj na udaru. Vidimo, da so počasnejši, vidimo, da počasneje berejo, pišejo, razumejo. Zato predvidevam, da bodo že letos učni uspehi na precej nižji ravni kot lani tudi zato, ker učencem ne bo uspelo rešiti testov do konca. Pozivam učitelje, naj pogledajo, ali so ocene slabše zato, ker otroci ne znajo, ali zato, ker jim zmanjka časa. Predvidevam, da predvsem slednje."</em></p> <p><strong>Veliko otrok se ni vrnilo na treninge</strong></p> <p>Ne le, da so se zaradi omejitev in šolanja na domu gibali manj v šolah, tudi rekreacija in treningi v klubih in društvih niso na predkoronski ravni: <em>"Veliko otrok se ni vrnilo na treninge. Že prej ni treniralo veliko otrok staršev, ki tega niso zmogli plačati. Veliko otrok se ni vrnilo, ker so našli nov način življenja, ki je sedeč, kar je veliko bolj udobno. Nimamo sicer podatkov, a imamo precej slabe obete, tudi zaradi 'socialnih škarij', ko so se starši zaradi epidemije znašli v finančni in socialni stiski in so morali odpovedati treninge."</em></p> <p>Na pobudo iz leta 2020, ko so na <em>Slofitu</em> pozvali tudi k subvencioniranju športnih dejavnosti po zgledu subvencioniranja prehrane otrok, ni bilo odziva: <em>"Nobenega odziva nismo dobili, ministrstvo (MIZŠ) je molčalo, sprejet ni bil niti en ukrep, ki bi vsaj problematiziral kar koli od tega, tudi na Odboru za izobraževanje v državnem zboru so gladko zavrnili kakršne koli ukrepe na tem področju, tako da imamo zelo slab občutek in se nam zdi, da smo otroke izdali."</em></p> <p><strong>Manj denarja in oglušujoč strokovni molk</strong></p> <p>Nespodbuden je tudi podatek, da je tudi za Letni program športa iz leta v leto namenjenega manj denarja: leta 2020 ga je bilo 1,3 milijona, letos le še nekaj manj kot 0,5 milijona evrov: <em>"Ta rek, da so otroci naše največje bogastvo, ne velja več. Mi vanje nismo pripravljeni vlagati, postali so nam strošek. Najbolj hudo je, da je to postalo samoumevno. Otroci nimajo nikogar, niti enega zagovornika na državni ravni, ne morejo stavkati, nimajo protestov. In ker so tiho in nimajo glasu, se nihče ne briga zanje, starši pa tudi očitno samo čakamo nekega novega mesijo, da bo potegnil vlak naprej."</em></p> <p>Vse to se je lahko zgodilo tudi zaradi strokovnega molka strokovnjakov in znanstvenikov. Sodelavci <em>Slofita</em> oz. ljubljanske <a href="https://www.fsp.uni-lj.si">Fakultete za šport</a> so bili med redkimi, ki so že po prvem valu na ta problem opozorili ostro, odločno in brez sprenevedanja: <em>"Bili smo prvi, ki smo začeli opozarjati na to, in bilo nam je precej neprijetno, ko se ostale stroke niso nič odzvale. Ko so nekateri govorili celo nasprotno. Ne vem, kaj je bil vzrok, ali so se ljudje bali spregovoriti ali je šlo za to, da nimajo podatkov, kot jih imamo mi, in so bili raje tiho. Nekateri so bili tiho zaradi političnih ali drugih razlogov, nekatere je bilo strah, saj so čutili pritiske. Tudi mi smo jih čutili."</em></p> <p><strong>Edina rešitev je čim prej (vsaj) uro športa na dan</strong></p> <blockquote><p><em>"Takoj bi bilo treba znova oživiti program Zdrav življenjski slog, zagotoviti sredstva za vadbene skupine v šolah, ki bodo zagotavljale uro športa na dan. To je prva stopnica do tega, da se zagotovi sistemsko ura športa na dan. Na ta način bi naredili največjo korist za šolski sistem in na ta način bi se izboljšala uspešnost otrok pri vseh predmetih, ne le pri gibalnem razvoju."</em></p></blockquote> <p><strong>Izjemna dragocenost športno-vzgojnega kartona</strong></p> <div><span lang="SL">Športno-vzgojni karton, ki je prav letos star 40 let, je tako rekoč edinstven v evropskem ali celo svetovnem merilu, kar se je še posebej pokazalo zdaj, ko je treba s pridobivanjem podatkov preverjati, kako so otroci nazadovali. V tujini imajo s tem bistveno večje težave prav zato, ker meritev na tak način sistemsko ne zbirajo, sploh pa ne v tako dolgem časovnem obdobju. Zato še ne vemo, kaj se je z otroki dogajalo drugod in kako primerljivi so slovenski rezultati s podatki drugih držav. Program <em>Slofit</em>, katerega del je ta karton, je zato še posebej dragocen. In čeprav je prvenstveno namenjen otrokom, je del dejavnosti namenjen tudi odraslim. Prek aplikacije lahko odrasli spremljajo svoje telesne zmogljivosti, meritve pa občasno izvajajo na različnih koncih države. Prve naslednje so 7. junija na ljubljanski fakulteti za šport. Več pa <a href="https://www.slofit.org/SLOfit-odrasli/Seznam-izvajalcev-meritev">TUKAJ</a>.</span></div></p> Tue, 17 May 2022 10:00:00 +0000 Za dodatnih petnajst šol debelih otrok in cele generacije gibalno manj sposobnih Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.<p>O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje</p><p><p>Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja.</p> <blockquote><p>O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je <strong>Zdenka Bakalar</strong> v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj <strong>Majo Bednaš</strong>, predsednikom Fiskalnega sveta <strong>Davorinom Kračunom</strong> in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije <strong>Bojanom Ivancem</strong>. Celotni oddaji lahko prisluhnete <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2022/05/studio-ob-17-00-777/">TUKAJ</a>.</p></blockquote> <p><em>Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</em></p> <p></p></p> 174873140 RTVSLO – Val 202 572 clean Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.<p>O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje</p><p><p>Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja.</p> <blockquote><p>O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je <strong>Zdenka Bakalar</strong> v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj <strong>Majo Bednaš</strong>, predsednikom Fiskalnega sveta <strong>Davorinom Kračunom</strong> in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije <strong>Bojanom Ivancem</strong>. Celotni oddaji lahko prisluhnete <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2022/05/studio-ob-17-00-777/">TUKAJ</a>.</p></blockquote> <p><em>Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</em></p> <p></p></p> Tue, 17 May 2022 08:45:00 +0000 Kaj bruseljske napovedi pomenijo za naše gospodarstvo? Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.<p>O učinkih športa na gospodarstvo in družbo, vpletenosti lokalnih skupnosti in države ter neizkoriščenih priložnostih z nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Zalaznik</p><p><p><span>Že v preteklosti je Slovenija priredila pomembne dogodke, v letošnjem letu pa bo naša država gostila svetovno prvenstvo v odbojki, v začetku prihodnjega leta še prvič </span>svetovno <span>nordijsko prvenstvo. </span><span>Kaj vse šport prinaša državi, gospodarstvu, razvoju? "</span><span>Poenostavljeno povedano, vredno je, da tako država kot gospodarstvo vlagata v šport, kajti multiplikator je v povprečju celo malo višji kot od vseh drugih dejavnosti v Sloveniji," pove nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport <strong>dr. Maja Zalaznik</strong>, ki predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opozarja, da je pomembno, da država skupaj s strokovnjaki pripravi strategijo o prioritetah podpiranja športnih prireditev, načinov podpiranja in sofinanciranja. <em>"</em></span><em><span>Razmišljamo, kako postaviti smernice in standarde, da se bo oblikovala morda celo zakonodajna podlaga za to, da ima nekdo v rokah škarje in platno ter reče: Da, toliko sredstev je na voljo, imamo toliko in toliko predvidenih prijav. Zveze se zelo pripravljajo na to, imajo pa tudi zelo veliko priložnosti. Slovenci smo znani kot dobri organizatorji, kot tisti, ki res srčno delamo v športu, kjer imamo prostovoljce, ki veliko naredijo za takšna prvenstva in tekmovanja. Vse to je vidno in razvidno tudi navzven v svetu."</span></em></p> <p><span>A tudi država je tista, ki lahko povezuje. Šport je sicer statistično v osnovi najbolj podprt z družinami. En steber podpore so gospodinjstva, drugega predstavljajo lokalne skupnosti in tretjega država, ki lahko pomaga pri tem, da se organizirajo in finančno ustrezno povežejo ti viri. Kaj bi bilo dobro za prihodnost?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Zelo pomembno je, da je šport trdno vgrajen v šolski sistem. Da se od vrtca naprej spodbuja gibalne dejavnosti. Seveda pa potrebujemo dovolj sistemske podpore za to tudi v izvedbenem in gibalnem delu. Tukaj je zagotovo odgovorno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na drugi strani imamo pa gospodarski vidik športa ter učinka promocije in razvoja različnih gospodarskih dejavnosti, turizma. Tam bi morda potrebovali neki konzorcij, umeščenost športa v delovno področje, ki vidi tudi v prihodnosti to kot družbeno odgovorno dejavnost. Veliko vedenj je potrebnih, da dobro izpeljemo neko prvenstvo. Če me vprašate, kako bi organizirali to, vlada, ki se sestavlja, naj v resnici premisli, kam najbolj učinkovito umestiti področje, kjer moramo spodbujati povezavo promocije države, športa, turizma in gospodarstva. Tukaj mislim tudi na podjetja, ki so sponzorji, ki nosijo velikokrat veliko težo. Tukaj pa imamo izziv. Zagotovo."</span></em></p></blockquote></p> 174871568 RTVSLO – Val 202 1472 clean Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.<p>O učinkih športa na gospodarstvo in družbo, vpletenosti lokalnih skupnosti in države ter neizkoriščenih priložnostih z nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Zalaznik</p><p><p><span>Že v preteklosti je Slovenija priredila pomembne dogodke, v letošnjem letu pa bo naša država gostila svetovno prvenstvo v odbojki, v začetku prihodnjega leta še prvič </span>svetovno <span>nordijsko prvenstvo. </span><span>Kaj vse šport prinaša državi, gospodarstvu, razvoju? "</span><span>Poenostavljeno povedano, vredno je, da tako država kot gospodarstvo vlagata v šport, kajti multiplikator je v povprečju celo malo višji kot od vseh drugih dejavnosti v Sloveniji," pove nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport <strong>dr. Maja Zalaznik</strong>, ki predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opozarja, da je pomembno, da država skupaj s strokovnjaki pripravi strategijo o prioritetah podpiranja športnih prireditev, načinov podpiranja in sofinanciranja. <em>"</em></span><em><span>Razmišljamo, kako postaviti smernice in standarde, da se bo oblikovala morda celo zakonodajna podlaga za to, da ima nekdo v rokah škarje in platno ter reče: Da, toliko sredstev je na voljo, imamo toliko in toliko predvidenih prijav. Zveze se zelo pripravljajo na to, imajo pa tudi zelo veliko priložnosti. Slovenci smo znani kot dobri organizatorji, kot tisti, ki res srčno delamo v športu, kjer imamo prostovoljce, ki veliko naredijo za takšna prvenstva in tekmovanja. Vse to je vidno in razvidno tudi navzven v svetu."</span></em></p> <p><span>A tudi država je tista, ki lahko povezuje. Šport je sicer statistično v osnovi najbolj podprt z družinami. En steber podpore so gospodinjstva, drugega predstavljajo lokalne skupnosti in tretjega država, ki lahko pomaga pri tem, da se organizirajo in finančno ustrezno povežejo ti viri. Kaj bi bilo dobro za prihodnost?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Zelo pomembno je, da je šport trdno vgrajen v šolski sistem. Da se od vrtca naprej spodbuja gibalne dejavnosti. Seveda pa potrebujemo dovolj sistemske podpore za to tudi v izvedbenem in gibalnem delu. Tukaj je zagotovo odgovorno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na drugi strani imamo pa gospodarski vidik športa ter učinka promocije in razvoja različnih gospodarskih dejavnosti, turizma. Tam bi morda potrebovali neki konzorcij, umeščenost športa v delovno področje, ki vidi tudi v prihodnosti to kot družbeno odgovorno dejavnost. Veliko vedenj je potrebnih, da dobro izpeljemo neko prvenstvo. Če me vprašate, kako bi organizirali to, vlada, ki se sestavlja, naj v resnici premisli, kam najbolj učinkovito umestiti področje, kjer moramo spodbujati povezavo promocije države, športa, turizma in gospodarstva. Tukaj mislim tudi na podjetja, ki so sponzorji, ki nosijo velikokrat veliko težo. Tukaj pa imamo izziv. Zagotovo."</span></em></p></blockquote></p> Wed, 11 May 2022 10:00:00 +0000 Dodana vrednost športnih tekmovanj za državo in lokalno skupnost Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.<p>Dvig cen goriva in energentov ni posledica energetske krize, ampak politične krize in špekulacije, so prepričani prevozniki, ki pravijo, da nimajo več nobenih notranjih rezerv. Kako pritiske čutijo vozniki in porabniki?</p><p><p>"<em>Samo nekje 50 odstotkov cene naftnih derivatov lahko pojasnimo z gibanjem cene nafte, preostalo pa so drugi stroški, kot so stroški rafinerije, stroški prevoza in samo povpraševanje. In prav povpraševanje je razlog, zakaj se je od začetka pandemije cena dizla povečala bistveno bolj kot cena bencina. Zelo velik dejavnik tukaj je, da je veliko ladijskih prevoznikov zaradi okoljskih zahtev prešlo iz bolj umazanih, gostejših goriv na ladijski dizel. Ladijski dizel neposredno konkurira z avtomobilskim cestnim dizlom in nenazadnje tudi s kurilnim oljem. Zato cene dizla prehitevajo cene bencina. Če so se cene bencina v zadnjem letu povečale za 75 odstotkov, so se cene dizla povečale za približno 90 odstotkov," </em>tako razlaga profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete <strong>Marko Pahor</strong>.</p> <p>Predsednik sekcije za promet pri OZS <strong>Peter Pišek</strong> opozarja, da je stanje v prevozništvu kritično: "<em>Nelojalno konkurenco predstavljajo tisti, ki ne spoštujejo socialne zakonodaje. Z enim tovornjakom lahko normalno prevoziš največ 13.000, 14.000 kilometrov. Nekateri jih delajo 22.000. Nelojalna konkurenca so tisti, ki izkoriščajo delovno silo in ne spoštujejo socialne zakonodaje."</em></p> <p>Mikropodjetnik <strong>Zdravko Derstvenšek</strong> poudarja, da je 85-odstotna podražitev goriva zaostrila že obstoječe anomalije v sektorju. Prevozniki tako nimajo niti kolektivne pogodbe: "<em>Kar dopušča od dumpinga do zaposlovanja neustreznega kadra, kar za seboj potegne od nesreč, ki jih plačujejo zavarovalnice in ljudje z življenji, do tega, da če želiš vzpostavljati neko delo nadpovprečno, si enostavno predrag. Dejansko voznik danes dela za manj, kot je delal pred letom dni. Njegova kupna moč je manjša, podobno kot se dogaja upokojencem in vsem preostalim. Na račun cene se išče cenejše delavce, rezultate pa si lahko pogledamo v novicah."</em></p> <p>Marko Pahor pravi, da visoke cene goriv povzročajo inflacijske pritiske: "<em>Cene energentov so na zelo visokih ravneh, negotovost zaradi Ukrajine in Rusije ostaja na visoki ravni, zaprtja na Kitajskem in njihovi proticovidni ukrepi tudi zmanjšujejo svetovno gospodarsko rast. Zaradi višjih cen se pojavljajo tudi pritiski po višjih plačah. Goriva so izjemno močan dejavnik tudi v kmetijski proizvodnji, kar povzroča pritiske na cene hrane. In potem pridemo v spiralo. Letos se bodo morale države in predvsem centralne banke zelo intenzivno ukvarjati s tem, da bodo ohranjale inflacijo pod nadzorom. Če pa to zbeži, bomo v zelo čudnih časih, ki jih v zadnjih 50 letih nismo videli."</em></p></p> 174871254 RTVSLO – Val 202 1383 clean Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.<p>Dvig cen goriva in energentov ni posledica energetske krize, ampak politične krize in špekulacije, so prepričani prevozniki, ki pravijo, da nimajo več nobenih notranjih rezerv. Kako pritiske čutijo vozniki in porabniki?</p><p><p>"<em>Samo nekje 50 odstotkov cene naftnih derivatov lahko pojasnimo z gibanjem cene nafte, preostalo pa so drugi stroški, kot so stroški rafinerije, stroški prevoza in samo povpraševanje. In prav povpraševanje je razlog, zakaj se je od začetka pandemije cena dizla povečala bistveno bolj kot cena bencina. Zelo velik dejavnik tukaj je, da je veliko ladijskih prevoznikov zaradi okoljskih zahtev prešlo iz bolj umazanih, gostejših goriv na ladijski dizel. Ladijski dizel neposredno konkurira z avtomobilskim cestnim dizlom in nenazadnje tudi s kurilnim oljem. Zato cene dizla prehitevajo cene bencina. Če so se cene bencina v zadnjem letu povečale za 75 odstotkov, so se cene dizla povečale za približno 90 odstotkov," </em>tako razlaga profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete <strong>Marko Pahor</strong>.</p> <p>Predsednik sekcije za promet pri OZS <strong>Peter Pišek</strong> opozarja, da je stanje v prevozništvu kritično: "<em>Nelojalno konkurenco predstavljajo tisti, ki ne spoštujejo socialne zakonodaje. Z enim tovornjakom lahko normalno prevoziš največ 13.000, 14.000 kilometrov. Nekateri jih delajo 22.000. Nelojalna konkurenca so tisti, ki izkoriščajo delovno silo in ne spoštujejo socialne zakonodaje."</em></p> <p>Mikropodjetnik <strong>Zdravko Derstvenšek</strong> poudarja, da je 85-odstotna podražitev goriva zaostrila že obstoječe anomalije v sektorju. Prevozniki tako nimajo niti kolektivne pogodbe: "<em>Kar dopušča od dumpinga do zaposlovanja neustreznega kadra, kar za seboj potegne od nesreč, ki jih plačujejo zavarovalnice in ljudje z življenji, do tega, da če želiš vzpostavljati neko delo nadpovprečno, si enostavno predrag. Dejansko voznik danes dela za manj, kot je delal pred letom dni. Njegova kupna moč je manjša, podobno kot se dogaja upokojencem in vsem preostalim. Na račun cene se išče cenejše delavce, rezultate pa si lahko pogledamo v novicah."</em></p> <p>Marko Pahor pravi, da visoke cene goriv povzročajo inflacijske pritiske: "<em>Cene energentov so na zelo visokih ravneh, negotovost zaradi Ukrajine in Rusije ostaja na visoki ravni, zaprtja na Kitajskem in njihovi proticovidni ukrepi tudi zmanjšujejo svetovno gospodarsko rast. Zaradi višjih cen se pojavljajo tudi pritiski po višjih plačah. Goriva so izjemno močan dejavnik tudi v kmetijski proizvodnji, kar povzroča pritiske na cene hrane. In potem pridemo v spiralo. Letos se bodo morale države in predvsem centralne banke zelo intenzivno ukvarjati s tem, da bodo ohranjale inflacijo pod nadzorom. Če pa to zbeži, bomo v zelo čudnih časih, ki jih v zadnjih 50 letih nismo videli."</em></p></p> Tue, 10 May 2022 10:00:00 +0000 Pritisk dviga cen pogonskih goriv in energentov Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? O sistemskih vzrokih za aktualno dogajanje z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.<p>O sistemskih vzrokih za težave gradbenih delavcev iz tujine z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice</p><p><p>Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? <em>"</em><span><em>Očitno je, da se dogaja velik boj za kadre. To pomeni, da se praska po kadrovskih bazenih. Spomnim se, da je bila pred nekaj leti debata o tem, da bi sklenili sporazum o zaposlovanju, kot sta recimo med Slovenijo in Bosno ter Slovenijo in Srbijo, tudi z drugimi državami, recimo tudi z Ukrajino ali Moldavijo. Vidi se praskanje kadrovskih bazenov geografsko proti vzhodu,"</em> pove <strong>Goran Lukić</strong> iz Delavske svetovalnice.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Iz delovne zakonodaje bi poudaril zadevo, in sicer delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni dela pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur."</span></em></p></blockquote> <p><span>Tempo delavcev, ki jih gradbeni konglomerati pošiljajo po svetu, da delajo na velikih infrastrukturnih projektih, je skrb vzbujajoč. <em>"Predstavljajte si, kaj bo z njimi, ko bodo stari 35, 40 let. No, potem tudi tukaj logika odpove."</em></span></p> <p><span>Kje smo v korelaciji s tem, kar se je pred več kot desetletjem dogajalo v Vegradu, SCT-ju in tako naprej? Ko so bila še velika slovenska podjetja, ki so izkoriščala tujo delovno silo?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Vračamo se nazaj. Nikjer nismo napredovali. Mogoče smo za kakšno podjetje naredili lepšo piarovsko akcijo, je pa res, da takrat je bila to domača izkoriščevalska mreža, zdaj imamo pa konzorcije, v katere so različno vključena tudi tuja podjetja. Mogoče se je razpršenost kapitala povečala, poslovni model in načini izkoriščanja pa so ostali isti."</span></em></p></blockquote> <p><strong>O razmerah turških delavcev pri nas smo že poročali. Prisluhnite <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/04/aktualno-362/" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>.</strong></p></p> 174869656 RTVSLO – Val 202 1457 clean Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? O sistemskih vzrokih za aktualno dogajanje z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.<p>O sistemskih vzrokih za težave gradbenih delavcev iz tujine z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice</p><p><p>Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? <em>"</em><span><em>Očitno je, da se dogaja velik boj za kadre. To pomeni, da se praska po kadrovskih bazenih. Spomnim se, da je bila pred nekaj leti debata o tem, da bi sklenili sporazum o zaposlovanju, kot sta recimo med Slovenijo in Bosno ter Slovenijo in Srbijo, tudi z drugimi državami, recimo tudi z Ukrajino ali Moldavijo. Vidi se praskanje kadrovskih bazenov geografsko proti vzhodu,"</em> pove <strong>Goran Lukić</strong> iz Delavske svetovalnice.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Iz delovne zakonodaje bi poudaril zadevo, in sicer delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni dela pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur."</span></em></p></blockquote> <p><span>Tempo delavcev, ki jih gradbeni konglomerati pošiljajo po svetu, da delajo na velikih infrastrukturnih projektih, je skrb vzbujajoč. <em>"Predstavljajte si, kaj bo z njimi, ko bodo stari 35, 40 let. No, potem tudi tukaj logika odpove."</em></span></p> <p><span>Kje smo v korelaciji s tem, kar se je pred več kot desetletjem dogajalo v Vegradu, SCT-ju in tako naprej? Ko so bila še velika slovenska podjetja, ki so izkoriščala tujo delovno silo?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Vračamo se nazaj. Nikjer nismo napredovali. Mogoče smo za kakšno podjetje naredili lepšo piarovsko akcijo, je pa res, da takrat je bila to domača izkoriščevalska mreža, zdaj imamo pa konzorcije, v katere so različno vključena tudi tuja podjetja. Mogoče se je razpršenost kapitala povečala, poslovni model in načini izkoriščanja pa so ostali isti."</span></em></p></blockquote> <p><strong>O razmerah turških delavcev pri nas smo že poročali. Prisluhnite <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/04/aktualno-362/" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>.</strong></p></p> Wed, 04 May 2022 10:00:00 +0000 Turški delavci pri nas: Delo mora biti narejeno pravočasno Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”. "Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja<p>Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo "problematičnih". Izgubila je 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto</p><p><p>Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji <strong><a href="https://rsf.org/en/index">Novinarji brez meja</a></strong> naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”.</p> <blockquote><p><em>"Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - </em><strong><a href="https://twitter.com/pavolszalai">Pavol Szalai</a></strong>, Novinarji brez meja</p></blockquote> <p>Razloge za padec Slovenije pri Novinarjih brez meja vidijo v tem, da je politično okolje ocenjeno precej nizko, če ga primerjajo z drugimi kazalci. "<em>To je tudi rezultat verbalnih napadov Janeza Janše na novinarje ter politične moči, da bi nadzoroval javne medije skozi financiranje ali nastavljanje sebi zvestih ljudi v nadzorovalna telesa teh medijev. Kakor koli, najslabši kazalec za Slovenijo je ekonomski. Na neki način je to rezultat vodenja gospoda Janše, saj vemo, da je bilo financiranje Slovenske tiskovne agencije blokirano kar nekaj mesecev zaradi političnih razlogov. Tukaj so potem še drugi problemi, kot sta razporejanje javnih sredstev in oglaševanje v medijih, ki ni transparentno in pošteno. Ter nenazadnje - še vedno je v ekonomskem kontekstu opaziti pomanjkanje transparentnosti lastništva zasebnih medijev.</em>"</p> <blockquote><p><strong>KOMENTAR</strong>: <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/05/dan-ko-je-slovenija-zdrsnila-med-problematicne-drzave/">Dan, ko je Slovenija zdrsnila med problematične države</a></p></blockquote> <p>Novinarji brez meja opozarjajo tudi, da se v Sloveniji spoprijemamo še s tako imenovanimi slapp tožbami in tudi s fizičnimi napadi na novinarje, ki so jih doživeli predvsem na protestih proti ukrepom zaradi epidemije. Najvišjo oceno pa je Slovenija prejela pri kazalcu kulturno-družbenih razmer.</p> <blockquote><p>"<em>Res smo bili zgroženi nad blokiranjem financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije. Ter tudi pri imenovanju vlade Janeza Janše v Programski in Nadzorni svet RTV Slovenija, vse to samo s ciljem pridobitve političnega nadzora nad javnim medijem. Moram pa reči, da se je slovenska družba izjemno uspešno odzvala z akcijo zbiranja donacij za STA. Kar pomeni, da Slovence skrbi za svobodo medijev ter razmere v javnih medijih." - </em><strong><a href="https://twitter.com/pavolszalai">Pavol Szalai</a></strong><em>, Novinarji brez meja</em></p></blockquote></p> 174869355 RTVSLO – Val 202 1291 clean Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”. "Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja<p>Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo "problematičnih". Izgubila je 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto</p><p><p>Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji <strong><a href="https://rsf.org/en/index">Novinarji brez meja</a></strong> naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”.</p> <blockquote><p><em>"Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - </em><strong><a href="https://twitter.com/pavolszalai">Pavol Szalai</a></strong>, Novinarji brez meja</p></blockquote> <p>Razloge za padec Slovenije pri Novinarjih brez meja vidijo v tem, da je politično okolje ocenjeno precej nizko, če ga primerjajo z drugimi kazalci. "<em>To je tudi rezultat verbalnih napadov Janeza Janše na novinarje ter politične moči, da bi nadzoroval javne medije skozi financiranje ali nastavljanje sebi zvestih ljudi v nadzorovalna telesa teh medijev. Kakor koli, najslabši kazalec za Slovenijo je ekonomski. Na neki način je to rezultat vodenja gospoda Janše, saj vemo, da je bilo financiranje Slovenske tiskovne agencije blokirano kar nekaj mesecev zaradi političnih razlogov. Tukaj so potem še drugi problemi, kot sta razporejanje javnih sredstev in oglaševanje v medijih, ki ni transparentno in pošteno. Ter nenazadnje - še vedno je v ekonomskem kontekstu opaziti pomanjkanje transparentnosti lastništva zasebnih medijev.</em>"</p> <blockquote><p><strong>KOMENTAR</strong>: <a href="https://val202.rtvslo.si/2022/05/dan-ko-je-slovenija-zdrsnila-med-problematicne-drzave/">Dan, ko je Slovenija zdrsnila med problematične države</a></p></blockquote> <p>Novinarji brez meja opozarjajo tudi, da se v Sloveniji spoprijemamo še s tako imenovanimi slapp tožbami in tudi s fizičnimi napadi na novinarje, ki so jih doživeli predvsem na protestih proti ukrepom zaradi epidemije. Najvišjo oceno pa je Slovenija prejela pri kazalcu kulturno-družbenih razmer.