<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/zelena_luc.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.</description>
      <image>
        <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
        <title>Zelena luč</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251872/logo_4.jpeg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. Matevž Obrecht, dr. Marina Nik&amp;scaron;ić, dr. Maja Rosi - Fakulteta za logistiko UM&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://bekmen.rs/scientific/files/2025/24.Niksic.pdf&quot;&gt;Uvod v odpornost oskrbovalnih verig&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://fl.um.si/wp-content/uploads/2026/01/s-predavatelji_Matevz-Obrecht_jan26.pdf?fbclid=IwY2xjawQ3IR5leHRuA2FlbQIxMABzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEeGhF0W31RFigxt4jSyZJJOFE3jr99XQfA1_d5OBY6WoL37FThGyWaXK2aHUo_aem_F4hRGvSZjhYKf8cK7xSGbQ&quot;&gt;Nevarno nepoznavanje svojih oskrbovalnih verig&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.vox.com/22757240/global-supply-chain-management-shortage-covid&quot;&gt;Posledice pandemije za globalne oskrbovalne verige&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.vox.com/future-perfect/483149/iran-strait-hormuz-gas-prices-oil-natural-gas-fertilizer-food&quot;&gt;Posledice zaprtja Hormu&amp;scaron;ke ožine&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/svet/trgovina-med-kitajsko-in-evropo-isce-novo-pot-skozi-srednjo-azijo-in-cez-kavkaz/760300&quot;&gt;Nova svilna pot&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/globus/175203253&quot;&gt;Geopolitika Perzijskega zaliva v Globusu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="51679488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/VojneseRA_SLO_LJT_8979550_19747742.mp3"></enclosure>
        <guid>175210277</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1614</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. Matevž Obrecht, dr. Marina Nik&amp;scaron;ić, dr. Maja Rosi - Fakulteta za logistiko UM&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://bekmen.rs/scientific/files/2025/24.Niksic.pdf&quot;&gt;Uvod v odpornost oskrbovalnih verig&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://fl.um.si/wp-content/uploads/2026/01/s-predavatelji_Matevz-Obrecht_jan26.pdf?fbclid=IwY2xjawQ3IR5leHRuA2FlbQIxMABzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEeGhF0W31RFigxt4jSyZJJOFE3jr99XQfA1_d5OBY6WoL37FThGyWaXK2aHUo_aem_F4hRGvSZjhYKf8cK7xSGbQ&quot;&gt;Nevarno nepoznavanje svojih oskrbovalnih verig&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.vox.com/22757240/global-supply-chain-management-shortage-covid&quot;&gt;Posledice pandemije za globalne oskrbovalne verige&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.vox.com/future-perfect/483149/iran-strait-hormuz-gas-prices-oil-natural-gas-fertilizer-food&quot;&gt;Posledice zaprtja Hormu&amp;scaron;ke ožine&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/svet/trgovina-med-kitajsko-in-evropo-isce-novo-pot-skozi-srednjo-azijo-in-cez-kavkaz/760300&quot;&gt;Nova svilna pot&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/globus/175203253&quot;&gt;Geopolitika Perzijskega zaliva v Globusu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210277</link>
        <pubDate> Mon, 30 Mar 2026 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Vojne se danes bijejo za nadzor nad oskrbovalnimi verigami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostji: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Barbara Laa, platforma Wir machen Wien&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Valentina Haas, Changing Cities Berlin&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://changing-cities.org/the-changing-cities-movement/&quot;&gt;Changing Cities Berlin&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://wirmachen.wien/&quot;&gt;Wir machen Wien&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://platzfuer.wien/index.html&quot;&gt;Kampanja Platz f&amp;uuml;r Wien&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://changing-cities.org/kampagnen/volksentscheid-fahrrad/&quot;&gt;Kolesarski referendum&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.prostoroz.org/&quot;&gt;Prostorož&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175202801&quot;&gt;Zelena luč: Reportaža o spreminjanju javnih prostorov v Barceloni&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="30246912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/IgriveaRA_SLO_LJT_8839239_19596956.mp3"></enclosure>
        <guid>175208444</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>945</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostji: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Barbara Laa, platforma Wir machen Wien&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Valentina Haas, Changing Cities Berlin&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://changing-cities.org/the-changing-cities-movement/&quot;&gt;Changing Cities Berlin&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://wirmachen.wien/&quot;&gt;Wir machen Wien&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://platzfuer.wien/index.html&quot;&gt;Kampanja Platz f&amp;uuml;r Wien&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://changing-cities.org/kampagnen/volksentscheid-fahrrad/&quot;&gt;Kolesarski referendum&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.prostoroz.org/&quot;&gt;Prostorož&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175202801&quot;&gt;Zelena luč: Reportaža o spreminjanju javnih prostorov v Barceloni&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208444</link>
        <pubDate> Mon, 23 Mar 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Igrive aktivistične intervencije za resnične spremembe v mestu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji imamo težave s prometom vsi, pa če sta avtomobilist, kolesar, pešec ali potnik. Promet vsakodnevno vpliva na naša življenja, od njega je odvisna kakovost življenja in tudi premoženjsko stanje. Zaradi težav z mobilnostjo je petina prebivalcev živčnih in razdraženih, vsakemu desetemu pa jemljejo energijo za delo in učenje. Zakaj je promet torej v predvolilnem času skorajda neopazna tema? Po javnomnenjskih raziskavah je za volivce pomembno področje, od strank tudi pričakujejo načrte in mnenja o aktualnem stanju, a politiki se tej tem raje izogibajo in je ne postavljajo v prvi plan. Je promet postal tako strupena tema, da se ga politiki raje sploh ne dotikajo več? V Zeleni luči razmišljamo z raziskovalci javnega mnenja in mobilnosti, seveda pa tudi z volivci z različnih koncev Slovenije. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Janja Božič Marolt, direktorica In&amp;scaron;tituta Mediana&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Jonas Sonnenschein, &lt;a href=&quot;https://www.umanotera.org/novice/stranke-pod-okoljsko-lupo-niso-vsi-isti-sporocilo-za-javnost/&quot;&gt;Umanotera &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;volivci z različnih koncev Slovenije&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za va&amp;scaron;e komentarje in mnenja:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="52198656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/16/VolivciRA_SLO_LJT_8750908_19497178.mp3"></enclosure>
        <guid>175206524</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1631</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji imamo težave s prometom vsi, pa če sta avtomobilist, kolesar, pešec ali potnik. Promet vsakodnevno vpliva na naša življenja, od njega je odvisna kakovost življenja in tudi premoženjsko stanje. Zaradi težav z mobilnostjo je petina prebivalcev živčnih in razdraženih, vsakemu desetemu pa jemljejo energijo za delo in učenje. Zakaj je promet torej v predvolilnem času skorajda neopazna tema? Po javnomnenjskih raziskavah je za volivce pomembno področje, od strank tudi pričakujejo načrte in mnenja o aktualnem stanju, a politiki se tej tem raje izogibajo in je ne postavljajo v prvi plan. Je promet postal tako strupena tema, da se ga politiki raje sploh ne dotikajo več? V Zeleni luči razmišljamo z raziskovalci javnega mnenja in mobilnosti, seveda pa tudi z volivci z različnih koncev Slovenije. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Janja Božič Marolt, direktorica In&amp;scaron;tituta Mediana&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Jonas Sonnenschein, &lt;a href=&quot;https://www.umanotera.org/novice/stranke-pod-okoljsko-lupo-niso-vsi-isti-sporocilo-za-javnost/&quot;&gt;Umanotera &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;volivci z različnih koncev Slovenije&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za va&amp;scaron;e komentarje in mnenja:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206524</link>
        <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Volivci želijo pogovor o prometu, stranke pa ga odrivajo vstran</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni. &lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175202801&quot;&gt;Povezava do prvega dela oddaje&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnosti&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerza&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Ariadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://maps.app.goo.gl/n2yaYnzPcF5N9WTh6&quot;&gt;Soseska Horta&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.who.int/news-room/feature-stories/detail/barcelona-using-urban-design-to-improve-urban-health&quot;&gt;Rezultati preureditve in vplivi na zdravje&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0160412024003751&quot;&gt;Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0197397524001176&quot;&gt;Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175187908&quot;&gt;prof. Tom Rye v Zeleni luči&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in pripombe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:jan.grilc@rtvslo.si&quot;&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije.&amp;nbsp;Vsebine, za katere je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo, ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="46043904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/09/KakobiRA_SLO_LJT_8662642_19396249.mp3"></enclosure>
        <guid>175204653</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1438</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni. &lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175202801&quot;&gt;Povezava do prvega dela oddaje&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnosti&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerza&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Ariadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://maps.app.goo.gl/n2yaYnzPcF5N9WTh6&quot;&gt;Soseska Horta&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.who.int/news-room/feature-stories/detail/barcelona-using-urban-design-to-improve-urban-health&quot;&gt;Rezultati preureditve in vplivi na zdravje&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0160412024003751&quot;&gt;Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0197397524001176&quot;&gt;Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175187908&quot;&gt;prof. Tom Rye v Zeleni luči&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in pripombe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:jan.grilc@rtvslo.si&quot;&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije.&amp;nbsp;Vsebine, za katere je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo, ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204653</link>
        <pubDate> Mon, 09 Mar 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako bi lahko barcelonske ideje uporabili tudi v slovenskih krajih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka”

V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175204653&quot;&gt;Povezava do drugega dela oddaje&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Ian Pol, Genis Dominguez in Mirella Bosch, soorganizatorji BiciBusa&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;a href=&quot;https://portalrecerca.uab.cat/en/persons/oriol-marquet-sarda-2/&quot;&gt;Oriol Marquet&lt;/a&gt;, geograf, Barcelonska avtonomna univerza&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://starts.eu/regional-centers-experts/ariadna-miquel-amengual/&quot;&gt;Ariadna Miquel&lt;/a&gt;, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;a href=&quot;https://portalrecerca.uab.cat/en/persons/samuel-nello-deakin/&quot;&gt;Samuel Nello Deakin&lt;/a&gt;, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;prof. &lt;a href=&quot;https://www.himolde.no/english/employees/log/aca/thry/&quot;&gt;Tom Rye&lt;/a&gt;, urbanist in raziskovalec mobilnosti&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://bicibus.eu/en/&quot;&gt;BiciBus - gradiva o projektu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ajuntament.barcelona.cat/superilles/en&quot;&gt;Superbloki - javni program&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://citychangers.org/barcelona-superblocks/&quot;&gt;O razvoju superblokov&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0160412024003751&quot;&gt;Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0197397524001176&quot;&gt;Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175187908&quot;&gt;prof. Tom Rye v Zeleni luči&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:jan.grilc@rtvslo.si&quot;&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. &lt;/em&gt;&lt;em&gt;Vsebine, za katere je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo, ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="60710400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/BarcelonRA_SLO_LJT_8574923_19294410.mp3"></enclosure>
        <guid>175202801</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1897</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka”

V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175204653&quot;&gt;Povezava do drugega dela oddaje&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Ian Pol, Genis Dominguez in Mirella Bosch, soorganizatorji BiciBusa&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;a href=&quot;https://portalrecerca.uab.cat/en/persons/oriol-marquet-sarda-2/&quot;&gt;Oriol Marquet&lt;/a&gt;, geograf, Barcelonska avtonomna univerza&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://starts.eu/regional-centers-experts/ariadna-miquel-amengual/&quot;&gt;Ariadna Miquel&lt;/a&gt;, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;a href=&quot;https://portalrecerca.uab.cat/en/persons/samuel-nello-deakin/&quot;&gt;Samuel Nello Deakin&lt;/a&gt;, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;prof. &lt;a href=&quot;https://www.himolde.no/english/employees/log/aca/thry/&quot;&gt;Tom Rye&lt;/a&gt;, urbanist in raziskovalec mobilnosti&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://bicibus.eu/en/&quot;&gt;BiciBus - gradiva o projektu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ajuntament.barcelona.cat/superilles/en&quot;&gt;Superbloki - javni program&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://citychangers.org/barcelona-superblocks/&quot;&gt;O razvoju superblokov&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0160412024003751&quot;&gt;Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0197397524001176&quot;&gt;Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175187908&quot;&gt;prof. Tom Rye v Zeleni luči&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:jan.grilc@rtvslo.si&quot;&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. &lt;/em&gt;&lt;em&gt;Vsebine, za katere je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo, ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202801</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Barcelona - mesto, v katerem je pešec car</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Klemen Filipič, strokovni sodelavec za prometno varnost na AMZS&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Marc Figuls, direktor podjetja &lt;a href=&quot;https://factual-consulting.com/about&quot;&gt;Factual &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte tudi: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175173368&quot;&gt;Zelena luč: Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175111722&quot;&gt;Zelena luč: Kako sploh najti kolesarske poti v Sloveniji &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175122584&quot;&gt;Zelena luč: Zagon za kolesarjenje v službo &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="30187008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/KakovarRA_SLO_LJT_8496234_19204694.mp3"></enclosure>