</p> <blockquote><p>"<em>Res smo bili zgroženi nad blokiranjem financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije. Ter tudi pri imenovanju vlade Janeza Janše v Programski in Nadzorni svet RTV Slovenija, vse to samo s ciljem pridobitve političnega nadzora nad javnim medijem. Moram pa reči, da se je slovenska družba izjemno uspešno odzvala z akcijo zbiranja donacij za STA. Kar pomeni, da Slovence skrbi za svobodo medijev ter razmere v javnih medijih." - </em><strong><a href="https://twitter.com/pavolszalai">Pavol Szalai</a></strong><em>, Novinarji brez meja</em></p></blockquote></p> Tue, 03 May 2022 10:00:00 +0000 Slovenija najnižje na indeksu svobode medijev Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.<p>Ob dnevu upora proti okupatorju: Pogovor z zgodovinarjem in sodelavcem Inštituta za novejšo zgodovino dr. Markom Zajcem</p><p><p>Ob dnevu upora proti okupatorju se o pomembnosti zgodovine in vlogi same zgodovinopisne stroke pri nas pogovarjamo z zgodovinarjem <a href="https://twitter.com/markozajc" target="_blank" rel="noopener"><strong>dr. Markom Zajcem</strong></a>, sodelavcem <a href="https://www.inz.si/" target="_blank" rel="noopener">Inštituta za novejšo zgodovino</a>. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost, v zadnjih letih pa se je osredotočil na drugo polovico 20. stoletja. <span>Koliko zgodovine pa še je v slovenski zgodovini? </span></p> <blockquote><p><em><span>"Zgodovine je zmeraj enako. V zadnjem času preučujem 80. leta, sem sem padel iz 19. stoletja, vmes sem se ustavil med obema vojnama. Poznamo več zgodovin. Jaz skušam govoriti s stališča odprte, mednarodne, akademske zgodovine, kjer poskušamo biti zelo analitični in teoretski. Po drugi strani je lahko zgodovina tudi pošast, veda mrtvih, ki muči žive. Ta zgodovina tukaj obstaja, jo vidimo tudi v Evropi. Vemo, da je v Evropi vojna. Proti tej zgodovini pa se mora akademsko zgodovinopisje boriti. Duhovi preteklosti so lahko videti povsem nenevarno, v kakšnem kotu visi kakšen duh, ampak potem se lahko ta duh povampiri v zombija."</span></em></p></blockquote> <p><span>Preden smo današnji praznik poimenovali kot dan upora proti okupatorju, se je imenoval še dan OF in dan boja proti okupatorju. Brez tega praznika ne bi bil mogoč noben državotvoren praznik.<em> "Zelo dobro je, da je ta praznik, ne glede na te transformacije, obstal, da se je obdržal, to vidim kot eno pozitivno stvar, kajti brez upora, tudi tistega, kar bi lahko rekli patriotizem, ni. Po mojem mnenju smo lahko patriotski samo s kritiko in pa mogoče tudi z uporom."</em></span></p> <p>&nbsp;</p></p> 174868097 RTVSLO – Val 202 1212 clean Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.<p>Ob dnevu upora proti okupatorju: Pogovor z zgodovinarjem in sodelavcem Inštituta za novejšo zgodovino dr. Markom Zajcem</p><p><p>Ob dnevu upora proti okupatorju se o pomembnosti zgodovine in vlogi same zgodovinopisne stroke pri nas pogovarjamo z zgodovinarjem <a href="https://twitter.com/markozajc" target="_blank" rel="noopener"><strong>dr. Markom Zajcem</strong></a>, sodelavcem <a href="https://www.inz.si/" target="_blank" rel="noopener">Inštituta za novejšo zgodovino</a>. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost, v zadnjih letih pa se je osredotočil na drugo polovico 20. stoletja. <span>Koliko zgodovine pa še je v slovenski zgodovini? </span></p> <blockquote><p><em><span>"Zgodovine je zmeraj enako. V zadnjem času preučujem 80. leta, sem sem padel iz 19. stoletja, vmes sem se ustavil med obema vojnama. Poznamo več zgodovin. Jaz skušam govoriti s stališča odprte, mednarodne, akademske zgodovine, kjer poskušamo biti zelo analitični in teoretski. Po drugi strani je lahko zgodovina tudi pošast, veda mrtvih, ki muči žive. Ta zgodovina tukaj obstaja, jo vidimo tudi v Evropi. Vemo, da je v Evropi vojna. Proti tej zgodovini pa se mora akademsko zgodovinopisje boriti. Duhovi preteklosti so lahko videti povsem nenevarno, v kakšnem kotu visi kakšen duh, ampak potem se lahko ta duh povampiri v zombija."</span></em></p></blockquote> <p><span>Preden smo današnji praznik poimenovali kot dan upora proti okupatorju, se je imenoval še dan OF in dan boja proti okupatorju. Brez tega praznika ne bi bil mogoč noben državotvoren praznik.<em> "Zelo dobro je, da je ta praznik, ne glede na te transformacije, obstal, da se je obdržal, to vidim kot eno pozitivno stvar, kajti brez upora, tudi tistega, kar bi lahko rekli patriotizem, ni. Po mojem mnenju smo lahko patriotski samo s kritiko in pa mogoče tudi z uporom."</em></span></p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 27 Apr 2022 09:45:00 +0000 Zgodovinar Marko Zajc: Patriotski smo lahko samo s kritiko in uporom Sociološka analiza volitev s sociologinjo prof. dr. Milico Antić Gaber.<p>Sociološka analiza volitev s sociologinjo dr. Milico Antić Gaber</p><p><p>Nedeljske volitve, na katerih se je v državni zbor uvrstilo pet parlamentarnih strank, še kar odmevajo pri nas in tudi v tujini. <em>"Največja zmaga za liberalno demokracijo ta teden niso bile volitve v Franciji,"</em> je na primer naslov obsežnega komentarja slovenskih volitev, objavljenega v časniku <em>The Washington Post</em>. Ustanovna seja novega državnega zbora bo 13. maja, nekaj pasti pa je tudi v dejstvu, da je od 88 še trenutnih poslancev bilo vnovič izvoljenih le 28. O minulih volitvah smo se pogovarjali z redno profesorico na oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete <strong>dr. Milico Antić Gaber</strong>. Tudi o tem, da bo v novem sklicu parlamenta največ poslank v zgodovini slovenske države, pa o tem, kaj rezultat volitev pove o nas in naši državi.</p> <blockquote><p><em>"Rezultati volitev kažejo, da se je volilno telo večinsko odločilo proti načinu vodenja politike, ki jo je v zadnjem času izvajal predsednik vlade. Takšna politika je v civilni družbi aktivirala izjemno velik volilni potencial, ki se je potem tudi udeležil volitev. /.../ <span lang="SL">Visoka udeležba na volitvah na neki način navdaja z upanjem, da ni še vse zamujeno, kar zadeva politiko. Da ljudje v tako velikem deležu ne mislijo, da je v politiki samo slabo, da so vsi enaki, ampak da z njihovo aktivacijo lahko naredimo korak v bolj sprejemljivo politiko."</span></em></p></blockquote></p> 174867864 RTVSLO – Val 202 1366 clean Sociološka analiza volitev s sociologinjo prof. dr. Milico Antić Gaber.<p>Sociološka analiza volitev s sociologinjo dr. Milico Antić Gaber</p><p><p>Nedeljske volitve, na katerih se je v državni zbor uvrstilo pet parlamentarnih strank, še kar odmevajo pri nas in tudi v tujini. <em>"Največja zmaga za liberalno demokracijo ta teden niso bile volitve v Franciji,"</em> je na primer naslov obsežnega komentarja slovenskih volitev, objavljenega v časniku <em>The Washington Post</em>. Ustanovna seja novega državnega zbora bo 13. maja, nekaj pasti pa je tudi v dejstvu, da je od 88 še trenutnih poslancev bilo vnovič izvoljenih le 28. O minulih volitvah smo se pogovarjali z redno profesorico na oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete <strong>dr. Milico Antić Gaber</strong>. Tudi o tem, da bo v novem sklicu parlamenta največ poslank v zgodovini slovenske države, pa o tem, kaj rezultat volitev pove o nas in naši državi.</p> <blockquote><p><em>"Rezultati volitev kažejo, da se je volilno telo večinsko odločilo proti načinu vodenja politike, ki jo je v zadnjem času izvajal predsednik vlade. Takšna politika je v civilni družbi aktivirala izjemno velik volilni potencial, ki se je potem tudi udeležil volitev. /.../ <span lang="SL">Visoka udeležba na volitvah na neki način navdaja z upanjem, da ni še vse zamujeno, kar zadeva politiko. Da ljudje v tako velikem deležu ne mislijo, da je v politiki samo slabo, da so vsi enaki, ampak da z njihovo aktivacijo lahko naredimo korak v bolj sprejemljivo politiko."</span></em></p></blockquote></p> Tue, 26 Apr 2022 10:00:00 +0000 Ključno bo povezovanje Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu. Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?<p>Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?</p><p><p><span>Dvanajst olimpijskih kolajn, od tega pet zlatih, v zadnjem zaradi covida-19 zgoščenem olimpijskem ciklu iger v Tokiu in Pekingu, kaže na zlato dobo slovenskega športa. Trije slovenski kolesarji so na mednarodni lestvici razvrščeni do četrtega mesta, košarkarji so aktualni evropski prvaki, odbojkarji podprvaki. Še bi lahko naštevali dosežke, a bistvo se skriva v zakulisju, v ustroju, ki potrebuje osvežitev in spremembe. Nekdanji predsednik strokovnega sveta za šport in soustvarjalec nacionalnega programa za šport <strong>Luka Stainer</strong> o slovenskem športu.</span></p> <blockquote><p><em>"Slovenski šport brez podpore gotovo ne bi bil tukaj, kjer je. Je pa slovenski šport primerjalna prednost, nacionalni ponos, ki ga zaznamuje tudi dejstvo, da je za evro vloženih sredstev gotovo prinesel izjemen povrat te naložbe, pa naj gre za sponzorska, sistemska, državna ali druga sredstva tistih, ki v šport vlagajo. Treba je graditi na dobrem temelju, ki ga vedno znova oplemenitijo slovenski športniki, ob hkratnem zavedanju tega, da naša baza ni tolikšna, kot je v nekaterih drugih državah, zato je s tem treba ravnati skrbno."</em></p></blockquote> <p><span>Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritve in sprememb. </span><span>Priložnosti je veliko, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se ta hip kaže v športu. <strong>Metod Ropret</strong> je predsednik Odbojkarske zveze Slovenije in župan občine Brezovica, ki v podpori športnikov vidi pomembno mesto lokalnih skupnosti.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Lokalne skupnosti so ves čas največji financer športa, tako kar zadeva zagotavljanje športne infrastrukture kot zagotavljanje materialnih virov za delovanje društev in drugih organizacij v športu. Iskreno bi si želel, da bi bilo to v prihodnosti drugače."</span></em></p></blockquote> <p><span>Zakaj? Ker ta del ni reguliran, odvisen je od naklonjenosti župana in posamezne skupnosti športu in ne daje osnove za smotrno načrtovanje. </span><span>Slovenija potrebuje precejšnje strukturne spremembe na področju športa, ne zaradi sedanjosti, temveč prihodnosti. Sedanjost s težavami na osnovni ravni, kjer največje breme pade na družinske proračune, ni naložba v razvoj, kakršnega je slovenski šport doživel v zadnjih desetletjih. Osnovo bo treba nadgraditi, na prvi pogled pa se zdi, da šport še najbolj pogreša primerne sogovornike s pristojnega ministrstva.</span></p></p> 174866224 RTVSLO – Val 202 1093 clean Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu. Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?<p>Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?</p><p><p><span>Dvanajst olimpijskih kolajn, od tega pet zlatih, v zadnjem zaradi covida-19 zgoščenem olimpijskem ciklu iger v Tokiu in Pekingu, kaže na zlato dobo slovenskega športa. Trije slovenski kolesarji so na mednarodni lestvici razvrščeni do četrtega mesta, košarkarji so aktualni evropski prvaki, odbojkarji podprvaki. Še bi lahko naštevali dosežke, a bistvo se skriva v zakulisju, v ustroju, ki potrebuje osvežitev in spremembe. Nekdanji predsednik strokovnega sveta za šport in soustvarjalec nacionalnega programa za šport <strong>Luka Stainer</strong> o slovenskem športu.</span></p> <blockquote><p><em>"Slovenski šport brez podpore gotovo ne bi bil tukaj, kjer je. Je pa slovenski šport primerjalna prednost, nacionalni ponos, ki ga zaznamuje tudi dejstvo, da je za evro vloženih sredstev gotovo prinesel izjemen povrat te naložbe, pa naj gre za sponzorska, sistemska, državna ali druga sredstva tistih, ki v šport vlagajo. Treba je graditi na dobrem temelju, ki ga vedno znova oplemenitijo slovenski športniki, ob hkratnem zavedanju tega, da naša baza ni tolikšna, kot je v nekaterih drugih državah, zato je s tem treba ravnati skrbno."</em></p></blockquote> <p><span>Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritve in sprememb. </span><span>Priložnosti je veliko, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se ta hip kaže v športu. <strong>Metod Ropret</strong> je predsednik Odbojkarske zveze Slovenije in župan občine Brezovica, ki v podpori športnikov vidi pomembno mesto lokalnih skupnosti.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Lokalne skupnosti so ves čas največji financer športa, tako kar zadeva zagotavljanje športne infrastrukture kot zagotavljanje materialnih virov za delovanje društev in drugih organizacij v športu. Iskreno bi si želel, da bi bilo to v prihodnosti drugače."</span></em></p></blockquote> <p><span>Zakaj? Ker ta del ni reguliran, odvisen je od naklonjenosti župana in posamezne skupnosti športu in ne daje osnove za smotrno načrtovanje. </span><span>Slovenija potrebuje precejšnje strukturne spremembe na področju športa, ne zaradi sedanjosti, temveč prihodnosti. Sedanjost s težavami na osnovni ravni, kjer največje breme pade na družinske proračune, ni naložba v razvoj, kakršnega je slovenski šport doživel v zadnjih desetletjih. Osnovo bo treba nadgraditi, na prvi pogled pa se zdi, da šport še najbolj pogreša primerne sogovornike s pristojnega ministrstva.</span></p></p> Wed, 20 Apr 2022 10:00:00 +0000 Šport pred volitvami Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili? Z okoljevarstveniki, mladimi in raziskovalci razmišljamo o tem, katera področja bo morala prihodnja vlada obvezno nasloviti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najbolj nujni, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo. Pred volitvami se je o okoljskih problematikah Jan Grilc pogovarjal z Gajo Brecelj in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, Mihom Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost ter Aljošo Slameršakom, klimatologom in ekonomistom.<p>O katerih področjih bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najnujnejši, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo?</p><p><p>Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. <em>Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili?</em> Znanstveniki, številni mladi in naravovarstveniki so glede prihodnosti precej bolj zaskrbljeni in pesimistični kot programi strank, saj dobro vedo, kakšni izzivi so pred nami in na kakšen način smo se jih lotevali oziroma odrivali ob rob, do zdaj. Pred mikrofon smo jih povabili za oceno predvolilne kampanje in programov strank.</p> <blockquote><p><em>"Realnost je takšna, da Eko sklad poka po šivih, ker nima dovolj kadra, da bi sprocesiral vsa povpraševanja, zmanjkalo mu je sredstev za spodbujanje sončnih elektrarn. Klavrno stanje je tudi na distribucijskem omrežju, ki že danes onemogoča večji priklop sončnih elektrarn. To je posledica odsotnosti politike oziroma odsotnost konsistence politik na tem področju."</em> – <strong>Andrej Gnezda</strong> iz Umanotere</p> <p><em>"Vsem političnim strankam smo poslali 138 zahtev, ki smo jih pripravili pri iniciativi Glas ljudstva. Zdi se nam, da volivci in volivke morajo poznati stališča vseh strank, da lahko informirano odidejo na volišče. Žal se vse stranke niso odzvale."</em> – <strong>Gaja Brecelj</strong> iz Umanotere</p> <p><em>"Pri okoljski krizi se pogosto poudarja pomen podnebnih sprememb, ki so seveda ene izmed najpomembnejših izzivov današnjega časa. Ampak ne smemo jih reševati mimo krize biotske raznovrstnosti."</em> – <strong>Miha Mikelj</strong>, član Mladih za podnebno pravičnost</p> <p><em>"Zdi se mi, da smo v globokem stanju zanikanja, da problem dejansko ne obstaja, da se ga da rešiti z nekaj manjšimi pozelenitvami. Obstaja velika disonanca med tem, kar govori znanost, in med tem, kako politiki razumejo problem."</em> – <strong>Aljoša Slameršak</strong>, klimatolog in ekonomist</p></blockquote></p> 174865937 RTVSLO – Val 202 1561 clean Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili? Z okoljevarstveniki, mladimi in raziskovalci razmišljamo o tem, katera področja bo morala prihodnja vlada obvezno nasloviti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najbolj nujni, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo. Pred volitvami se je o okoljskih problematikah Jan Grilc pogovarjal z Gajo Brecelj in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, Mihom Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost ter Aljošo Slameršakom, klimatologom in ekonomistom.<p>O katerih področjih bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najnujnejši, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo?</p><p><p>Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. <em>Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili?</em> Znanstveniki, številni mladi in naravovarstveniki so glede prihodnosti precej bolj zaskrbljeni in pesimistični kot programi strank, saj dobro vedo, kakšni izzivi so pred nami in na kakšen način smo se jih lotevali oziroma odrivali ob rob, do zdaj. Pred mikrofon smo jih povabili za oceno predvolilne kampanje in programov strank.</p> <blockquote><p><em>"Realnost je takšna, da Eko sklad poka po šivih, ker nima dovolj kadra, da bi sprocesiral vsa povpraševanja, zmanjkalo mu je sredstev za spodbujanje sončnih elektrarn. Klavrno stanje je tudi na distribucijskem omrežju, ki že danes onemogoča večji priklop sončnih elektrarn. To je posledica odsotnosti politike oziroma odsotnost konsistence politik na tem področju."</em> – <strong>Andrej Gnezda</strong> iz Umanotere</p> <p><em>"Vsem političnim strankam smo poslali 138 zahtev, ki smo jih pripravili pri iniciativi Glas ljudstva. Zdi se nam, da volivci in volivke morajo poznati stališča vseh strank, da lahko informirano odidejo na volišče. Žal se vse stranke niso odzvale."</em> – <strong>Gaja Brecelj</strong> iz Umanotere</p> <p><em>"Pri okoljski krizi se pogosto poudarja pomen podnebnih sprememb, ki so seveda ene izmed najpomembnejših izzivov današnjega časa. Ampak ne smemo jih reševati mimo krize biotske raznovrstnosti."</em> – <strong>Miha Mikelj</strong>, član Mladih za podnebno pravičnost</p> <p><em>"Zdi se mi, da smo v globokem stanju zanikanja, da problem dejansko ne obstaja, da se ga da rešiti z nekaj manjšimi pozelenitvami. Obstaja velika disonanca med tem, kar govori znanost, in med tem, kako politiki razumejo problem."</em> – <strong>Aljoša Slameršak</strong>, klimatolog in ekonomist</p></blockquote></p> Tue, 19 Apr 2022 10:00:00 +0000 Izginula okoljska kriza v predvolilni kampanji Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družbenih omrežjih. O tem, kako izgleda zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja izgledati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer se več mesecev preiskovali lažne profile na twitterju in svoje ugotovitve predstavili v podkast seriji Lažne realnosti.<p>Izraz astroturfing izhaja iz uradnega poimenovanja prve vrste umetne trave. Nastal je kot nasprotje nečesa, kar izhaja iz posameznikov in se potem oblikuje v skupine ter deluje kot civilna družba.</p><p><p>Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družabnih omrežjih. O tem, kakšno je zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja delovati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer so več mesecev preiskovali lažne profile na Twitterju in svoje ugotovitve predstavili v <a href="https://podcrto.si/oznaka/lazne-realnosti/" target="_blank" rel="noopener">seriji podkastov Lažne realnosti</a>.</p> <blockquote><p><span><em>"Gre za koordinirano politično delovanje z namenom utišanja državljanov, da nehajo izražati svoja politična stališča, tudi v strahu pred tem, da bodo potem deležni zmerjanja in napadov na internetu. Ne gre samo za promocijo določenih idej, ampak tudi za to, da ljudi odvrneš od javnega ali političnega delovanja."</em> –<strong> <a href="https://twitter.com/ljkucic?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" target="_blank" rel="noopener">Lenart J. Kučić</a></strong></span></p></blockquote> <p>Večja dostopnost podatkov in strožja politika suspendiranja profilov pa sta tudi razloga, da so se pri spletnem mediju Pod črto v preiskavi osredotočili na omrežje Twitter. In ne, ker se neavtentični profili ne bi pojavljali tudi na Facebooku ali drugih omrežjih.</p> <blockquote><p><em>"Astroturfing je umetna tvorba, ki hoče dajati občutek, da gre za posameznike, ki avtonomno delujejo in se potem mogoče posledično zaradi podobnih interesov lahko povežejo skupaj. Lahko obstaja v digitalnem okolju in v dejanskem svetu." –</em> <a href="https://twitter.com/tajatop" target="_blank" rel="noopener"><strong>Taja Topolovec</strong></a></p></blockquote> <p>Zakaj je pomembno, da to počne javnosti neznan profil in ne izpostavljen politik?</p> <blockquote><p><em>"To je glavno bistvo astroturfinga, da se ustvari videz avtentičnosti, tako kot glas ljustva, glas povprečnega človeka. Mi bolj verjamemo in smo naklonjeni osebam, ki so tako kot mi povprečni ljudje, ne pa politiki, ki imajo za to politične interese." – </em><a href="https://twitter.com/tadejstrok" target="_blank" rel="noopener"><strong>Tadej Štrok</strong></a>, inštitut Danes je nov dan</p></blockquote> <p>Priporočamo še podkast Odbita do bita o astroturfingu. Poslušajte <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/02/odbita-do-bita-197/" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>.</p></p> 174864457 RTVSLO – Val 202 1289 clean Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družbenih omrežjih. O tem, kako izgleda zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja izgledati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer se več mesecev preiskovali lažne profile na twitterju in svoje ugotovitve predstavili v podkast seriji Lažne realnosti.<p>Izraz astroturfing izhaja iz uradnega poimenovanja prve vrste umetne trave. Nastal je kot nasprotje nečesa, kar izhaja iz posameznikov in se potem oblikuje v skupine ter deluje kot civilna družba.</p><p><p>Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družabnih omrežjih. O tem, kakšno je zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja delovati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer so več mesecev preiskovali lažne profile na Twitterju in svoje ugotovitve predstavili v <a href="https://podcrto.si/oznaka/lazne-realnosti/" target="_blank" rel="noopener">seriji podkastov Lažne realnosti</a>.</p> <blockquote><p><span><em>"Gre za koordinirano politično delovanje z namenom utišanja državljanov, da nehajo izražati svoja politična stališča, tudi v strahu pred tem, da bodo potem deležni zmerjanja in napadov na internetu. Ne gre samo za promocijo določenih idej, ampak tudi za to, da ljudi odvrneš od javnega ali političnega delovanja."</em> –<strong> <a href="https://twitter.com/ljkucic?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" target="_blank" rel="noopener">Lenart J. Kučić</a></strong></span></p></blockquote> <p>Večja dostopnost podatkov in strožja politika suspendiranja profilov pa sta tudi razloga, da so se pri spletnem mediju Pod črto v preiskavi osredotočili na omrežje Twitter. In ne, ker se neavtentični profili ne bi pojavljali tudi na Facebooku ali drugih omrežjih.</p> <blockquote><p><em>"Astroturfing je umetna tvorba, ki hoče dajati občutek, da gre za posameznike, ki avtonomno delujejo in se potem mogoče posledično zaradi podobnih interesov lahko povežejo skupaj. Lahko obstaja v digitalnem okolju in v dejanskem svetu." –</em> <a href="https://twitter.com/tajatop" target="_blank" rel="noopener"><strong>Taja Topolovec</strong></a></p></blockquote> <p>Zakaj je pomembno, da to počne javnosti neznan profil in ne izpostavljen politik?</p> <blockquote><p><em>"To je glavno bistvo astroturfinga, da se ustvari videz avtentičnosti, tako kot glas ljustva, glas povprečnega človeka. Mi bolj verjamemo in smo naklonjeni osebam, ki so tako kot mi povprečni ljudje, ne pa politiki, ki imajo za to politične interese." – </em><a href="https://twitter.com/tadejstrok" target="_blank" rel="noopener"><strong>Tadej Štrok</strong></a>, inštitut Danes je nov dan</p></blockquote> <p>Priporočamo še podkast Odbita do bita o astroturfingu. Poslušajte <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/02/odbita-do-bita-197/" target="_blank" rel="noopener">tukaj</a>.</p></p> Wed, 13 Apr 2022 10:00:00 +0000 Lažno mnenje, ki se dela, da je avtentično V predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130 tisoč ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200 tisoč žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih?<p>Aktualne razmere so alarmantne in skrb vzbujajoče, rešitev pa še zdaleč ni lahka</p><p><p>V predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130.000 ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200.000 žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih?</p> <blockquote><p><em>"Če govorimo o kratkoročnih rešitvah, bo potrebna reorganizacija dela, na neki način bo treba urediti prenos kompetenc in partnerstvo med zdravnikom in bolnikom."</em> – direktorica ZD Ljubljana <strong>Antonija Poplas Susič</strong></p></blockquote></p> 174864168 RTVSLO – Val 202 951 clean V predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130 tisoč ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200 tisoč žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih?<p>Aktualne razmere so alarmantne in skrb vzbujajoče, rešitev pa še zdaleč ni lahka</p><p><p>V predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130.000 ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200.000 žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih?</p> <blockquote><p><em>"Če govorimo o kratkoročnih rešitvah, bo potrebna reorganizacija dela, na neki način bo treba urediti prenos kompetenc in partnerstvo med zdravnikom in bolnikom."</em> – direktorica ZD Ljubljana <strong>Antonija Poplas Susič</strong></p></blockquote></p> Tue, 12 Apr 2022 10:00:00 +0000 Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale soočiti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti doktorjem Mojmirjem Mrakom.<p>O ključnih finančnih izzivih smo se pogovarjali s prof. dr. Mojmirjem Mrakom</p><p><p>Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale spoprijeti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na <a href="http://www.ef.uni-lj.si">ljubljanski ekonomski fakulteti</a>, doktorjem <strong>Mojmirjem Mrakom</strong>: <em>"Slovenija pelje precej tvegane javne finance. Ta kriza pa bo pokazala, da je res tako."</em></p> <blockquote><p><em>"Evropa bo od zdaj naprej drugačna. V 90. letih smo se od delitve na vzhod in zahod poslovili, je pa dejstvo, da se vzpostavlja nova delitev, ki ni samo evropska, ampak svetovna ureditev. /.../ </em><em>Svet se krha. To pa je posledica dveh stvari – pospešen proces globalizacije in to, da se dominantna vloga Amerike v svetu manjša. Nastala je cela vrsta močnih, razvijajočih se držav, ki so novi poli gospodarske, pa tudi politične moči. Kitajska, Brazilija in tudi Južna Afrika ... Nobena od teh treh držav ni jasno obsodila, kar se je zgodilo med Rusijo in Ukrajino. Enako velja za Indijo. To pa kaže, da vse te države na neki način držijo odprt prostor, ker očitno ima vsaka izmed njih neko svojo 'Ukrajino'."