        <guid>175200942</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>943</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Klemen Filipič, strokovni sodelavec za prometno varnost na AMZS&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Marc Figuls, direktor podjetja &lt;a href=&quot;https://factual-consulting.com/about&quot;&gt;Factual &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte tudi: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175173368&quot;&gt;Zelena luč: Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175111722&quot;&gt;Zelena luč: Kako sploh najti kolesarske poti v Sloveniji &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175122584&quot;&gt;Zelena luč: Zagon za kolesarjenje v službo &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200942</link>
        <pubDate> Mon, 23 Feb 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako (ne)varne so kolesarske steze v slovenskih mestih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Te dni lahko uživamo v čudovitih prizorih italijanskih Alp na olimpijskih igrah. Ti prizori so nam znani tudi iz Slovenije - ozke alpske doline z majhnimi turističnimi vasicami, okrog pa pobočja in vrhovi, ki omogočajo rekreacijo poleti in pozimi.&lt;p&gt;Obstaja pa ena velika razlika - na južnem Tirolskem so že pred leti naredili načrt za preoblikovanje prometa, ki turistom zdaj mogoča trajnostno prevažanje z javnimi prevoznimi sredstvi med različnimi turističnimi destinacijami in atrakcijami. Zato tokrat besedo v Zeleni luči prevzema na&amp;scaron;a olimpijska novinarska ekipa, ki je spoznala, kako so preuredili promet v Dolomitih, da ponuja zelo drugačno izku&amp;scaron;njo potovanja. Sogovornik je&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Daniel Alfrieder&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://giunta-provinciale.provincia.bz.it/it/daniel-alfreider&quot;&gt;podpredsednik&lt;/a&gt; avtonomne pokrajine Južna Tirolska in minister, zadolžen tudi za mobilnost. &lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="27078912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/KakosoRA_SLO_LJT_8414698_19111830.mp3"></enclosure>
        <guid>175199011</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>846</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Te dni lahko uživamo v čudovitih prizorih italijanskih Alp na olimpijskih igrah. Ti prizori so nam znani tudi iz Slovenije - ozke alpske doline z majhnimi turističnimi vasicami, okrog pa pobočja in vrhovi, ki omogočajo rekreacijo poleti in pozimi.&lt;p&gt;Obstaja pa ena velika razlika - na južnem Tirolskem so že pred leti naredili načrt za preoblikovanje prometa, ki turistom zdaj mogoča trajnostno prevažanje z javnimi prevoznimi sredstvi med različnimi turističnimi destinacijami in atrakcijami. Zato tokrat besedo v Zeleni luči prevzema na&amp;scaron;a olimpijska novinarska ekipa, ki je spoznala, kako so preuredili promet v Dolomitih, da ponuja zelo drugačno izku&amp;scaron;njo potovanja. Sogovornik je&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Daniel Alfrieder&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://giunta-provinciale.provincia.bz.it/it/daniel-alfreider&quot;&gt;podpredsednik&lt;/a&gt; avtonomne pokrajine Južna Tirolska in minister, zadolžen tudi za mobilnost. &lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199011</link>
        <pubDate> Mon, 16 Feb 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako so v Dolomitih uspeli povsem preoblikovati promet</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostja: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Elena Lunder, okoljevarstvena organizacija &lt;a href=&quot;https://focus.si/o-nas/sodelavci/&quot;&gt;Focus &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/wp-content/uploads/2025/12/Pogled-v-dobavno-verigo-baterij-za-elektricna-vozila.pdf&quot;&gt;Publikacija o dobavni verigi baterij&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://stories.somo.nl/the-big-battery-boom/&quot;&gt;Poglobljena mednarodna raziskava SOMO&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://apnews.com/article/congo-rubaya-mine-collapse-coltan-deaths-m23-b9fec43392b2b5b7de2857b4d33b8c8e&quot;&gt;Nedavna nesreča v Kongu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175085987&quot;&gt;Načrtovani rudnik litija v Srbiji&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za mnenja in priporočila:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="43743744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/AvtomobiRA_SLO_LJT_8304040_18988016.mp3"></enclosure>
        <guid>175196403</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1366</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostja: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Elena Lunder, okoljevarstvena organizacija &lt;a href=&quot;https://focus.si/o-nas/sodelavci/&quot;&gt;Focus &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/wp-content/uploads/2025/12/Pogled-v-dobavno-verigo-baterij-za-elektricna-vozila.pdf&quot;&gt;Publikacija o dobavni verigi baterij&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://stories.somo.nl/the-big-battery-boom/&quot;&gt;Poglobljena mednarodna raziskava SOMO&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://apnews.com/article/congo-rubaya-mine-collapse-coltan-deaths-m23-b9fec43392b2b5b7de2857b4d33b8c8e&quot;&gt;Nedavna nesreča v Kongu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175085987&quot;&gt;Načrtovani rudnik litija v Srbiji&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za mnenja in priporočila:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196403</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Avtomobilske baterije povzročajo opustošenje na globalnem jugu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ceu.ijs.si/zaposleni/dr-marko-kovac/&quot;&gt;dr. Marko Kovač&lt;/a&gt;, Center za energetsko učinkovitost na In&amp;scaron;titutu Jožef Stefan&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.ea.com/games/simcity&quot;&gt;SimCity&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.paradoxinteractive.com/games/cities-skylines-ii/about&quot;&gt;Cities: Skylines&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.transportfever.com/&quot;&gt;Transport Fever&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://dinopoloclub.com/games/mini-metro/&quot;&gt;Mini Metro&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://dinopoloclub.com/games/mini-motorways/&quot;&gt;Mini Motorways&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.subwaybuilder.com/&quot;&gt;Subway Builder&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://store.steampowered.com/app/1134710/NIMBY_Rails/&quot;&gt;NIMBY Rails&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://traffic-simulation.de/&quot;&gt;Traffic Simulation&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.openttd.org/&quot;&gt;OpenTTD&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://eclipse.dev/sumo/&quot;&gt;Simulation of Urban MObility (SUMO)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://en.wikipedia.org/wiki/Ticket_to_Ride_(board_game)&quot;&gt;Ticket to Ride&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://boardgamegeek.com/boardgame/123260/suburbia&quot;&gt;Suburbia&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://boardgamegeek.com/boardgame/4098/age-of-steam&quot;&gt;Age of Steam&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za pripombe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="39866112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/02/PrometneRA_SLO_LJT_8247711_18923923.mp3"></enclosure>
        <guid>175195116</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1245</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ceu.ijs.si/zaposleni/dr-marko-kovac/&quot;&gt;dr. Marko Kovač&lt;/a&gt;, Center za energetsko učinkovitost na In&amp;scaron;titutu Jožef Stefan&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.ea.com/games/simcity&quot;&gt;SimCity&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.paradoxinteractive.com/games/cities-skylines-ii/about&quot;&gt;Cities: Skylines&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.transportfever.com/&quot;&gt;Transport Fever&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://dinopoloclub.com/games/mini-metro/&quot;&gt;Mini Metro&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://dinopoloclub.com/games/mini-motorways/&quot;&gt;Mini Motorways&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.subwaybuilder.com/&quot;&gt;Subway Builder&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://store.steampowered.com/app/1134710/NIMBY_Rails/&quot;&gt;NIMBY Rails&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://traffic-simulation.de/&quot;&gt;Traffic Simulation&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.openttd.org/&quot;&gt;OpenTTD&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://eclipse.dev/sumo/&quot;&gt;Simulation of Urban MObility (SUMO)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://en.wikipedia.org/wiki/Ticket_to_Ride_(board_game)&quot;&gt;Ticket to Ride&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://boardgamegeek.com/boardgame/123260/suburbia&quot;&gt;Suburbia&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://boardgamegeek.com/boardgame/4098/age-of-steam&quot;&gt;Age of Steam&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za pripombe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195116</link>
        <pubDate> Mon, 02 Feb 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Prometne igrice igrajo se z nami, zakaj se jih ne bi igrali še sami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&amp;Scaron;pela Berlot Veselko, koordinatorica KTPP&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;prof. Matej Ogrin, eden izmed pobudnikov ustanovitve KTPP&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Marjeta Benčina, Focus&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Marko Peterlin, IPoP&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Matija Vene, Dru&amp;scaron;tvo potnikov Slovenije&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prometnapolitika.si/&quot;&gt;Koalicija za trajnostno prometno politiko &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prometnapolitika.si/wp-content/uploads/2026/01/KTPP_ZMAJ_koncna.pdf&quot;&gt;Koncept novih linij LPP Zmaj &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prometnapolitika.si/najprej-vozni-red-nato-infrastruktura/&quot;&gt;Koncept taktnega voznega reda &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175104490&quot;&gt;Marjeta Benčina o prevozni rev&amp;scaron;čini &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175173368&quot;&gt;&amp;Scaron;pela Berlot Veselko o onesnaženem zraku &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://dpos.si/&quot;&gt;Dru&amp;scaron;tvo potnikov Slovenije &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; jan.grilc@rtvslo.si&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41601792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/26/KoalicijRA_SLO_LJT_8166894_18833238.mp3"></enclosure>
        <guid>175193307</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1300</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&amp;Scaron;pela Berlot Veselko, koordinatorica KTPP&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;prof. Matej Ogrin, eden izmed pobudnikov ustanovitve KTPP&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Marjeta Benčina, Focus&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Marko Peterlin, IPoP&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Matija Vene, Dru&amp;scaron;tvo potnikov Slovenije&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prometnapolitika.si/&quot;&gt;Koalicija za trajnostno prometno politiko &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prometnapolitika.si/wp-content/uploads/2026/01/KTPP_ZMAJ_koncna.pdf&quot;&gt;Koncept novih linij LPP Zmaj &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prometnapolitika.si/najprej-vozni-red-nato-infrastruktura/&quot;&gt;Koncept taktnega voznega reda &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175104490&quot;&gt;Marjeta Benčina o prevozni rev&amp;scaron;čini &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175173368&quot;&gt;&amp;Scaron;pela Berlot Veselko o onesnaženem zraku &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://dpos.si/&quot;&gt;Dru&amp;scaron;tvo potnikov Slovenije &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; jan.grilc@rtvslo.si&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193307</link>
        <pubDate> Mon, 26 Jan 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ogledalo razvoja slovenskega prometa v zadnjih 20 letih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. In drevesa hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejeli sami? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;a href=&quot;https://www.isglobal.org/en/our-team/-/profiles/18505&quot;&gt;Mark J. Nieuwenhuijsen, ISGlobal &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.linkedin.com/in/paolalepori/?originalSubdomain=be&quot;&gt;Paola Lepori, ICLEI Europe &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.linkedin.com/in/bo-vanbesien/?originalSubdomain=be&quot;&gt;Bo Vanbesien, mesto Roeselare&lt;/a&gt;, Belgija&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/watch/?v=1742149043847800&quot;&gt;Primer ozelenjevanja povr&amp;scaron;in v mestu Roeselare &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://healthyurbanliving.utrecht.nl/ambitions/more-greenery-more-homes&quot;&gt;Primeri ukrepov v Utrechtu &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Zelena luč: &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175088280&quot;&gt;V mestu vsako drevo &amp;scaron;teje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Zelena luč: &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175173368&quot;&gt;Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:jan.grilc@rtvslo.si&quot;&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;* Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije.&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;em&gt;Vsebine, za katere je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo, ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="31934208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/19/ZelenepRA_SLO_LJT_8091464_18746690.mp3"></enclosure>
        <guid>175191463</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>997</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. In drevesa hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejeli sami? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;a href=&quot;https://www.isglobal.org/en/our-team/-/profiles/18505&quot;&gt;Mark J. Nieuwenhuijsen, ISGlobal &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.linkedin.com/in/paolalepori/?originalSubdomain=be&quot;&gt;Paola Lepori, ICLEI Europe &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.linkedin.com/in/bo-vanbesien/?originalSubdomain=be&quot;&gt;Bo Vanbesien, mesto Roeselare&lt;/a&gt;, Belgija&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/watch/?v=1742149043847800&quot;&gt;Primer ozelenjevanja povr&amp;scaron;in v mestu Roeselare &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://healthyurbanliving.utrecht.nl/ambitions/more-greenery-more-homes&quot;&gt;Primeri ukrepov v Utrechtu &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Zelena luč: &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175088280&quot;&gt;V mestu vsako drevo &amp;scaron;teje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Zelena luč: &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175173368&quot;&gt;Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:jan.grilc@rtvslo.si&quot;&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;* Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije.&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;em&gt;Vsebine, za katere je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo, ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191463</link>
        <pubDate> Mon, 19 Jan 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zelene površine v mestih niso strošek, ampak dobra naložba</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Rok Vihar, novi direktor Ljubljanskega potni&amp;scaron;kega prometa&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://outsider.si/ales-gabrijelcic-lpp-pred-novimi-izzivi/&quot;&gt;Kolumna Ale&amp;scaron;a Gabrijelčiča v Outsiderju: &quot;LPP pred novimi izzivi&quot;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.delo.si/mnenja/kolumne/mesto-za-avtobusno-sipo&quot;&gt;Kolumna Milo&amp;scaron;a Kosca v Delu: &quot;Avtobusni potniki plačujejo, da stojijo na Bavarcu, zaprti v oglasna sporočila&quot;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="49754880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/12/NovidirRA_SLO_LJT_8020803_18665571.mp3"></enclosure>
        <guid>175189635</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1554</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Rok Vihar, novi direktor Ljubljanskega potni&amp;scaron;kega prometa&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://outsider.si/ales-gabrijelcic-lpp-pred-novimi-izzivi/&quot;&gt;Kolumna Ale&amp;scaron;a Gabrijelčiča v Outsiderju: &quot;LPP pred novimi izzivi&quot;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.delo.si/mnenja/kolumne/mesto-za-avtobusno-sipo&quot;&gt;Kolumna Milo&amp;scaron;a Kosca v Delu: &quot;Avtobusni potniki plačujejo, da stojijo na Bavarcu, zaprti v oglasna sporočila&quot;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189635</link>
        <pubDate> Mon, 12 Jan 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Novi direktor LPP-ja napoveduje velike spremembe </title>
      </item>
      <item>
        <description>Za začetek novega leta smo v Zeleni luči slovenskemu prometnemu sistemu nastavili ogledalo. Ob vsakodnevnem soočanju z zastoji in težavami z učinkovitostjo javnega prometa je včasih dobro stopiti korak nazaj in pogledati na širšo sliko skozi drugačne oči. Pravi kandidat za to je profesor Tom Rye, izjemni prometni strokovnjak, Britanec, ki že dolga leta raziskuje prometne sisteme po vsem svetu, živi pa v Barceloni. Ima poseben vpogled v stanje slovenskega prometa, saj že več kot desetletje sodeluje s slovenskimi urbanisti pri iskanju inovativnih prometnih rešitev, zato razume prednosti in pomanjkljivosti slovenske mobilnosti. Kje vidi priložnosti za premike in kje nevarnosti za zastoje?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;prof. Tom Rye, &lt;a href=&quot;https://www.himolde.no/ansatte/log/vit/thry/&quot;&gt;Univerza Molde&lt;/a&gt;, &lt;a href=&quot;https://www.uirs.si/en-us/employee?zap_id=thomasr&quot;&gt;Urbanistični in&amp;scaron;titut Republike Slovenije&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt; Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/132367039&quot;&gt;Tom Rye kot Nedeljski gost v pogovoru z Matejem Praprotnikom &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=FvjTpSjPqnA&quot;&gt;Njegova predavanja o prometnih tematikah &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/novi-direktor-lpp-rok-vihar-napovedal-visoko-zmogljive-mestne-linije-prilagajala-se-jim-bo-celo-cestna-infrastruktura/325695&quot;&gt;Novo vodstvo LPP &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://forbes.n1info.si/posel/drzavne-zeleznice-so-si-pokorile-dolgoletno-tarco/&quot;&gt;Novo lastni&amp;scaron;tvo Avtobusne postaje Ljubljana &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/po-desetletju-bo-med-ajdovscino-in-novo-gorico-spet-peljal-vlak/766757&quot;&gt;Spet vozi vlak med Ajdov&amp;scaron;čino in Novo Gorico &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="31704576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/05/TomRyeRA_SLO_LJT_7948026_18583346.mp3"></enclosure>
        <guid>175187908</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>990</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za začetek novega leta smo v Zeleni luči slovenskemu prometnemu sistemu nastavili ogledalo. Ob vsakodnevnem soočanju z zastoji in težavami z učinkovitostjo javnega prometa je včasih dobro stopiti korak nazaj in pogledati na širšo sliko skozi drugačne oči. Pravi kandidat za to je profesor Tom Rye, izjemni prometni strokovnjak, Britanec, ki že dolga leta raziskuje prometne sisteme po vsem svetu, živi pa v Barceloni. Ima poseben vpogled v stanje slovenskega prometa, saj že več kot desetletje sodeluje s slovenskimi urbanisti pri iskanju inovativnih prometnih rešitev, zato razume prednosti in pomanjkljivosti slovenske mobilnosti. Kje vidi priložnosti za premike in kje nevarnosti za zastoje?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;prof. Tom Rye, &lt;a href=&quot;https://www.himolde.no/ansatte/log/vit/thry/&quot;&gt;Univerza Molde&lt;/a&gt;, &lt;a href=&quot;https://www.uirs.si/en-us/employee?zap_id=thomasr&quot;&gt;Urbanistični in&amp;scaron;titut Republike Slovenije&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt; Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/132367039&quot;&gt;Tom Rye kot Nedeljski gost v pogovoru z Matejem Praprotnikom &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=FvjTpSjPqnA&quot;&gt;Njegova predavanja o prometnih tematikah &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/novi-direktor-lpp-rok-vihar-napovedal-visoko-zmogljive-mestne-linije-prilagajala-se-jim-bo-celo-cestna-infrastruktura/325695&quot;&gt;Novo vodstvo LPP &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://forbes.n1info.si/posel/drzavne-zeleznice-so-si-pokorile-dolgoletno-tarco/&quot;&gt;Novo lastni&amp;scaron;tvo Avtobusne postaje Ljubljana &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/po-desetletju-bo-med-ajdovscino-in-novo-gorico-spet-peljal-vlak/766757&quot;&gt;Spet vozi vlak med Ajdov&amp;scaron;čino in Novo Gorico &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187908</link>
        <pubDate> Mon, 05 Jan 2026 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tom Rye - pogled na slovenski prometni sistem skozi oči tujega raziskovalca</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju? &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostja: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&amp;Scaron;pela Novak, novinarka uredni&amp;scaron;tva zunanjepolitičnih oddaj Radia Slovenija&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="27865344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/KamsopRA_SLO_LJT_7894524_18522795.mp3"></enclosure>
        <guid>175186015</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>870</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju? &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostja: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&amp;Scaron;pela Novak, novinarka uredni&amp;scaron;tva zunanjepolitičnih oddaj Radia Slovenija&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186015</link>
        <pubDate> Mon, 29 Dec 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kam so podnebne politike zaplule v letu 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kmetijstvo smo si dolgo predstavljali kot neposredno povezavo rok in zemlje, a tudi v to tradicionalno dejavnost je avtomatizacija vstopila skozi velika vrata. Nekatera dela, ki bi si jih še pred nekaj leti težko predstavljali kot opravila za robote, danes že opravljajo avtonomni stroji. Kakšni so, kakšne so potrebe kmetov, za kakšna opravila in področja bodo primerni? Zelena luč je obiskala slovensko podjetje PeK Automotive, kjer razvijajo lastne rešitve za avtonomna vozila v kmetijstvu, sploh v sadjarstvu in vinogradništvu. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Mikhail Kostkin, direktor in razvijalec produktov v PeK Automotive&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=zNBVyoxbWFQ&quot;&gt;Avtonomni stroji PeK Automotive &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://potniski.sz.si/&quot;&gt;Novi vozni redi Slovenskih železnic &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.vox.com/future-perfect/461393/self-driving-cars-cities-congestion-avs-parking&quot;&gt;Izku&amp;scaron;nje z robotaksiji v ameri&amp;scaron;kih mestih &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="35030016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/15/AvtonomnRA_SLO_LJT_7767659_18381703.mp3"></enclosure>
        <guid>175182547</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1094</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kmetijstvo smo si dolgo predstavljali kot neposredno povezavo rok in zemlje, a tudi v to tradicionalno dejavnost je avtomatizacija vstopila skozi velika vrata. Nekatera dela, ki bi si jih še pred nekaj leti težko predstavljali kot opravila za robote, danes že opravljajo avtonomni stroji. Kakšni so, kakšne so potrebe kmetov, za kakšna opravila in področja bodo primerni? Zelena luč je obiskala slovensko podjetje PeK Automotive, kjer razvijajo lastne rešitve za avtonomna vozila v kmetijstvu, sploh v sadjarstvu in vinogradništvu. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Mikhail Kostkin, direktor in razvijalec produktov v PeK Automotive&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=zNBVyoxbWFQ&quot;&gt;Avtonomni stroji PeK Automotive &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://potniski.sz.si/&quot;&gt;Novi vozni redi Slovenskih železnic &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.vox.com/future-perfect/461393/self-driving-cars-cities-congestion-avs-parking&quot;&gt;Izku&amp;scaron;nje z robotaksiji v ameri&amp;scaron;kih mestih &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182547</link>
        <pubDate> Mon, 15 Dec 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Obiranje sadja, košnja, obrezovanje: ko roboti zapeljejo v vinograde</title>
      </item>
      <item>
        <description>Voznikov avtobusov v Sloveniji že dolgo primanjkuje. Če povemo drugače - vse manj ljudi se odloča za to delo, saj delovne pogoje ocenjujejo za slabe in plačilo za prenizko. Avtobusna podjetja zaposlujejo vse več tujcev, v zadnjih sedmih letih se je število tujih voznikov povečalo za trikrat. Hkrati vozniki poročajo tudi o vse več incidentih na avtobusih, nedavno se je zgodil tudi tragičen napad z nožem na voznika avtobusa v Ljubljani. V Zeleni luči se o aktualnih problematikah pogovorimo s predstavnikom Sindikata voznikov avtobusov Damjanom Volfom, ki opozarja na slabe delovne pogoje ter nevarnost kartelnega dogovarjanja med avtobusnimi podjetji. Bodo vozniki avtobusov v kratkem napovedali stavko?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Damjan Volf, strokovni svetovalec &lt;a href=&quot;https://sindikat-ks90.si/sindikat-voznikov-po-napadu-na-bavarskem-dvoru-dovolj-je-bilo/&quot;&gt;Sindikata voznikov avtobusov &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sta.si/3494752/v-ljubljani-zaznamovali-konec-prve-faze-nadgradnje-osrednje-zelezniske-postaje?q=mobiln&quot;&gt;Zaključen prvi del prenove ljubljanske železni&amp;scaron;ke postaje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Pogovor: &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175179975&quot;&gt;Du&amp;scaron;an Mes, direktor Slovenskih železnic, v oddaji Ob osmih &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bbc.com/news/articles/cy7vdvl2531o&quot;&gt;&amp;ldquo;Carspreading&amp;rdquo; - BBC o večanju avtomobilov in ukrepih v Evropi &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in priporočila:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41981952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/08/VoznikiRA_SLO_LJT_7689652_18293919.mp3"></enclosure>
        <guid>175180662</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1311</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Voznikov avtobusov v Sloveniji že dolgo primanjkuje. Če povemo drugače - vse manj ljudi se odloča za to delo, saj delovne pogoje ocenjujejo za slabe in plačilo za prenizko. Avtobusna podjetja zaposlujejo vse več tujcev, v zadnjih sedmih letih se je število tujih voznikov povečalo za trikrat. Hkrati vozniki poročajo tudi o vse več incidentih na avtobusih, nedavno se je zgodil tudi tragičen napad z nožem na voznika avtobusa v Ljubljani. V Zeleni luči se o aktualnih problematikah pogovorimo s predstavnikom Sindikata voznikov avtobusov Damjanom Volfom, ki opozarja na slabe delovne pogoje ter nevarnost kartelnega dogovarjanja med avtobusnimi podjetji. Bodo vozniki avtobusov v kratkem napovedali stavko?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Damjan Volf, strokovni svetovalec &lt;a href=&quot;https://sindikat-ks90.si/sindikat-voznikov-po-napadu-na-bavarskem-dvoru-dovolj-je-bilo/&quot;&gt;Sindikata voznikov avtobusov &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sta.si/3494752/v-ljubljani-zaznamovali-konec-prve-faze-nadgradnje-osrednje-zelezniske-postaje?q=mobiln&quot;&gt;Zaključen prvi del prenove ljubljanske železni&amp;scaron;ke postaje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Pogovor: &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175179975&quot;&gt;Du&amp;scaron;an Mes, direktor Slovenskih železnic, v oddaji Ob osmih &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bbc.com/news/articles/cy7vdvl2531o&quot;&gt;&amp;ldquo;Carspreading&amp;rdquo; - BBC o večanju avtomobilov in ukrepih v Evropi &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in priporočila:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180662</link>
        <pubDate> Mon, 08 Dec 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Vozniki avtobusov zaradi slabih delovnih pogojev razmišljajo o stavki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali širitev avtoceste res pomeni manj zastojev? Povsem intuitivno bi rekli, da to drži. A za izkušnje se lahko obrnemo proti drugi strani Atlantika, proti Združenim državam, kjer to tradicionalno zdravilo za zastoje uporabljajo že sto let. Rezultati? Zelo kratkotrajno izboljšanje in hiter povratek na začetno stanje v prometu, seveda ob ogromnih finančnih vložkih in uničujočem vplivu na prostor. Zakaj je tako, je v pogovoru za Zeleno luč pojasnila svetovno znana profesorica prometnega načrtovanja dr. Susan Handy. Prihaja iz Kalifornije, na lastni koži je občutila mnoge uspešne in zgrešene prometne politike, o katerih piše v svoji knjigi “V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu”. Čeprav se morda zdi nenavadno, ocenjuje, da imata Kalifornija in Slovenija mnoge podobne prometne probleme in da se lahko učimo drug od drugega.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostja: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;prof. Susan Handy, mednarodno priznana strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Univerze v Kaliforniji v Davisu&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ucits.org/people/susan-handy/&quot;&gt;prof. Susan Handy - raziskave in objave &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://video.sta.si/prenos/predavanje-susan-handy&quot;&gt;Predavanje in okrogla miza v Ljubljani &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/178249219&quot;&gt;Knjiga &amp;ldquo;V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu&amp;rdquo; &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="35630592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/01/SvetovnoRA_SLO_LJT_7615548_18210076.mp3"></enclosure>
        <guid>175178894</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1113</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali širitev avtoceste res pomeni manj zastojev? Povsem intuitivno bi rekli, da to drži. A za izkušnje se lahko obrnemo proti drugi strani Atlantika, proti Združenim državam, kjer to tradicionalno zdravilo za zastoje uporabljajo že sto let. Rezultati? Zelo kratkotrajno izboljšanje in hiter povratek na začetno stanje v prometu, seveda ob ogromnih finančnih vložkih in uničujočem vplivu na prostor. Zakaj je tako, je v pogovoru za Zeleno luč pojasnila svetovno znana profesorica prometnega načrtovanja dr. Susan Handy. Prihaja iz Kalifornije, na lastni koži je občutila mnoge uspešne in zgrešene prometne politike, o katerih piše v svoji knjigi “V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu”. Čeprav se morda zdi nenavadno, ocenjuje, da imata Kalifornija in Slovenija mnoge podobne prometne probleme in da se lahko učimo drug od drugega.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostja: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;prof. Susan Handy, mednarodno priznana strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Univerze v Kaliforniji v Davisu&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ucits.org/people/susan-handy/&quot;&gt;prof. Susan Handy - raziskave in objave &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://video.sta.si/prenos/predavanje-susan-handy&quot;&gt;Predavanje in okrogla miza v Ljubljani &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/178249219&quot;&gt;Knjiga &amp;ldquo;V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu&amp;rdquo; &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178894</link>