</em></p></blockquote></p> 174862215 RTVSLO – Val 202 1447 clean Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale soočiti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti doktorjem Mojmirjem Mrakom.<p>O ključnih finančnih izzivih smo se pogovarjali s prof. dr. Mojmirjem Mrakom</p><p><p>Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale spoprijeti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na <a href="http://www.ef.uni-lj.si">ljubljanski ekonomski fakulteti</a>, doktorjem <strong>Mojmirjem Mrakom</strong>: <em>"Slovenija pelje precej tvegane javne finance. Ta kriza pa bo pokazala, da je res tako."</em></p> <blockquote><p><em>"Evropa bo od zdaj naprej drugačna. V 90. letih smo se od delitve na vzhod in zahod poslovili, je pa dejstvo, da se vzpostavlja nova delitev, ki ni samo evropska, ampak svetovna ureditev. /.../ </em><em>Svet se krha. To pa je posledica dveh stvari – pospešen proces globalizacije in to, da se dominantna vloga Amerike v svetu manjša. Nastala je cela vrsta močnih, razvijajočih se držav, ki so novi poli gospodarske, pa tudi politične moči. Kitajska, Brazilija in tudi Južna Afrika ... Nobena od teh treh držav ni jasno obsodila, kar se je zgodilo med Rusijo in Ukrajino. Enako velja za Indijo. To pa kaže, da vse te države na neki način držijo odprt prostor, ker očitno ima vsaka izmed njih neko svojo 'Ukrajino'."</em></p></blockquote></p> Tue, 05 Apr 2022 10:00:00 +0000 Pogovor s prof. dr. Mojimirjem Mrakom Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidezs Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje v času ukrajinske krize in dvoličnega odnosa z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Kaj se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji? Na Madžarsko sta se odpravila Luka Hvalc in Jan Grilc. <p>Bodo volitve svobodne in poštene, v kakšnem položaju je Viktor Orban in kako bo to vplivalo na Slovenijo?</p><p><p>Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidesz Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje med ukrajinsko krizo in dvoličnim odnosom z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Česa se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji?</p> <h4>Sogovorniki:</h4> <ul> <li><span><strong>Dr. András Lánczi</strong>, Oddelek za politične študije </span><a href="https://twitter.com/uni_corvinus" target="_blank" rel="noopener"><span>univerze Corvinus</span></a><span>,</span></li> <li><strong><span><strong>Lorant Győri</strong>, geopolitični analitik pri raziskovalnem inštitutu <a href="https://twitter.com/Pol_Cap" target="_blank" rel="noopener">Political Capital</a>,</span></strong></li> <li><span><strong>Peter Marki-Zay</strong>, vodja združene madžarske opozicije, župan mesta Hódmezővásárhely,</span></li> <li><span><a href="https://twitter.com/llisjak?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" target="_blank" rel="noopener"><strong>Luka Lisjak Gabrijelčič</strong></a>, politični analitik in raziskovalec na Srednjeevropski univerzi CEU,</span></li> <li><span><strong>Nikolaj</strong> iz mesta Vásárosnamény na vzhodu Madžarske,</span></li> <li><span><strong>Balazs Dvorasko</strong>, Konferederacija sindikatov javnih uskužbencev,</span></li> <li><span><strong>Istvan</strong>, študent komunikologije in medijev na univerzi Corvinus.</span></li> </ul> <p></p></p> 174860637 RTVSLO – Val 202 1380 clean Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidezs Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje v času ukrajinske krize in dvoličnega odnosa z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Kaj se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji? Na Madžarsko sta se odpravila Luka Hvalc in Jan Grilc. <p>Bodo volitve svobodne in poštene, v kakšnem položaju je Viktor Orban in kako bo to vplivalo na Slovenijo?</p><p><p>Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidesz Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje med ukrajinsko krizo in dvoličnim odnosom z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Česa se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji?</p> <h4>Sogovorniki:</h4> <ul> <li><span><strong>Dr. András Lánczi</strong>, Oddelek za politične študije </span><a href="https://twitter.com/uni_corvinus" target="_blank" rel="noopener"><span>univerze Corvinus</span></a><span>,</span></li> <li><strong><span><strong>Lorant Győri</strong>, geopolitični analitik pri raziskovalnem inštitutu <a href="https://twitter.com/Pol_Cap" target="_blank" rel="noopener">Political Capital</a>,</span></strong></li> <li><span><strong>Peter Marki-Zay</strong>, vodja združene madžarske opozicije, župan mesta Hódmezővásárhely,</span></li> <li><span><a href="https://twitter.com/llisjak?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" target="_blank" rel="noopener"><strong>Luka Lisjak Gabrijelčič</strong></a>, politični analitik in raziskovalec na Srednjeevropski univerzi CEU,</span></li> <li><span><strong>Nikolaj</strong> iz mesta Vásárosnamény na vzhodu Madžarske,</span></li> <li><span><strong>Balazs Dvorasko</strong>, Konferederacija sindikatov javnih uskužbencev,</span></li> <li><span><strong>Istvan</strong>, študent komunikologije in medijev na univerzi Corvinus.</span></li> </ul> <p></p></p> Wed, 30 Mar 2022 10:00:00 +0000 Madžarska pred prelomnimi volitvami Obvladovanje javnih medijev je večni sen političnih oblasti ter lokalnih in globalnih finančnih vplivnežev. Primeri nekaterih javnih servisov v naši soseščini kažejo, kako močan in za neodvisno in profesionalno novinarstvo poguben je lahko tak vpliv. Hkrati pa tudi, kako uničujoča je lahko tudi servilnost in ravnodušnost novinarstva, ki se ne postavi za svoja profesionalna načela. Primeri z Madžarske, Srbije, Hrvaške in Grčije, ki so si v marsičem podobni, so zato lahko tudi zlovešče svarilo.<p>Primeri iz Madžarske, Srbije, Hrvaške in Grčije, ki so si v marsičem podobni, so zato lahko tudi zlovešče svarilo</p><p><p>Obvladovanje javnih medijev je večni sen političnih oblasti ter lokalnih in svetovnih finančnih vplivnežev. Primeri nekaterih javnih servisov v naši soseščini kažejo, kako močan in za neodvisno in profesionalno novinarstvo poguben je lahko tak vpliv. Hkrati pa tudi, kako uničujoči sta lahko tudi servilnost in ravnodušnost novinarstva, ki se ne postavi za svoja profesionalna načela.</p> <blockquote><p><em>"Pomembno je poudariti, da javni mediji nikoli niso bili zares neodvisni, politika je imela nanje vedno precej vpliva. S to razliko, da je prej tovrstne dogovore sklepalo več strank. Kar se je spremenilo z letom 2010, je, da ima vpliv nanje samo ena stranka in to vladajoča stranka Fidesz. Danes ti mediji le govorijo v imenu vlade in širijo vladno propagadno. Na to ne opozarjajo samo organizacije za zaščito novinarjev, ampak v več poročilih o izvedbi volitev na Madžarskem tudi Svet Evrope  ali Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Ugotovili so, da v medijih opozicijski glasovi ne dobijo dovolj programskega časa. Zdaj smo denimo v času predvolilne kampanje: glavi opozicijski kandidat Peter Marki-Zay je imel nedavno na državni televiziji na voljo pet minut. Namenoma pravim državna in ne javna televizija, ker služi izključno trenutni oblasti</em>." – <strong>Attila Mong</strong>, madžarski preiskovalni novinar in član odbora za zaščito novinarjev</p> <p><em>"Uredniški steber, ki je tukaj dvajset ali trideset let, se je naučil molčati in igrati po novih pravilih. Mislijo, da je to novinarstvo. Da ima tisti, ki je predsednik, tudi pravico urednikovati. Nimajo etičnih zadržkov in mislijo, da imajo prav. Pravzaprav mislijo, da smo bedaki mi, da smo aktivisti, morda opozicijski plačanci, kar so očitali meni, ker nismo dovolili, da nam urednikujejo kompromitirani ljudje."</em> – <strong>Milica Kravić Aksamit</strong>, novinarka iz Srbije</p> <p><em>"Največja težava je, da so tisti, ki se ne uklonijo željam vladajoče stranke, umaknjeni na stran. Vsak medij bi moral izkoristiti kvalitete in potenciale vseh zaposlenih. Zdaj se to ne dogaja, čeprav bi se moralo."</em> – <strong>Maja Sever</strong>, novinarka pri hrvaški televiziji</p> <p><em>"Vse politične stranke v Grčiji so namreč prepričane, da s tem, ko nadzorujejo javno televizijo, nadzorujejo tudi misli ljudi. To, kot veste, seveda ni res. A kakor koli, ker novinarjev s televizije ne morejo preprosto odpustiti, jih prisilijo, da delajo za radio. Zato lahko tam v primerjavi s televizijo slišimo številne alternativne glasove, medtem ko je televizija pod popolnim vladnim nadzorom."</em> – <strong>George Pleios</strong>, z oddelka za Komunikacije in medijske študije univerze v Atenah</p></blockquote> <p>Oddajo so pripravile <strong>Špela Kožar</strong>, <strong>Maja Ava Žiberna</strong> in <strong>Jana Vidic</strong>.</p></p> 174860373 RTVSLO – Val 202 1667 clean Obvladovanje javnih medijev je večni sen političnih oblasti ter lokalnih in globalnih finančnih vplivnežev. Primeri nekaterih javnih servisov v naši soseščini kažejo, kako močan in za neodvisno in profesionalno novinarstvo poguben je lahko tak vpliv. Hkrati pa tudi, kako uničujoča je lahko tudi servilnost in ravnodušnost novinarstva, ki se ne postavi za svoja profesionalna načela. Primeri z Madžarske, Srbije, Hrvaške in Grčije, ki so si v marsičem podobni, so zato lahko tudi zlovešče svarilo.<p>Primeri iz Madžarske, Srbije, Hrvaške in Grčije, ki so si v marsičem podobni, so zato lahko tudi zlovešče svarilo</p><p><p>Obvladovanje javnih medijev je večni sen političnih oblasti ter lokalnih in svetovnih finančnih vplivnežev. Primeri nekaterih javnih servisov v naši soseščini kažejo, kako močan in za neodvisno in profesionalno novinarstvo poguben je lahko tak vpliv. Hkrati pa tudi, kako uničujoči sta lahko tudi servilnost in ravnodušnost novinarstva, ki se ne postavi za svoja profesionalna načela.</p> <blockquote><p><em>"Pomembno je poudariti, da javni mediji nikoli niso bili zares neodvisni, politika je imela nanje vedno precej vpliva. S to razliko, da je prej tovrstne dogovore sklepalo več strank. Kar se je spremenilo z letom 2010, je, da ima vpliv nanje samo ena stranka in to vladajoča stranka Fidesz. Danes ti mediji le govorijo v imenu vlade in širijo vladno propagadno. Na to ne opozarjajo samo organizacije za zaščito novinarjev, ampak v več poročilih o izvedbi volitev na Madžarskem tudi Svet Evrope  ali Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Ugotovili so, da v medijih opozicijski glasovi ne dobijo dovolj programskega časa. Zdaj smo denimo v času predvolilne kampanje: glavi opozicijski kandidat Peter Marki-Zay je imel nedavno na državni televiziji na voljo pet minut. Namenoma pravim državna in ne javna televizija, ker služi izključno trenutni oblasti</em>." – <strong>Attila Mong</strong>, madžarski preiskovalni novinar in član odbora za zaščito novinarjev</p> <p><em>"Uredniški steber, ki je tukaj dvajset ali trideset let, se je naučil molčati in igrati po novih pravilih. Mislijo, da je to novinarstvo. Da ima tisti, ki je predsednik, tudi pravico urednikovati. Nimajo etičnih zadržkov in mislijo, da imajo prav. Pravzaprav mislijo, da smo bedaki mi, da smo aktivisti, morda opozicijski plačanci, kar so očitali meni, ker nismo dovolili, da nam urednikujejo kompromitirani ljudje."</em> – <strong>Milica Kravić Aksamit</strong>, novinarka iz Srbije</p> <p><em>"Največja težava je, da so tisti, ki se ne uklonijo željam vladajoče stranke, umaknjeni na stran. Vsak medij bi moral izkoristiti kvalitete in potenciale vseh zaposlenih. Zdaj se to ne dogaja, čeprav bi se moralo."</em> – <strong>Maja Sever</strong>, novinarka pri hrvaški televiziji</p> <p><em>"Vse politične stranke v Grčiji so namreč prepričane, da s tem, ko nadzorujejo javno televizijo, nadzorujejo tudi misli ljudi. To, kot veste, seveda ni res. A kakor koli, ker novinarjev s televizije ne morejo preprosto odpustiti, jih prisilijo, da delajo za radio. Zato lahko tam v primerjavi s televizijo slišimo številne alternativne glasove, medtem ko je televizija pod popolnim vladnim nadzorom."</em> – <strong>George Pleios</strong>, z oddelka za Komunikacije in medijske študije univerze v Atenah</p></blockquote> <p>Oddajo so pripravile <strong>Špela Kožar</strong>, <strong>Maja Ava Žiberna</strong> in <strong>Jana Vidic</strong>.</p></p> Tue, 29 Mar 2022 10:00:00 +0000 Javni mediji: česa se nismo naučili iz izkušenj drugih Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani Dezinstitucionalizacija Slovenije, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami. O več kot štirih desetletjih dezinstitucionalizacije v Sloveniji, ko za razliko od mnogih drugih držav nismo v celoti zaprli še nobene institucije, se bomo pogovarjali z dr. Andrejo Rafaelič in dr. Vitom Flakerjem. <p>Pogovor o dezinstitucionalizaciji z dr. Andrejo Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo in dr. Vitom Flakerjem s Fakultete za socialno delo </p><p><p><span>Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani <a href="https://di.irssv.si/" target="_blank" rel="noopener">Dezinstitucionalizacija Slovenije</a></span><span>, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj, ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami.</span></p> <p><span><strong>Dr. Andreja Rafaelič</strong> z Inštituta RS za socialno varstvo in <strong>dr. Vito Flaker</strong> s Fakultete za socialno delo sta kritična tudi tega, kako naj bi se zgodila dezinstitucionalizacija v Dutovljah.</span></p> <blockquote><p><span><em>"Dobro je, da so porabili denar za graditev, vendar so narobe umestili stanovanja na eno lokacijo, namesto da bi jih razpršili. Pojavil se je odpor prebivalcev in tudi če se ne bi, je to, da živi na kupu 20 ljudi, bolje, kot da bi jih 100, ampak še vedno je to segregacija."</em> – dr. Vito Flaker</span></p></blockquote> <p><span>Andreja Rafaelič meni, da je medijski prikaz tega, kar se dogaja, včasih zelo pristranski: <em>"Je odraz izključevanja ljudi z ranimi nalepkami v zadnjih sto let. Skupnost je prestrašena, kdo zdaj prihaja, kdo so ti ljudje, ki so toliko časa bili nekje izključeni in zaprti. To, da so v ustanovi, jim daje dodaten argument, da gre za neke ljudi, ki so nevarni, ki lahko prestrašijo njihove otroke in kalijo javni red in mir. Glavni način, kako to preprečiti, je, da se ljudje čim prej preselijo ven v Divačo, da čim prej tam zaživijo, da se spoznajo, da vzpostavijo medsosedske odnose."</em></span></p> <blockquote><p><em>"Česa se ljudje bojijo? Kdo bi se bal starih ljudi? Kdo bi se bal nemočnih ljudi, ljudi na vozičkih itn. Ni nobenega razloga za strah. Razlog za strah je to, kako jih obravnavamo. Dobili so status stvari, odloženih v neki predal, zato da ne motijo vsakdanjega poteka življenja." – </em>dr. Vito Flaker</p></blockquote></p> 174858729 RTVSLO – Val 202 1132 clean Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani Dezinstitucionalizacija Slovenije, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami. O več kot štirih desetletjih dezinstitucionalizacije v Sloveniji, ko za razliko od mnogih drugih držav nismo v celoti zaprli še nobene institucije, se bomo pogovarjali z dr. Andrejo Rafaelič in dr. Vitom Flakerjem. <p>Pogovor o dezinstitucionalizaciji z dr. Andrejo Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo in dr. Vitom Flakerjem s Fakultete za socialno delo </p><p><p><span>Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani <a href="https://di.irssv.si/" target="_blank" rel="noopener">Dezinstitucionalizacija Slovenije</a></span><span>, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj, ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami.</span></p> <p><span><strong>Dr. Andreja Rafaelič</strong> z Inštituta RS za socialno varstvo in <strong>dr. Vito Flaker</strong> s Fakultete za socialno delo sta kritična tudi tega, kako naj bi se zgodila dezinstitucionalizacija v Dutovljah.</span></p> <blockquote><p><span><em>"Dobro je, da so porabili denar za graditev, vendar so narobe umestili stanovanja na eno lokacijo, namesto da bi jih razpršili. Pojavil se je odpor prebivalcev in tudi če se ne bi, je to, da živi na kupu 20 ljudi, bolje, kot da bi jih 100, ampak še vedno je to segregacija."</em> – dr. Vito Flaker</span></p></blockquote> <p><span>Andreja Rafaelič meni, da je medijski prikaz tega, kar se dogaja, včasih zelo pristranski: <em>"Je odraz izključevanja ljudi z ranimi nalepkami v zadnjih sto let. Skupnost je prestrašena, kdo zdaj prihaja, kdo so ti ljudje, ki so toliko časa bili nekje izključeni in zaprti. To, da so v ustanovi, jim daje dodaten argument, da gre za neke ljudi, ki so nevarni, ki lahko prestrašijo njihove otroke in kalijo javni red in mir. Glavni način, kako to preprečiti, je, da se ljudje čim prej preselijo ven v Divačo, da čim prej tam zaživijo, da se spoznajo, da vzpostavijo medsosedske odnose."</em></span></p> <blockquote><p><em>"Česa se ljudje bojijo? Kdo bi se bal starih ljudi? Kdo bi se bal nemočnih ljudi, ljudi na vozičkih itn. Ni nobenega razloga za strah. Razlog za strah je to, kako jih obravnavamo. Dobili so status stvari, odloženih v neki predal, zato da ne motijo vsakdanjega poteka življenja." – </em>dr. Vito Flaker</p></blockquote></p> Wed, 23 Mar 2022 11:00:00 +0000 Življenje v skupnosti ne bi smelo biti privilegij Vojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območjih, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja. Analitično o vsem tem v Vročem mikrofonu, ki ga je v živo pripravil Gašper Andrinek z gostoma.<p>Razmere v Ukrajini analizirata novinar in kolumnist Ervin Hladnik Milharčič ter zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič</p><p><p>Vojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območij, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja.</p> <p><em>Kakšne so trenutne razmere v Ukrajini? Kako se razvija vojna? In kako vojno v neposredni bližni doživljamo v Sloveniji? </em></p> <blockquote><p><em>"Ni me presenetilo to, da so se Ukrajinci množično uprli, da so stopili skupaj onkraj jezikovnih in etničnih delitev, ampak me preseneča dokajšnja nerodnost ruske vojske. Razlog za to je čisto tehnične narave. Šli so v invazijo iz stališča, da so verjeli lastnim lažem."</em> – zgodovinar, politični analitik <strong>Luka Lisjak Gabrijelčič</strong></p> <p><em>"Ukrajinci so vse spravili v zadrego. Ruse na vojaškem področju, Evropsko unijo na politični ravni. Ukrajinci so z generalnim odporom presekali vse stereotipe o tem, da so na dve polovici razdeljena država./.../ Dokler niso bili Ukrajinci prisiljeni vzeti orožja v roke, so verjeli, da bodo z volitvami, politično dinamiko rešili svoj odnos do sveta." – </em>novinar, kolumnist <strong>Ervin Hladnik Milharčič</strong></p></blockquote></p> 174858460 RTVSLO – Val 202 1886 clean Vojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območjih, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja. Analitično o vsem tem v Vročem mikrofonu, ki ga je v živo pripravil Gašper Andrinek z gostoma.<p>Razmere v Ukrajini analizirata novinar in kolumnist Ervin Hladnik Milharčič ter zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič</p><p><p>Vojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območij, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja.</p> <p><em>Kakšne so trenutne razmere v Ukrajini? Kako se razvija vojna? In kako vojno v neposredni bližni doživljamo v Sloveniji? </em></p> <blockquote><p><em>"Ni me presenetilo to, da so se Ukrajinci množično uprli, da so stopili skupaj onkraj jezikovnih in etničnih delitev, ampak me preseneča dokajšnja nerodnost ruske vojske. Razlog za to je čisto tehnične narave. Šli so v invazijo iz stališča, da so verjeli lastnim lažem."</em> – zgodovinar, politični analitik <strong>Luka Lisjak Gabrijelčič</strong></p> <p><em>"Ukrajinci so vse spravili v zadrego. Ruse na vojaškem področju, Evropsko unijo na politični ravni. Ukrajinci so z generalnim odporom presekali vse stereotipe o tem, da so na dve polovici razdeljena država./.../ Dokler niso bili Ukrajinci prisiljeni vzeti orožja v roke, so verjeli, da bodo z volitvami, politično dinamiko rešili svoj odnos do sveta." – </em>novinar, kolumnist <strong>Ervin Hladnik Milharčič</strong></p></blockquote></p> Tue, 22 Mar 2022 11:00:00 +0000 Ukrajina: Ervin Hladnik Milharčič in Luka Lisjak Gabrijelčič Svet za razvoj pri SAZU je februarja pripravil prva dva posveta o prihodnosti javne radiotelevizije, na katerih so z uglednimi in uveljavljenimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki obravnavali ključna razvojna vprašanja javne RTV v različnih delih Evrope in pri nas. Koordinator posvetov akademik prof. dr. Slavko Splichal je povedal: »Če ugasne javna radiotelevizija, bo zelo hitro v hudi krizi celotno novinarstvo.« <p>Slavko Splichal: Javna radiotelevizija je kot prameter </p><p><p>Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je februarja pripravil dva posveta o prihodnosti javne radiotelevizije, na katerih so sodelovali ugledni in uveljavljeni evropski in slovenski strokovnjaki.  O ključnih izzivih in problemih javne radiotelevizije, pa tudi o nujnosti razprav o njenem razvoju in prihodnosti smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Slavkom Splichalom, ki je koordinator teh posvetov. Povedal je, da bodo s temi razpravami nadaljaveli.</p> <blockquote><p>"Javna RTV v Sloveniji je ogrožena zaradi političnih pritiskov in prizadevanj, da bi si vladajoča koalicija podredila javno radiotelevizijo kot svoj propagandni stroj."</p></blockquote> <p>Ali prof. Splichal, ki je tudi član Programskega sveta RTV Slovenija, vidi rešitev?</p> <blockquote><p>"Brez ozaveščanja parlamentarnih strank, da dolgoročno tako podrejanje javne RTV pomeni izjemno škodo za demokratični politični proces, te spremembe niso mogoče. Poti za spremembo so, problem je v zavesti tistih ljudi, ki lahko k temu prispevajo."</p></blockquote> <p>Prof. Splichal ne verjame, da je kratkoročne rešitve mogoče v obstoječi sestavi programskega sveta.</p> <blockquote><p>"Verjetno je  edina učinkovita rešitev sprememba zakona, ki bi omogočil normalno delovanje RTV Slovenija. Kar se zdaj dogaja, je bilo leta 2005 natančno napovedano v razpravah o predlogu sedaj veljavnega zakona o RTV. Trajalo je sedemnajst let, da se je programski svet tako radikaliziral, a v izhodišču je bilo jasno, da se bo to zgodilo. In zdaj se je."</p></blockquote> <p>Vse sile je treba vložiti v to, da javna RTV obstane v svoji izvorni zamisli. Javne radiotelevizije so kot prameter, ki je bil včasih temeljno merilo za meter.</p> <blockquote><p>"Če ugasnejo javne radiotelevizije, bo hitro v zelo hudi krizi celotno novinarsto."</p></blockquote> <p>V Evropi potekajo tudi razprave o javnem internetu, poudarja akademik Splichal: "Če ne bomo ustavili in obrnili trenda nedemokratičnih procesov, ki so ga povzročile korporacije, bo internet postal paralelno vesolje, v katerem ne veljajo pravila in zakoni, ki jih poznamo v realnem svetu."</p> <p>Maria Heller, profesorica na univerzi Eotvos Lorand v Budimpešti, je na prvem posvetu, ki ga je organiziral SAZU, povedala, kako so mediji na Madžarskem postali propagandni stroj Orbana in vladajoče stranke. Po okupaciji medijev, ki se je z vsemi sredstvi, tudi nezakonitimi, začela 1998, imajo danes le še en nacionalni neodvisni televizijski kanal,  niti enega neodvisnega nacionalnega radia ali dnevnega časopisa, prevladujejo neodvisni spletni mediji, je povedala Maria Heller.</p> <blockquote><p>"Madžarski medijski prostor je katastrofa."</p></blockquote></p> 174856720 RTVSLO – Val 202 1190 clean Svet za razvoj pri SAZU je februarja pripravil prva dva posveta o prihodnosti javne radiotelevizije, na katerih so z uglednimi in uveljavljenimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki obravnavali ključna razvojna vprašanja javne RTV v različnih delih Evrope in pri nas. Koordinator posvetov akademik prof. dr. Slavko Splichal je povedal: »Če ugasne javna radiotelevizija, bo zelo hitro v hudi krizi celotno novinarstvo.« <p>Slavko Splichal: Javna radiotelevizija je kot prameter </p><p><p>Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je februarja pripravil dva posveta o prihodnosti javne radiotelevizije, na katerih so sodelovali ugledni in uveljavljeni evropski in slovenski strokovnjaki.  O ključnih izzivih in problemih javne radiotelevizije, pa tudi o nujnosti razprav o njenem razvoju in prihodnosti smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Slavkom Splichalom, ki je koordinator teh posvetov. Povedal je, da bodo s temi razpravami nadaljaveli.</p> <blockquote><p>"Javna RTV v Sloveniji je ogrožena zaradi političnih pritiskov in prizadevanj, da bi si vladajoča koalicija podredila javno radiotelevizijo kot svoj propagandni stroj."</p></blockquote> <p>Ali prof. Splichal, ki je tudi član Programskega sveta RTV Slovenija, vidi rešitev?</p> <blockquote><p>"Brez ozaveščanja parlamentarnih strank, da dolgoročno tako podrejanje javne RTV pomeni izjemno škodo za demokratični politični proces, te spremembe niso mogoče. Poti za spremembo so, problem je v zavesti tistih ljudi, ki lahko k temu prispevajo."</p></blockquote> <p>Prof. Splichal ne verjame, da je kratkoročne rešitve mogoče v obstoječi sestavi programskega sveta.</p> <blockquote><p>"Verjetno je  edina učinkovita rešitev sprememba zakona, ki bi omogočil normalno delovanje RTV Slovenija. Kar se zdaj dogaja, je bilo leta 2005 natančno napovedano v razpravah o predlogu sedaj veljavnega zakona o RTV. Trajalo je sedemnajst let, da se je programski svet tako radikaliziral, a v izhodišču je bilo jasno, da se bo to zgodilo. In zdaj se je."</p></blockquote> <p>Vse sile je treba vložiti v to, da javna RTV obstane v svoji izvorni zamisli. Javne radiotelevizije so kot prameter, ki je bil včasih temeljno merilo za meter.</p> <blockquote><p>"Če ugasnejo javne radiotelevizije, bo hitro v zelo hudi krizi celotno novinarsto."</p></blockquote> <p>V Evropi potekajo tudi razprave o javnem internetu, poudarja akademik Splichal: "Če ne bomo ustavili in obrnili trenda nedemokratičnih procesov, ki so ga povzročile korporacije, bo internet postal paralelno vesolje, v katerem ne veljajo pravila in zakoni, ki jih poznamo v realnem svetu."</p> <p>Maria Heller, profesorica na univerzi Eotvos Lorand v Budimpešti, je na prvem posvetu, ki ga je organiziral SAZU, povedala, kako so mediji na Madžarskem postali propagandni stroj Orbana in vladajoče stranke. Po okupaciji medijev, ki se je z vsemi sredstvi, tudi nezakonitimi, začela 1998, imajo danes le še en nacionalni neodvisni televizijski kanal,  niti enega neodvisnega nacionalnega radia ali dnevnega časopisa, prevladujejo neodvisni spletni mediji, je povedala Maria Heller.</p> <blockquote><p>"Madžarski medijski prostor je katastrofa."</p></blockquote></p> Wed, 16 Mar 2022 11:00:00 +0000 Če javni RTV ugasne, bo v zelo hudi krizi celotno novinarstvo V skladiščih so še vedno številne surovine, ki so jih trgovci kupovali pred novim letom po občutno nižjih cenah, maloprodajne cene hrane pa rastejo. Ljudje bi morali razmisliti, kaj kupujejo, da bodo nakupljeno hrano tudi zares porabili. Med epidemijo se je količina zavržene hrane namreč povečala, čeprav smo več kuhali doma. O tem, kako se kot kupec racionalno vesti v obdobju neracionalnosti, smo se pogovarjali s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin in agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem.<p>Kako ravnati ob vse večjih, včasih tudi težko razumljivih podražitvah hrane? </p><p><blockquote><p>Po napovedi današnje oddaje nam je pisala poslušalka, ki je opozorila na svoja opažanja v trgovini. Med, ki je zvečer stal 2,99, je naslednje jutro stal 3,29 evra. Kumare, ki so pred tednom dni stale evro in pol, danes stanejo dva evra in pol. Prepričana je, da gre za neupravičeno kovanje dobičkov.</p></blockquote> <p>Rusija in Ukrajina sta pomembni dobaviteljici kmetijskih surovin, predvsem žit in tudi oljnic. <em>"Ob vsej paniki in vseh špekulacijah vidimo izrazite, še ne videne špice borznic cen, ki imajo zelo velike posledice v zelo revnih državah."</em> Več sto milijonov ljudi v revnih državah, ki so močno odvisne od uvoza iz Rusije in Ukrajine, je že soočenih s pomanjkanjem in z izrazitimi podražitvami. <em>"V razvitejših državah bo ta val nekoliko bolj umirjen, vendar se bo težko izogniti občutnejšim podražitvam hrane,"</em> poudarja agrarni ekonomist dr. <strong>Aleš Kuhar</strong>.</p> <p>Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) <strong>Breda Kutin</strong> ugotavlja, da med paniko racionalnosti zagotovo ni, zato je na mestu trezen razmislek o tem, kaj kupujemo, in da bomo hrano, ki jo kupimo, tudi zares porabili. Slovenija je namreč visoko po deležu zavržene hrane.</p> <blockquote><p><em>"Med pandemijo se je količina zavržene hrane povečala, ne zmanjšala. Čeprav smo kuhali bistveno več doma."</em></p></blockquote> <p><em>"V tej krizi se spet pojavlja nevarnost, da bo začetek razprave o zelenem prehodu v kmetijstvu tudi v Sloveniji nekoliko zastal." </em>Kuhar meni, da je razmišljanje samo o čim večji produktivnosti zelo nevarno, in upa, da bo to samo začasna panična razprava. <em>"V Sloveniji moramo posodobiti odnose, tehnologijo, tudi politični diskurz, če želimo proizvodnji hrane zagotoviti ustrezen preboj."</em></p> <blockquote><p><em>"V Sloveniji se je v zadnjih desetletjih poraba mesa povečala za več kot tretjino in smo zdaj približno pri 88 kg mesa na prebivalca. Če poslušamo nasvete prehranskih strokovnjakov in zdravnikov, je to odločno preveč. Zadnjič smo imeli zanimivo razpravo z ministrom, da še tisto meso, ki je pridelano na ekološki način, na koncu konča na policah kot navadno meso, ker postopkov nimamo izpeljanih do konca. To seveda ni rešitev za vse potrošnike, je pa lahko pomembna usmeritev, da se poje manj mesa in tisto bolj kakovostno."</em> – Breda Kutin</p></blockquote> <p>Po Kuharjevi oceni v Sloveniji odkupimo okrog 55.000 ton lastne krušne pšenice, potrebujemo pa 200.000 ton. Na ZPS so delali pregled moke za peko kruha. <em>"Že zdaj ugotavljamo, da je med najcenejšo in najdražjo moko v isti skupini razlika tudi ena proti tri. To pomeni, da je ena moka lahko trikrat dražja od druge. Pa ne primerjamo jabolk in hrušk."</em></p> <blockquote><p><em>"Ne gre za neke jasne, transparentne, promptne, konkurenčno poštene prenose, ko pride do stroškovnega šoka v verigi navzdol, ampak samo, ko se nekdo odloči. To je slovenska folklora že dolgo in je težko govoriti o tem, ali so te podražitve upravičene ali ne."</em></p></blockquote> <p>Breda Kutin zato svetuje, da je najbolj racionalno, da se res porabi tisto, kar se kupi: <em>"Se pa cela vrsta informacij zavija v vsebinski marketing, kjer povprečen potrošnik zelo težko sploh ugotovi, kaj je informacija, kaj nasvet, kaj pa prodajni kanal."</em></p> <blockquote><p><em>"Ekonomski subjekti so tam, da ustvarjajo profit. Ne moremo računati na njihovo dobrodelno delovanje. Ta podjetja so v boju za višje cene, tega ne moremo zanikati. So pa družbeni sistemi in sistemi konkurence tisti, ki preprečujejo ekscesne podražitve. V agroživilski verigi imamo odnose, kjer vse temelji na izsiljevanju. Nekega partnerskega, dolgoročnega konkurenčnega odnosa 'Vzemi ali pusti', vse je na nož."</em></p></blockquote></p> 174856418 RTVSLO – Val 202 1615 clean V skladiščih so še vedno številne surovine, ki so jih trgovci kupovali pred novim letom po občutno nižjih cenah, maloprodajne cene hrane pa rastejo. Ljudje bi morali razmisliti, kaj kupujejo, da bodo nakupljeno hrano tudi zares porabili. Med epidemijo se je količina zavržene hrane namreč povečala, čeprav smo več kuhali doma. O tem, kako se kot kupec racionalno vesti v obdobju neracionalnosti, smo se pogovarjali s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin in agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem.<p>Kako ravnati ob vse večjih, včasih tudi težko razumljivih podražitvah hrane? </p><p><blockquote><p>Po napovedi današnje oddaje nam je pisala poslušalka, ki je opozorila na svoja opažanja v trgovini. Med, ki je zvečer stal 2,99, je naslednje jutro stal 3,29 evra. Kumare, ki so pred tednom dni stale evro in pol, danes stanejo dva evra in pol. Prepričana je, da gre za neupravičeno kovanje dobičkov.</p></blockquote> <p>Rusija in Ukrajina sta pomembni dobaviteljici kmetijskih surovin, predvsem žit in tudi oljnic. <em>"Ob vsej paniki in vseh špekulacijah vidimo izrazite, še ne videne špice borznic cen, ki imajo zelo velike posledice v zelo revnih državah."</em> Več sto milijonov ljudi v revnih državah, ki so močno odvisne od uvoza iz Rusije in Ukrajine, je že soočenih s pomanjkanjem in z izrazitimi podražitvami. <em>"V razvitejših državah bo ta val nekoliko bolj umirjen, vendar se bo težko izogniti občutnejšim podražitvam hrane,"</em> poudarja agrarni ekonomist dr. <strong>Aleš Kuhar</strong>.</p> <p>Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) <strong>Breda Kutin</strong> ugotavlja, da med paniko racionalnosti zagotovo ni, zato je na mestu trezen razmislek o tem, kaj kupujemo, in da bomo hrano, ki jo kupimo, tudi zares porabili. Slovenija je namreč visoko po deležu zavržene hrane.</p> <blockquote><p><em>"Med pandemijo se je količina zavržene hrane povečala, ne zmanjšala. Čeprav smo kuhali bistveno več doma."</em></p></blockquote> <p><em>"V tej krizi se spet pojavlja nevarnost, da bo začetek razprave o zelenem prehodu v kmetijstvu tudi v Sloveniji nekoliko zastal." </em>Kuhar meni, da je razmišljanje samo o čim večji produktivnosti zelo nevarno, in upa, da bo to samo začasna panična razprava. <em>"V Sloveniji moramo posodobiti odnose, tehnologijo, tudi politični diskurz, če želimo proizvodnji hrane zagotoviti ustrezen preboj."</em></p> <blockquote><p><em>"V Sloveniji se je v zadnjih desetletjih poraba mesa povečala za več kot tretjino in smo zdaj približno pri 88 kg mesa na prebivalca. Če poslušamo nasvete prehranskih strokovnjakov in zdravnikov, je to odločno preveč. Zadnjič smo imeli zanimivo razpravo z ministrom, da še tisto meso, ki je pridelano na ekološki način, na koncu konča na policah kot navadno meso, ker postopkov nimamo izpeljanih do konca. To seveda ni rešitev za vse potrošnike, je pa lahko pomembna usmeritev, da se poje manj mesa in tisto bolj kakovostno."</em> – Breda Kutin</p></blockquote> <p>Po Kuharjevi oceni v Sloveniji odkupimo okrog 55.000 ton lastne krušne pšenice, potrebujemo pa 200.000 ton. Na ZPS so delali pregled moke za peko kruha. <em>"Že zdaj ugotavljamo, da je med najcenejšo in najdražjo moko v isti skupini razlika tudi ena proti tri. To pomeni, da je ena moka lahko trikrat dražja od druge. Pa ne primerjamo jabolk in hrušk."</em></p> <blockquote><p><em>"Ne gre za neke jasne, transparentne, promptne, konkurenčno poštene prenose, ko pride do stroškovnega šoka v verigi navzdol, ampak samo, ko se nekdo odloči. To je slovenska folklora že dolgo in je težko govoriti o tem, ali so te podražitve upravičene ali ne."</em></p></blockquote> <p>Breda Kutin zato svetuje, da je najbolj racionalno, da se res porabi tisto, kar se kupi: <em>"Se pa cela vrsta informacij zavija v vsebinski marketing, kjer povprečen potrošnik zelo težko sploh ugotovi, kaj je informacija, kaj nasvet, kaj pa prodajni kanal."</em></p> <blockquote><p><em>"Ekonomski subjekti so tam, da ustvarjajo profit. Ne moremo računati na njihovo dobrodelno delovanje. Ta podjetja so v boju za višje cene, tega ne moremo zanikati. So pa družbeni sistemi in sistemi konkurence tisti, ki preprečujejo ekscesne podražitve. V agroživilski verigi imamo odnose, kjer vse temelji na izsiljevanju. Nekega partnerskega, dolgoročnega konkurenčnega odnosa 'Vzemi ali pusti', vse je na nož."</em></p></blockquote></p> Tue, 15 Mar 2022 11:00:00 +0000 Ko vlada panika, racionalnosti ni Francoski politični analitik Jacques Rupnik se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.<p>Analizo dogajanja v Ukrajini podaja francoski politični analitik Jacques Rupnik</p><p><p>Francoski politični analitik <strong>Jacques Rupnik</strong> se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v srednji in vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni, kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.</p> <blockquote><p><em><span>"Prvič se je zgodilo, da imamo skupen in soglasen odziv. Ne samo glede nekega drugotnega pomena, ampak glede glavne točke. Glede vojne in miru. Vprašanja obrambe integritete demokratične in suverene države. O tem je treba imeti soglasen odziv!" </span></em></p></blockquote></p> 174854687 RTVSLO – Val 202 1181 clean Francoski politični analitik Jacques Rupnik se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.<p>Analizo dogajanja v Ukrajini podaja francoski politični analitik Jacques Rupnik</p><p><p>Francoski politični analitik <strong>Jacques Rupnik</strong> se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v srednji in vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni, kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.</p> <blockquote><p><em><span>"Prvič se je zgodilo, da imamo skupen in soglasen odziv. Ne samo glede nekega drugotnega pomena, ampak glede glavne točke. Glede vojne in miru. Vprašanja obrambe integritete demokratične in suverene države. O tem je treba imeti soglasen odziv!" </span></em></p></blockquote></p> Wed, 09 Mar 2022 11:00:00 +0000 Jacques Rupnik: Krut zasuk post-imperialne travme Z arheologinjo dr. Majo Bausovac iz Pokrajinskega muzeja Celje o skrivnostni ženski z Rifnika, ženskih zgodbah in arheologiji, ki je tudi ženskega spola. Zgodovina in arheologija sta dobri učiteljici, le poslušati ju je treba.<p>Arheologinja Maja Bausovac o ženskih zgodbah</p><p><p>Čas za ženske zgodbe. Glavno in zelo živo zgodbo predstavlja <strong>dr. Maja Bausovac</strong>, višja kustosinja v <a href="https://www.pokmuz-ce.si">Pokrajinskem muzeju Celje</a>.</p> <p>Druga ženska zgodba je pripoved o pomembni, a zelo skrivnostni ženski z Rifnika, ob kateri se sprašujemo, kaj nam ta skoraj 1500 let stara gospa sporoča in kdo je sploh bila.</p> <blockquote><p><em>"Ta ženska je res nekaj posebnega. Očitno je bila zelo pomembna oseba. Bila je edina, ki je bila pokopana v cerkvi."</em></p></blockquote> <p>Tretja zgodba so še številne druge pomembne ženske iz naše daljne in bližnje preteklosti. Od 8. februarja je v celjskem pokrajinskem muzeju na ogled nova občasna razstava <em>Ženske zgodbe</em>.</p> <blockquote><p><em>"Te zgodbe nam pripovedujejo, kakšen je bil položaj žensk. Moramo pa se miselno preseliti v tisti čas, čeprav je to zelo težko. Nekatere ženske so bile bolj izpostavljene, druge manj. So ženske, ki so imele moč in avtoriteto. Ni vse črno-belo."</em></p></blockquote> <p>Četrta zgodba je arheologija, ki je tudi ženskega spola, a do druge svetovne vojne je bila arheologija po večini v moških rokah. <em>"Zdaj so ženske v arheologiji podobno zastopane kot moški, nimam nobenih problemov pri delu zaradi tega, ker sem ženska," </em>razlaga dr. Maja Bausovac.</p> <blockquote><p><em>"Tu, kjer sem, sem zelo zadovoljna. Veselim se, da bomo v Celju dobili še kakšne nove informacije in podatke, upam tudi, da bomo enkrat odkrili amfiteater. Tega še nimamo. Upanje umre zanje."</em></p></blockquote> <p>Je dobro, če ima arheolog bujno domišljijo?</p> <blockquote><p><em>"Je, le zanesti te ne sme preveč. (smeh) Pogosto koga odnese predaleč, potem pa se napačni podatki širijo naprej. Arheologi zato vedno pišemo, da je bilo nekaj morda ali mogoče, nikoli ne moreš reči, da je bilo zagotovo tako."</em></p></blockquote> <p>Kaj pa je prinesla izkušnja z epidemijo?</p> <blockquote><p><em>"Ves čas smo bili tu, arheologi namreč težko delamo na daljavo, ker moramo imeti predmete pred seboj, domov pa jih ne moremo odnesti. Ni bilo veliko vodstev,  postavili pa smo nekaj spletnih razstav, razstavo Od groba do groba ...  Med epidemijo smo doživeli neko novo izkušnjo, ni pa nujno, da je bila slaba. Tudi doma smo našli čas za stvari, za katere ga prej nismo. Bili smo več z otroki. Prej se nismo niti zavedali, kako smo to pogrešali."</em></p></blockquote></p> 174854386 RTVSLO – Val 202 990 clean Z arheologinjo dr. Majo Bausovac iz Pokrajinskega muzeja Celje o skrivnostni ženski z Rifnika, ženskih zgodbah in arheologiji, ki je tudi ženskega spola. Zgodovina in arheologija sta dobri učiteljici, le poslušati ju je treba.<p>Arheologinja Maja Bausovac o ženskih zgodbah</p><p><p>Čas za ženske zgodbe. Glavno in zelo živo zgodbo predstavlja <strong>dr. Maja Bausovac</strong>, višja kustosinja v <a href="https://www.pokmuz-ce.si">Pokrajinskem muzeju Celje</a>.</p> <p>Druga ženska zgodba je pripoved o pomembni, a zelo skrivnostni ženski z Rifnika, ob kateri se sprašujemo, kaj nam ta skoraj 1500 let stara gospa sporoča in kdo je sploh bila.</p> <blockquote><p><em>"Ta ženska je res nekaj posebnega. Očitno je bila zelo pomembna oseba. Bila je edina, ki je bila pokopana v cerkvi."</em></p></blockquote> <p>Tretja zgodba so še številne druge pomembne ženske iz naše daljne in bližnje preteklosti. Od 8. februarja je v celjskem pokrajinskem muzeju na ogled nova občasna razstava <em>Ženske zgodbe</em>.</p> <blockquote><p><em>"Te zgodbe nam pripovedujejo, kakšen je bil položaj žensk. Moramo pa se miselno preseliti v tisti čas, čeprav je to zelo težko. Nekatere ženske so bile bolj izpostavljene, druge manj. So ženske, ki so imele moč in avtoriteto. Ni vse črno-belo."</em></p></blockquote> <p>Četrta zgodba je arheologija, ki je tudi ženskega spola, a do druge svetovne vojne je bila arheologija po večini v moških rokah. <em>"Zdaj so ženske v arheologiji podobno zastopane kot moški, nimam nobenih problemov pri delu zaradi tega, ker sem ženska," </em>razlaga dr. Maja Bausovac.</p> <blockquote><p><em>"Tu, kjer sem, sem zelo zadovoljna. Veselim se, da bomo v Celju dobili še kakšne nove informacije in podatke, upam tudi, da bomo enkrat odkrili amfiteater. Tega še nimamo. Upanje umre zanje."</em></p></blockquote> <p>Je dobro, če ima arheolog bujno domišljijo?</p> <blockquote><p><em>"Je, le zanesti te ne sme preveč. (smeh) Pogosto koga odnese predaleč, potem pa se napačni podatki širijo naprej. Arheologi zato vedno pišemo, da je bilo nekaj morda ali mogoče, nikoli ne moreš reči, da je bilo zagotovo tako."</em></p></blockquote> <p>Kaj pa je prinesla izkušnja z epidemijo?</p> <blockquote><p><em>"Ves čas smo bili tu, arheologi namreč težko delamo na daljavo, ker moramo imeti predmete pred seboj, domov pa jih ne moremo odnesti. Ni bilo veliko vodstev,  postavili pa smo nekaj spletnih razstav, razstavo Od groba do groba ...  Med epidemijo smo doživeli neko novo izkušnjo, ni pa nujno, da je bila slaba. Tudi doma smo našli čas za stvari, za katere ga prej nismo. Bili smo več z otroki. Prej se nismo niti zavedali, kako smo to pogrešali."</em></p></blockquote></p> Tue, 08 Mar 2022 11:00:00 +0000 Ni vse črnobelo Ruska invazija na Ukrajino se je začela ob podpori kibernetskih napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Ti napadi se nadaljujejo vsak dan, hkrati vse bolj v ospredje prihajajo tudi grožnje za kibernetske napade na države EU, ki naj bi bile nekakšen ruski odgovor na zahodne sankcije. Kakšne kibernetske spopade smo videli v prvih dneh vojne in kako ogrožena je slovenska kritična infrastruktura v Vročem mikrofonu sprašujemo dr. Uroša Sveteta, obramboslovca in direktorja Urada za informacijsko varnost. Smo v Sloveniji pripravljeni na kibernetski napad večjega obsega? Imamo seznam kritične infrastrukture? Je pripravljen načrt za ukrepanje ob napadu? <p>Z direktorjem Urada za informacijsko varnost dr. Urošem Svetetom o infrastrukturno-varnostnih vidikih ukrajinske krize</p><p><p><em><span>"Če govorimo o invaziji na Ukrajino, je popolnoma jasno, da se je začela s kibernetskimi napadi na ukrajinsko kritično infrastrukturo in nekatere vladne servise," </span></em><span>pove obramboslovec in direktor Urada za informacijsko varnost <strong>dr. Uroš Svete</strong>. </span>Ti napadi se nadaljujejo vsak dan, hkrati vse bolj v ospredje prihajajo tudi grožnje za kibernetske napade na države Evropske unije, ki naj bi bile nekakšen ruski odgovor na zahodne sankcije.</p> <blockquote><p><em><span>"Kibernetski prostor se je vedno uporabljal za namen zavajanja mednarodne skupnosti in tistega dela, ki je žal pod udari. Ukrajina je že od priključitve Krima naprej neke vrste kibernetski poligon. Ukrajinci so v obdobju osmih let okrepili svoje zmogljivosti. Pri njih je ključno, da ne onemogočijo komunikacije med oblastjo in državljani."</span></em></p></blockquote> <p>Kako ogrožena je slovenska kritična infrastruktura? Smo v Sloveniji pripravljeni na kibernetski napad večjega obsega? Imamo seznam kritične infrastrukture? Je pripravljen načrt za ukrepanje ob napadu?</p> <blockquote><p><em><span>"Grožnje zaznavamo, že odkar smo bili ustanovljeni. V zadnjem času se ni nič spremenilo. Da bi se povečala intenziteta aktivnosti, tega ne morem potrditi. Slovenski kibernetski prostor ni imun, ni mehurček, ki bi ga določene aktivnosti zaobšle. </span><span>Imamo pa načrt, v katerem je vlada na našo pobudo zapisala vse; od ravnanja ob kibernetskem incidentu do ravnanja ob morebitnem kibernetskem napadu na državo."</span></em></p></blockquote></p> 174852713 RTVSLO – Val 202 986 clean Ruska invazija na Ukrajino se je začela ob podpori kibernetskih napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Ti napadi se nadaljujejo vsak dan, hkrati vse bolj v ospredje prihajajo tudi grožnje za kibernetske napade na države EU, ki naj bi bile nekakšen ruski odgovor na zahodne sankcije. Kakšne kibernetske spopade smo videli v prvih dneh vojne in kako ogrožena je slovenska kritična infrastruktura v Vročem mikrofonu sprašujemo dr. Uroša Sveteta, obramboslovca in direktorja Urada za informacijsko varnost. Smo v Sloveniji pripravljeni na kibernetski napad večjega obsega? Imamo seznam kritične infrastrukture? Je pripravljen načrt za ukrepanje ob napadu? <p>Z direktorjem Urada za informacijsko varnost dr. Urošem Svetetom o infrastrukturno-varnostnih vidikih ukrajinske krize</p><p><p><em><span>"Če govorimo o invaziji na Ukrajino, je popolnoma jasno, da se je začela s kibernetskimi napadi na ukrajinsko kritično infrastrukturo in nekatere vladne servise," </span></em><span>pove obramboslovec in direktor Urada za informacijsko varnost <strong>dr. Uroš Svete</strong>. </span>Ti napadi se nadaljujejo vsak dan, hkrati vse bolj v ospredje prihajajo tudi grožnje za kibernetske napade na države Evropske unije, ki naj bi bile nekakšen ruski odgovor na zahodne sankcije.</p> <blockquote><p><em><span>"Kibernetski prostor se je vedno uporabljal za namen zavajanja mednarodne skupnosti in tistega dela, ki je žal pod udari. Ukrajina je že od priključitve Krima naprej neke vrste kibernetski poligon. Ukrajinci so v obdobju osmih let okrepili svoje zmogljivosti. Pri njih je ključno, da ne onemogočijo komunikacije med oblastjo in državljani."</span></em></p></blockquote> <p>Kako ogrožena je slovenska kritična infrastruktura? Smo v Sloveniji pripravljeni na kibernetski napad večjega obsega? Imamo seznam kritične infrastrukture? Je pripravljen načrt za ukrepanje ob napadu?</p> <blockquote><p><em><span>"Grožnje zaznavamo, že odkar smo bili ustanovljeni. V zadnjem času se ni nič spremenilo. Da bi se povečala intenziteta aktivnosti, tega ne morem potrditi. Slovenski kibernetski prostor ni imun, ni mehurček, ki bi ga določene aktivnosti zaobšle. </span><span>Imamo pa načrt, v katerem je vlada na našo pobudo zapisala vse; od ravnanja ob kibernetskem incidentu do ravnanja ob morebitnem kibernetskem napadu na državo."</span></em></p></blockquote></p> Wed, 02 Mar 2022 11:00:00 +0000 Dr. Uroš Svete: Infrastrukturno-varnostni vidiki ukrajinske krize Slovenija kaže solidarnost pri pripravljenosti za sprejem beguncev iz Ukrajine. O tem, kaj pomeni prevzeti odgovornost za ljudi, smo se pogovarjali s pediatrinjo, psihiatrinjo in predsednico Slovenske filantropije Anico Mikuš Kos ter sociologom Juretom Gombačem z Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Univerze v Novi Gorici.<p>O humanitarnem vidiku ukrajinske krize. Kaj pomeni prevzeti odgovornost za ljudi? </p><p><p>Slovenija kaže solidarnost pri pripravljenosti za sprejem beguncev iz Ukrajine. O tem, kaj pomeni prevzeti odgovornost za ljudi, smo se pogovarjali s pediatrinjo, psihiatrinjo in predsednico <a href="https://www.filantropija.org">Slovenske filantropije</a> <strong>Anico Mikuš Kos</strong> ter sociologom <strong>Juretom Gombačem</strong> z <a href="https://isim.zrc-sazu.si/sl">Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU</a> ter Univerze v Novi Gorici.</p> <blockquote><p><em>"Ljudem se lahko pomaga tako, da se jim čim prej normalizira življenje. Kolikor se ga pač da. To pomeni, da daš ljudem moč aktivnega vpliva na svoje življenje, moč delovanja. /.../ Po vseh vojnah se življenje nadaljuje, zato je pomembno, koliko upanja imajo ljudje, ki si ustvarjajo ta nova življenja."</em> – Anica Mikuš Kos</p> <p><em>"Izzivi, ki se pojavljajo, se največkrat vrtijo okoli vključevanja v družbo in potem v trg dela. Pojavlja se kup logističnih vprašanj. Kako otroke spraviti v šolo, kako ljudi spraviti k zdravniku, kaj bodo ti počeli ... /.../ Problem se pojavi, ko politiki uspe prepričati volivce in javnost, da begunci dobivajo več od navadnih državljanov. Torej denar, podporo in privilegije."</em> – Jure Gombač</p></blockquote></p> 174852400 RTVSLO – Val 202 1630 clean Slovenija kaže solidarnost pri pripravljenosti za sprejem beguncev iz Ukrajine. O tem, kaj pomeni prevzeti odgovornost za ljudi, smo se pogovarjali s pediatrinjo, psihiatrinjo in predsednico Slovenske filantropije Anico Mikuš Kos ter sociologom Juretom Gombačem z Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Univerze v Novi Gorici.<p>O humanitarnem vidiku ukrajinske krize. Kaj pomeni prevzeti odgovornost za ljudi? </p><p><p>Slovenija kaže solidarnost pri pripravljenosti za sprejem beguncev iz Ukrajine. O tem, kaj pomeni prevzeti odgovornost za ljudi, smo se pogovarjali s pediatrinjo, psihiatrinjo in predsednico <a href="https://www.filantropija.org">Slovenske filantropije</a> <strong>Anico Mikuš Kos</strong> ter sociologom <strong>Juretom Gombačem</strong> z <a href="https://isim.zrc-sazu.si/sl">Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU</a> ter Univerze v Novi Gorici.</p> <blockquote><p><em>"Ljudem se lahko pomaga tako, da se jim čim prej normalizira življenje. Kolikor se ga pač da. To pomeni, da daš ljudem moč aktivnega vpliva na svoje življenje, moč delovanja. /.../ Po vseh vojnah se življenje nadaljuje, zato je pomembno, koliko upanja imajo ljudje, ki si ustvarjajo ta nova življenja."</em> – Anica Mikuš Kos</p> <p><em>"Izzivi, ki se pojavljajo, se največkrat vrtijo okoli vključevanja v družbo in potem v trg dela. Pojavlja se kup logističnih vprašanj. Kako otroke spraviti v šolo, kako ljudi spraviti k zdravniku, kaj bodo ti počeli ... /.../ Problem se pojavi, ko politiki uspe prepričati volivce in javnost, da begunci dobivajo več od navadnih državljanov. Torej denar, podporo in privilegije."</em> – Jure Gombač</p></blockquote></p> Tue, 01 Mar 2022 11:00:00 +0000 Po vseh vojnah se življenje nadaljuje Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike. <p>Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike</p><p><p>"<em>Nič ne spremeni dejstva, da je vojni napad vreden vse obsodbe. Odgovornost je na strani Putina in ne ruskega naroda. Kijev bo točka preloma. Upamo le, da se pobesneli Putinov režim ne bo odločil za raketiranje mesta,</em>" pravi zunanjepolitični novinar Radia Slovenija <strong>Miha Lampreht</strong>.</p> <p>Danes naj bi se začeli tudi pogovori med rusko in ukrajinsko delegacijo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila.</p> <blockquote><p>"<em>Do vojne ne bi smelo priti. Smo v civiliziranem svetu. Rusija in Ukrajina - to je Evropa. Stvari se rešujejo za mizo.</em>" - mimoidoča v anketi</p></blockquote> <p>"<em>Evropska unija naj bi čim hitreje začela delati čim več v smeri, da postane neodvisna od dobave plina in premoga iz Rusije,</em>" poroča dopisnik <strong>Igor Jurič</strong> iz Bruslja. <strong>Andrej Stopar</strong>, dopisnik iz ZDA, spremlja dogajanje skozi ameriško perspektivo: "<em>V ZDA ocenjujejo, da Putin ni več tisti razumni, preračunljivi in strateški politik. Postal je nepredvidljiv in neobvladljiv. Zato so previdni. Biden se je odločil za deeskalacijo. So pa v ZDA zelo zaskrbljeni.</em>"</p> <blockquote><p><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2022/02/studio-ob-17-00-727/"><strong>Današnji Studio ob 17.00: Razsežnosti vojne v Ukrajini – o jedrski grožnji, padlih tabujih Unije in tisočih pregnanih z domov</strong></a></p></blockquote> <p>Popoln obrat se je zgodil v Nemčiji. Dopisnica iz Berlina <strong>Polona Fijavž</strong>: <em>"Putinova vojna je v nemški politiki spremenila vse. Vse, za kar so se številni zavzemali, ko je vlado vodila Angela Merkel, pa je ni bilo mogoče premakniti. Scholtz spreminja to čez noč. Izkazal se je za odločnega voditelja. Nemčija je prehitela samo sebe. Nemčija je med “korona krizo” namenila eno milijardo za bonus za negovalce iz zdravstvenega osebja. To je bil velik korak. Zdaj 100 milijard evrov za obrambo. Čez noč. Nemški pacifizem je izpuhtel. Putin je tudi iz Nemčije naredil neko drugo državo.</em>"</p> <blockquote><p><strong>Kako pomagati?</strong></p> <p><a href="https://www.rks.si/sl/Novice/pomoc-prebivalcem-Ukrajine/">Rdeči križ</a>, <a href="https://www.karitas.si/slovenska-karitas-zacenja-z-akcijo-zbiranja-sredstev-za-humanitarno-pomoc-trpecim-v-ukrajini/">Slovenska karitas</a>, <a href="https://doniraj.unicef.si/pomoc/ukrajina/">Unicef</a> in <a href="https://adra.si/ukrajina/">Adra</a> zbirajo finančna sredstva. Pri <a href="https://www.filantropija.org/2022/02/26/pomoc-beguncem-iz-ukrajine/">Slovenski filantropiji</a> so se osredotočili na sprejem beguncev.</p></blockquote> <p>Oglasil se je tudi <strong>Nikodem Szczygłowski</strong>, poljski publicist in novinar, ki odlično govori tudi slovensko. Danes zjutraj smo ga poklicali na ukrajinsko-poljsko mejo.</p></p> 174852077 RTVSLO – Val 202 3220 clean Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike. <p>Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike</p><p><p>"<em>Nič ne spremeni dejstva, da je vojni napad vreden vse obsodbe. Odgovornost je na strani Putina in ne ruskega naroda. Kijev bo točka preloma. Upamo le, da se pobesneli Putinov režim ne bo odločil za raketiranje mesta,</em>" pravi zunanjepolitični novinar Radia Slovenija <strong>Miha Lampreht</strong>.