        <pubDate> Mon, 01 Dec 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Svetovno znana načrtovalka prometa prof. Susan Handy</title>
      </item>
      <item>
        <description>Transport je panoga, ki se zelo hitro spreminja - tehnološke novosti sploh v logistiki hitro pridejo v uporabo, saj je vsaka sekunda pomembna. V prometu uporaba umetne inteligence ni novost, deluje v ozadju mnogih sistemov, ki jih vsakodnevno uporabljamo, a se morda njene vloge niti nismo zavedali. Na katera področja prevažanja in skladiščenja tovora pa bo umetna inteligenca še posegla v bližnji prihodnosti? V Zeleni luči se odpravljamo v celjski Laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki, kjer se mešata človeška in umetna inteligenca ter mladi raziskovalci iščejo nove možnosti za spreminjanje transporta.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. Matevž Obrecht, strokovni sodelavec Zelene luči, Fakulteta za logistiko&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Jakob Marolt, Laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://fl.um.si/wp-content/uploads/2019/02/Jakob-Marolt.pdf&quot;&gt;Nove dimenzije v logistiki &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.imdb.com/title/tt0343818/&quot;&gt;Film Jaz, robot &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://factorio.com/&quot;&gt;Računalni&amp;scaron;ka Igra Factorio &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za priporočila in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41471232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/24/UmetnaiRA_SLO_LJT_7543478_18128828.mp3"></enclosure>
        <guid>175177025</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1295</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Transport je panoga, ki se zelo hitro spreminja - tehnološke novosti sploh v logistiki hitro pridejo v uporabo, saj je vsaka sekunda pomembna. V prometu uporaba umetne inteligence ni novost, deluje v ozadju mnogih sistemov, ki jih vsakodnevno uporabljamo, a se morda njene vloge niti nismo zavedali. Na katera področja prevažanja in skladiščenja tovora pa bo umetna inteligenca še posegla v bližnji prihodnosti? V Zeleni luči se odpravljamo v celjski Laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki, kjer se mešata človeška in umetna inteligenca ter mladi raziskovalci iščejo nove možnosti za spreminjanje transporta.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. Matevž Obrecht, strokovni sodelavec Zelene luči, Fakulteta za logistiko&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Jakob Marolt, Laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://fl.um.si/wp-content/uploads/2019/02/Jakob-Marolt.pdf&quot;&gt;Nove dimenzije v logistiki &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.imdb.com/title/tt0343818/&quot;&gt;Film Jaz, robot &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://factorio.com/&quot;&gt;Računalni&amp;scaron;ka Igra Factorio &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za priporočila in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177025</link>
        <pubDate> Mon, 24 Nov 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Umetna inteligenca spreminja procese v logistiki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Večina načrtovalcev, projektantov in odločevalcev na področju javnih prostorov je moških. V preteklosti jih je bilo še več. Prostori v mestih so tako prvenstveno načrtovani za navidezno nevtralne, brezspolne uporabnike, v praksi pa odražajo predvsem potrebe zdravih odraslih moških. Raziskovalci zato ugotavljajo, da morajo ženske zaradi iskanja bolj varnih ulic na poti preživeti več časa kot moški, da jim zasnova javnih prostorov otežuje skrb za otroke, da so deklice zaradi zasnove otroških igrišč že v mladosti odrinjene ob rob javnega dogajanja. V Zeleni luči se pogovorimo, kako v praksi oblikovati drugačne prostore - take, kjer so dobrodošli vsi. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostji: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Ewelina Jaskulska, poljska arhitektka, fundacija &lt;a href=&quot;https://architektoniczki.com/&quot;&gt;Architektoniczki &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Eva Kail, &lt;a href=&quot;https://en.wikipedia.org/wiki/Eva_Kail&quot;&gt;svetovno znana dunajska urbanistka &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.ipop.si/zenske-in-javni-prostor/&quot;&gt;Konferenca Ženske in javni prostor &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bloomberg.com/news/articles/2025-11-13/brussels-is-restricting-cyclists-in-its-pedestrian-zone?cmpid=BBD111325_CITYLAB&amp;amp;utm_medium=email&amp;amp;utm_source=newsletter&amp;amp;utm_term=251113&amp;amp;utm_campaign=citylabdaily&quot;&gt;V Bruslju zapirajo sredi&amp;scaron;če mesta za kolesarje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/na-kitajskem-zacela-delovati-prva-tovarna-ki-proizvaja-letece-avtomobile/764010&quot;&gt;Na Kitajskem se odpira prva tovarna letečih avtomobilov &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/avtomobilsko-prometne-minute/175172629&quot;&gt;Prometni svetovalec Vid Zebra &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="36225024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/17/AlijavnRA_SLO_LJT_7468201_18043512.mp3"></enclosure>
        <guid>175175171</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1132</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Večina načrtovalcev, projektantov in odločevalcev na področju javnih prostorov je moških. V preteklosti jih je bilo še več. Prostori v mestih so tako prvenstveno načrtovani za navidezno nevtralne, brezspolne uporabnike, v praksi pa odražajo predvsem potrebe zdravih odraslih moških. Raziskovalci zato ugotavljajo, da morajo ženske zaradi iskanja bolj varnih ulic na poti preživeti več časa kot moški, da jim zasnova javnih prostorov otežuje skrb za otroke, da so deklice zaradi zasnove otroških igrišč že v mladosti odrinjene ob rob javnega dogajanja. V Zeleni luči se pogovorimo, kako v praksi oblikovati drugačne prostore - take, kjer so dobrodošli vsi. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostji: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Ewelina Jaskulska, poljska arhitektka, fundacija &lt;a href=&quot;https://architektoniczki.com/&quot;&gt;Architektoniczki &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Eva Kail, &lt;a href=&quot;https://en.wikipedia.org/wiki/Eva_Kail&quot;&gt;svetovno znana dunajska urbanistka &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.ipop.si/zenske-in-javni-prostor/&quot;&gt;Konferenca Ženske in javni prostor &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bloomberg.com/news/articles/2025-11-13/brussels-is-restricting-cyclists-in-its-pedestrian-zone?cmpid=BBD111325_CITYLAB&amp;amp;utm_medium=email&amp;amp;utm_source=newsletter&amp;amp;utm_term=251113&amp;amp;utm_campaign=citylabdaily&quot;&gt;V Bruslju zapirajo sredi&amp;scaron;če mesta za kolesarje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/na-kitajskem-zacela-delovati-prva-tovarna-ki-proizvaja-letece-avtomobile/764010&quot;&gt;Na Kitajskem se odpira prva tovarna letečih avtomobilov &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/avtomobilsko-prometne-minute/175172629&quot;&gt;Prometni svetovalec Vid Zebra &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175171</link>
        <pubDate> Mon, 17 Nov 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nogometni centrizem ali kako ženske odrinemo na rob javnih prostorov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak oddaja promet, so med najbolj škodljivimi. V Zeleni luči razmišljamo o tem, kako onesnažen je zrak predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, kakšne ukrepe moramo sprejeti, da bo promet manj vplival na kakovost zraka, in kako podcenjujemo nevarnost, ki je povsod okrog nas. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&amp;Scaron;pela Berlot Veselko, direktorica organizacije Cipra in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;prof. Gri&amp;scaron;a Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju in vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://airindex.eea.europa.eu/AQI/index.html&quot;&gt;European Air Quality Index - referenčne merilne postaje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.iqair.com/world-air-quality&quot;&gt;Air Quality Index na podlagi občanske znanosti &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.arso.gov.si/zrak/&quot;&gt;ARSO podatki o kakovosti zraka &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://nijz.si/moje-okolje/zrak/&quot;&gt;NIJZ o kakovosti zraka &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="50169600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/10/OnesnaeRA_SLO_LJT_7393738_17956842.mp3"></enclosure>
        <guid>175173368</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1567</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak oddaja promet, so med najbolj škodljivimi. V Zeleni luči razmišljamo o tem, kako onesnažen je zrak predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, kakšne ukrepe moramo sprejeti, da bo promet manj vplival na kakovost zraka, in kako podcenjujemo nevarnost, ki je povsod okrog nas. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&amp;Scaron;pela Berlot Veselko, direktorica organizacije Cipra in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;prof. Gri&amp;scaron;a Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju in vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://airindex.eea.europa.eu/AQI/index.html&quot;&gt;European Air Quality Index - referenčne merilne postaje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.iqair.com/world-air-quality&quot;&gt;Air Quality Index na podlagi občanske znanosti &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.arso.gov.si/zrak/&quot;&gt;ARSO podatki o kakovosti zraka &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://nijz.si/moje-okolje/zrak/&quot;&gt;NIJZ o kakovosti zraka &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173368</link>
        <pubDate> Mon, 10 Nov 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste že kdaj imeli težave s tem, da niste mogli stopiti s pločnika na prehod za pešce? Ste že kdaj morali 24 ur vnaprej napovedati svoj prihod na avtobus? Ali je bil tudi za vas vozniški izpit birokratska nočna mora? Vse to so vsakodnevne težave tistih, ki so gibalno ovirani. Na istih ulicah torej živijo v povsem drugačni prometni realnosti kot njihovi sokrajani in ostali davkoplačevalci. Pri načrtovanju običajno ne pridejo do besede, sprejetih pravil in standardov pa pri gradbenih projektih enostavno ne upoštevajo. V Zeleni luči zato razmišljamo, kako bi prilagajanje prometne infrastrukture za gibalno ovirane pomagalo tudi drugim družbenim skupinam.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nastija Fijolič,&lt;/strong&gt; invalidka, paraplesalka&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Gordon Rattray,&lt;/strong&gt; International Disability Alliance&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.gov.si/teme/izenacevanje-moznosti-invalidov/&quot;&gt;Zakon o izenačevanju možnosti invalidov &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/dostopno/parasportnica-zaradi-poskodbe-na-letalu-zahteva-odskodnino-od-turkish-airlines/747548&quot;&gt;Nastijina zgodba o katastrofalni poti z letalom &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/razpis-za-brezplacne-vozovnice-40-000-mladim-dajemo-priloznost-da-zivijo-svobodo-brez-meja/762489&quot;&gt;Brezplačne vozovnice za vlake po Evropi za 40.000 mladih&lt;/a&gt; - povezava do &lt;a href=&quot;https://youth.europa.eu/discovereu_sl&quot;&gt;kviza &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.londoncentric.media/p/hampstead-heath-cafes-city-of-london&quot;&gt;London nastavlja vabe za tatove koles &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in pripombe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:jan.grilc@rtvslo.si&quot;&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;* Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije.&amp;nbsp;Vsebine, za katere je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo, ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41912832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/03/PrilagajRA_SLO_LJT_7322341_17874570.mp3"></enclosure>
        <guid>175171562</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1309</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste že kdaj imeli težave s tem, da niste mogli stopiti s pločnika na prehod za pešce? Ste že kdaj morali 24 ur vnaprej napovedati svoj prihod na avtobus? Ali je bil tudi za vas vozniški izpit birokratska nočna mora? Vse to so vsakodnevne težave tistih, ki so gibalno ovirani. Na istih ulicah torej živijo v povsem drugačni prometni realnosti kot njihovi sokrajani in ostali davkoplačevalci. Pri načrtovanju običajno ne pridejo do besede, sprejetih pravil in standardov pa pri gradbenih projektih enostavno ne upoštevajo. V Zeleni luči zato razmišljamo, kako bi prilagajanje prometne infrastrukture za gibalno ovirane pomagalo tudi drugim družbenim skupinam.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nastija Fijolič,&lt;/strong&gt; invalidka, paraplesalka&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Gordon Rattray,&lt;/strong&gt; International Disability Alliance&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.gov.si/teme/izenacevanje-moznosti-invalidov/&quot;&gt;Zakon o izenačevanju možnosti invalidov &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/dostopno/parasportnica-zaradi-poskodbe-na-letalu-zahteva-odskodnino-od-turkish-airlines/747548&quot;&gt;Nastijina zgodba o katastrofalni poti z letalom &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/razpis-za-brezplacne-vozovnice-40-000-mladim-dajemo-priloznost-da-zivijo-svobodo-brez-meja/762489&quot;&gt;Brezplačne vozovnice za vlake po Evropi za 40.000 mladih&lt;/a&gt; - povezava do &lt;a href=&quot;https://youth.europa.eu/discovereu_sl&quot;&gt;kviza &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.londoncentric.media/p/hampstead-heath-cafes-city-of-london&quot;&gt;London nastavlja vabe za tatove koles &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in pripombe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:jan.grilc@rtvslo.si&quot;&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;* Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije.&amp;nbsp;Vsebine, za katere je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo, ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171562</link>
        <pubDate> Mon, 03 Nov 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Prilagajanje infrastrukture gibalno oviranim je koristno za vse</title>
      </item>
      <item>
        <description>Avtomobili so v zadnjih letih in desetletjih postali precej bolj kompleksni, kot so bili v preteklosti. Obilica asistenčnih sistemov, elektronike, zaslonov, baterij, programske opreme in računalnikov prinaša izzive, s katerimi se osebna vozila še dvajset let nazaj niso srečevala. Podobno kot pri drugih tehnologijah lahko to prinese težave končnim uporabnikom, v tem primeru voznikom. Pravica do popravila, oziroma ‘right to repair’, kot se gibanje imenuje v izvirniku, je izjemno pomemben vidik mobilnosti, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled v Zeleni luči. Vključuje namreč odprtost diagnostičnih orodij nepooblaščenim serviserjem, zagotavljanje nadomestnih delov, zasebnost podatkov, načrtovano zastarelost in mnoge druge.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;mag. Primož Krapenc, odvetnik in sodelavec Slovenskega dru&amp;scaron;tva avtostroke&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.gov.si/novice/2024-07-31-v-veljavo-stopila-direktiva-ki-krepi-pravico-potrosnika-do-popravila/&quot;&gt;EU direktiva o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bbc.com/news/articles/c30741j351go&quot;&gt;Okoljski stro&amp;scaron;ki pridobivanja litija - BBC reportaža &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175085987&quot;&gt;Projekt litijevega rudnika v Srbiji - reportaža iz doline reke Jadar (2024)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="46306560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/27/PravicaRA_SLO_LJT_7255753_17796930.mp3"></enclosure>
        <guid>175169938</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1447</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Avtomobili so v zadnjih letih in desetletjih postali precej bolj kompleksni, kot so bili v preteklosti. Obilica asistenčnih sistemov, elektronike, zaslonov, baterij, programske opreme in računalnikov prinaša izzive, s katerimi se osebna vozila še dvajset let nazaj niso srečevala. Podobno kot pri drugih tehnologijah lahko to prinese težave končnim uporabnikom, v tem primeru voznikom. Pravica do popravila, oziroma ‘right to repair’, kot se gibanje imenuje v izvirniku, je izjemno pomemben vidik mobilnosti, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled v Zeleni luči. Vključuje namreč odprtost diagnostičnih orodij nepooblaščenim serviserjem, zagotavljanje nadomestnih delov, zasebnost podatkov, načrtovano zastarelost in mnoge druge.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;mag. Primož Krapenc, odvetnik in sodelavec Slovenskega dru&amp;scaron;tva avtostroke&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.gov.si/novice/2024-07-31-v-veljavo-stopila-direktiva-ki-krepi-pravico-potrosnika-do-popravila/&quot;&gt;EU direktiva o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bbc.com/news/articles/c30741j351go&quot;&gt;Okoljski stro&amp;scaron;ki pridobivanja litija - BBC reportaža &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175085987&quot;&gt;Projekt litijevega rudnika v Srbiji - reportaža iz doline reke Jadar (2024)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169938</link>
        <pubDate> Mon, 27 Oct 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Imamo še pravico popravljati avtomobile?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropa se spopada s hudim pomanjkanjem stanovanj, zaradi česar se stroški prebivanja višajo po praktično celem kontinentu. Vzroki sicer niso povsod enaki, kar pomeni, da jih tudi ne moremo naslavljati z enakimi rešitvami. A znotraj Evropske unije so nekateri pristopi obrodili sadove in uspešno naslovili problem pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj za vse prebivalce. V Zeleni luči spoznamo nekaj načel za spopadanje s stanovanjsko krizo, ob tem pa razmišljamo, kako v načrtovanje novih stanovanjskih objektov vključiti tudi sodobne mobilnostne rešitve in tako prihraniti dragoceni prostor. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Stephen de Ron, mestni svetnik v mestu Hesperange (Luksemburg), član Odbora za regije EU&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Clara Maf&amp;eacute;, raziskovalka, Housing Europe&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.theguardian.com/environment/2025/oct/15/switching-50kmh-speed-limits-to-30kmh-would-protect-cyclists-while-barely-affecting-commutes-research-finds&quot;&gt;Vplivi zniževanja omejitve hitrosti s 50 km/h na 30 km/h na avtomobile in kolesarje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.iied.org/sites/default/files/uploads/2025/09/Extreme_heat_cities_media_briefing_Sep25.pdf&quot;&gt;Raziskava - &amp;scaron;tevilo ekstremno vročih dni v evropskih mestih se hitro povečuje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.hzpp.hr/hr/od-11-10-nocni-vlakovi&quot;&gt;Novi nočni vlaki iz Zagreba v bližnja mesta &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge&lt;/strong&gt;: &lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:jan.grilc@rtvslo.si&quot;&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;* Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije.&amp;nbsp;Vsebine, za katere je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo, ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="35452416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/20/KakomobRA_SLO_LJT_7183458_17713390.mp3"></enclosure>
        <guid>175168063</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1107</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropa se spopada s hudim pomanjkanjem stanovanj, zaradi česar se stroški prebivanja višajo po praktično celem kontinentu. Vzroki sicer niso povsod enaki, kar pomeni, da jih tudi ne moremo naslavljati z enakimi rešitvami. A znotraj Evropske unije so nekateri pristopi obrodili sadove in uspešno naslovili problem pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj za vse prebivalce. V Zeleni luči spoznamo nekaj načel za spopadanje s stanovanjsko krizo, ob tem pa razmišljamo, kako v načrtovanje novih stanovanjskih objektov vključiti tudi sodobne mobilnostne rešitve in tako prihraniti dragoceni prostor. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Stephen de Ron, mestni svetnik v mestu Hesperange (Luksemburg), član Odbora za regije EU&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Clara Maf&amp;eacute;, raziskovalka, Housing Europe&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.theguardian.com/environment/2025/oct/15/switching-50kmh-speed-limits-to-30kmh-would-protect-cyclists-while-barely-affecting-commutes-research-finds&quot;&gt;Vplivi zniževanja omejitve hitrosti s 50 km/h na 30 km/h na avtomobile in kolesarje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.iied.org/sites/default/files/uploads/2025/09/Extreme_heat_cities_media_briefing_Sep25.pdf&quot;&gt;Raziskava - &amp;scaron;tevilo ekstremno vročih dni v evropskih mestih se hitro povečuje &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.hzpp.hr/hr/od-11-10-nocni-vlakovi&quot;&gt;Novi nočni vlaki iz Zagreba v bližnja mesta &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge&lt;/strong&gt;: &lt;em&gt;&lt;a href=&quot;mailto:jan.grilc@rtvslo.si&quot;&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;* Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije.&amp;nbsp;Vsebine, za katere je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo, ne odražajo nujno stali&amp;scaron;č Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168063</link>
        <pubDate> Mon, 20 Oct 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako mobilnost vključevati v stanovanjsko politiko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na ceste v mestih so se zapeljali kot pozdrav iz prihodnosti, že kmalu za tem pa je bilo jasno, da vključevanje e-skirojev v obstoječi prometni sistem ne bo enostavno. Nekateri jih obožujejo, drugi zaradi njih izgubljajo živce, evropske države in mesta pa iščejo primerna pravila, ki bi zmanjšala število nesreč s hudimi poškodbami. V Zeleni luči se zato odpravljamo na teren - z raziskovalkami celjske Fakultete za logistiko smo se odpravili na poligon, kjer s pomočjo tehnologije za spremljanje pogleda ugotavljajo, kaj voznikom e-skirojev premoti pozornost in pripravljajo strokovne podlage za pravila, ki bi vsem udeležencem v prometu prinesla več varnosti. In stabilnosti. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- dr. Tina Cvahte Ojster&amp;scaron;ek in Pija Sor&amp;scaron;ak, Fakulteta za logistiko UM&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Tomaž Horvat, vodja izmene postaje prometne policije iz Policijske postaje Ljubljana&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://fl.um.si/raziskovanje/laboratoriji/laboratorij-za-trajnostno-mobilnost-in-transport/temeljni-raziskovalni-projekt-elektricni-skiroji-v-urbanih-okoljih-studija-varnosti-infrastrukture-in-dinamike-mobilnosti/&quot;&gt;Raziskovalni projekt Električni skiroji v urbanih okoljih &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@UrbanCyclingInstitute&quot;&gt;Urban Cycling Institute &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za mnenja in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41137920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/10/AlipotrRA_SLO_LJT_7093964_17610485.mp3"></enclosure>
        <guid>175165669</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1285</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na ceste v mestih so se zapeljali kot pozdrav iz prihodnosti, že kmalu za tem pa je bilo jasno, da vključevanje e-skirojev v obstoječi prometni sistem ne bo enostavno. Nekateri jih obožujejo, drugi zaradi njih izgubljajo živce, evropske države in mesta pa iščejo primerna pravila, ki bi zmanjšala število nesreč s hudimi poškodbami. V Zeleni luči se zato odpravljamo na teren - z raziskovalkami celjske Fakultete za logistiko smo se odpravili na poligon, kjer s pomočjo tehnologije za spremljanje pogleda ugotavljajo, kaj voznikom e-skirojev premoti pozornost in pripravljajo strokovne podlage za pravila, ki bi vsem udeležencem v prometu prinesla več varnosti. In stabilnosti. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- dr. Tina Cvahte Ojster&amp;scaron;ek in Pija Sor&amp;scaron;ak, Fakulteta za logistiko UM&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Tomaž Horvat, vodja izmene postaje prometne policije iz Policijske postaje Ljubljana&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://fl.um.si/raziskovanje/laboratoriji/laboratorij-za-trajnostno-mobilnost-in-transport/temeljni-raziskovalni-projekt-elektricni-skiroji-v-urbanih-okoljih-studija-varnosti-infrastrukture-in-dinamike-mobilnosti/&quot;&gt;Raziskovalni projekt Električni skiroji v urbanih okoljih &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@UrbanCyclingInstitute&quot;&gt;Urban Cycling Institute &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za mnenja in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165669</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali potrebujemo obvezno registracijo e-skirojev?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.&lt;p&gt;Kaj nam o prometu pove to, da je vse več otrok prekomerno prehranjenih? Kako bi moralo staranje prebivalstva vplivati na nastanek novih prometnih strategij? Vse to so podatki, ki na prvi pogled nimajo zveze z ozko opredelitvijo mobilnosti. A če želimo razumeti stanje prometnega sistema v Sloveniji in njegove posledice za kakovost življenja, moramo upo&amp;scaron;tevati tudi na prvi pogled nenavadne dejavnike. Na Urbanističnem in&amp;scaron;titutu so zato zasnovali &lt;a href=&quot;https://www.observatorij-mobilnosti.si/&quot;&gt;Observatorij mobilnosti&lt;/a&gt; - spletno platformo, na kateri bodo zbirali vse podatke, ki bi lahko pomenili dobro podlago za zasnovo novih prometnih strategij. V Zeleni luči se pogovorimo o tem, kaj nam podatki govorijo o trenutnem stanju prometa pri nas in o katerih družbenih trendih bi morali razmi&amp;scaron;ljati, preden bo prepozno. Zraven razbijemo &amp;scaron;e en prometni urbani mit: je parkiranje pred blokom res pravica vseh in vsakogar?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- dr. Aljaž Plevnik, Skupina za transformativno prometno načrtovanje, UIRS&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Urban Jeriha, In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;a href=&quot;https://www.observatorij-mobilnosti.si/&quot;&gt;Observatorij mobilnosti&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;-&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/voznja-z-ljubljanskim-mestnim-avtobusom-po-novem-1-50-evra/759315&quot;&gt;Dražje LPP vozovnice &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;a href=&quot;https://etsc.eu/new-evidence-strengthens-the-case-for-30-km-h-limits/?fbclid=IwdGRjcANM3T9jbGNrA0zdKWV4dG4DYWVtAjExAAEeqmR6wT3PRXUyT2C-FtoPfn89x4okOPUdcTYU2HLnLiHiE-r4mrsU8RmMRrA_aem_0SvjSEpH1g6EeHgvK3pkbQ&quot;&gt;Novi podatki iz mest, ki so uvedla omejitev hitrosti 30 km/h &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;a href=&quot;https://www.bbc.com/news/articles/c4gvk397j80o?at_campaign_type=owned&amp;amp;at_medium=emails&amp;amp;at_objective=awareness&amp;amp;at_ptr_type=email&amp;amp;at_ptr_name=salesforce&amp;amp;at_campaign=essentiallisttu&amp;amp;at_email_send_date=20250930&amp;amp;at_send_id=4461887&amp;amp;at_link_title=https%3a%2f%2fwww.bbc.com%2fnews%2farticles%2fc4gvk397j80o&amp;amp;at_bbc_team=crm&quot;&gt;Zakaj je v mestih vse več podgan - BBC &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/avtomobilsko-prometne-minute/2932230/175162664&quot;&gt;Debata o četrtem (digitalnem) voznem pasu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/em&gt; &lt;strong&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="38601216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/06/TudistaRA_SLO_LJT_7045340_17556137.mp3"></enclosure>
        <guid>175164492</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1206</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.&lt;p&gt;Kaj nam o prometu pove to, da je vse več otrok prekomerno prehranjenih? Kako bi moralo staranje prebivalstva vplivati na nastanek novih prometnih strategij? Vse to so podatki, ki na prvi pogled nimajo zveze z ozko opredelitvijo mobilnosti. A če želimo razumeti stanje prometnega sistema v Sloveniji in njegove posledice za kakovost življenja, moramo upo&amp;scaron;tevati tudi na prvi pogled nenavadne dejavnike. Na Urbanističnem in&amp;scaron;titutu so zato zasnovali &lt;a href=&quot;https://www.observatorij-mobilnosti.si/&quot;&gt;Observatorij mobilnosti&lt;/a&gt; - spletno platformo, na kateri bodo zbirali vse podatke, ki bi lahko pomenili dobro podlago za zasnovo novih prometnih strategij. V Zeleni luči se pogovorimo o tem, kaj nam podatki govorijo o trenutnem stanju prometa pri nas in o katerih družbenih trendih bi morali razmi&amp;scaron;ljati, preden bo prepozno. Zraven razbijemo &amp;scaron;e en prometni urbani mit: je parkiranje pred blokom res pravica vseh in vsakogar?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- dr. Aljaž Plevnik, Skupina za transformativno prometno načrtovanje, UIRS&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Urban Jeriha, In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;a href=&quot;https://www.observatorij-mobilnosti.si/&quot;&gt;Observatorij mobilnosti&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;-&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/voznja-z-ljubljanskim-mestnim-avtobusom-po-novem-1-50-evra/759315&quot;&gt;Dražje LPP vozovnice &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;a href=&quot;https://etsc.eu/new-evidence-strengthens-the-case-for-30-km-h-limits/?fbclid=IwdGRjcANM3T9jbGNrA0zdKWV4dG4DYWVtAjExAAEeqmR6wT3PRXUyT2C-FtoPfn89x4okOPUdcTYU2HLnLiHiE-r4mrsU8RmMRrA_aem_0SvjSEpH1g6EeHgvK3pkbQ&quot;&gt;Novi podatki iz mest, ki so uvedla omejitev hitrosti 30 km/h &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;a href=&quot;https://www.bbc.com/news/articles/c4gvk397j80o?at_campaign_type=owned&amp;amp;at_medium=emails&amp;amp;at_objective=awareness&amp;amp;at_ptr_type=email&amp;amp;at_ptr_name=salesforce&amp;amp;at_campaign=essentiallisttu&amp;amp;at_email_send_date=20250930&amp;amp;at_send_id=4461887&amp;amp;at_link_title=https%3a%2f%2fwww.bbc.com%2fnews%2farticles%2fc4gvk397j80o&amp;amp;at_bbc_team=crm&quot;&gt;Zakaj je v mestih vse več podgan - BBC &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/avtomobilsko-prometne-minute/2932230/175162664&quot;&gt;Debata o četrtem (digitalnem) voznem pasu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/em&gt; &lt;strong&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164492</link>
        <pubDate> Mon, 06 Oct 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Tudi staranje in prekomerna teža sta pomembna za načrtovanje mobilnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.&lt;p&gt;Potniki se na javnem prometu redno srečujemo s težavami. Včasih ne moremo priti do informacij, včasih so to neprijazni vozniki, včasih neurejena infrastruktura. A pritožbe mnogokrat naletijo na gluha u&amp;scaron;esa odgovornih, kar pri potnikih lahko vzbuja občutek nemoči. Ali jeze. To stanje se je odločil spremeniti 19-letni &amp;scaron;tudent Matija Vene. Na Dan brez avtomobila je sklical ustanovno seja slovenskega Dru&amp;scaron;tva potnikov, ki bo lahko nastopalo kot kolektivna organizacija uporabnikov javnega prometa in pomagalo pri tem, da bi bile njihove težave bolje sli&amp;scaron;ane. V Zeleni luči pojasni vizijo delovanja dru&amp;scaron;tva, hkrati pa pove &amp;scaron;e zgodbo o tem, kako je z akcijo uspel zagotoviti hitro avtobusno povezavo od svoje vasi do Ljubljane.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ob tem pa &amp;scaron;e nekaj novic iz sveta mobilnosti, nekoliko drugačne prometne informacije in razbijanje mita o kolesarjih, ki naj bi ovirali mestni promet.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Matija Vene, predsednik Dru&amp;scaron;tva potnikov, član Koalicije za trajnostno prometno politiko in &amp;scaron;tudent mariborske&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Fakultete za gradbeni&amp;scaron;tvo, prometno inženirstvo in arhitekturo&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;- Nela Halilović, In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="44802816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/29/VSlovenRA_SLO_LJT_6974658_17475766.mp3"></enclosure>