</p> <p>Danes naj bi se začeli tudi pogovori med rusko in ukrajinsko delegacijo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila.</p> <blockquote><p>"<em>Do vojne ne bi smelo priti. Smo v civiliziranem svetu. Rusija in Ukrajina - to je Evropa. Stvari se rešujejo za mizo.</em>" - mimoidoča v anketi</p></blockquote> <p>"<em>Evropska unija naj bi čim hitreje začela delati čim več v smeri, da postane neodvisna od dobave plina in premoga iz Rusije,</em>" poroča dopisnik <strong>Igor Jurič</strong> iz Bruslja. <strong>Andrej Stopar</strong>, dopisnik iz ZDA, spremlja dogajanje skozi ameriško perspektivo: "<em>V ZDA ocenjujejo, da Putin ni več tisti razumni, preračunljivi in strateški politik. Postal je nepredvidljiv in neobvladljiv. Zato so previdni. Biden se je odločil za deeskalacijo. So pa v ZDA zelo zaskrbljeni.</em>"</p> <blockquote><p><a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2022/02/studio-ob-17-00-727/"><strong>Današnji Studio ob 17.00: Razsežnosti vojne v Ukrajini – o jedrski grožnji, padlih tabujih Unije in tisočih pregnanih z domov</strong></a></p></blockquote> <p>Popoln obrat se je zgodil v Nemčiji. Dopisnica iz Berlina <strong>Polona Fijavž</strong>: <em>"Putinova vojna je v nemški politiki spremenila vse. Vse, za kar so se številni zavzemali, ko je vlado vodila Angela Merkel, pa je ni bilo mogoče premakniti. Scholtz spreminja to čez noč. Izkazal se je za odločnega voditelja. Nemčija je prehitela samo sebe. Nemčija je med “korona krizo” namenila eno milijardo za bonus za negovalce iz zdravstvenega osebja. To je bil velik korak. Zdaj 100 milijard evrov za obrambo. Čez noč. Nemški pacifizem je izpuhtel. Putin je tudi iz Nemčije naredil neko drugo državo.</em>"</p> <blockquote><p><strong>Kako pomagati?</strong></p> <p><a href="https://www.rks.si/sl/Novice/pomoc-prebivalcem-Ukrajine/">Rdeči križ</a>, <a href="https://www.karitas.si/slovenska-karitas-zacenja-z-akcijo-zbiranja-sredstev-za-humanitarno-pomoc-trpecim-v-ukrajini/">Slovenska karitas</a>, <a href="https://doniraj.unicef.si/pomoc/ukrajina/">Unicef</a> in <a href="https://adra.si/ukrajina/">Adra</a> zbirajo finančna sredstva. Pri <a href="https://www.filantropija.org/2022/02/26/pomoc-beguncem-iz-ukrajine/">Slovenski filantropiji</a> so se osredotočili na sprejem beguncev.</p></blockquote> <p>Oglasil se je tudi <strong>Nikodem Szczygłowski</strong>, poljski publicist in novinar, ki odlično govori tudi slovensko. Danes zjutraj smo ga poklicali na ukrajinsko-poljsko mejo.</p></p> Mon, 28 Feb 2022 09:00:00 +0000 Ukrajina Anže Jereb je Slovenec, ki zadnji dve desetletji živi v Kijevu, kjer si je ustvaril tudi družino. Dela v oglaševalskih vodah, trenutno je zaposlen v gruzijski agenciji, a večino časa dela na daljavo. Do nedavnega je to počel Kijeva. "V sredo zjutraj sem peljal starejšega fanta v šolo. Gledala sva letalo, ki je pristajalo na bližnjem letališču. In sem pomislil, kaj če je to zadnje letalo, ki ga vidimo pristajati. Naslednje jutro me je zbudila žena in rekla, da bombardirajo, in da moramo v zaklonišče. Takrat se je začel ta nadrealizem." Spakirali so le najnujnejše, usposobili akumulator v avtomobilu in se odpeljali. Pot do meje z Madžarsko je trajala 33 ur. Ko so enkrat uspeli prečkati mejo, so si oddahnili. Takrat so lahko mirno spali. Anže je z družino trenutno na Gorenjskem, številni prijatelji in znanci, pa tudi tast in tašča, pa so še vedno v Ukrajini. <p>Anže Jereb je po dveh desetletjih življenja v Kijevu z družino pobegnil na varno. Na Gorenjsko so prispeli po 40-urnem potovanju</p><p><p><strong>Anže Jereb</strong> dela v oglaševalskih vodah, trenutno je zaposlen v gruzijski agenciji, a večino časa dela na daljavo. Do nedavnega je to počel Kijeva.</p> <blockquote><p><em>"V sredo zjutraj sem peljal starejšega fanta v šolo. Gledala sva letalo, ki je pristajalo na bližnjem letališču. In sem pomislil, kaj če je to zadnje letalo, ki ga vidimo pristajati. Naslednje jutro me je zbudila žena in rekla, da bombardirajo, in da moramo v zaklonišče. Takrat se je začel ta nadrealizem."</em></p></blockquote> <p>Z družino so spakirali najnujnejše, se usedli v avtomobil in se odpeljali. Pot do meje z Madžarsko je trajala 33 ur. Ko so enkrat uspeli prečkati mejo, so si oddahnili. Takrat so lahko mirno spali. Anže je z družino trenutno na Gorenjskem, številni prijatelji in znanci, pa tudi tast in tašča, pa so še vedno v Kijevu.</p></p> 174852042 RTVSLO – Val 202 789 clean Anže Jereb je Slovenec, ki zadnji dve desetletji živi v Kijevu, kjer si je ustvaril tudi družino. Dela v oglaševalskih vodah, trenutno je zaposlen v gruzijski agenciji, a večino časa dela na daljavo. Do nedavnega je to počel Kijeva. "V sredo zjutraj sem peljal starejšega fanta v šolo. Gledala sva letalo, ki je pristajalo na bližnjem letališču. In sem pomislil, kaj če je to zadnje letalo, ki ga vidimo pristajati. Naslednje jutro me je zbudila žena in rekla, da bombardirajo, in da moramo v zaklonišče. Takrat se je začel ta nadrealizem." Spakirali so le najnujnejše, usposobili akumulator v avtomobilu in se odpeljali. Pot do meje z Madžarsko je trajala 33 ur. Ko so enkrat uspeli prečkati mejo, so si oddahnili. Takrat so lahko mirno spali. Anže je z družino trenutno na Gorenjskem, številni prijatelji in znanci, pa tudi tast in tašča, pa so še vedno v Ukrajini. <p>Anže Jereb je po dveh desetletjih življenja v Kijevu z družino pobegnil na varno. Na Gorenjsko so prispeli po 40-urnem potovanju</p><p><p><strong>Anže Jereb</strong> dela v oglaševalskih vodah, trenutno je zaposlen v gruzijski agenciji, a večino časa dela na daljavo. Do nedavnega je to počel Kijeva.</p> <blockquote><p><em>"V sredo zjutraj sem peljal starejšega fanta v šolo. Gledala sva letalo, ki je pristajalo na bližnjem letališču. In sem pomislil, kaj če je to zadnje letalo, ki ga vidimo pristajati. Naslednje jutro me je zbudila žena in rekla, da bombardirajo, in da moramo v zaklonišče. Takrat se je začel ta nadrealizem."</em></p></blockquote> <p>Z družino so spakirali najnujnejše, se usedli v avtomobil in se odpeljali. Pot do meje z Madžarsko je trajala 33 ur. Ko so enkrat uspeli prečkati mejo, so si oddahnili. Takrat so lahko mirno spali. Anže je z družino trenutno na Gorenjskem, številni prijatelji in znanci, pa tudi tast in tašča, pa so še vedno v Kijevu.</p></p> Mon, 28 Feb 2022 07:45:00 +0000 Anže Jereb: 33 ur od Kijeva do Madžarske Med letoma 2018 in 2020 je v Evropi izginilo več kot 18.000 migrantskih otrok brez spremstva, v Sloveniji več kot 1.700. Številni pristanejo v rokah izkoriščevalskih kriminalnih združb, prisiljeni v suženjsko delo ali prostitucijo. Sistem pa to spodbuja. Izginuli otroci in mladoletni migranti se v Evropi pogosto sploh ne obravnavajo kot pogrešani. Za oblasti to ni prioritetno vprašanje, vendar podatki novinarskega projekta Izgubljeni v Evropi so zaskrbljujoči. Kaj se dogaja s temi otroki?<p>Za oblasti niso prioritetno vprašanje, ampak pogosto postanejo žrtev hudega izkoriščanja</p><p><p>Po podatkih <a href="https://lostineurope.eu">Lost in Europe</a> je med letoma 2018 in 2020 v Evropi izginilo več kot 18.000 migrantskih otrok brez spremstva, v Sloveniji več kot 1.700. Številni pristanejo v rokah izkoriščevalskih kriminalnih združb, prisiljeni v suženjsko delo ali prostitucijo. Sistem pa to spodbuja. Izginuli otroci in mladoletni migranti se v Evropi pogosto sploh ne obravnavajo kot pogrešani. Za oblasti to ni prioritetno vprašanje, vendar so podatki zelo zaskrbljujoči.</p> <blockquote><p><em>"Govorimo o trgovini z ljudmi, tudi trgovanju s človeškimi organi in drugih oblikah hudega izkoriščanja otrok. To so otroci, ki so temu podvrženi na poti in potem pogosto tudi v evropskih državah."</em> - <strong>Urša Regvar</strong> s <a href="https://pic.si">Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja</a></p></blockquote> <p>Organi otrok migrantov so na ilegalnem trgu z organi še posebej cenjeni: <em>"Gre za otroke, ki jih nikoli več ne najdeš, niti ni vzvodov, da bi jih lahko iskal. Druga stvar je, da ti otroci pogosto nikoli niso v svoj organizem prejemali zdravil, ki bi lahko ovirala presaditve organov in so zaradi tega toliko primernejši za presaditve. To kažejo določene študije organizacij, ki se ukvarjajo s trgovino s človeškimi organi. Imeli smo že primere ljudi, ki so prišli v Slovenijo brez določenega organa in so povedali, da so bili na poti omamljeni, zbudili so se v bolnici in organa ni bilo več. Imajo tudi vidne rane. Poseg so preživeli, vendar vanj niso šli prostovoljno."</em></p> <p>Vsi sogovorniki pritrjujejo, da je obstojen sistem idealen za kriminalne združbe.</p></p> 174850753 RTVSLO – Val 202 1136 clean Med letoma 2018 in 2020 je v Evropi izginilo več kot 18.000 migrantskih otrok brez spremstva, v Sloveniji več kot 1.700. Številni pristanejo v rokah izkoriščevalskih kriminalnih združb, prisiljeni v suženjsko delo ali prostitucijo. Sistem pa to spodbuja. Izginuli otroci in mladoletni migranti se v Evropi pogosto sploh ne obravnavajo kot pogrešani. Za oblasti to ni prioritetno vprašanje, vendar podatki novinarskega projekta Izgubljeni v Evropi so zaskrbljujoči. Kaj se dogaja s temi otroki?<p>Za oblasti niso prioritetno vprašanje, ampak pogosto postanejo žrtev hudega izkoriščanja</p><p><p>Po podatkih <a href="https://lostineurope.eu">Lost in Europe</a> je med letoma 2018 in 2020 v Evropi izginilo več kot 18.000 migrantskih otrok brez spremstva, v Sloveniji več kot 1.700. Številni pristanejo v rokah izkoriščevalskih kriminalnih združb, prisiljeni v suženjsko delo ali prostitucijo. Sistem pa to spodbuja. Izginuli otroci in mladoletni migranti se v Evropi pogosto sploh ne obravnavajo kot pogrešani. Za oblasti to ni prioritetno vprašanje, vendar so podatki zelo zaskrbljujoči.</p> <blockquote><p><em>"Govorimo o trgovini z ljudmi, tudi trgovanju s človeškimi organi in drugih oblikah hudega izkoriščanja otrok. To so otroci, ki so temu podvrženi na poti in potem pogosto tudi v evropskih državah."</em> - <strong>Urša Regvar</strong> s <a href="https://pic.si">Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja</a></p></blockquote> <p>Organi otrok migrantov so na ilegalnem trgu z organi še posebej cenjeni: <em>"Gre za otroke, ki jih nikoli več ne najdeš, niti ni vzvodov, da bi jih lahko iskal. Druga stvar je, da ti otroci pogosto nikoli niso v svoj organizem prejemali zdravil, ki bi lahko ovirala presaditve organov in so zaradi tega toliko primernejši za presaditve. To kažejo določene študije organizacij, ki se ukvarjajo s trgovino s človeškimi organi. Imeli smo že primere ljudi, ki so prišli v Slovenijo brez določenega organa in so povedali, da so bili na poti omamljeni, zbudili so se v bolnici in organa ni bilo več. Imajo tudi vidne rane. Poseg so preživeli, vendar vanj niso šli prostovoljno."</em></p> <p>Vsi sogovorniki pritrjujejo, da je obstojen sistem idealen za kriminalne združbe.</p></p> Wed, 23 Feb 2022 11:00:00 +0000 Otroci izgubljeni na migrantski poti Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.<p>Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit</p><p><p>Zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.</p> <blockquote><p>"<em>Politika sama po sebi ni nič slabega, problem so ljudje, ki grejo v politiko. Ta moč in vpliv, ki jih pozneje zavedeta." – </em><strong>Aleksandra Todorović Novak</strong> iz Društva civilna iniciativa izbrisanih aktivistov</p> <p><em>"Zelo jasno je treba poudariti, da izbris nikoli ni bil nerešljiv. Od leta 1999, od prve odločbe Ustavnega sodišča, bi ga politika lahko rešila, lahko bi sprejela ukrepe, ki bi veliko bolj celovito popravili krivice. Ampak se je vsaka vlada od takrat naprej odločila, da bo zanikala izbris in s tem podaljševala popravo krivic ter ga odlagala na stran kot nekaj zapletenega, nerešljivega. Izbris je bil v polju politizacije, v polju ustvarjanja nekih mitov."</em> – direktorica <a href="https://www.amnesty.si">Amnesty International Slovenije</a><strong> Nataša Posel</strong></p></blockquote></p> 174850490 RTVSLO – Val 202 2093 clean Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.<p>Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit</p><p><p>Zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.</p> <blockquote><p>"<em>Politika sama po sebi ni nič slabega, problem so ljudje, ki grejo v politiko. Ta moč in vpliv, ki jih pozneje zavedeta." – </em><strong>Aleksandra Todorović Novak</strong> iz Društva civilna iniciativa izbrisanih aktivistov</p> <p><em>"Zelo jasno je treba poudariti, da izbris nikoli ni bil nerešljiv. Od leta 1999, od prve odločbe Ustavnega sodišča, bi ga politika lahko rešila, lahko bi sprejela ukrepe, ki bi veliko bolj celovito popravili krivice. Ampak se je vsaka vlada od takrat naprej odločila, da bo zanikala izbris in s tem podaljševala popravo krivic ter ga odlagala na stran kot nekaj zapletenega, nerešljivega. Izbris je bil v polju politizacije, v polju ustvarjanja nekih mitov."</em> – direktorica <a href="https://www.amnesty.si">Amnesty International Slovenije</a><strong> Nataša Posel</strong></p></blockquote></p> Tue, 22 Feb 2022 11:00:00 +0000 Izbris nikoli ni bil nerešljiv "Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.<p>Ivan Janko Cafuta: Včasih je treba slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma</p><p><p><em>"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada."</em> Tako je junija lani v kritiki vodenja <a href="https://www.csd-slovenije.si/csd-ljubljana/">Centra za socialno delo v Ljubljani</a> napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni delavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik zaposlenih v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, smo spraševali o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.</p> <p><em>"V zvezi s to odlično utemeljeno sodbo, s katero je bil razveljavljen odpoklic člana sveta zavoda, me žalosti več okoliščin na strani centra za socialno delo in še bolj na strani pristojnega ministrstva,"</em> je povedal <strong>prof. dr. Dragan Petrovec</strong> z <a href="https://www.inst-krim.si">Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani</a>.</p> <blockquote><p><em>"Avtoritarnost vrhovne oblasti, ki se kaže v zlorabi ustave in druge zakonodaje, se z lahkoto širi na nižje ravni."</em></p></blockquote> <p><strong>Ivan Janko Cafuta</strong>, priznani strokovnjak na področju socialnega dela, zaposlen na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD, ki je organ upravljanja centra, o razlogih, zaradi katerih je prepričan, da bi morala biti direktorica razrešena:</p> <blockquote><p> <em>"Pod njenih vodenjem usihata socialno delo in strokovnost, v zadnjem času je veliko slišati o nezakonitosti delovanja, kar se mi zdi zelo resna zadeva, center za socialno delo izgublja strokovni potencial, odhajajo starejši, izkušeni, na najzahtevnejša delovna mesta pa se zaposluje začetnike. Ljudje so izgoreli, vodstvo svoje poslanstvo izvaja avtoritarno, ljudi nadzira lezmerno, če greš na teren, moraš prej dobiti soglasje nadrejenega, kar pomeni nezaupanje strokovnim delavcem."</em></p> </blockquote> <p>V primerih, ko se človek znajde pred strojem, ki ga lahko potepta, se zaposleni ne odločijo pogosto za tožbo, Cafuta pravi, da odločitev ni bila težka, da je treba včasih slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma.</p> <p>Kako razmere na CSD Ljubljana in sodbo Višjega sodišča komentira<strong> prof. dr. Vito Flaker</strong> s <a href="https://www.fsd.uni-lj.si">Fakultete za socialno delo</a>:</p> <blockquote><p><em>"To vliva nekaj optimizma, da smo morda sposobni premagati silnice, ki potiskajo socialno delo v birokratizacijo in podrejanje. Kar se je zgodilo, ni le zmaga malega človeka proti tem silnicam, ampak je tudi zmaga miselnosti, ki je značilna za socialno delo. Centri za socialno delo se morajo odzivati na težave ljudi, biti morajo zelo demokratično ustrojeni, socialni delavci morajo imeti diskrecijsko pravico, strokovno avtonomijo, da skupaj s svojimi uporabniki odločajo o njihovem življenju. O tem ne more odločati direktorica zavoda, ne more odločati ministrstvo, o tem se mora odločati človek sam, službe pa mu morajo biti pri tem v oporo."</em></p></blockquote></p> 174850454 RTVSLO – Val 202 952 clean "Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.<p>Ivan Janko Cafuta: Včasih je treba slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma</p><p><p><em>"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada."</em> Tako je junija lani v kritiki vodenja <a href="https://www.csd-slovenije.si/csd-ljubljana/">Centra za socialno delo v Ljubljani</a> napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni delavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik zaposlenih v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, smo spraševali o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.</p> <p><em>"V zvezi s to odlično utemeljeno sodbo, s katero je bil razveljavljen odpoklic člana sveta zavoda, me žalosti več okoliščin na strani centra za socialno delo in še bolj na strani pristojnega ministrstva,"</em> je povedal <strong>prof. dr. Dragan Petrovec</strong> z <a href="https://www.inst-krim.si">Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani</a>.</p> <blockquote><p><em>"Avtoritarnost vrhovne oblasti, ki se kaže v zlorabi ustave in druge zakonodaje, se z lahkoto širi na nižje ravni."</em></p></blockquote> <p><strong>Ivan Janko Cafuta</strong>, priznani strokovnjak na področju socialnega dela, zaposlen na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD, ki je organ upravljanja centra, o razlogih, zaradi katerih je prepričan, da bi morala biti direktorica razrešena:</p> <blockquote><p> <em>"Pod njenih vodenjem usihata socialno delo in strokovnost, v zadnjem času je veliko slišati o nezakonitosti delovanja, kar se mi zdi zelo resna zadeva, center za socialno delo izgublja strokovni potencial, odhajajo starejši, izkušeni, na najzahtevnejša delovna mesta pa se zaposluje začetnike. Ljudje so izgoreli, vodstvo svoje poslanstvo izvaja avtoritarno, ljudi nadzira lezmerno, če greš na teren, moraš prej dobiti soglasje nadrejenega, kar pomeni nezaupanje strokovnim delavcem."</em></p> </blockquote> <p>V primerih, ko se človek znajde pred strojem, ki ga lahko potepta, se zaposleni ne odločijo pogosto za tožbo, Cafuta pravi, da odločitev ni bila težka, da je treba včasih slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma.</p> <p>Kako razmere na CSD Ljubljana in sodbo Višjega sodišča komentira<strong> prof. dr. Vito Flaker</strong> s <a href="https://www.fsd.uni-lj.si">Fakultete za socialno delo</a>:</p> <blockquote><p><em>"To vliva nekaj optimizma, da smo morda sposobni premagati silnice, ki potiskajo socialno delo v birokratizacijo in podrejanje. Kar se je zgodilo, ni le zmaga malega človeka proti tem silnicam, ampak je tudi zmaga miselnosti, ki je značilna za socialno delo. Centri za socialno delo se morajo odzivati na težave ljudi, biti morajo zelo demokratično ustrojeni, socialni delavci morajo imeti diskrecijsko pravico, strokovno avtonomijo, da skupaj s svojimi uporabniki odločajo o njihovem življenju. O tem ne more odločati direktorica zavoda, ne more odločati ministrstvo, o tem se mora odločati človek sam, službe pa mu morajo biti pri tem v oporo."</em></p></blockquote></p> Tue, 22 Feb 2022 09:45:00 +0000 CSD Ljubljana in sodba v imenu ljudstva Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?<p>Nesmotrna potrošnja davkoplačevalskega denarja, ki se preko oglaševalskih kampanj steka v žepe političnih strank</p><p><p>Po zgodbah iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja ali iz naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna – denarni tokovi in tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo.</p> <blockquote> <p><em>"V zavodu Državljan D smo zbrali analize in dokumente več oglaševalskih kampanj, ki dokazujejo izredno škodljivo oz. nesmotrno potrošnjo davkoplačevalskega denarja, ki se steka v žepe blizu koalicijskih strank." –</em> <strong>Domen Savič</strong></p> </blockquote> <p>Lenart Kučič o Agencijah za posredovanje oglasnega prostora pravi, da če želiš <em>v "mediju, ki se predstavlja kot medij, objavljati oglase, ki se delajo, da so oglasi, od oglaševalcev, ki se delajo, da so oglaševalci, potrebuješ posrednika. Agencijo, ki se dela, da je agencija". </em>Lahko je že vajena dela na našem trgu ali pa ustanoviš svojo agencijo in tako poskrbiš, da denar steka v tvoje medije.</p></p> 174844731 RTVSLO – Val 202 1347 clean Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?<p>Nesmotrna potrošnja davkoplačevalskega denarja, ki se preko oglaševalskih kampanj steka v žepe političnih strank</p><p><p>Po zgodbah iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja ali iz naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna – denarni tokovi in tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo.</p> <blockquote> <p><em>"V zavodu Državljan D smo zbrali analize in dokumente več oglaševalskih kampanj, ki dokazujejo izredno škodljivo oz. nesmotrno potrošnjo davkoplačevalskega denarja, ki se steka v žepe blizu koalicijskih strank." –</em> <strong>Domen Savič</strong></p> </blockquote> <p>Lenart Kučič o Agencijah za posredovanje oglasnega prostora pravi, da če želiš <em>v "mediju, ki se predstavlja kot medij, objavljati oglase, ki se delajo, da so oglasi, od oglaševalcev, ki se delajo, da so oglaševalci, potrebuješ posrednika. Agencijo, ki se dela, da je agencija". </em>Lahko je že vajena dela na našem trgu ali pa ustanoviš svojo agencijo in tako poskrbiš, da denar steka v tvoje medije.</p></p> Wed, 02 Feb 2022 11:00:00 +0000 Mediji, oglaševanje, korupcija, primer Slovenije Napetosti med zahodom in vzhodom, ki se razplamtevajo v Ukrajini, bodo imele posledice tudi v evropskem gospodarstvu in energetiki. Pa je Evropa na to pripravljena? Kako pa konflikt, ki traja že več let, doživljajo Ukrajinci? Gost Vročega mikrofona je dr. Denis Mancevič. <p>Stopnjevanje konflikta, ki traja že 8 let, lahko še bolj prizadene že tako oslabljeno ukrajinsko gospodarstvo, posledice pa bi lahko čutila tako Rusija kot tudi Evropa. Gost: dr. Denis Mancevič</p><p><p>Ameriška vlada pravi, da Rusija še naprej povečuje število vojakov na meji z Ukrajino. Svojo vojaško aktivnost pa naj bi povečala tudi v Sredozemlju in Atlantiku. Stopnjevanje konflikta, ki traja že 8 let, lahko še bolj prizadene že tako oslabljeno ukrajinsko gospodarstvo, posledice pa bi lahko čutila tako Rusija kot tudi Evropa.</p> <p>Kako pa na konflikt gledajo Ukrajinci? Kako daleč je Rusija pripravljena iti? Kako zelo različna sta si vzhod in zahod Ukrajine? Kakšno vlogo ima Evropska unija? V katerem primeru in na kakšen način bi se lahko odnosi med Ukrajino in Rusijo na dolgi rok normalizirali, da to ne bi bilo področje latentne vojne in konflikta?</p> <p>Gost oddaje je politolog, nekdanji diplomat in direktor v družbi Herman &amp; partnerji dr. <a href="https://twitter.com/denismancevic"><strong>Denis Mancevič</strong></a>.</p></p> 174844450 RTVSLO – Val 202 1238 clean Napetosti med zahodom in vzhodom, ki se razplamtevajo v Ukrajini, bodo imele posledice tudi v evropskem gospodarstvu in energetiki. Pa je Evropa na to pripravljena? Kako pa konflikt, ki traja že več let, doživljajo Ukrajinci? Gost Vročega mikrofona je dr. Denis Mancevič. <p>Stopnjevanje konflikta, ki traja že 8 let, lahko še bolj prizadene že tako oslabljeno ukrajinsko gospodarstvo, posledice pa bi lahko čutila tako Rusija kot tudi Evropa. Gost: dr. Denis Mancevič</p><p><p>Ameriška vlada pravi, da Rusija še naprej povečuje število vojakov na meji z Ukrajino. Svojo vojaško aktivnost pa naj bi povečala tudi v Sredozemlju in Atlantiku. Stopnjevanje konflikta, ki traja že 8 let, lahko še bolj prizadene že tako oslabljeno ukrajinsko gospodarstvo, posledice pa bi lahko čutila tako Rusija kot tudi Evropa.</p> <p>Kako pa na konflikt gledajo Ukrajinci? Kako daleč je Rusija pripravljena iti? Kako zelo različna sta si vzhod in zahod Ukrajine? Kakšno vlogo ima Evropska unija? V katerem primeru in na kakšen način bi se lahko odnosi med Ukrajino in Rusijo na dolgi rok normalizirali, da to ne bi bilo področje latentne vojne in konflikta?</p> <p>Gost oddaje je politolog, nekdanji diplomat in direktor v družbi Herman &amp; partnerji dr. <a href="https://twitter.com/denismancevic"><strong>Denis Mancevič</strong></a>.</p></p> Tue, 01 Feb 2022 11:00:00 +0000 Denis Mancevič: Ukrajinci si želijo miru Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in vlade v Zagrebu, je Muzej prekinjenih zvez. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si je težko predstavljati. Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna. Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...<p>Na Hrvaškem je dobila epilog afera Fimi Media, v katero sta bila vpletena nekdanji premier Ivo Sanader in vladajoča stranka HDZ. Prek oglaševalske agencije so kanalizirali milijone</p><p><p><span>Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in hrvaške vlade, na Gornjem Gradu v Zagrebu, je </span><i><span>Muzej prekinjenih zvez</span></i><span>. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si težko predstavljamo. </span></p> <p><span>Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna.</span></p> <p>Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...</p> <blockquote><p>"To je zgodba o racah, ki so videti kot race, plavajo kot race, kvakajo kot race, a se ne spominjajo, da so race."</p> <p><strong>Dario Juričan</strong>, režiser dokumentarnega filma o aferi Fimi Media</p></blockquote></p> 174842318 RTVSLO – Val 202 1222 clean Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in vlade v Zagrebu, je Muzej prekinjenih zvez. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si je težko predstavljati. Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna. Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...<p>Na Hrvaškem je dobila epilog afera Fimi Media, v katero sta bila vpletena nekdanji premier Ivo Sanader in vladajoča stranka HDZ. Prek oglaševalske agencije so kanalizirali milijone</p><p><p><span>Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in hrvaške vlade, na Gornjem Gradu v Zagrebu, je </span><i><span>Muzej prekinjenih zvez</span></i><span>. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si težko predstavljamo. </span></p> <p><span>Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna.</span></p> <p>Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...</p> <blockquote><p>"To je zgodba o racah, ki so videti kot race, plavajo kot race, kvakajo kot race, a se ne spominjajo, da so race."</p> <p><strong>Dario Juričan</strong>, režiser dokumentarnega filma o aferi Fimi Media</p></blockquote></p> Wed, 26 Jan 2022 06:12:00 +0000 Afera Fimi Media: Če hodi kot raca ... V Sloveniji je kar 131 tisoč zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se sedaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Našli smo dve osebni zgodbi, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odstotnosti družinskih zdravnikov. Prispevek Eve Lipovšek.