        <guid>175162755</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1400</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.&lt;p&gt;Potniki se na javnem prometu redno srečujemo s težavami. Včasih ne moremo priti do informacij, včasih so to neprijazni vozniki, včasih neurejena infrastruktura. A pritožbe mnogokrat naletijo na gluha u&amp;scaron;esa odgovornih, kar pri potnikih lahko vzbuja občutek nemoči. Ali jeze. To stanje se je odločil spremeniti 19-letni &amp;scaron;tudent Matija Vene. Na Dan brez avtomobila je sklical ustanovno seja slovenskega Dru&amp;scaron;tva potnikov, ki bo lahko nastopalo kot kolektivna organizacija uporabnikov javnega prometa in pomagalo pri tem, da bi bile njihove težave bolje sli&amp;scaron;ane. V Zeleni luči pojasni vizijo delovanja dru&amp;scaron;tva, hkrati pa pove &amp;scaron;e zgodbo o tem, kako je z akcijo uspel zagotoviti hitro avtobusno povezavo od svoje vasi do Ljubljane.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ob tem pa &amp;scaron;e nekaj novic iz sveta mobilnosti, nekoliko drugačne prometne informacije in razbijanje mita o kolesarjih, ki naj bi ovirali mestni promet.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Matija Vene, predsednik Dru&amp;scaron;tva potnikov, član Koalicije za trajnostno prometno politiko in &amp;scaron;tudent mariborske&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Fakultete za gradbeni&amp;scaron;tvo, prometno inženirstvo in arhitekturo&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;- Nela Halilović, In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162755</link>
        <pubDate> Mon, 29 Sep 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>V Sloveniji je nastalo Društvo potnikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.&lt;p&gt;Dan brez avtomobila je največja promocijska akcija za spreminjanje mobilnostnih navad. Njena uspe&amp;scaron;nost je seveda odvisna od posameznikov - koliko so pripravljeni spremeniti svoje ustaljene prometne navade, ki so v Sloveniji večinoma vezane prav na avtomobil. Veliko ljudi ima težave že z iskanjem informacij, na kak&amp;scaron;ne druge načine bi se v resnici sploh lahko premikali. Na državni ravni do pred kratkim nismo imeli aplikacije oziroma spletnega mesta, kjer bi bili zbrani vsi podatki o javnem prometu in deljenih prevozih. Trije &amp;scaron;tudenti ljubljanske Fakultete za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko so si zato zadali nalogo, da ustvarijo tako stično točko informacij. Nastala je brezplačna aplikacija &lt;a href=&quot;https://brezavta.si/&quot;&gt;brezavta.si&lt;/a&gt;, kjer lahko poi&amp;scaron;čete vse vozne rede vlakov in avtobusov, ob tem pa &amp;scaron;e aktualne podatke o izposoji električnih avtomobilov, koles ali skirojev. A proces zbiranja podatkov nikakor ni bil enostaven.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gosti:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Miha Frangež, Anže Jen&amp;scaron;terle in Nedžad Beus, &amp;scaron;tudenti in razvijalci aplikacije &lt;a href=&quot;https://brezavta.si/&quot;&gt;brezavta.si&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="44963328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/22/brezavtaRA_SLO_LJT_6907153_17397644.mp3"></enclosure>
        <guid>175161006</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1405</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.&lt;p&gt;Dan brez avtomobila je največja promocijska akcija za spreminjanje mobilnostnih navad. Njena uspe&amp;scaron;nost je seveda odvisna od posameznikov - koliko so pripravljeni spremeniti svoje ustaljene prometne navade, ki so v Sloveniji večinoma vezane prav na avtomobil. Veliko ljudi ima težave že z iskanjem informacij, na kak&amp;scaron;ne druge načine bi se v resnici sploh lahko premikali. Na državni ravni do pred kratkim nismo imeli aplikacije oziroma spletnega mesta, kjer bi bili zbrani vsi podatki o javnem prometu in deljenih prevozih. Trije &amp;scaron;tudenti ljubljanske Fakultete za računalni&amp;scaron;tvo in informatiko so si zato zadali nalogo, da ustvarijo tako stično točko informacij. Nastala je brezplačna aplikacija &lt;a href=&quot;https://brezavta.si/&quot;&gt;brezavta.si&lt;/a&gt;, kjer lahko poi&amp;scaron;čete vse vozne rede vlakov in avtobusov, ob tem pa &amp;scaron;e aktualne podatke o izposoji električnih avtomobilov, koles ali skirojev. A proces zbiranja podatkov nikakor ni bil enostaven.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gosti:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Miha Frangež, Anže Jen&amp;scaron;terle in Nedžad Beus, &amp;scaron;tudenti in razvijalci aplikacije &lt;a href=&quot;https://brezavta.si/&quot;&gt;brezavta.si&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161006</link>
        <pubDate> Mon, 22 Sep 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>brezavta.si - kako zbrati vse podatke o javnem prometu na enem mestu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.&lt;p&gt;&lt;em&gt;&amp;ldquo;Brez zamere, morda nekdo, ki se le vsak dan pelje z Jesenic v Ljubljano in nazaj ali spet drugi, ki se z vlakom odpelje na dolgo pot v zahodno Evropo (tudi sam se to že izkusil), ne more vedeti dovolj o trajnostni mobilnosti, če je ne živi&amp;scaron; vsak dan in skoraj za vsak premik.&amp;rdquo;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Martin &amp;Scaron;olar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izku&amp;scaron;nje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Njegovi opisi uporabe javnih prevoznih sredstev in trajnostnega načina premikanja razgaljajo vso resničnost slovenskega prometnega sistema. Martin ne izhaja iz stali&amp;scaron;ča kritike ali iz nerga&amp;scaron;kega negodovanja, le popi&amp;scaron;e to, kar se mu je dogajalo. In kaj se morda ni zgodilo, pa bi se moralo.&lt;/p&gt;
Poglavja:
00:00:10 Prvi del: Leeuwarden - Zagreb - Bled
00:09:20 Drugi del: Kobarid
00:14:55 Tretji del: Gorenjska
00:19:38 Četrti del: Ljubljana
00:25:00 Peti del: Severna Primorska
</description>
        <enclosure length="64038144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/02/PotopisRA_SLO_LJT_6718591_17180427.mp3"></enclosure>
        <guid>175156352</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>2001</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.&lt;p&gt;&lt;em&gt;&amp;ldquo;Brez zamere, morda nekdo, ki se le vsak dan pelje z Jesenic v Ljubljano in nazaj ali spet drugi, ki se z vlakom odpelje na dolgo pot v zahodno Evropo (tudi sam se to že izkusil), ne more vedeti dovolj o trajnostni mobilnosti, če je ne živi&amp;scaron; vsak dan in skoraj za vsak premik.&amp;rdquo;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Martin &amp;Scaron;olar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izku&amp;scaron;nje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Njegovi opisi uporabe javnih prevoznih sredstev in trajnostnega načina premikanja razgaljajo vso resničnost slovenskega prometnega sistema. Martin ne izhaja iz stali&amp;scaron;ča kritike ali iz nerga&amp;scaron;kega negodovanja, le popi&amp;scaron;e to, kar se mu je dogajalo. In kaj se morda ni zgodilo, pa bi se moralo.&lt;/p&gt;
Poglavja:
00:00:10 Prvi del: Leeuwarden - Zagreb - Bled
00:09:20 Drugi del: Kobarid
00:14:55 Tretji del: Gorenjska
00:19:38 Četrti del: Ljubljana
00:25:00 Peti del: Severna Primorska
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156352</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175156352?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Mon, 15 Sep 2025 10:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Potopis: Teden dni premikanja le s slovenskim javnim prometom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.&lt;p&gt;Zelena luč je nazaj! Po poletnem premoru, ki smo ga očitno povečini preživeli v kolonah na avtocestah, je spet čas za razmisleke o tem, kako promet narediti bolj trajnosten ter ob tem olaj&amp;scaron;ati življenje prebivalcem mest in podeželja. Teme, ki jih bomo odpirali v oddaji, bodo spet imele skupni imenovalec: cilj spreminjanja prometa je bolj kakovostno življenje ljudi, v katerem premikanje ne pomeni le izgube časa, denarja in zdravja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Nova sezona prina&amp;scaron;a tudi nekaj novosti. Najbolj opazna bo pri strokovnih sodelavcih oddaje - imamo tri nove strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem popestrili izbor tematik in dodali vpogled v aktualno dogajanje na področju prometa. V prvi oddaji, ki hkrati služi tudi kot uvod v Evropski teden mobilnosti, z Matevžem Obrechtom, Markom Kovačem in &amp;Scaron;pelo Berlot Veselko pregledamo nekaj perečih problematik slovenskega prometnega sistema, ob tem pa razbijemo &amp;scaron;e en urbani mit.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gosti:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;&amp;Scaron;pela Berlot Veselko&lt;/strong&gt;, direktorica CIPRA Slovenija in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Marko Kovač&lt;/strong&gt;, Center za energetsko učinkovitost IJS&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Matevž Obrecht&lt;/strong&gt;, Fakulteta za logistiko UM&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Maja Simoneti&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut za politike prostora&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="42230016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/06/NovasezRA_SLO_LJT_6757299_17224845.mp3"></enclosure>
        <guid>175157340</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1319</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.&lt;p&gt;Zelena luč je nazaj! Po poletnem premoru, ki smo ga očitno povečini preživeli v kolonah na avtocestah, je spet čas za razmisleke o tem, kako promet narediti bolj trajnosten ter ob tem olaj&amp;scaron;ati življenje prebivalcem mest in podeželja. Teme, ki jih bomo odpirali v oddaji, bodo spet imele skupni imenovalec: cilj spreminjanja prometa je bolj kakovostno življenje ljudi, v katerem premikanje ne pomeni le izgube časa, denarja in zdravja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Nova sezona prina&amp;scaron;a tudi nekaj novosti. Najbolj opazna bo pri strokovnih sodelavcih oddaje - imamo tri nove strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem popestrili izbor tematik in dodali vpogled v aktualno dogajanje na področju prometa. V prvi oddaji, ki hkrati služi tudi kot uvod v Evropski teden mobilnosti, z Matevžem Obrechtom, Markom Kovačem in &amp;Scaron;pelo Berlot Veselko pregledamo nekaj perečih problematik slovenskega prometnega sistema, ob tem pa razbijemo &amp;scaron;e en urbani mit.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gosti:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;&amp;Scaron;pela Berlot Veselko&lt;/strong&gt;, direktorica CIPRA Slovenija in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Marko Kovač&lt;/strong&gt;, Center za energetsko učinkovitost IJS&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Matevž Obrecht&lt;/strong&gt;, Fakulteta za logistiko UM&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Maja Simoneti&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut za politike prostora&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157340</link>
        <pubDate> Mon, 15 Sep 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nova sezona: Iskanje poti proti boljšemu prometnemu sistemu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Promet je povsod okrog nas, vsi smo na različne načine vsakodnevno vpeti vanj, tehnološke novosti in novi razmisleki ta sektor spreminjajo iz dneva v dan, hkrati pa je to še vedno dejavnost, ki je v Sloveniji zaslužna za največ izpustov toplogrednih plinov. Prometni sistem se sooča z mnogimi problemi in marsikomu povzroča težave v življenju ali nam kravžlja živce. Kaj torej lahko storimo, katere so glavne težave in za kakšno pot naprej se bomo odločili? Ta vprašanja smo zastavljali strokovnjakom, raziskovalcem in običajnim udeležencem v prometu v prvi sezoni Zelene luči. V zadnji oddaji zberemo nekaj razmislekov gostov in potegnemo črto pod povedano. &lt;p&gt;Zelena luč se med podkaste in v eter Vala 202 vrača septembra. Do takrat: srečno pot!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje, zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="49714944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/11/LekcijeRA_SLO_LJT_6015382_16369436.mp3"></enclosure>
        <guid>175138686</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1553</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Promet je povsod okrog nas, vsi smo na različne načine vsakodnevno vpeti vanj, tehnološke novosti in novi razmisleki ta sektor spreminjajo iz dneva v dan, hkrati pa je to še vedno dejavnost, ki je v Sloveniji zaslužna za največ izpustov toplogrednih plinov. Prometni sistem se sooča z mnogimi problemi in marsikomu povzroča težave v življenju ali nam kravžlja živce. Kaj torej lahko storimo, katere so glavne težave in za kakšno pot naprej se bomo odločili? Ta vprašanja smo zastavljali strokovnjakom, raziskovalcem in običajnim udeležencem v prometu v prvi sezoni Zelene luči. V zadnji oddaji zberemo nekaj razmislekov gostov in potegnemo črto pod povedano. &lt;p&gt;Zelena luč se med podkaste in v eter Vala 202 vrača septembra. Do takrat: srečno pot!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje, zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138686</link>
        <pubDate> Mon, 23 Jun 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Lekcije prve sezone oddaje: križišča in stranpoti moderne mobilnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Zeleni luči že obračamo misli proti poletju. Vemo, da se poleti promet preobrazi - a ta preobrazba ne prinese ravno prijetnih rezultatov. Varnostne razdalje se znatno zmanjšajo, čas potovanja se znatno podaljša, število izrečenih kletvic na potniški kilometer skoči v nebo, tudi asfalt je bolj vroč. Zato strokovni sodelavec Simon Koblar z Urbanističnega inštituta tokrat razmišlja, če je res nujno iti na dopust s svojim avtomobilom? Pogovorimo se o izbiri vozila zaradi počitnic, možnostih javnega prometa in kolesarskih potovanjih, ki so lahko primerna za vsakogar. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Simon Koblar, Urbanistični in&amp;scaron;titut Republike Slovenije&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=foZSVhTyEfQ&amp;amp;ab_channel=SRAM&quot;&gt;Rekordno kolesarjenje Lael Wilcox okrog sveta - dokumentarec &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://en.eurovelo.com/&quot;&gt;Eurovelo kolesarske povezave &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.flixbus.si/&quot;&gt;Avtobusne povezave s tujino &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://potniski.sz.si/tujina/&quot;&gt;Železni&amp;scaron;ke povezave s tujino &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.promet.si/sl/prometni-koledar&quot;&gt;Prometni koledar - pričakovane gostote prometa v poletnih mesecih&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in priporočila:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="43699968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/12/KakoseRA_SLO_LJT_6029635_16385400.mp3"></enclosure>
        <guid>175139027</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1365</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Zeleni luči že obračamo misli proti poletju. Vemo, da se poleti promet preobrazi - a ta preobrazba ne prinese ravno prijetnih rezultatov. Varnostne razdalje se znatno zmanjšajo, čas potovanja se znatno podaljša, število izrečenih kletvic na potniški kilometer skoči v nebo, tudi asfalt je bolj vroč. Zato strokovni sodelavec Simon Koblar z Urbanističnega inštituta tokrat razmišlja, če je res nujno iti na dopust s svojim avtomobilom? Pogovorimo se o izbiri vozila zaradi počitnic, možnostih javnega prometa in kolesarskih potovanjih, ki so lahko primerna za vsakogar. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Simon Koblar, Urbanistični in&amp;scaron;titut Republike Slovenije&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=foZSVhTyEfQ&amp;amp;ab_channel=SRAM&quot;&gt;Rekordno kolesarjenje Lael Wilcox okrog sveta - dokumentarec &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://en.eurovelo.com/&quot;&gt;Eurovelo kolesarske povezave &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.flixbus.si/&quot;&gt;Avtobusne povezave s tujino &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://potniski.sz.si/tujina/&quot;&gt;Železni&amp;scaron;ke povezave s tujino &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.promet.si/sl/prometni-koledar&quot;&gt;Prometni koledar - pričakovane gostote prometa v poletnih mesecih&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in priporočila:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139027</link>