<p>Številni se v obdobju epidemije zaradi pomanjkanja osebnih zdravnikov obračajo na pro bono ambulante, namenjene predvsem beguncem in brezdomcem</p><p><p>V Sloveniji je kar 131.000 zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se zdaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, predvsem beguncem in brezdomcem.</p> <p>Našli smo zgodbi dveh oseb, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odsotnosti družinskih zdravnikov. Stara slabost jugoslovanskega sistema, ki je izbruhnila v tem epidemičnem času, (za)pušča najranljivejše v dušnih stiskah.</p> <blockquote><p><em>"Stara sem 86 let, po poklicu sem zdravnica. Oktobra so mi iz ZD Bežigrad sporočili, da si moram zaradi odhoda osebne zdravnice poiskati novega zdravnika. A objave o razpoložljivosti na spletu se ne ujemajo s stvarnostjo."</em> – <strong>Anica Mikuš Kos</strong>, predsednica Slovenske filantropije</p></blockquote> <p>Prošnje je poslala v vse zdravstvene domove v Ljubljani. Med drugim je njena prošnja za osebnega zdravnika končala v pro bono ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Ironično glede na dejstvo, da je to ambulanto soustanovila.</p> <blockquote><p><em>"Bila sem počaščena, da se zdravim pri kolegih, ki delajo tam kot prostovoljci. Moje spoštovanje do njih je res globoko. Ampak po drugi strani pa sem plačevala zdravstveno zavarovanje točno 60 let. Da končam v zdravstveni ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja in tako rekoč odžrem prostor nekomu, ki tega res nima, se mi zdi na neki način nekorektno do družbe."</em></p></blockquote></p> 174842388 RTVSLO – Val 202 1356 clean V Sloveniji je kar 131 tisoč zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se sedaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Našli smo dve osebni zgodbi, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odstotnosti družinskih zdravnikov. Prispevek Eve Lipovšek.<p>Številni se v obdobju epidemije zaradi pomanjkanja osebnih zdravnikov obračajo na pro bono ambulante, namenjene predvsem beguncem in brezdomcem</p><p><p>V Sloveniji je kar 131.000 zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se zdaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, predvsem beguncem in brezdomcem.</p> <p>Našli smo zgodbi dveh oseb, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odsotnosti družinskih zdravnikov. Stara slabost jugoslovanskega sistema, ki je izbruhnila v tem epidemičnem času, (za)pušča najranljivejše v dušnih stiskah.</p> <blockquote><p><em>"Stara sem 86 let, po poklicu sem zdravnica. Oktobra so mi iz ZD Bežigrad sporočili, da si moram zaradi odhoda osebne zdravnice poiskati novega zdravnika. A objave o razpoložljivosti na spletu se ne ujemajo s stvarnostjo."</em> – <strong>Anica Mikuš Kos</strong>, predsednica Slovenske filantropije</p></blockquote> <p>Prošnje je poslala v vse zdravstvene domove v Ljubljani. Med drugim je njena prošnja za osebnega zdravnika končala v pro bono ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Ironično glede na dejstvo, da je to ambulanto soustanovila.</p> <blockquote><p><em>"Bila sem počaščena, da se zdravim pri kolegih, ki delajo tam kot prostovoljci. Moje spoštovanje do njih je res globoko. Ampak po drugi strani pa sem plačevala zdravstveno zavarovanje točno 60 let. Da končam v zdravstveni ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja in tako rekoč odžrem prostor nekomu, ki tega res nima, se mi zdi na neki način nekorektno do družbe."</em></p></blockquote></p> Tue, 25 Jan 2022 11:00:00 +0000 Pro bono ambulanta Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti narašča. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.<p>Zunanje enote lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, najbolj pa jih občutijo sosedje v strnjenih naseljih. Tako je na primer v Kranjski Gori.</p><p><p>Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti se povečuje. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela <em>Best Western</em> v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.</p> <blockquote><p><em>"Z misijami, ki motijo okolje, naj si bo to smrad, hrup ali vibracije, se na inšpektoratu srečujemo dokaj pogosto. Žal pa na te pojave, ki prebivalce izjemno moti, sploh pri preživljanju prostega časa in počitka, nimamo veliko vpliva, če ne gre za bistveno presežene vrednosti. Pa še v tem primeru se s tem ukvarja okoljska inšpekcija. Največkrat gre tudi v takšnih primerih za potrebo po zasebnemu dokazovanju motenj, ki jih mora občan dokazovati v zasebni tožbi."</em> – <strong>Gregor Jarkovič</strong>, vodja skupne občinske uprave na Jesenicah</p></blockquote></p> 174840760 RTVSLO – Val 202 1262 clean Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti narašča. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.<p>Zunanje enote lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, najbolj pa jih občutijo sosedje v strnjenih naseljih. Tako je na primer v Kranjski Gori.</p><p><p>Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti se povečuje. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela <em>Best Western</em> v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.</p> <blockquote><p><em>"Z misijami, ki motijo okolje, naj si bo to smrad, hrup ali vibracije, se na inšpektoratu srečujemo dokaj pogosto. Žal pa na te pojave, ki prebivalce izjemno moti, sploh pri preživljanju prostega časa in počitka, nimamo veliko vpliva, če ne gre za bistveno presežene vrednosti. Pa še v tem primeru se s tem ukvarja okoljska inšpekcija. Največkrat gre tudi v takšnih primerih za potrebo po zasebnemu dokazovanju motenj, ki jih mora občan dokazovati v zasebni tožbi."</em> – <strong>Gregor Jarkovič</strong>, vodja skupne občinske uprave na Jesenicah</p></blockquote></p> Wed, 19 Jan 2022 11:00:00 +0000 Toplotne črpalke so lahko zelo moteče za okolico "Neue Werte, call me Mr. Umfrage!"* *Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa! Dolgoletni generalni sekretar finančnega ministrstva, predvsem pa tesen sodelavec Sebastiana Kurza, Thomas Schmidt se je takole pošalil v sporočilu, ki ga je 16. avgusta 2017 poslal Sebastianu Kurzu, takrat še zunanjemu ministru. Že dva meseca pozneje sta bila lahko gospod Anketa in najmlajši kancler v zgodovini Avstrije zadovoljna. Strateški načrt z delovnim naslovom Projekt BallhausPlatz je uspel. 6. oktobra lani, ko se je takratni avstrijski kancler mudil na vrhu voditeljev Evropske unije in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju, je na Dunaju potekala obsežna preiskava, med drugim kanclerjevega urada, sedeža Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), prostorov ministrstva za finance. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. In prirejanje javnomnenjskih anket. Na Dunaju je bila Maja Ava Žiberna.<p>6. oktobra 2021 je na Dunaju potekala obsežna preiskava. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. Vpleteni: takratni kancler Sebastian Kurz</p><p><p>"<em>Neue Werte, call me Mr. Umfrage!"*</em></p> <p>*<em>Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa!</em></p> <p>Dolgoletni generalni sekretar finančnega ministrstva, predvsem pa tesen sodelavec Sebastiana Kurza, Thomas Schmidt se je takole pošalil v sporočilu, ki ga je 16. avgusta 2017 poslal Sebastianu Kurzu, takrat še zunanjemu ministru. Že dva meseca pozneje sta bila lahko gospod Anketa in najmlajši kancler v zgodovini Avstrije zadovoljna. Strateški načrt z delovnim naslovom <em>Projekt BallhausPlatz</em> je uspel.</p> <p>6. oktobra lani, ko se je takratni avstrijski kancler mudil na vrhu voditeljev Evropske unije in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju, je na Dunaju potekala obsežna preiskava, med drugim kanclerjevega urada, sedeža Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), prostorov ministrstva za finance. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. In prirejanje javnomnenjskih anket.</p> <blockquote><p><em>"Politika oglaševanja in konkretna korupcijska afera je povzročila zelo velik dvom javnosti v medije in novinarstvo pa tudi v neodvisnost novinarstva v odnosu do vladajočih. To je res slaba diagnoza in velika skepa je pravzaprav evfemizem za rezultate, ki smo jih pridobili s to raziskavo. Prevladujoče mnenje v javnosti je, da je novinarstvo na prodaj. To je seveda grozljivo in zadeva vse tiste novinarje in medijske hiše, ki se trudijo pošteno opravljati svoj poklic v službi demokracije. Seveda so v novinarstvu tudi posamezne črne ovce, ki ravnajo sporno, ampak zaradi netransparentnega trošenja javnega denarja slaba luč pade na vse." - </em><strong>Andy Kaltenbrunner</strong>, direktor inštituta Medienhaus Wien</p></blockquote></p> 174840464 RTVSLO – Val 202 1083 clean "Neue Werte, call me Mr. Umfrage!"* *Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa! Dolgoletni generalni sekretar finančnega ministrstva, predvsem pa tesen sodelavec Sebastiana Kurza, Thomas Schmidt se je takole pošalil v sporočilu, ki ga je 16. avgusta 2017 poslal Sebastianu Kurzu, takrat še zunanjemu ministru. Že dva meseca pozneje sta bila lahko gospod Anketa in najmlajši kancler v zgodovini Avstrije zadovoljna. Strateški načrt z delovnim naslovom Projekt BallhausPlatz je uspel. 6. oktobra lani, ko se je takratni avstrijski kancler mudil na vrhu voditeljev Evropske unije in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju, je na Dunaju potekala obsežna preiskava, med drugim kanclerjevega urada, sedeža Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), prostorov ministrstva za finance. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. In prirejanje javnomnenjskih anket. Na Dunaju je bila Maja Ava Žiberna.<p>6. oktobra 2021 je na Dunaju potekala obsežna preiskava. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. Vpleteni: takratni kancler Sebastian Kurz</p><p><p>"<em>Neue Werte, call me Mr. Umfrage!"*</em></p> <p>*<em>Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa!</em></p> <p>Dolgoletni generalni sekretar finančnega ministrstva, predvsem pa tesen sodelavec Sebastiana Kurza, Thomas Schmidt se je takole pošalil v sporočilu, ki ga je 16. avgusta 2017 poslal Sebastianu Kurzu, takrat še zunanjemu ministru. Že dva meseca pozneje sta bila lahko gospod Anketa in najmlajši kancler v zgodovini Avstrije zadovoljna. Strateški načrt z delovnim naslovom <em>Projekt BallhausPlatz</em> je uspel.</p> <p>6. oktobra lani, ko se je takratni avstrijski kancler mudil na vrhu voditeljev Evropske unije in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju, je na Dunaju potekala obsežna preiskava, med drugim kanclerjevega urada, sedeža Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), prostorov ministrstva za finance. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. In prirejanje javnomnenjskih anket.</p> <blockquote><p><em>"Politika oglaševanja in konkretna korupcijska afera je povzročila zelo velik dvom javnosti v medije in novinarstvo pa tudi v neodvisnost novinarstva v odnosu do vladajočih. To je res slaba diagnoza in velika skepa je pravzaprav evfemizem za rezultate, ki smo jih pridobili s to raziskavo. Prevladujoče mnenje v javnosti je, da je novinarstvo na prodaj. To je seveda grozljivo in zadeva vse tiste novinarje in medijske hiše, ki se trudijo pošteno opravljati svoj poklic v službi demokracije. Seveda so v novinarstvu tudi posamezne črne ovce, ki ravnajo sporno, ampak zaradi netransparentnega trošenja javnega denarja slaba luč pade na vse." - </em><strong>Andy Kaltenbrunner</strong>, direktor inštituta Medienhaus Wien</p></blockquote></p> Tue, 18 Jan 2022 11:00:00 +0000 “Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa!” Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti? O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu.<p>O nedorečenostih novega stebra socialne varnosti</p><p><p>Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti?</p> <blockquote><p>O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica <strong>Alenka Terlep</strong> in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu. Celotni oddaji lahko prisluhnete <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/11/studio-ob-17-00-672/">TUKAJ</a>.</p> <p>&nbsp;</p></blockquote> <p><em>Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</em></p> <p></p></p> 174838793 RTVSLO – Val 202 1206 clean Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti? O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu.<p>O nedorečenostih novega stebra socialne varnosti</p><p><p>Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti?</p> <blockquote><p>O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica <strong>Alenka Terlep</strong> in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu. Celotni oddaji lahko prisluhnete <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/11/studio-ob-17-00-672/">TUKAJ</a>.</p> <p>&nbsp;</p></blockquote> <p><em>Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</em></p> <p></p></p> Wed, 12 Jan 2022 11:00:00 +0000 Kaj prinaša težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi? Točno pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.<p>Guantanamo je dokaz tega, kako lahko država popolnoma potepta človekovo dostojanstvo, če za to obstaja političen interes</p><p><p>Pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.</p> <p><strong>Blaž Kovač</strong> iz Amnesty International Slovenija pravi, da taka zloraba prava, kot se dogaja v Guantanamu s strani najmočnejše države na svetu, pomeni poraz civilizacije.</p> <blockquote><p><em>"Pri nekaterih jetnikih je popolnoma jasno <a href="https://www.nytimes.com/interactive/2021/us/guantanamo-bay-detainees.html">opisano</a>, kaj vse se je dogajalo. Številni so bili na robu smrti, enega so morali dvakrat oživljati, ker je skoraj umrl zaradi mučenja v Guantanamu. Imajo hude duševne težave. Izolacija, prikrajšanje spanja, ljudi so priklepali, da so morali stati, da niso mogli spati, uporabljali so elektriko. Gre za grozljive zadeve, ki se enostavno ne bi smele dogajati. Gre za popolno razčlovečenje."</em></p></blockquote> <p>Kot poudarja <strong>dr. Vasja Badalič</strong> z Inštituta za kriminologijo, je Guantanamo simbol delovanja ameriških oblasti v zadnjih 20 letih.</p> <blockquote><p><em>"Guantanamo je simbol oblasti, ki deluje izven pravnih okvirov, tajno, netransparentno, brez možnosti, da bi bila kaznovana, brez nadzora."</em></p></blockquote> <p>Badalič poudarja, da se je izkazalo, da je mučenje tudi zelo neučinkovito pri <a href="https://www.intelligence.senate.gov/sites/default/files/documents/CRPT-113srpt288.pdf">pridobivanju informacij</a>. <em>"Celotna vojna proti terorju je šla v smeri uresničevanja ameriških interesov."</em></p> <p>Guantanamo je dokaz tega, kako lahko država popolnoma potepta človekovo dostojanstvo, če za to obstaja političen interes, dodaja Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija.</p></p> 174838494 RTVSLO – Val 202 1131 clean Točno pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.<p>Guantanamo je dokaz tega, kako lahko država popolnoma potepta človekovo dostojanstvo, če za to obstaja političen interes</p><p><p>Pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.</p> <p><strong>Blaž Kovač</strong> iz Amnesty International Slovenija pravi, da taka zloraba prava, kot se dogaja v Guantanamu s strani najmočnejše države na svetu, pomeni poraz civilizacije.</p> <blockquote><p><em>"Pri nekaterih jetnikih je popolnoma jasno <a href="https://www.nytimes.com/interactive/2021/us/guantanamo-bay-detainees.html">opisano</a>, kaj vse se je dogajalo. Številni so bili na robu smrti, enega so morali dvakrat oživljati, ker je skoraj umrl zaradi mučenja v Guantanamu. Imajo hude duševne težave. Izolacija, prikrajšanje spanja, ljudi so priklepali, da so morali stati, da niso mogli spati, uporabljali so elektriko. Gre za grozljive zadeve, ki se enostavno ne bi smele dogajati. Gre za popolno razčlovečenje."</em></p></blockquote> <p>Kot poudarja <strong>dr. Vasja Badalič</strong> z Inštituta za kriminologijo, je Guantanamo simbol delovanja ameriških oblasti v zadnjih 20 letih.</p> <blockquote><p><em>"Guantanamo je simbol oblasti, ki deluje izven pravnih okvirov, tajno, netransparentno, brez možnosti, da bi bila kaznovana, brez nadzora."</em></p></blockquote> <p>Badalič poudarja, da se je izkazalo, da je mučenje tudi zelo neučinkovito pri <a href="https://www.intelligence.senate.gov/sites/default/files/documents/CRPT-113srpt288.pdf">pridobivanju informacij</a>. <em>"Celotna vojna proti terorju je šla v smeri uresničevanja ameriških interesov."</em></p> <p>Guantanamo je dokaz tega, kako lahko država popolnoma potepta človekovo dostojanstvo, če za to obstaja političen interes, dodaja Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija.</p></p> Tue, 11 Jan 2022 11:00:00 +0000 20 let Guantanama: mučenje ni učinkovito Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija, pa več v pogovoru z Luko Hvalcem.<p>Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o mostu med javnostjo in javnim zavodom ter med uporabniki in ustvarjalci vsebin </p><p><p>Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija?</p> <blockquote><p><em>"Vsi mediji po svetu se vrtimo v istih krogih. Seveda, stvari ne moreš zamolčati in ne moreš vedno vztrajati pri svojem prav, ne moreš biti samo v svojem mehurčku. In morda smo kdaj tukaj naredili tudi kakšno napako. Ko smo zaprli vrata dvomom, strahovom in različnim glasovom. /.../ Po drugi strani pa včasih iz odzivov, ki jih prejemam, dobim občutek, da so ljudje slabo medijsko pismeni, težko razlikujejo dejstva, lažne novice in dezinformacije."</em></p></blockquote></p> 174836966 RTVSLO – Val 202 1537 clean Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija, pa več v pogovoru z Luko Hvalcem.<p>Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o mostu med javnostjo in javnim zavodom ter med uporabniki in ustvarjalci vsebin </p><p><p>Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija?</p> <blockquote><p><em>"Vsi mediji po svetu se vrtimo v istih krogih. Seveda, stvari ne moreš zamolčati in ne moreš vedno vztrajati pri svojem prav, ne moreš biti samo v svojem mehurčku. In morda smo kdaj tukaj naredili tudi kakšno napako. Ko smo zaprli vrata dvomom, strahovom in različnim glasovom. /.../ Po drugi strani pa včasih iz odzivov, ki jih prejemam, dobim občutek, da so ljudje slabo medijsko pismeni, težko razlikujejo dejstva, lažne novice in dezinformacije."</em></p></blockquote></p> Wed, 05 Jan 2022 11:00:00 +0000 Pogovor z Ilinko Todorovski Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt Interreg Salute Zdravstvo, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih.<p>Čezmejni projekt Interreg Zdravstvo ima predvsem en namen - izboljšati zdravstvene storitve v Novi Gorici in Gorici ter omogočiti izmenjavo izkušenj, z upanjem, da se bodo izmenjevali tudi pacienti</p><p><p><span>Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt <strong><a href="https://euro-go.eu/sl/programmi-e-progetti/progetti-iti-salute-zdravstvo/">Interreg Salute Zdravstvo</a></strong>, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih. </span></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-0320-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-534543'> Logopedinja Nikol Križmančič, Stara Gora</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-0324-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-534545'> Edina Kovač Cvetko, vodja stanovanjske skupine za mlade Nova Gorica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-0314-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-534546'> Tomaž Konrad, vršilec dolžnosti direktorja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-0315-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-534548'> dr. Alenka Zavrtanik Čelan, predstojnica ginekološkega oddelka SB dr. Franca Derganca</figcaption></figure> </div> <p><em>Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. </em></p> <p></p> <p><span> </span></p></p> 174836648 RTVSLO – Val 202 1330 clean Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt Interreg Salute Zdravstvo, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih.<p>Čezmejni projekt Interreg Zdravstvo ima predvsem en namen - izboljšati zdravstvene storitve v Novi Gorici in Gorici ter omogočiti izmenjavo izkušenj, z upanjem, da se bodo izmenjevali tudi pacienti</p><p><p><span>Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt <strong><a href="https://euro-go.eu/sl/programmi-e-progetti/progetti-iti-salute-zdravstvo/">Interreg Salute Zdravstvo</a></strong>, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih. </span></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-0320-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-534543'> Logopedinja Nikol Križmančič, Stara Gora</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-0324-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-534545'> Edina Kovač Cvetko, vodja stanovanjske skupine za mlade Nova Gorica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-0314-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-534546'> Tomaž Konrad, vršilec dolžnosti direktorja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-0315-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-534548'> dr. Alenka Zavrtanik Čelan, predstojnica ginekološkega oddelka SB dr. Franca Derganca</figcaption></figure> </div> <p><em>Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. </em></p> <p></p> <p><span> </span></p></p> Tue, 04 Jan 2022 11:00:00 +0000 Ljudje se (še) ne odločajo za iskanje zdravstvenih storitev čez mejo Še eno virulentno leto je za Slovenijo, polno viharjev, včasih pričakovanih, pogosto umetno ustvarjenih. Slovenijo v preteklem letu analizirajo in komentirajo Nataša Mulec, Zdenka Bakalar, Snežana Ilijaš in Tomaž Celestina.<p>Dogajanje v preteklem letu analizirajo in komentirajo Zdenka Bakalar, Snežana Ilijaš in Tomaž Celestina</p><p><p>Počasi se poslavljamo od leta 2021, ki nas je preizkušalo tako kot leto pred tem. Zdi se, da se je staro podrlo, za novo pa še ne vemo, kako bo videti. Virus kljub našim drugačnim željam ni miroval. Spremenil je naša življenja, pa tudi pokazal na pomankljivost delovanja vseh naših podsistemov. Lahko samo rečemo, da je za Slovenijo še eno virulentno leto, polno viharjev, včasih pričakovanih, pogosto pa tudi umetno ustvarjenih.</p> <blockquote><p><em>"Še vedno se težko spopadamo z virusom, vse skupaj dojemamo kot znanstveno fantastiko. Smo polni strahov, gneva in jeze, prevladuje množična histerija, poglabljajo se obstoječe neenakosti. Številni so še bolj na robu, kot so bili. Povečujeta se nasilje in diskriminacija, izgubljamo vrednote, postavljamo se na dva ločena bregova in obsojamo drug drugega."</em> – <strong>Snežana Ilijaš</strong></p> <p><em>"Povedati moramo, da je tista osnovna vrata nezaupanja začela odpirati vlada, vladna koalicija. V vsak sveženj PKP-zakonodaje je znala vriniti kakšne podtaknjence, ki s spopadanjem z epidemijo niso imeli kaj dosti ali pa sploh nič. In škoda je bila seveda storjena."</em> – <strong><span lang="SL">Tomaž Celestina</span></strong></p> <p><em>"Pomembno je, da imamo gospodarski odboj. Prejšnje leto je bil padec BDP-ja 4,2-odstoten, to leto pa bo skoraj sedemodstotna rast. To je zelo pomembno, čeprav smo zabredli v visok primankljaj in povečali javni dolg. Osnovo smo si naredili dobro. Če bo gospodarska rast takšna, kot je napovedana, in če bo investicijski potencial šel naprej, se bo dolg zniževal in lažje bomo lahko odplačevali tudi kredite. Življenje bo šlo naprej, saj si potenciala nismo uničili."</em> – <strong>Zdenka Bakalar</strong></p></blockquote></p> 174835232 RTVSLO – Val 202 1493 clean Še eno virulentno leto je za Slovenijo, polno viharjev, včasih pričakovanih, pogosto umetno ustvarjenih. Slovenijo v preteklem letu analizirajo in komentirajo Nataša Mulec, Zdenka Bakalar, Snežana Ilijaš in Tomaž Celestina.<p>Dogajanje v preteklem letu analizirajo in komentirajo Zdenka Bakalar, Snežana Ilijaš in Tomaž Celestina</p><p><p>Počasi se poslavljamo od leta 2021, ki nas je preizkušalo tako kot leto pred tem. Zdi se, da se je staro podrlo, za novo pa še ne vemo, kako bo videti. Virus kljub našim drugačnim željam ni miroval. Spremenil je naša življenja, pa tudi pokazal na pomankljivost delovanja vseh naših podsistemov. Lahko samo rečemo, da je za Slovenijo še eno virulentno leto, polno viharjev, včasih pričakovanih, pogosto pa tudi umetno ustvarjenih.</p> <blockquote><p><em>"Še vedno se težko spopadamo z virusom, vse skupaj dojemamo kot znanstveno fantastiko. Smo polni strahov, gneva in jeze, prevladuje množična histerija, poglabljajo se obstoječe neenakosti. Številni so še bolj na robu, kot so bili. Povečujeta se nasilje in diskriminacija, izgubljamo vrednote, postavljamo se na dva ločena bregova in obsojamo drug drugega."</em> – <strong>Snežana Ilijaš</strong></p> <p><em>"Povedati moramo, da je tista osnovna vrata nezaupanja začela odpirati vlada, vladna koalicija. V vsak sveženj PKP-zakonodaje je znala vriniti kakšne podtaknjence, ki s spopadanjem z epidemijo niso imeli kaj dosti ali pa sploh nič. In škoda je bila seveda storjena."</em> – <strong><span lang="SL">Tomaž Celestina</span></strong></p> <p><em>"Pomembno je, da imamo gospodarski odboj. Prejšnje leto je bil padec BDP-ja 4,2-odstoten, to leto pa bo skoraj sedemodstotna rast. To je zelo pomembno, čeprav smo zabredli v visok primankljaj in povečali javni dolg. Osnovo smo si naredili dobro. Če bo gospodarska rast takšna, kot je napovedana, in če bo investicijski potencial šel naprej, se bo dolg zniževal in lažje bomo lahko odplačevali tudi kredite. Življenje bo šlo naprej, saj si potenciala nismo uničili."</em> – <strong>Zdenka Bakalar</strong></p></blockquote></p> Wed, 29 Dec 2021 11:00:00 +0000 Slovenija v letu 2021 Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International. V Vročem mikrofonu spregovori o dogajanju v Etiopiji, o paradigmi oddaljenih konfliktov v Evropi, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah. <p>Donatella Rovera, preiskovalka konfliktov, o dogajanju v Etiopiji, o tem, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah</p><p><p>Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje <a href="https://twitter.com/DRovera"><strong>Donatella Rovera</strong></a>, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International.</p> <p>Rojena v Italiji, očetu iz Argentine in mami Romkinji iz Romunije. Odraščala je v Franciji in se izobraževala v Veliki Britaniji. Zelo hitro jo je začelo zanimati, kaj se dogaja po svetu. "<em>Identiteta kot nekakšna teritorialna pripadnost mi ne pomeni ničesar. Vseeno pa vidim, da se točno to manifestira v veliko konfliktih."