        <pubDate> Mon, 16 Jun 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako se izogniti stanju v kolonah med počitnicami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Nizozemskem deluje zelo prodoren slovenski raziskovalec prometa dr. Nejc Geržinič. Na Tehniški fakulteti v Delftu je zdaj podoktorski raziskovalec, sodeluje v projektih, ki se ukvarjajo s problematiko javnega prometa, mobilnosti na zahtevo, potniške izkušnje in zasnove prometne infrastrukture - še najbolj pa s povezovanjem vseh teh tem. Ko obišče Slovenijo, pride z vlakom, če se mu le ponudi priložnost, se v Sloveniji udeleži tudi strokovnih konferenc. Kljub temu, da že skoraj desetletje živi v tujini, ohranja stike s prometnimi strokovnjaki v Sloveniji in ni mu vseeno, kaj se dogaja z našim prometnim prostorom. V pogovoru je med drugim razmislil tudi o možnih spremembah ljubljanskega potniškega prometa in taktnih voznih redih vlakov.  &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. Nejc Geržinič, Tehni&amp;scaron;ka fakulteta v Delftu&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://polnizagona.si/#/novica/cetrta-nacionalna-pobuda-polni-zagona-kolesarimo-v-sluzbo-polna-navdihujocih-zgodb&quot;&gt;Rezultati akcije Polni zagona kolesarimo v službo&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://storiesforpassengers.eu/?lang=sl&quot;&gt;Tracks - zgodbe iz zgodovine prometa dveh Goric&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zapisi-iz-mocvirja/182/175135052&quot;&gt;Zapisi iz močvirja o javnem prometu v Sloveniji&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in sporočila:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="53791488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/06/LjudemmRA_SLO_LJT_5968805_16317045.mp3"></enclosure>
        <guid>175137537</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1680</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Nizozemskem deluje zelo prodoren slovenski raziskovalec prometa dr. Nejc Geržinič. Na Tehniški fakulteti v Delftu je zdaj podoktorski raziskovalec, sodeluje v projektih, ki se ukvarjajo s problematiko javnega prometa, mobilnosti na zahtevo, potniške izkušnje in zasnove prometne infrastrukture - še najbolj pa s povezovanjem vseh teh tem. Ko obišče Slovenijo, pride z vlakom, če se mu le ponudi priložnost, se v Sloveniji udeleži tudi strokovnih konferenc. Kljub temu, da že skoraj desetletje živi v tujini, ohranja stike s prometnimi strokovnjaki v Sloveniji in ni mu vseeno, kaj se dogaja z našim prometnim prostorom. V pogovoru je med drugim razmislil tudi o možnih spremembah ljubljanskega potniškega prometa in taktnih voznih redih vlakov.  &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. Nejc Geržinič, Tehni&amp;scaron;ka fakulteta v Delftu&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://polnizagona.si/#/novica/cetrta-nacionalna-pobuda-polni-zagona-kolesarimo-v-sluzbo-polna-navdihujocih-zgodb&quot;&gt;Rezultati akcije Polni zagona kolesarimo v službo&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://storiesforpassengers.eu/?lang=sl&quot;&gt;Tracks - zgodbe iz zgodovine prometa dveh Goric&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zapisi-iz-mocvirja/182/175135052&quot;&gt;Zapisi iz močvirja o javnem prometu v Sloveniji&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in sporočila:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137537</link>
        <pubDate> Mon, 09 Jun 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ljudem moramo omogočiti izbiro - to je dolgoročna vizija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Več kot 60.000 ljudi je v Sloveniji prevozno revnih, ocenjuje Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do javnega potniškega prometa, hkrati pa si svojega avtomobila ne morejo privoščiti. Še bolj izrazite pa so neenakosti v slovenski družbi - te je razgalila nova raziskava o prevozni revščini, pri kateri je sodelovala tudi strokovna sodelavka Zelene luči Marjeta Benčina. V oddaji pregledamo rezultate analize, hkrati pa slišimo tudi izkušnje s terena o tem, kako prevoza revščina vpliva na ogrožene družine. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostji: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Marjeta Benčina, okoljevarstvena organizacija Focus&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Živa Logar, program Veriga dobrih ljudi, Zveza Anita Ogulin in ZPM&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/publikacija/studija-ekonomskih-in-politicnih-vplivov-na-trenutno-in-prihodnje-stanje-prevozne-revscine/&quot;&gt;&amp;Scaron;tudija Prevozna rev&amp;scaron;čina v Sloveniji&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/&quot;&gt;Spletni kalkulator za izračun stro&amp;scaron;kov avtomobila&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ipop.si/2025/05/28/natecaj-kateri-mit-o-mestih-vas-spravlja-ob-zivce/&quot;&gt;IPOP i&amp;scaron;če in razbija mite o mestih&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="47272704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/02/KolikolRA_SLO_LJT_5923398_16266064.mp3"></enclosure>
        <guid>175136417</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1477</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Več kot 60.000 ljudi je v Sloveniji prevozno revnih, ocenjuje Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do javnega potniškega prometa, hkrati pa si svojega avtomobila ne morejo privoščiti. Še bolj izrazite pa so neenakosti v slovenski družbi - te je razgalila nova raziskava o prevozni revščini, pri kateri je sodelovala tudi strokovna sodelavka Zelene luči Marjeta Benčina. V oddaji pregledamo rezultate analize, hkrati pa slišimo tudi izkušnje s terena o tem, kako prevoza revščina vpliva na ogrožene družine. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostji: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Marjeta Benčina, okoljevarstvena organizacija Focus&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Živa Logar, program Veriga dobrih ljudi, Zveza Anita Ogulin in ZPM&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/publikacija/studija-ekonomskih-in-politicnih-vplivov-na-trenutno-in-prihodnje-stanje-prevozne-revscine/&quot;&gt;&amp;Scaron;tudija Prevozna rev&amp;scaron;čina v Sloveniji&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/&quot;&gt;Spletni kalkulator za izračun stro&amp;scaron;kov avtomobila&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ipop.si/2025/05/28/natecaj-kateri-mit-o-mestih-vas-spravlja-ob-zivce/&quot;&gt;IPOP i&amp;scaron;če in razbija mite o mestih&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136417</link>
        <pubDate> Mon, 02 Jun 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Koliko ljudi si v resnici ne more privoščiti mobilnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na hrup smo se v sodobnih družbah navadili - spremlja nas praktično od rojstva, vedno je nekje okrog nas, sploh če je v bližini kakršnakoli prometnica. A to, da smo se na hrup navadili, je slaba novica. Povzroča namreč celo vrsto zdravstvenih težav, za naše telo predstavlja stres, v Evropski uniji vsako leto zaradi hrupa prezgodaj umre devet tisoč ljudi. Kako torej načrtovati nova naselja in prometnice, da bo glasen zvok manj vplival na naše zdravje? Kakšne tehnološke novosti in kakšni družbeni ukrepi bi lahko stanje popravili? V Zeleni luči razmislimo tudi o tem, kako rohnenje motorjev vpliva na naravo in kako bomo kot družba določili drugačne meje sprejemljivega hrupa. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Andrej Brglez, strokovni sodelavec Zelene luči in raziskovalec sodobne mobilnosti&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Sonja Jeram, biologinja iz Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://nijz.si/moje-okolje/hrup/&quot;&gt;NIJZ o hrupu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.eca.europa.eu/en/publications?ref=SR-2025-02&quot;&gt;Mednarodna raziskava o hrupu v mestih&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/01/Informativni-list-o-hrupu-dronov.pdf&quot;&gt;Hrup dronov&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/hrup-stoletja/746029&quot;&gt;Kolumna Andreja Brgleza o hrupu stoletja&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje, predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="47151360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/26/GlasnaoRA_SLO_LJT_5854130_16188761.mp3"></enclosure>
        <guid>175134712</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1473</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na hrup smo se v sodobnih družbah navadili - spremlja nas praktično od rojstva, vedno je nekje okrog nas, sploh če je v bližini kakršnakoli prometnica. A to, da smo se na hrup navadili, je slaba novica. Povzroča namreč celo vrsto zdravstvenih težav, za naše telo predstavlja stres, v Evropski uniji vsako leto zaradi hrupa prezgodaj umre devet tisoč ljudi. Kako torej načrtovati nova naselja in prometnice, da bo glasen zvok manj vplival na naše zdravje? Kakšne tehnološke novosti in kakšni družbeni ukrepi bi lahko stanje popravili? V Zeleni luči razmislimo tudi o tem, kako rohnenje motorjev vpliva na naravo in kako bomo kot družba določili drugačne meje sprejemljivega hrupa. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Andrej Brglez, strokovni sodelavec Zelene luči in raziskovalec sodobne mobilnosti&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Sonja Jeram, biologinja iz Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://nijz.si/moje-okolje/hrup/&quot;&gt;NIJZ o hrupu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.eca.europa.eu/en/publications?ref=SR-2025-02&quot;&gt;Mednarodna raziskava o hrupu v mestih&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/01/Informativni-list-o-hrupu-dronov.pdf&quot;&gt;Hrup dronov&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/hrup-stoletja/746029&quot;&gt;Kolumna Andreja Brgleza o hrupu stoletja&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za komentarje, predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134712</link>
        <pubDate> Mon, 26 May 2025 09:08:25 +0000</pubDate>
        <title>Glasna opozorila na težave s hrupom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kitajska ima kar tri četrtine hitrih vlakov na svetu, gradijo na tisoče kilometrov avtocest, rastoča mesta so prepredena z javnim potniškim prometom, milijoni javnih koles se vozijo po urejeni infrastrukturi, stotine tovarn proizvaja rekordno število električnih avtomobilov. Še pred dvema desetletjema je bila taka podoba današnje gospodarske velesile nepredstavljiva. Kolega Maj Valerij se je v Pekingu pogovoril s prometnim raziskovalcem in profesorjem Hongchang Lijem, ki odstira vpogled v zakulisje delovanja ogromnega kolesja, ki poganja kitajski transport v 21. stoletju. V Zeleni luči se med reportažo vprašamo tudi, katere lekcije lahko prenesemo v Slovenijo?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Maj Valerij, novinar Vala 202&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;http://en.sem.bjtu.edu.cn/show-910-377.html&quot;&gt;Hongchang Li&lt;/a&gt;, profesor iz raziskovalec na &lt;a href=&quot;https://stic.bjtu.edu.cn/&quot;&gt;Sustainable Transport Innovation Center, Beijing Jiaotong University&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte tudi:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175105645&quot;&gt;Pogovor z Blažem &amp;Scaron;tefetom, Slovencem, ki dela v mobilnostni industriji na Kitajskem&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="52634112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/19/KakojeRA_SLO_LJT_5783602_16108832.mp3"></enclosure>
        <guid>175132877</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1644</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kitajska ima kar tri četrtine hitrih vlakov na svetu, gradijo na tisoče kilometrov avtocest, rastoča mesta so prepredena z javnim potniškim prometom, milijoni javnih koles se vozijo po urejeni infrastrukturi, stotine tovarn proizvaja rekordno število električnih avtomobilov. Še pred dvema desetletjema je bila taka podoba današnje gospodarske velesile nepredstavljiva. Kolega Maj Valerij se je v Pekingu pogovoril s prometnim raziskovalcem in profesorjem Hongchang Lijem, ki odstira vpogled v zakulisje delovanja ogromnega kolesja, ki poganja kitajski transport v 21. stoletju. V Zeleni luči se med reportažo vprašamo tudi, katere lekcije lahko prenesemo v Slovenijo?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Maj Valerij, novinar Vala 202&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;http://en.sem.bjtu.edu.cn/show-910-377.html&quot;&gt;Hongchang Li&lt;/a&gt;, profesor iz raziskovalec na &lt;a href=&quot;https://stic.bjtu.edu.cn/&quot;&gt;Sustainable Transport Innovation Center, Beijing Jiaotong University&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslu&amp;scaron;ajte tudi:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175105645&quot;&gt;Pogovor z Blažem &amp;Scaron;tefetom, Slovencem, ki dela v mobilnostni industriji na Kitajskem&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132877</link>
        <pubDate> Mon, 19 May 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako je Kitajski uspelo v rekordnem času doseči prometni preboj</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Kanadi sta z ženo prodala avtomobil in ugotovila, da je življenje brez avta ne le znosno, ampak zanju bolj izpopolnjujoče. Mnogi jima niso verjeli, da je v ameriškem prometnem sistemu to sploh mogoče. Postala sta zagovornika kolesarjenja in se nato z družino preselila v Delft na Nizozemskem, kjer se jima je, kot pravi Chris Bruntlett, odprl nov svet. V Zeleni luči  se pogovorimo o njegovih izkušnjah s prometnim sistemom na obeh straneh Atlantika, hkrati pa z nami deli tudi nekaj ugotovitev o učinkoviti kolesarski infrastrukturi. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Chris Bruntlett, &lt;a href=&quot;https://dutchcycling.nl/about-us/our-team/chris-bruntlett/&quot;&gt;Nizozemska kolesarska ambasada&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sta.si/3423136/obcinam-na-voljo-nova-sredstva-za-ukrepe-trajnostne-mobilnosti?q=mobiln&quot;&gt;Občinam na voljo nova sredstva za ukrepe trajnostne mobilnosti&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/na-stajerski-in-dolenjski-avtocesti-v-prihodnjih-dneh-vec-nocnih-zapor/745219&quot;&gt;Zapore avtocest v prihodnjih dneh&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/evropa-osebno/2948287/175128469&quot;&gt;Pernille Bussone in Ole Kassow: Kolesarjenje brez starosti (Evropa osebno)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29711616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/12/ChrisBrRA_SLO_LJT_5718258_16033542.mp3"></enclosure>
        <guid>175131089</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>928</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Kanadi sta z ženo prodala avtomobil in ugotovila, da je življenje brez avta ne le znosno, ampak zanju bolj izpopolnjujoče. Mnogi jima niso verjeli, da je v ameriškem prometnem sistemu to sploh mogoče. Postala sta zagovornika kolesarjenja in se nato z družino preselila v Delft na Nizozemskem, kjer se jima je, kot pravi Chris Bruntlett, odprl nov svet. V Zeleni luči  se pogovorimo o njegovih izkušnjah s prometnim sistemom na obeh straneh Atlantika, hkrati pa z nami deli tudi nekaj ugotovitev o učinkoviti kolesarski infrastrukturi. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Chris Bruntlett, &lt;a href=&quot;https://dutchcycling.nl/about-us/our-team/chris-bruntlett/&quot;&gt;Nizozemska kolesarska ambasada&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sta.si/3423136/obcinam-na-voljo-nova-sredstva-za-ukrepe-trajnostne-mobilnosti?q=mobiln&quot;&gt;Občinam na voljo nova sredstva za ukrepe trajnostne mobilnosti&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/na-stajerski-in-dolenjski-avtocesti-v-prihodnjih-dneh-vec-nocnih-zapor/745219&quot;&gt;Zapore avtocest v prihodnjih dneh&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/evropa-osebno/2948287/175128469&quot;&gt;Pernille Bussone in Ole Kassow: Kolesarjenje brez starosti (Evropa osebno)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131089</link>