</em></p> <blockquote><p><em>"Preiskovalci se raje osredotočamo na dejstva kot pa na interpretacije. Določena stran lahko ima povsem legitimne težnje, a jih potem izvršuje s kršenjem človekovih pravic, vojnimi zločini ali zločini proti človeštvu. To je hudo narobe. </em></p></blockquote> <p>Paradigma zob za zob, oko za oko je veliko bolj prisotna med nami, kot bi si želeli priznati. "<em>Okoliščine človeškega obstoja so se res spremenile. Ampak človekova narava se fundamentalno ni spremenila. To je en dejavnik. Obstaja pa še en drug in sicer to, da obstajajo ljudje, ki so izgubili zaupanje v pravičnost in politiko. Predvsem zato, ker so bili priča nepravičnosti in ker so videli, da tisti, ki so izvrševali krivico, niso bili kaznovani. Zato izgubljajo upanje, da bi pravico kadarkoli doživeli. To jih žene k maščevanju. Obenem pa, če se storilci zelo resnih zločinov proti človeštvu zavedajo tega, da ne bodo kaznovani .... jih to vodi k še več zlorabam. Nekaznovanost je zelo nevarna, ljudem ne zadosti pravice, storilce pa opere odgovornosti. Nevarna pa je tudi zato, ker lahko vodi nekaznovane ljudi k še več grozodejstvom, saj izgubijo strah pred tem, da bi bili kaznovani. To je resnična nevarnost.</em>"</p></p> 174834922 RTVSLO – Val 202 1394 clean Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International. V Vročem mikrofonu spregovori o dogajanju v Etiopiji, o paradigmi oddaljenih konfliktov v Evropi, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah. <p>Donatella Rovera, preiskovalka konfliktov, o dogajanju v Etiopiji, o tem, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah</p><p><p>Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje <a href="https://twitter.com/DRovera"><strong>Donatella Rovera</strong></a>, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International.</p> <p>Rojena v Italiji, očetu iz Argentine in mami Romkinji iz Romunije. Odraščala je v Franciji in se izobraževala v Veliki Britaniji. Zelo hitro jo je začelo zanimati, kaj se dogaja po svetu. "<em>Identiteta kot nekakšna teritorialna pripadnost mi ne pomeni ničesar. Vseeno pa vidim, da se točno to manifestira v veliko konfliktih."</em></p> <blockquote><p><em>"Preiskovalci se raje osredotočamo na dejstva kot pa na interpretacije. Določena stran lahko ima povsem legitimne težnje, a jih potem izvršuje s kršenjem človekovih pravic, vojnimi zločini ali zločini proti človeštvu. To je hudo narobe. </em></p></blockquote> <p>Paradigma zob za zob, oko za oko je veliko bolj prisotna med nami, kot bi si želeli priznati. "<em>Okoliščine človeškega obstoja so se res spremenile. Ampak človekova narava se fundamentalno ni spremenila. To je en dejavnik. Obstaja pa še en drug in sicer to, da obstajajo ljudje, ki so izgubili zaupanje v pravičnost in politiko. Predvsem zato, ker so bili priča nepravičnosti in ker so videli, da tisti, ki so izvrševali krivico, niso bili kaznovani. Zato izgubljajo upanje, da bi pravico kadarkoli doživeli. To jih žene k maščevanju. Obenem pa, če se storilci zelo resnih zločinov proti človeštvu zavedajo tega, da ne bodo kaznovani .... jih to vodi k še več zlorabam. Nekaznovanost je zelo nevarna, ljudem ne zadosti pravice, storilce pa opere odgovornosti. Nevarna pa je tudi zato, ker lahko vodi nekaznovane ljudi k še več grozodejstvom, saj izgubijo strah pred tem, da bi bili kaznovani. To je resnična nevarnost.</em>"</p></p> Tue, 28 Dec 2021 11:00:00 +0000 Donatella Rovera: Nekaznovanost vodi k novim zločinom ... čaka te presenečenje! 174834086 RTVSLO – Val 202 113 clean ... čaka te presenečenje! Fri, 24 Dec 2021 17:22:00 +0000 Poišči čestitko! V ljubljanski četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila- bloki in Dom za starejše. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu gradnje le ta morala vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih. Kaj o vsem tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?<p>Kaj o tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?</p><p><p>V ljubljanski Četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila bloki in dom za starejše občane. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu graditve ta moral vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih.</p> <blockquote><p><em>"Mi ne nasprotujemo razvoju, kar se nam očita. Ne bomo privolili v to, da se nas vzame za talce in da bodo stanovanjsko problematiko reševali zasebni prijatelji oziroma kapital. Stanovanjska problematika se na ta način ne rešuje. Smiselno bi bilo vprašati ljudi, narediti študije, analize. /.../ Šišenska soseka 6 bi s to graditvijo izgubila odprt prostor, ki je bil kot tak že skonstruiran. Takrat se je gradilo po meri človeka, po meri ljudi. Kar se izkazuje skozi arhitekturo in prostorsko ureditev. S to graditvijo pa bi prostor izgubili predvsem mladi." –</em> <strong>Luka Počivalšek</strong> z Odbora za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6</p> <p><em>"Mesto ni nekaj, kar je zacementirano, ampak je tudi prostor objektov in tokov časa, idej in kapitala. Je dinamičen sistem. Zato je ena najbolj spornih razvojnih strategij, ki ji sledimo, zgoščevanje mesta. Graditev mesta od znotraj."</em> – <span lang="SL">prof. <strong>Janez Koželj</strong></span></p></blockquote></p> 174833412 RTVSLO – Val 202 1294 clean V ljubljanski četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila- bloki in Dom za starejše. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu gradnje le ta morala vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih. Kaj o vsem tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?<p>Kaj o tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?</p><p><p>V ljubljanski Četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila bloki in dom za starejše občane. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu graditve ta moral vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih.</p> <blockquote><p><em>"Mi ne nasprotujemo razvoju, kar se nam očita. Ne bomo privolili v to, da se nas vzame za talce in da bodo stanovanjsko problematiko reševali zasebni prijatelji oziroma kapital. Stanovanjska problematika se na ta način ne rešuje. Smiselno bi bilo vprašati ljudi, narediti študije, analize. /.../ Šišenska soseka 6 bi s to graditvijo izgubila odprt prostor, ki je bil kot tak že skonstruiran. Takrat se je gradilo po meri človeka, po meri ljudi. Kar se izkazuje skozi arhitekturo in prostorsko ureditev. S to graditvijo pa bi prostor izgubili predvsem mladi." –</em> <strong>Luka Počivalšek</strong> z Odbora za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6</p> <p><em>"Mesto ni nekaj, kar je zacementirano, ampak je tudi prostor objektov in tokov časa, idej in kapitala. Je dinamičen sistem. Zato je ena najbolj spornih razvojnih strategij, ki ji sledimo, zgoščevanje mesta. Graditev mesta od znotraj."</em> – <span lang="SL">prof. <strong>Janez Koželj</strong></span></p></blockquote></p> Wed, 22 Dec 2021 11:00:00 +0000 Gradbeni apetiti po javnih površinah v Šiški Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike. <p>Spletna stran Sledite obrazu – Trace the Face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj begunci prihajajo iz različnih držav</p><p><p>V svetovnem gibanju Rdečega križa se vsako leto trudijo, da popolnoma brezplačno ponovno povežejo družine, ki so se ločile zaradi spopadov, naravnih nesreč ali selitev. V ta namen so leta 2013 kot odgovor na migracije vzpostavili spletno orodje, stran <a href="https://familylinks.icrc.org/europe/en/Pages/home.aspx"><strong>Trace the Face oziroma Sledite obrazu</strong></a>,  fotogalerijo ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike, ki bi lahko bili kjer koli vzdolž begunske poti v Evropo.</p> <blockquote><p>"Spletno platformo Trace the face smo začeli uporabljati leta 2013, skupaj nekatera evropska nacionalna društva Rdečega križa ter Mednarodni odbor Rdečega križa. V praksi se je namreč izkazalo, kako zelo težko je iskati pogrešane begunce, ki so na poti in je v nekem trenutku zelo težko vedeti kje so, v kateri državi se nekdo nahaja.  Ko nekje pride do naravne katastrofe ali vojaškega udara, se bodo ljudje sicer ločili, ampak vsaj približno se bo vedelo na katerem območju so in kje jih iskati. Ko pa gre za begunce, ki so na poti v Evropo, pa tega ne veš. Včasih še njihove družine, ki so ostale doma, ne vedo kje so, niti kam gredo. Morda je nekdo doma dejal, da bo skušal priti v Veliko Britanijo, pa je zares prišel do Finske. In tako smo dobili idejo, da bi lahko vsem, ki iščejo svoje pogrešane družinske člane, pri tem iskanju pomagal internet, ki je brezmejen. Spletna stran Trace the face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj vemo, da begunci prihajajo iz različnih držav. V migracije so vpleteni tri celine. Imamo begunce iz Afrike, Srednjega vzhoda, Bangladeša. In če imajo ljudje dostop do interneta, lahko sorodnike iščejo po spletu sami. Če na primer nekdo med objavljenimi fotografijami prepozna pogrešanega svojca, mu pošlje sporočilo, da se mu na primer zdi, da je on njegov pogrešan brat, ki ga išče zadnji dve leti. Oseba s fotografije bo prejela sporočilo in preverila, ali gre res za njegovega brata. Torej, vsak lahko išče med objavljenimi fotografijami, drugače pa je, ko nekdo želi objaviti svojo fotografijo. V tem primeru tega ne more sam, ampak le ob pomoči organizacije Rdečega križa, ki to pomoč daje v okviru društev v vseh državah. Seveda pa smo pri objavah zelo previdni, nikoli javno ne objavljamo fotografij otrok, mladoletnih oseb ali pa oseb, ki jih je strah objave svoje fotografije. So pa njihove fotografije in podatki vidni ljudem, ki se na nacionalnih društvih Rdečega križa ukvarjajo s pogrešanimi osebami." - <strong>Lucile Marbeau,</strong> namestnica vodje za komuniciranje pri nacionalnem društvu Rdečega križa Francije</p></blockquote> <p>Spletna stran Trace the Face oziroma Sledite obrazu je na voljo v sedmih jezikih, ob angleškem, francoskem, španskem in arabskem tudi v paštunskem, somalskem in v jeziku dari. Do zdaj so jo uporabili pripadniki 129-ih narodnosti, največ iščočih na strani je iz Afganistana, sledijo Sirci in Iračani. V okviru globalne statistike ima več kot 6200 ljudi objavljeno svojo fotografijo na spletni srani Trace the face, registriranih imajo nekje 24 500 pogrešanih oseb.</p> <blockquote><p>"Če povem primer, ki ni tako star. Šlo je za fanta, ki je leta 2015 zbežal iz Afganistana in 2017 prišel na Dansko. Tukaj je začel iskati svojo družino, kar pa je bilo takrat v Afganistanu zaradi konfliktov na žalost zelo težko. Zato smo mu predstavili možnost, da lahko njegovo fotografijo naložimo na platformo Trace the face in takoj se je strinjal s tem. Nekega dne so nas poklicali iz grške organizacije Rdečega križa in dejali, da je morda pri njih brat tega fanta. Izkazalo se je, da je ta iz Afganistana zbežal pozneje, prišel do Grčije, kjer je izvedel za spletno stran Trace the face in na njej našel fotografijo brata na Danskem. To je bila neverjetna zgodba. Še vedno oba iščeta svojo družino v Afganistanu. Ta je verjetno zapustila območje, na katerem je živela ob njunem odhodu, a vsaj brata sta se našla. Čeprav nista v isti državi, eden drugega podpirata, vesta, da nista sama in da lahko med seboj govorita o svojih težavah in tem, kar doživljata vsak v svoji novi državi." - <strong>Christel Winther</strong>, sodelavka Službe za obnavljanje družnsih vezi pri Rdečem križu Danske</p></blockquote> <p>Tudi v Sloveniji je ena izmed glavnih dejavnosti <a href="https://www.rks.si/">Rdečega križa</a> Služba za poizvedovanje oziroma združevanje družinskih vezi v vojnah, nesrečah, izrednih razmerah. Posebno dejavna je bila po drugi svetovni vojni predvsem pri iskanju pogrešanih in izginulih oseb, vračanju ugrabljenih otrok in ujetnikov ter združevanju razkropljenih družin. Več o tem sta nam povedali strokovna sodelavka Rdečega križa Slovenije <strong>Maja Murn</strong> in generalna sekretarka <strong>Cvetka Tomin</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174833084 RTVSLO – Val 202 1081 clean Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike. <p>Spletna stran Sledite obrazu – Trace the Face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj begunci prihajajo iz različnih držav</p><p><p>V svetovnem gibanju Rdečega križa se vsako leto trudijo, da popolnoma brezplačno ponovno povežejo družine, ki so se ločile zaradi spopadov, naravnih nesreč ali selitev. V ta namen so leta 2013 kot odgovor na migracije vzpostavili spletno orodje, stran <a href="https://familylinks.icrc.org/europe/en/Pages/home.aspx"><strong>Trace the Face oziroma Sledite obrazu</strong></a>,  fotogalerijo ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike, ki bi lahko bili kjer koli vzdolž begunske poti v Evropo.</p> <blockquote><p>"Spletno platformo Trace the face smo začeli uporabljati leta 2013, skupaj nekatera evropska nacionalna društva Rdečega križa ter Mednarodni odbor Rdečega križa. V praksi se je namreč izkazalo, kako zelo težko je iskati pogrešane begunce, ki so na poti in je v nekem trenutku zelo težko vedeti kje so, v kateri državi se nekdo nahaja.  Ko nekje pride do naravne katastrofe ali vojaškega udara, se bodo ljudje sicer ločili, ampak vsaj približno se bo vedelo na katerem območju so in kje jih iskati. Ko pa gre za begunce, ki so na poti v Evropo, pa tega ne veš. Včasih še njihove družine, ki so ostale doma, ne vedo kje so, niti kam gredo. Morda je nekdo doma dejal, da bo skušal priti v Veliko Britanijo, pa je zares prišel do Finske. In tako smo dobili idejo, da bi lahko vsem, ki iščejo svoje pogrešane družinske člane, pri tem iskanju pomagal internet, ki je brezmejen. Spletna stran Trace the face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj vemo, da begunci prihajajo iz različnih držav. V migracije so vpleteni tri celine. Imamo begunce iz Afrike, Srednjega vzhoda, Bangladeša. In če imajo ljudje dostop do interneta, lahko sorodnike iščejo po spletu sami. Če na primer nekdo med objavljenimi fotografijami prepozna pogrešanega svojca, mu pošlje sporočilo, da se mu na primer zdi, da je on njegov pogrešan brat, ki ga išče zadnji dve leti. Oseba s fotografije bo prejela sporočilo in preverila, ali gre res za njegovega brata. Torej, vsak lahko išče med objavljenimi fotografijami, drugače pa je, ko nekdo želi objaviti svojo fotografijo. V tem primeru tega ne more sam, ampak le ob pomoči organizacije Rdečega križa, ki to pomoč daje v okviru društev v vseh državah. Seveda pa smo pri objavah zelo previdni, nikoli javno ne objavljamo fotografij otrok, mladoletnih oseb ali pa oseb, ki jih je strah objave svoje fotografije. So pa njihove fotografije in podatki vidni ljudem, ki se na nacionalnih društvih Rdečega križa ukvarjajo s pogrešanimi osebami." - <strong>Lucile Marbeau,</strong> namestnica vodje za komuniciranje pri nacionalnem društvu Rdečega križa Francije</p></blockquote> <p>Spletna stran Trace the Face oziroma Sledite obrazu je na voljo v sedmih jezikih, ob angleškem, francoskem, španskem in arabskem tudi v paštunskem, somalskem in v jeziku dari. Do zdaj so jo uporabili pripadniki 129-ih narodnosti, največ iščočih na strani je iz Afganistana, sledijo Sirci in Iračani. V okviru globalne statistike ima več kot 6200 ljudi objavljeno svojo fotografijo na spletni srani Trace the face, registriranih imajo nekje 24 500 pogrešanih oseb.</p> <blockquote><p>"Če povem primer, ki ni tako star. Šlo je za fanta, ki je leta 2015 zbežal iz Afganistana in 2017 prišel na Dansko. Tukaj je začel iskati svojo družino, kar pa je bilo takrat v Afganistanu zaradi konfliktov na žalost zelo težko. Zato smo mu predstavili možnost, da lahko njegovo fotografijo naložimo na platformo Trace the face in takoj se je strinjal s tem. Nekega dne so nas poklicali iz grške organizacije Rdečega križa in dejali, da je morda pri njih brat tega fanta. Izkazalo se je, da je ta iz Afganistana zbežal pozneje, prišel do Grčije, kjer je izvedel za spletno stran Trace the face in na njej našel fotografijo brata na Danskem. To je bila neverjetna zgodba. Še vedno oba iščeta svojo družino v Afganistanu. Ta je verjetno zapustila območje, na katerem je živela ob njunem odhodu, a vsaj brata sta se našla. Čeprav nista v isti državi, eden drugega podpirata, vesta, da nista sama in da lahko med seboj govorita o svojih težavah in tem, kar doživljata vsak v svoji novi državi." - <strong>Christel Winther</strong>, sodelavka Službe za obnavljanje družnsih vezi pri Rdečem križu Danske</p></blockquote> <p>Tudi v Sloveniji je ena izmed glavnih dejavnosti <a href="https://www.rks.si/">Rdečega križa</a> Služba za poizvedovanje oziroma združevanje družinskih vezi v vojnah, nesrečah, izrednih razmerah. Posebno dejavna je bila po drugi svetovni vojni predvsem pri iskanju pogrešanih in izginulih oseb, vračanju ugrabljenih otrok in ujetnikov ter združevanju razkropljenih družin. Več o tem sta nam povedali strokovna sodelavka Rdečega križa Slovenije <strong>Maja Murn</strong> in generalna sekretarka <strong>Cvetka Tomin</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 21 Dec 2021 11:00:00 +0000 Sledite obrazu: "Iščem sestro", "Iščem sina" "To ni napad, to je samo izpoved, težka izpoved," pravi žrtev spolne zlorabe v Katoliški cerkvi. Želi si, da bi z njo opogumila še koga, ki je doživel zlorabo, da to, kar ga tlači, da ven iz sebe in pove, kar bi moral povedati. Tokrat bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, kaj bi bilo nujno treba narediti, da se takšne zlorabe v Cerkvi ne bi več dogajale. <p>"Občutila sem sram, sramoto, predvsem en velik strah"</p><p><p>Čustveni sprožilec žrtve spolne zlorabe, katere izpoved smo objavili <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/11/vroci-mikrofon-341/">prejšnji teden</a>, so bila težka dvojna vrata, kamor jo je župnik na silo odvedel vsakih po verouku. Žrtev spolne zlorabe, ki jo boste slišali danes, je spomin na to, kar je doživljala kot najstnica, stara toliko, da župnika, ki jo je zlorabljal, opišemo kot pedofila, dolgo skušala potlačiti. Eden od njenih sprožilcev so bili njeni dnevniški zapisi. Prebrala je, kako se je počutila ponižano, kako je bilo to, kar je počel, proti njeni volji. Takrat je tudi, da je to doživljala kot posilstvo.</p> <p>Zlorabe so se dogajale na več nivojih, preveč hitro in intenzivno, da bi lahko sproti dojemala, kaj se sploh dogaja. Župnik je z manipulacijo s pomočjo vere povsem prevzel nadzor nad njenim življenjem. Določal je, kaj lahko dela, s kom se lahko druži, kam lahko gre. Zelo pogosto je morala k njemu k spovedi. Če mu ni bila popolnoma pokorna, če ni izpolnila vsega, kar ji je naložil, je bil jezen.</p> <p>Šele kot odrasla oseba se je zavedela, za kakšno manipulacijo je šlo. Župnik ji je kot otroku popolnoma izbrisal identiteto.  Govoril ji je, da vse, kar ji je zapovedal, prihaja od boga. Kot duhovniku mu je popolnoma zaupala, on pa je popolnoma prevzel nadzor nad njenim življenjem. Bila je premlada, da bi lahko razumela in analizirala, kaj se zares dogaja, vedela pa je, da je to, kar on počne, zelo narobe.</p> <blockquote> <p><em>"Občutila sem sram, sramoto, predvsem en velik strah. Šele ko sem bila kakšno leto, dve starejša, sem začela bolj dojemati, da je pa to res grd poseg vame in v moje telo, in nisem mogla razumeti, kako lahko to še zmeraj meni počne in hkrati iz sebe dela podobo svetnika."</em></p> </blockquote> <p>Zlorabo je prijavila v prepričanju, da ima Cerkev interes, da se razišče resnica, da ji bo zaupala, ji pomagala in se do nje obnašala sočutno. Vendar ni bili tako.</p> <blockquote> <p><em>"Med postopkom so mi zastavljali vprašanja, kjer so pri meni ali drugih želeli ugotoviti mojo odgovornost ali vsaj najti neko mojo sokrivdo."</em></p> </blockquote> <p>Dobila je občutek, da mislijo, da je ona problem, ker je duhovnika prijavila. Znašla se je pred togim uradniškim sistemom. Večkrat je morala ponoviti svojo zgodbo.</p> <blockquote> <p><em>"Naj nobena žrtev več ne gre skozi to, skozi kar sem jaz šla."</em></p> </blockquote> <p>Novomeški škof <strong>dr. Andrej Saje</strong> je do leta 2013 vodil ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab. Pravi, da je Katoliška cerkev naredila že veliko tem področju – na ravni predpisov.</p> <blockquote> <p><em>"Težava pa je prenašanje teh zakonov v prakso, predvsem pa je problem odločitve in resničnega prizadevanja za pravičnost in resnico, da prisluhnemo tistim, ki so bili zlorabljeni in jim tudi pomagamo."</em></p> </blockquote> <p>Saje obljublja, da bodo naredili vse, da se bodo zlorabe odkrivale, da bodo ljudje lahko spregovorili in da bodo storilce tudi ustrezno kaznovali.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174831089' title='Pogovor+z+dr.+Andrejem+Sajetom'></shortcode></p> 174830993 RTVSLO – Val 202 1627 clean "To ni napad, to je samo izpoved, težka izpoved," pravi žrtev spolne zlorabe v Katoliški cerkvi. Želi si, da bi z njo opogumila še koga, ki je doživel zlorabo, da to, kar ga tlači, da ven iz sebe in pove, kar bi moral povedati. Tokrat bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, kaj bi bilo nujno treba narediti, da se takšne zlorabe v Cerkvi ne bi več dogajale. <p>"Občutila sem sram, sramoto, predvsem en velik strah"</p><p><p>Čustveni sprožilec žrtve spolne zlorabe, katere izpoved smo objavili <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/11/vroci-mikrofon-341/">prejšnji teden</a>, so bila težka dvojna vrata, kamor jo je župnik na silo odvedel vsakih po verouku. Žrtev spolne zlorabe, ki jo boste slišali danes, je spomin na to, kar je doživljala kot najstnica, stara toliko, da župnika, ki jo je zlorabljal, opišemo kot pedofila, dolgo skušala potlačiti. Eden od njenih sprožilcev so bili njeni dnevniški zapisi. Prebrala je, kako se je počutila ponižano, kako je bilo to, kar je počel, proti njeni volji. Takrat je tudi, da je to doživljala kot posilstvo.</p> <p>Zlorabe so se dogajale na več nivojih, preveč hitro in intenzivno, da bi lahko sproti dojemala, kaj se sploh dogaja. Župnik je z manipulacijo s pomočjo vere povsem prevzel nadzor nad njenim življenjem. Določal je, kaj lahko dela, s kom se lahko druži, kam lahko gre. Zelo pogosto je morala k njemu k spovedi. Če mu ni bila popolnoma pokorna, če ni izpolnila vsega, kar ji je naložil, je bil jezen.</p> <p>Šele kot odrasla oseba se je zavedela, za kakšno manipulacijo je šlo. Župnik ji je kot otroku popolnoma izbrisal identiteto.  Govoril ji je, da vse, kar ji je zapovedal, prihaja od boga. Kot duhovniku mu je popolnoma zaupala, on pa je popolnoma prevzel nadzor nad njenim življenjem. Bila je premlada, da bi lahko razumela in analizirala, kaj se zares dogaja, vedela pa je, da je to, kar on počne, zelo narobe.</p> <blockquote> <p><em>"Občutila sem sram, sramoto, predvsem en velik strah. Šele ko sem bila kakšno leto, dve starejša, sem začela bolj dojemati, da je pa to res grd poseg vame in v moje telo, in nisem mogla razumeti, kako lahko to še zmeraj meni počne in hkrati iz sebe dela podobo svetnika."</em></p> </blockquote> <p>Zlorabo je prijavila v prepričanju, da ima Cerkev interes, da se razišče resnica, da ji bo zaupala, ji pomagala in se do nje obnašala sočutno. Vendar ni bili tako.</p> <blockquote> <p><em>"Med postopkom so mi zastavljali vprašanja, kjer so pri meni ali drugih želeli ugotoviti mojo odgovornost ali vsaj najti neko mojo sokrivdo."</em></p> </blockquote> <p>Dobila je občutek, da mislijo, da je ona problem, ker je duhovnika prijavila. Znašla se je pred togim uradniškim sistemom. Večkrat je morala ponoviti svojo zgodbo.</p> <blockquote> <p><em>"Naj nobena žrtev več ne gre skozi to, skozi kar sem jaz šla."</em></p> </blockquote> <p>Novomeški škof <strong>dr. Andrej Saje</strong> je do leta 2013 vodil ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab. Pravi, da je Katoliška cerkev naredila že veliko tem področju – na ravni predpisov.</p> <blockquote> <p><em>"Težava pa je prenašanje teh zakonov v prakso, predvsem pa je problem odločitve in resničnega prizadevanja za pravičnost in resnico, da prisluhnemo tistim, ki so bili zlorabljeni in jim tudi pomagamo."</em></p> </blockquote> <p>Saje obljublja, da bodo naredili vse, da se bodo zlorabe odkrivale, da bodo ljudje lahko spregovorili in da bodo storilce tudi ustrezno kaznovali.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174831089' title='Pogovor+z+dr.+Andrejem+Sajetom'></shortcode></p> Tue, 14 Dec 2021 11:00:00 +0000 Krik žrtev, 2. del Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude, krik žrtev pa še vedno ni slišan. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše. Izpoved žrtve, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, ni primerna za otroke. Ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme, takšni, kot so se je lotili na primer v Franciji.<p>Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude. Izpoved žrtve, s katero smo se pogovarjali, ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme</p><p><p><em>"Zaščititi želim vse žrtve, ki bi to mogoče še bile,"</em> je na vprašanje, zakaj se je odločila govoriti, odgovorila sogovornica, ki je doživela spolno zlorabo v Katoliški cerkvi. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše.</p> <blockquote><p><em>"Se res ne da nič spremeniti? Če bomo tiho, se res ne da. Če pa ne bomo tiho, pa se mogoče kakšna žrtev reši."</em> – razmišlja žrtev spolne zlorabe, ki ji v času, ko jo je zlorabljal župnik Marjan Zupanc, ni verjel in pomagal nihče.</p></blockquote> <p>Župnik, ki je trenutno v domu upokojenih duhovnikov, je zlorabljal od leta 1971 do 2010. Ona je podala prijavo leta 2009: <em>"Zelo težko je podati prijavo. S podano prijavo si zapreš določeno kvoto prijateljev. Sodelavci te gledajo postrani. Škofje in cerkveni laiki te hočejo prepričati, da to ni res, da si ti kriv, da se je to zgodilo. In da naj polagam račune tam, kjer bo treba, in da naj zdaj molčim. Ne, ne morem molčati, ker je toliko otrok še zadaj za mano, ki se jim to lahko zgodi, ki se jim je zgodilo, in upam, da se ne bo nikomur več. Upanje je sicer zelo majhno, ampak upam, da se ne bo nikomur več."</em></p> <blockquote><p><em>"Žalostno je, ko ugotoviš, da si bil star 12 let, ko se ti je to zgodilo, in po toliko letih se potem srečaš z nekom, ki je generacija tvojih otrok, ta pa je bil zlorabljen že pri šestih letih."</em></p></blockquote> <p>To srečanje opiše kot krik in vprašanje: <em>"A ti tudi?!"</em></p> <p>Predsednik francoske zveze žrtev Osvobojena beseda <strong>Francois Devaux</strong>, tudi sam žrtev spolne zlorabe duhovnika, nam je povedal, da številni niso razumeli smisla organizacije, v kateri je zbral žrtve, ki so prestale skrajno trpljenje, usmeril sile in se spoprijeli s Katoliško cerkvijo: <em>"Organizacijo, ki razkriva spolne zlorabe v Katoliški cerkvi, je bilo zelo težko voditi. Odzivi odgovornih so bili podobni kot drugod. Povsod je katoliška hierarhija delala težave. Nikjer ni institucionalne volje glede preiskav in pravične povrnitve žrtvam."</em></p> <p>Na začetku številni niso verjeli, da se spolne zlorabe v Cerkvi dogajajo tudi v Franciji. Toda neodvisno poročilo je razkrilo, da so francoski duhovniki v 70 letih zlorabili več kot 216.000 otrok, znotraj Cerkve pa je delovalo približno 3000 pedofilov. Ravno zato pa mora biti krik žrtev slišan tudi v Sloveniji.</p></p> 174829222 RTVSLO – Val 202 1473 clean Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude, krik žrtev pa še vedno ni slišan. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše. Izpoved žrtve, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, ni primerna za otroke. Ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme, takšni, kot so se je lotili na primer v Franciji.<p>Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude. Izpoved žrtve, s katero smo se pogovarjali, ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme</p><p><p><em>"Zaščititi želim vse žrtve, ki bi to mogoče še bile,"</em> je na vprašanje, zakaj se je odločila govoriti, odgovorila sogovornica, ki je doživela spolno zlorabo v Katoliški cerkvi. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše.</p> <blockquote><p><em>"Se res ne da nič spremeniti? Če bomo tiho, se res ne da. Če pa ne bomo tiho, pa se mogoče kakšna žrtev reši."</em> – razmišlja žrtev spolne zlorabe, ki ji v času, ko jo je zlorabljal župnik Marjan Zupanc, ni verjel in pomagal nihče.</p></blockquote> <p>Župnik, ki je trenutno v domu upokojenih duhovnikov, je zlorabljal od leta 1971 do 2010. Ona je podala prijavo leta 2009: <em>"Zelo težko je podati prijavo. S podano prijavo si zapreš določeno kvoto prijateljev. Sodelavci te gledajo postrani. Škofje in cerkveni laiki te hočejo prepričati, da to ni res, da si ti kriv, da se je to zgodilo. In da naj polagam račune tam, kjer bo treba, in da naj zdaj molčim. Ne, ne morem molčati, ker je toliko otrok še zadaj za mano, ki se jim to lahko zgodi, ki se jim je zgodilo, in upam, da se ne bo nikomur več. Upanje je sicer zelo majhno, ampak upam, da se ne bo nikomur več."</em></p> <blockquote><p><em>"Žalostno je, ko ugotoviš, da si bil star 12 let, ko se ti je to zgodilo, in po toliko letih se potem srečaš z nekom, ki je generacija tvojih otrok, ta pa je bil zlorabljen že pri šestih letih."</em></p></blockquote> <p>To srečanje opiše kot krik in vprašanje: <em>"A ti tudi?!"</em></p> <p>Predsednik francoske zveze žrtev Osvobojena beseda <strong>Francois Devaux</strong>, tudi sam žrtev spolne zlorabe duhovnika, nam je povedal, da številni niso razumeli smisla organizacije, v kateri je zbral žrtve, ki so prestale skrajno trpljenje, usmeril sile in se spoprijeli s Katoliško cerkvijo: <em>"Organizacijo, ki razkriva spolne zlorabe v Katoliški cerkvi, je bilo zelo težko voditi. Odzivi odgovornih so bili podobni kot drugod. Povsod je katoliška hierarhija delala težave. Nikjer ni institucionalne volje glede preiskav in pravične povrnitve žrtvam."</em></p> <p>Na začetku številni niso verjeli, da se spolne zlorabe v Cerkvi dogajajo tudi v Franciji. Toda neodvisno poročilo je razkrilo, da so francoski duhovniki v 70 letih zlorabili več kot 216.000 otrok, znotraj Cerkve pa je delovalo približno 3000 pedofilov. Ravno zato pa mora biti krik žrtev slišan tudi v Sloveniji.</p></p> Wed, 08 Dec 2021 11:00:00 +0000 Krik žrtev V pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je zapisana tudi pravica do proste izbire osebnega zdravnika, ki naj bi jo imela vsaka zavarovana oseba. A zadnja leta je to, da dobiš novega osebnega zdravnika, bolj kot izbira sreča. Na težavo pomankanja zdravnikov družinske medicine, s katero se srečujejo v vseh regijah, je prav zdravniška stroka opozarjala več let, a zgodil se ni nič. Trenutno primanjkuje več kot 200 družinskih zdravnikov in kot kaže, kratkoročne rešitve ni. Pri tem pa je treba vedeti, da je osebni zdravnik osnovni člen v verigi zdravstvenih storitev in brez tega pacienti ne morejo dostopati do ostalih zdravstvenih storitev.<p>Ko bo zdravstvo resnično prioriteta in to v smislu zdravja ljudi, ko se bodo največje sile, tudi politične, angažirale za to, da nekaj spremenijo, potem se bodo rešitve tudi </p><p><blockquote><p><em>"Obveščamo vas, da je z dnem tem in tem, doktor ta in ta prenehal delati v zdravstvenem domu. Vse paciente in pacientke naprošamo, naj si poiščejo novega družinskega zdravnika."</em></p></blockquote> <p>S takim ali podobnim obvestilom, objavljenim na spletni strani zdravstvenega doma, ali v sporočilu, prejetem po pošti, je v zadnjih letih marsikdo izvedel, da je ostal brez svojega osebnega zdravnika.</p> <p>Če pogledamo številke − po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije približno 137.000 zavarovanih ljudi pri nas nima izbranega svojega družinskega ali otroškega zdravnika. Res je, da je to število v resnici nekoliko manjše, saj so med temi ljudmi tudi tuji zavarovanci in tisti, ki si osebnega zdravnika prostovoljno ne izberejo.</p> <p>A ne glede na statistiko je dejstvo, da imajo vsi zavarovanci pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda, kar je zapisano v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. A ker zdravnikov primanjkuje, je prosta izbira zadnja leta postala bolj srečno naključje, saj osebnih zdravnikov, ki bi še opredeljevali paciente, ni.</p> <p><strong>Rok Ravnikar</strong> je specialist družinske medicine in predsednik Odbora za osnovno zdravstvo na Zdravniški zbornici. Zaposlen je v Zdravstvenem domu Kamnik, pred tem je delal v Ljubljani in razmere dobro pozna.</p> <blockquote><p><em>"Škoda se je jeziti na zdravnike, stvar je tako zatečena, da se ne da v enem dnevu vsega razrešiti, tako da pravi naslov za pritožbe so predvsem tisti, ki odločajo o zdravstvenem sistemu v Sloveniji. To pa so politiki in ZZZS."</em></p></blockquote> <p>Zdaj primanjkuje več kot 200 družinskih zdravnikov in, kot kaže, kratkoročne rešitve ni. Pri tem pa je treba vedeti, da je osebni zdravnik glavni člen v verigi zdravstvenih storitev in brez tega pacienti ne morejo dostopati do drugih zdravstvenih storitev.</p></p> 174828891 RTVSLO – Val 202 1819 clean V pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je zapisana tudi pravica do proste izbire osebnega zdravnika, ki naj bi jo imela vsaka zavarovana oseba. A zadnja leta je to, da dobiš novega osebnega zdravnika, bolj kot izbira sreča. Na težavo pomankanja zdravnikov družinske medicine, s katero se srečujejo v vseh regijah, je prav zdravniška stroka opozarjala več let, a zgodil se ni nič. Trenutno primanjkuje več kot 200 družinskih zdravnikov in kot kaže, kratkoročne rešitve ni. Pri tem pa je treba vedeti, da je osebni zdravnik osnovni člen v verigi zdravstvenih storitev in brez tega pacienti ne morejo dostopati do ostalih zdravstvenih storitev.<p>Ko bo zdravstvo resnično prioriteta in to v smislu zdravja ljudi, ko se bodo največje sile, tudi politične, angažirale za to, da nekaj spremenijo, potem se bodo rešitve tudi </p><p><blockquote><p><em>"Obveščamo vas, da je z dnem tem in tem, doktor ta in ta prenehal delati v zdravstvenem domu. Vse paciente in pacientke naprošamo, naj si poiščejo novega družinskega zdravnika."</em></p></blockquote> <p>S takim ali podobnim obvestilom, objavljenim na spletni strani zdravstvenega doma, ali v sporočilu, prejetem po pošti, je v zadnjih letih marsikdo izvedel, da je ostal brez svojega osebnega zdravnika.</p> <p>Če pogledamo številke − po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije približno 137.000 zavarovanih ljudi pri nas nima izbranega svojega družinskega ali otroškega zdravnika. Res je, da je to število v resnici nekoliko manjše, saj so med temi ljudmi tudi tuji zavarovanci in tisti, ki si osebnega zdravnika prostovoljno ne izberejo.</p> <p>A ne glede na statistiko je dejstvo, da imajo vsi zavarovanci pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda, kar je zapisano v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. A ker zdravnikov primanjkuje, je prosta izbira zadnja leta postala bolj srečno naključje, saj osebnih zdravnikov, ki bi še opredeljevali paciente, ni.</p> <p><strong>Rok Ravnikar</strong> je specialist družinske medicine in predsednik Odbora za osnovno zdravstvo na Zdravniški zbornici. Zaposlen je v Zdravstvenem domu Kamnik, pred tem je delal v Ljubljani in razmere dobro pozna.</p> <blockquote><p><em>"Škoda se je jeziti na zdravnike, stvar je tako zatečena, da se ne da v enem dnevu vsega razrešiti, tako da pravi naslov za pritožbe so predvsem tisti, ki odločajo o zdravstvenem sistemu v Sloveniji. To pa so politiki in ZZZS."</em></p></blockquote> <p>Zdaj primanjkuje več kot 200 družinskih zdravnikov in, kot kaže, kratkoročne rešitve ni. Pri tem pa je treba vedeti, da je osebni zdravnik glavni člen v verigi zdravstvenih storitev in brez tega pacienti ne morejo dostopati do drugih zdravstvenih storitev.</p></p> Tue, 07 Dec 2021 11:00:00 +0000 Težave z osebnimi zdravniki Koronavirusna različica omikron je vnesla nove neznanke v že tako nenehno spreminjajoč se sistem protikoronskih ukrepov, sploh ker je vse več dokazov, da je zaščita s cepivi tudi pred različico delta precej skromnejša od pričakovanj. Prav tako nam hitro naraščajoče številke novookuženih v vzorno precepljenih državah kažejo, da se na delež precepljenosti ne moremo zanašati. Kako torej naprej? Kdaj bo veljavnost statusa polno cepljenih omejena? Kakšna bo cepilna politika? Nam je bližje ideja o obveznem cepljenju ali spodbuda k cepljenju otrok? Sta cepljenje, predvsem pa sistem PCT ob novem sevu in vse jasnejših opozorilih, da kužnost cepljenih očitno ni zanemarljiva, sploh še rešitev? Odpira PKP 10 vrata v sistem obveznega cepljenja? To so bila vprašanja za vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Bojano Beović.<p>Je ob popuščajočem učinku cepiv prav pogoj PC(T) morda generator okužb? Zakaj se pri priznavanju statusa prebolevnikov nič ne spremeni? Na vprašanja odgovarja dr. Bojana Beović</p><p><p>Med zaskrbljenostjo za zmogljivosti zdravstvenega sistema v nepričakovano velikem četrtem valu okužb in zaskrbljenostjo pred novo različico omikron so morda nekoliko v ozadju ostala vprašanja o tem, kako se je tako velik val lahko sploh zgodil. In nismo edini. Če v Sloveniji krivimo prenizko precepljenost, zakaj se tudi vzorno precepljenim državam dogajajo rekordni izbruhi okuženih? Zakaj niti vrhunska precepljenost niti pogoj PCT doslej večini držav nista pot v tako obljubljeno svobodo brez mask in hudih omejitev, ki naj bi jo prinesla? Se tudi z načrtovano shemo odškodnin nagibamo k obveznemu cepljenju in kakšni so načrti, če se različica omikron izmuzne tako testom kot učinkovitosti cepiv?</p> <p>To so bila vprašanja za vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje <b>dr.</b> <b>Bojano Beović</b>: <em>"Vsak dan o epidemiji izvemo kaj novega. Objavljeni so poročila, analize, na podlagi katerih se moramo odločati in priporočila spreminjati. Nikakor ne bi bilo pošteno, da bi na podlagi novih spoznanj priporočila ostala enaka."</em></p> <blockquote><p><em>"Stroka še ni našla tiste meje koncentracije protiteles, pri kateri bi lahko rekli, da smo zaščiteni. To je en del zgodbe. Drugi del pa so tudi prošnje, pozivi stroke v Sloveniji, da se status prebolevnikov podaljša ne glede na to, da ta status ostaja pri šestih mesecih za mednarodne prehode. Ta sprememba statusa v Sloveniji bi pomenila dve vrsti zelenih covidnih potrdil; eno bi bilo za prehod meje, drugo za notranje opravke. Kar pa je seveda dodatno delo. Ampak meni je žal, da se to ne zgodi, ker enostavno ni pošteno. Ljudje, ki so preboleli, so zagotovo zaščiteni devet mesecev, mogoče celo eno leto."</em></p></blockquote></p> 174827210 RTVSLO – Val 202 1721 clean Koronavirusna različica omikron je vnesla nove neznanke v že tako nenehno spreminjajoč se sistem protikoronskih ukrepov, sploh ker je vse več dokazov, da je zaščita s cepivi tudi pred različico delta precej skromnejša od pričakovanj. Prav tako nam hitro naraščajoče številke novookuženih v vzorno precepljenih državah kažejo, da se na delež precepljenosti ne moremo zanašati. Kako torej naprej? Kdaj bo veljavnost statusa polno cepljenih omejena? Kakšna bo cepilna politika? Nam je bližje ideja o obveznem cepljenju ali spodbuda k cepljenju otrok? Sta cepljenje, predvsem pa sistem PCT ob novem sevu in vse jasnejših opozorilih, da kužnost cepljenih očitno ni zanemarljiva, sploh še rešitev? Odpira PKP 10 vrata v sistem obveznega cepljenja? To so bila vprašanja za vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Bojano Beović.<p>Je ob popuščajočem učinku cepiv prav pogoj PC(T) morda generator okužb? Zakaj se pri priznavanju statusa prebolevnikov nič ne spremeni? Na vprašanja odgovarja dr. Bojana Beović</p><p><p>Med zaskrbljenostjo za zmogljivosti zdravstvenega sistema v nepričakovano velikem četrtem valu okužb in zaskrbljenostjo pred novo različico omikron so morda nekoliko v ozadju ostala vprašanja o tem, kako se je tako velik val lahko sploh zgodil. In nismo edini. Če v Sloveniji krivimo prenizko precepljenost, zakaj se tudi vzorno precepljenim državam dogajajo rekordni izbruhi okuženih? Zakaj niti vrhunska precepljenost niti pogoj PCT doslej večini držav nista pot v tako obljubljeno svobodo brez mask in hudih omejitev, ki naj bi jo prinesla? Se tudi z načrtovano shemo odškodnin nagibamo k obveznemu cepljenju in kakšni so načrti, če se različica omikron izmuzne tako testom kot učinkovitosti cepiv?</p> <p>To so bila vprašanja za vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje <b>dr.</b> <b>Bojano Beović</b>: <em>"Vsak dan o epidemiji izvemo kaj novega. Objavljeni so poročila, analize, na podlagi katerih se moramo odločati in priporočila spreminjati. Nikakor ne bi bilo pošteno, da bi na podlagi novih spoznanj priporočila ostala enaka."</em></p> <blockquote><p><em>"Stroka še ni našla tiste meje koncentracije protiteles, pri kateri bi lahko rekli, da smo zaščiteni. To je en del zgodbe. Drugi del pa so tudi prošnje, pozivi stroke v Sloveniji, da se status prebolevnikov podaljša ne glede na to, da ta status ostaja pri šestih mesecih za mednarodne prehode. Ta sprememba statusa v Sloveniji bi pomenila dve vrsti zelenih covidnih potrdil; eno bi bilo za prehod meje, drugo za notranje opravke. Kar pa je seveda dodatno delo. Ampak meni je žal, da se to ne zgodi, ker enostavno ni pošteno. Ljudje, ki so preboleli, so zagotovo zaščiteni devet mesecev, mogoče celo eno leto."</em></p></blockquote></p> Wed, 01 Dec 2021 11:00:00 +0000 Čas je za razmislek o finančni participaciji necepljenih za svoje zdravljenje Poljska je že dlje časa na tnalu evropskih institucij. Sicer razklana poljska družba si v krizi identitete kljub temu želi evropske prihodnosti. Vseeno pa trenutna vlada ne želi opustiti načrtov o popolnem nadzoru sodstva in nadaljevanju zatiranja ženskih pravic. A poljska civilna družba je bolj živa in dejavna kot kadarkoli, želijo si obraniti tako neodvisno sodstvo kot ženske pravice. Zakaj je to dvoje tesno povezano, zakaj vse več mladih uradno zapušča poljsko Cerkev in kaj o vsem tem meni legendarni nobelovec in nekandanji predsednik Lech Wałęsa. <p>Poljska civilna družba je bolj živa in dejavna kot kadar koli, želijo si obraniti tako neodvisno sodstvo kot ženske pravice. Zakaj je to dvoje povezano in kaj o vsem tem meni legendarni Lech Wałęsa</p><p><p>Poljska je že dalj časa na tnalu evropskih institucij. Sicer razklana poljska družba si v krizi identitete kljub temu želi evropske prihodnosti. Vseeno pa vlada ne želi opustiti načrtov o popolnem nadzoru sodstva in nadaljevanju zatiranja ženskih pravic. A poljska civilna družba je bolj živa in dejavna kot kadar koli, želijo si obraniti tako neodvisno sodstvo kot ženske pravice. Zakaj je to dvoje tesno povezano, zakaj vse več mladih uradno zapušča poljsko Cerkev in kaj o vsem tem meni legendarni nobelovec in nekdanji predsednik <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Lech_Wa%C5%82%C4%99sa"><strong>Lech Wałęsa</strong></a><strong>?</strong></p> <p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <blockquote><p><strong><a href="https://twitter.com/micwawrykiewicz">Michał Wawrykiewicz</a></strong>: "<em>Neodvisnost sodstva je na ramenih poljskih sodnikov, ki so zelo pogumni in se ne bojijo represije, sledijo evropskemu pravu in izvršujejo sodbe Sodišča Evropske unije neposredno vsak dan. In tudi zato je naša vlada tako zelo besna ter želi do tal porušiti poljsko sodstvo.</em>"</p> <p><strong><a href="https://twitter.com/ksuchanow">Klementyna Suchanow</a></strong>: "<em>Poljskih žensk je strah nosečnosti. Če le lahko, prestavljajo obdobje materinstva čim dlje ali pa preprosto nočejo postati matere. Ker se na Poljskem ne počutijo varne.</em>"</p> <p><strong><a href="https://twitter.com/jkoltan">Jacek Koltan</a></strong>: "<em>Bojim se, da nam prebivalcem ta globalizirana realnost daje občutek, da nič več ne veljamo. Nimamo vpliva kot politični akterji na to, kaj se dogaja nad nami. To je tudi nekaj, kar ljudi dela jezne. Bojim se, da je to tudi vir zelo nevarnih političnih emocij, ki jih lahko vidimo danes na svetu.</em>"</p></blockquote> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">Zvočna potrditev ⬇️ <a href="https://t.co/sxh5P9xdbR">https://t.co/sxh5P9xdbR</a> <a href="https://t.co/uZIu7V0qVT">pic.twitter.com/uZIu7V0qVT</a></p> <p>&mdash; Gašper Andrinek (@Caspersek) <a href="https://twitter.com/Caspersek/status/1457680024404901898?ref_src=twsrc%5Etfw">November 8, 2021</a></p></blockquote> <p></div> <p>&nbsp;</p></p> 174826785 RTVSLO – Val 202 1831 clean Poljska je že dlje časa na tnalu evropskih institucij. Sicer razklana poljska družba si v krizi identitete kljub temu želi evropske prihodnosti. Vseeno pa trenutna vlada ne želi opustiti načrtov o popolnem nadzoru sodstva in nadaljevanju zatiranja ženskih pravic. A poljska civilna družba je bolj živa in dejavna kot kadarkoli, želijo si obraniti tako neodvisno sodstvo kot ženske pravice. Zakaj je to dvoje tesno povezano, zakaj vse več mladih uradno zapušča poljsko Cerkev in kaj o vsem tem meni legendarni nobelovec in nekandanji predsednik Lech Wałęsa. <p>Poljska civilna družba je bolj živa in dejavna kot kadar koli, želijo si obraniti tako neodvisno sodstvo kot ženske pravice. Zakaj je to dvoje povezano in kaj o vsem tem meni legendarni Lech Wałęsa</p><p><p>Poljska je že dalj časa na tnalu evropskih institucij. Sicer razklana poljska družba si v krizi identitete kljub temu želi evropske prihodnosti. Vseeno pa vlada ne želi opustiti načrtov o popolnem nadzoru sodstva in nadaljevanju zatiranja ženskih pravic. A poljska civilna družba je bolj živa in dejavna kot kadar koli, želijo si obraniti tako neodvisno sodstvo kot ženske pravice. Zakaj je to dvoje tesno povezano, zakaj vse več mladih uradno zapušča poljsko Cerkev in kaj o vsem tem meni legendarni nobelovec in nekdanji predsednik <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Lech_Wa%C5%82%C4%99sa"><strong>Lech Wałęsa</strong></a><strong>?</strong></p> <p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <blockquote><p><strong><a href="https://twitter.com/micwawrykiewicz">Michał Wawrykiewicz</a></strong>: "<em>Neodvisnost sodstva je na ramenih poljskih sodnikov, ki so zelo pogumni in se ne bojijo represije, sledijo evropskemu pravu in izvršujejo sodbe Sodišča Evropske unije neposredno vsak dan. In tudi zato je naša vlada tako zelo besna ter želi do tal porušiti poljsko sodstvo.</em>"</p> <p><strong><a href="https://twitter.com/ksuchanow">Klementyna Suchanow</a></strong>: "<em>Poljskih žensk je strah nosečnosti. Če le lahko, prestavljajo obdobje materinstva čim dlje ali pa preprosto nočejo postati matere. Ker se na Poljskem ne počutijo varne.</em>"</p> <p><strong><a href="https://twitter.com/jkoltan">Jacek Koltan</a></strong>: "<em>Bojim se, da nam prebivalcem ta globalizirana realnost daje občutek, da nič več ne veljamo. Nimamo vpliva kot politični akterji na to, kaj se dogaja nad nami. To je tudi nekaj, kar ljudi dela jezne. Bojim se, da je to tudi vir zelo nevarnih političnih emocij, ki jih lahko vidimo danes na svetu.</em>"</p></blockquote> <div> <blockquote data- data-dnt="true"> <p lang="sl" dir="ltr">Zvočna potrditev ⬇️ <a href="https://t.co/sxh5P9xdbR">https://t.co/sxh5P9xdbR</a> <a href="https://t.co/uZIu7V0qVT">pic.twitter.com/uZIu7V0qVT</a></p> <p>&mdash; Gašper Andrinek (@Caspersek) <a href="https://twitter.com/Caspersek/status/1457680024404901898?ref_src=twsrc%5Etfw">November 8, 2021</a></p></blockquote> <p></div> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 30 Nov 2021 11:00:00 +0000 To ni več (t)ista Poljska | Lech Wałęsa Z letošnjim novembrom se je v Združenih državah Amerike zaokrožilo leto z izrazitim političnimi nabojem. Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Del le-te vse do danes ni sprejel njihovih izidov in Joeja Bidna noče sprejeti kot predsednika ZDA. Poskuse ameriške desnice, da kot glavno grožnjo v Ameriki opredeli leva gibanja, kot so BLM (Življenja temnopoltih štejejo), Antifo in podobna, je na laž postavil 6. januar. V poslopje kongresa so vdrli pretežno beli Američani, med njimi tudi pripadniki skrajno desnih milic. Da ima Amerika nenavadno pisane zakone, zaradi katerih lahko morilec, ki niti ne skriva svojega dejanja, odide iz sodne dvorane nekaznovan, je pokazal primer Kyla Rittenhousa, ki je lani, kot mladoletnik, ki načeloma niti ne bi smel imeti orožja, med protesti v Kenoshi v Wisconsinu s polavtomatsko puško ubil dva človeka in ranil enega. V nedeljo je voznik športnega terenskega avtomobila v Waukeshi prav tako v Wisconsinu zapeljal v predbožično parado in ubil pet ljudi, najmanj 40 pa poškodoval. Od kod ta bes na eni in skorajda nemoč na drugi strani? Dr. Cynthia Miller-Idriss je profesorica sociologije in pedagogike na Ameriški univerzi v Washingtonu, DC, kjer vodi Laboratorij za raziskave ekstremizma in inovacij (PERIL). Njena najnovejša knjiga Sovraštvo v domovini (Hate in the Homeland, Princeton Press, 2021) posega prav v srčiko težave, namreč v taktiko in načine radikalizacije mladih z idejami skrajne desnice. Z dr. Miller-Idriss, ki torej razkriva proces oblikovanja desnih skrajnežev jutrišnjega dne, se pogovarja washingtonski dopisnik Andrej Stopar.<p>Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Od kod ta bes na eni in skorajda nemoč na drugi strani?</p><p><p>Z letošnjim novembrom se je v Združenih državah Amerike zaokrožilo leto z izrazitim političnimi nabojem. Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Del le-te vse do danes ni sprejel njihovih izidov in Joeja Bidna noče sprejeti kot predsednika ZDA. Poskuse ameriške desnice, da kot glavno grožnjo v Ameriki opredeli leva gibanja, kot so BLM (Življenja temnopoltih štejejo), Antifo in podobna, je na laž postavil 6. januar. V poslopje kongresa so vdrli pretežno beli Američani, med njimi tudi pripadniki skrajno desnih milic. Da ima Amerika nenavadno pisane zakone, zaradi katerih lahko morilec, ki niti ne skriva svojega dejanja, odide iz sodne dvorane nekaznovan, je pokazal primer Kyla Rittenhousa, ki je lani, kot mladoletnik, ki načeloma niti ne bi smel imeti orožja, med protesti v Kenoshi v Wisconsinu s polavtomatsko puško ubil dva človeka in ranil enega. Čakamo na odločitev porote v primeru Travisa McMichaela, njegovega očeta in družinskega prijatelja, ki so v Brunswicku v Georgiji februarja 2020 lovili in ubili temnopoltega Ahmouda Arberyja. Od kod ves ta bes?</p> <p>Dr. <a href="https://twitter.com/milleridriss"><strong>Cynthia Miller-Idriss</strong></a> je profesorica sociologije in pedagogike na Ameriški univerzi v Washingtonu, DC, kjer vodi Laboratorij za raziskave ekstremizma in inovacij (PERIL). Njena najnovejša knjiga Sovraštvo v domovini (Hate in the Homeland, Princeton Press, 2021) posega prav v srčiko težave, namreč v taktiko in načine radikalizacije mladih z idejami skrajne desnice. Z dr. Miller-Idriss, ki torej razkriva proces oblikovanja desnih skrajnežev jutrišnjega dne, se pogovarja washingtonski dopisnik <a href="https://twitter.com/andrejstopar1"><strong>Andrej Stopar</strong></a>.</p></p> 174824861 RTVSLO – Val 202 1318 clean Z letošnjim novembrom se je v Združenih državah Amerike zaokrožilo leto z izrazitim političnimi nabojem. Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Del le-te vse do danes ni sprejel njihovih izidov in Joeja Bidna noče sprejeti kot predsednika ZDA. Poskuse ameriške desnice, da kot glavno grožnjo v Ameriki opredeli leva gibanja, kot so BLM (Življenja temnopoltih štejejo), Antifo in podobna, je na laž postavil 6. januar. V poslopje kongresa so vdrli pretežno beli Američani, med njimi tudi pripadniki skrajno desnih milic. Da ima Amerika nenavadno pisane zakone, zaradi katerih lahko morilec, ki niti ne skriva svojega dejanja, odide iz sodne dvorane nekaznovan, je pokazal primer Kyla Rittenhousa, ki je lani, kot mladoletnik, ki načeloma niti ne bi smel imeti orožja, med protesti v Kenoshi v Wisconsinu s polavtomatsko puško ubil dva človeka in ranil enega. V nedeljo je voznik športnega terenskega avtomobila v Waukeshi prav tako v Wisconsinu zapeljal v predbožično parado in ubil pet ljudi, najmanj 40 pa poškodoval. Od kod ta bes na eni in skorajda nemoč na drugi strani? Dr. Cynthia Miller-Idriss je profesorica sociologije in pedagogike na Ameriški univerzi v Washingtonu, DC, kjer vodi Laboratorij za raziskave ekstremizma in inovacij (PERIL). Njena najnovejša knjiga Sovraštvo v domovini (Hate in the Homeland, Princeton Press, 2021) posega prav v srčiko težave, namreč v taktiko in načine radikalizacije mladih z idejami skrajne desnice. Z dr. Miller-Idriss, ki torej razkriva proces oblikovanja desnih skrajnežev jutrišnjega dne, se pogovarja washingtonski dopisnik Andrej Stopar.<p>Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Od kod ta bes na eni in skorajda nemoč na drugi strani?</p><p><p>Z letošnjim novembrom se je v Združenih državah Amerike zaokrožilo leto z izrazitim političnimi nabojem. Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Del le-te vse do danes ni sprejel njihovih izidov in Joeja Bidna noče sprejeti kot predsednika ZDA. Poskuse ameriške desnice, da kot glavno grožnjo v Ameriki opredeli leva gibanja, kot so BLM (Življenja temnopoltih štejejo), Antifo in podobna, je na laž postavil 6. januar. V poslopje kongresa so vdrli pretežno beli Američani, med njimi tudi pripadniki skrajno desnih milic. Da ima Amerika nenavadno pisane zakone, zaradi katerih lahko morilec, ki niti ne skriva svojega dejanja, odide iz sodne dvorane nekaznovan, je pokazal primer Kyla Rittenhousa, ki je lani, kot mladoletnik, ki načeloma niti ne bi smel imeti orožja, med protesti v Kenoshi v Wisconsinu s polavtomatsko puško ubil dva človeka in ranil enega. Čakamo na odločitev porote v primeru Travisa McMichaela, njegovega očeta in družinskega prijatelja, ki so v Brunswicku v Georgiji februarja 2020 lovili in ubili temnopoltega Ahmouda Arberyja. Od kod ves ta bes?</p> <p>Dr. <a href="https://twitter.com/milleridriss"><strong>Cynthia Miller-Idriss</strong></a> je profesorica sociologije in pedagogike na Ameriški univerzi v Washingtonu, DC, kjer vodi Laboratorij za raziskave ekstremizma in inovacij (PERIL). Njena najnovejša knjiga Sovraštvo v domovini (Hate in the Homeland, Princeton Press, 2021) posega prav v srčiko težave, namreč v taktiko in načine radikalizacije mladih z idejami skrajne desnice. Z dr. Miller-Idriss, ki torej razkriva proces oblikovanja desnih skrajnežev jutrišnjega dne, se pogovarja washingtonski dopisnik <a href="https://twitter.com/andrejstopar1"><strong>Andrej Stopar</strong></a>.</p></p> Wed, 24 Nov 2021 11:00:00 +0000 Dr. Cynthia Miller-Idriss: Ameriške skrajnosti in mladi RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? sl Wed, 07 Dec 2022 11:00:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/vrocimikrofon/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 07 Dec 2022 11:00:00 +0000 Vroči mikrofon