        <pubDate> Mon, 12 May 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Chris Bruntlett, kanadski mislec sodobne mobilnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mesta se ves čas spreminjajo, njihova dinamika se odraža na življenjskih okoljih in prometnih sistemih. Največjo in najhitrejšo preobrazbo pa so mesta po vsem svetu doživela skoraj hkrati - pred petimi leti, v času izbruha pandemije covida-19. Prazne vpadnice, nedelujoč javni promet, pa tudi nove kolesarske steze in parki … Prizorov se vsi še dobro spominjamo, a kakšne lekcije smo odnesli od časa izrednih razmer pred petimi leti? Smo tudi dolgoročno začeli spreminjati pristope k urejanju mobilnosti in bolj prijetnega okolja v mestu? V Zeleni luči razmislimo tudi o tem, česa se nismo naučili in katere napake ponavljamo. Dodamo pa še izjemno zgodbo o javnem prometu, v kateri nastopajo zakotna alpska dolina, vlak in hokej. Dobra mešanica.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. Žiga Zaplotnik, predsednik Podnebnega sveta&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Dalj&amp;scaron;i pogovor z dr. Zaplotnikom v &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/pet-let-pozneje/173251918/175125527&quot;&gt;podkastu Pet let pozneje&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Avtor zgodbe&lt;/strong&gt; v drugem delu oddaje: Toni Obid&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in priporočila:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="43325952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/26/KakojeRA_SLO_LJT_5583706_15876528.mp3"></enclosure>
        <guid>175127495</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1353</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mesta se ves čas spreminjajo, njihova dinamika se odraža na življenjskih okoljih in prometnih sistemih. Največjo in najhitrejšo preobrazbo pa so mesta po vsem svetu doživela skoraj hkrati - pred petimi leti, v času izbruha pandemije covida-19. Prazne vpadnice, nedelujoč javni promet, pa tudi nove kolesarske steze in parki … Prizorov se vsi še dobro spominjamo, a kakšne lekcije smo odnesli od časa izrednih razmer pred petimi leti? Smo tudi dolgoročno začeli spreminjati pristope k urejanju mobilnosti in bolj prijetnega okolja v mestu? V Zeleni luči razmislimo tudi o tem, česa se nismo naučili in katere napake ponavljamo. Dodamo pa še izjemno zgodbo o javnem prometu, v kateri nastopajo zakotna alpska dolina, vlak in hokej. Dobra mešanica.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. Žiga Zaplotnik, predsednik Podnebnega sveta&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Dalj&amp;scaron;i pogovor z dr. Zaplotnikom v &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/pet-let-pozneje/173251918/175125527&quot;&gt;podkastu Pet let pozneje&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Avtor zgodbe&lt;/strong&gt; v drugem delu oddaje: Toni Obid&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in priporočila:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127495</link>
        <pubDate> Mon, 05 May 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako je pandemija spremenila naše dojemanje prometa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če ljudi vprašamo, kaj se jim zdi najpomembnejše pri javnem prevozu, največkrat slišimo, da sta to zanesljivost in hitrost. A na izkušnjo potovanja vpliva še mnogo drugih stvari, ki se jih včasih niti ne zavedamo. Tokratni gost Zelene luči opozarja, da so vonjave, barve in storitve na prevoznih sredstvih ter postajah prav tako pomemben del zaznavanja kakovosti javnega prometa. Mark van Hagen bo delil izkušnje, ki jih je nabral v 35 letih raziskovanja zadovoljstva potnikov na Nizozemskih železnicah.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&amp;nbsp; &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.linkedin.com/in/mark-van-hagen-022758/&quot;&gt;Mark van Hagen, Nizozemske železnice&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&amp;nbsp; &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.researchgate.net/publication/334096220_Improving_Railway_Passengers_Experience_Two_Perspectives&quot;&gt;Izbolj&amp;scaron;evanje potni&amp;scaron;ke izku&amp;scaron;nje na železnicah (soavtor raziskave Mark van Hagen) &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/business/autos-transportation/us-auto-sales-set-modestly-rise-first-quarter-tariffs-signal-bumpy-ride-2025-04-01/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=040825&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;Prodaja avtomobilov v ZDA pred uvedbo carin nara&amp;scaron;ča &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/world/china-hits-back-us-tariffs-with-rare-earth-export-controls-2025-04-04/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=040825&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;Kitajska omejuje izvoz redkih zemelj &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.eib.org/en/publications/20250028-eib-municipalities-survey-2024-2025&quot;&gt;Večina evropskih mest bo več vlagala v prilagajanje okoljskim spremembam &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175124370&quot;&gt;Oddaja Jezikanje o poimenovanju prometnih &amp;ldquo;nesreč&amp;rdquo; oziroma trkov&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za priporočila in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="31187712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/14/MajhnitRA_SLO_LJT_5459649_15736071.mp3"></enclosure>
        <guid>175124463</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>974</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če ljudi vprašamo, kaj se jim zdi najpomembnejše pri javnem prevozu, največkrat slišimo, da sta to zanesljivost in hitrost. A na izkušnjo potovanja vpliva še mnogo drugih stvari, ki se jih včasih niti ne zavedamo. Tokratni gost Zelene luči opozarja, da so vonjave, barve in storitve na prevoznih sredstvih ter postajah prav tako pomemben del zaznavanja kakovosti javnega prometa. Mark van Hagen bo delil izkušnje, ki jih je nabral v 35 letih raziskovanja zadovoljstva potnikov na Nizozemskih železnicah.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&amp;nbsp; &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.linkedin.com/in/mark-van-hagen-022758/&quot;&gt;Mark van Hagen, Nizozemske železnice&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&amp;nbsp; &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.researchgate.net/publication/334096220_Improving_Railway_Passengers_Experience_Two_Perspectives&quot;&gt;Izbolj&amp;scaron;evanje potni&amp;scaron;ke izku&amp;scaron;nje na železnicah (soavtor raziskave Mark van Hagen) &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/business/autos-transportation/us-auto-sales-set-modestly-rise-first-quarter-tariffs-signal-bumpy-ride-2025-04-01/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=040825&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;Prodaja avtomobilov v ZDA pred uvedbo carin nara&amp;scaron;ča &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/world/china-hits-back-us-tariffs-with-rare-earth-export-controls-2025-04-04/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=040825&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;Kitajska omejuje izvoz redkih zemelj &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.eib.org/en/publications/20250028-eib-municipalities-survey-2024-2025&quot;&gt;Večina evropskih mest bo več vlagala v prilagajanje okoljskim spremembam &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175124370&quot;&gt;Oddaja Jezikanje o poimenovanju prometnih &amp;ldquo;nesreč&amp;rdquo; oziroma trkov&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za priporočila in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124463</link>
        <pubDate> Mon, 14 Apr 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Majhni triki, ki lahko izboljšajo izkušnjo potovanja z javnim prometom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj pa ne bi dneva začeli drugače kot s stanjem v kolonah avtomobilov? Kolesarjenje v službo dokazano dobro vpliva na počutje in zdravje vsakega posameznika, hkrati pa odgovarja tudi na številne prometne probleme, ki jih poznamo v slovenskih krajih in mestih. Kampanja Polni zagona tudi letos spodbuja zaposlene in delodajalce, da dajo priložnost kolesarjenju, nagovorijo sodelavce in se ob tem še spremljajo rezultate svojih dejavnosti. V Zeleni luči spoznamo ekipo, ki je projekt vzela resno in iz njega naredila zabavno interno tekmovanje, delodajalca z urejenimi pogoji za kolesarjenje v službo in strokovnjake, ki so preučili pristope h kolesarjenju v tujini. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;ekipa &amp;Scaron;torklje na kolesih&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Luka Mladenovič, UIRS&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Gregor Pretnar, PNZ&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Nela Halilović, IPoP&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://polnizagona.si/&quot;&gt;Projekt Polni zagona &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175121137&quot;&gt;Oddaji o prometni prihodnosti na Prvem &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.linkedin.com/company/beyond-streets/&quot;&gt;Podkast Beyond Streets&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="43371264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/06/ZagonzaRA_SLO_LJT_5384954_15649713.mp3"></enclosure>
        <guid>175122584</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1355</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj pa ne bi dneva začeli drugače kot s stanjem v kolonah avtomobilov? Kolesarjenje v službo dokazano dobro vpliva na počutje in zdravje vsakega posameznika, hkrati pa odgovarja tudi na številne prometne probleme, ki jih poznamo v slovenskih krajih in mestih. Kampanja Polni zagona tudi letos spodbuja zaposlene in delodajalce, da dajo priložnost kolesarjenju, nagovorijo sodelavce in se ob tem še spremljajo rezultate svojih dejavnosti. V Zeleni luči spoznamo ekipo, ki je projekt vzela resno in iz njega naredila zabavno interno tekmovanje, delodajalca z urejenimi pogoji za kolesarjenje v službo in strokovnjake, ki so preučili pristope h kolesarjenju v tujini. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;ekipa &amp;Scaron;torklje na kolesih&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. Luka Mladenovič, UIRS&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Gregor Pretnar, PNZ&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Nela Halilović, IPoP&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://polnizagona.si/&quot;&gt;Projekt Polni zagona &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175121137&quot;&gt;Oddaji o prometni prihodnosti na Prvem &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.linkedin.com/company/beyond-streets/&quot;&gt;Podkast Beyond Streets&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122584</link>
        <pubDate> Mon, 07 Apr 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zagon za kolesarjenje v službo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nizozemska velja za eno izmed držav z najbolje urejenim sistemom javnih prevozov. Tak sistem seveda ne nastane čez noč - vanj Nizozemci vlagajo ogromno pozornosti in denarja že od 70. let prejšnjega stoletja. V tem času so naredili tudi veliko napak, iz katerih se zdaj vsi lahko nekaj naučimo. V Zeleni luči se pogovorimo s prometnim raziskovalcem Nielsom van Oortom, ki je ob obisku Slovenije z nami delil razmišljanja o iskanju družbenega konsenza glede mobilnosti, majhnih trikih z daljnosežnimi učinki, uporabi velikih količin podatkov in zabavnih srečevanjih med čakanjem na vlak. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;a href=&quot;https://www.tudelft.nl/citg/over-faculteit/afdelingen/transport-planning/staff/persoonlijke-paginas/oort-n-van&quot;&gt;Niels van Oort&lt;/a&gt;, Tehni&amp;scaron;ka univerza v Delftu&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.politico.com/news/2025/03/26/trump-auto-imports-tariffs-00252392&quot;&gt;ZDA pripravljajo 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.paris.fr/pages/nouvelle-votation-rendez-vous-aux-urnes-le-23-mars-2025-29900&quot;&gt;V Parizu bo 500 dodatnih ulic zaprtih za avtomobilski promet&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.lpp.si/aktualno/samo-validirana-vozovnica-je-veljavna-vozovnica&quot;&gt;LPP poziva potnike k validiranju vozovnic&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://polnizagona.si/&quot;&gt;Začetek akcije Polni zagona - kolesarimo v službo&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za priporočila in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="33477120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/31/LjudjemRA_SLO_LJT_5318887_15574077.mp3"></enclosure>
        <guid>175120889</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1046</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nizozemska velja za eno izmed držav z najbolje urejenim sistemom javnih prevozov. Tak sistem seveda ne nastane čez noč - vanj Nizozemci vlagajo ogromno pozornosti in denarja že od 70. let prejšnjega stoletja. V tem času so naredili tudi veliko napak, iz katerih se zdaj vsi lahko nekaj naučimo. V Zeleni luči se pogovorimo s prometnim raziskovalcem Nielsom van Oortom, ki je ob obisku Slovenije z nami delil razmišljanja o iskanju družbenega konsenza glede mobilnosti, majhnih trikih z daljnosežnimi učinki, uporabi velikih količin podatkov in zabavnih srečevanjih med čakanjem na vlak. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;a href=&quot;https://www.tudelft.nl/citg/over-faculteit/afdelingen/transport-planning/staff/persoonlijke-paginas/oort-n-van&quot;&gt;Niels van Oort&lt;/a&gt;, Tehni&amp;scaron;ka univerza v Delftu&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.politico.com/news/2025/03/26/trump-auto-imports-tariffs-00252392&quot;&gt;ZDA pripravljajo 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.paris.fr/pages/nouvelle-votation-rendez-vous-aux-urnes-le-23-mars-2025-29900&quot;&gt;V Parizu bo 500 dodatnih ulic zaprtih za avtomobilski promet&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.lpp.si/aktualno/samo-validirana-vozovnica-je-veljavna-vozovnica&quot;&gt;LPP poziva potnike k validiranju vozovnic&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://polnizagona.si/&quot;&gt;Začetek akcije Polni zagona - kolesarimo v službo&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za priporočila in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120889</link>
        <pubDate> Mon, 31 Mar 2025 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ljudje morajo čutiti, da bodo s spremembami v prometu nekaj pridobili</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Afriki naj bi bilo do leta 2050 štirikrat ali petkrat več avtomobilov, kot jih je danes - nobena druga svetovna regija ne bo rasla s tako hitrostjo. Težava pa je, na kakšen način se njihova flota vozil širi. V nekaterih državah so skoraj vsi dodani avtomobili rabljena evropska vozila, v povprečju stara skoraj 20 let. Morda je med njimi tudi vaš stari avto. Posledice? Dober posel za Evropo, slaba cestna varnost in onesnaženje v Afriki. V Zeleni luči s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom razmišljamo, kako deluje sistem izvoza, kdo z njim služi in na kakšen način bi lahko omogočili boljšo prometno prihodnost za razvijajoče se afriške države. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Jane Akumu, Okoljski program Združenih Narodov, Nigerija&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Andrej Brglez, raziskovalec sodobne mobilnosti&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.unep.org/explore-topics/transport/used-vehicles-and-environment/safer-and-cleaner-used-vehicles&quot;&gt;Okoljski program Združenih narodov o uvozu rabljenih vozil v Afriko &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://sustmob.org/PCFV/LightDutyVehicles_Report_June2024.pdf&quot;&gt;Pregled globalnih tokov v trgovanju z rabljenimi vozili &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.fiaregion1.com/safer-and-cleaner-used-vehicles/&quot;&gt;FIA o trgovanju z rabljenimi vozili &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="50004480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/24/IzrablRA_SLO_LJT_5249437_15493520.mp3"></enclosure>
        <guid>175119109</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1562</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Afriki naj bi bilo do leta 2050 štirikrat ali petkrat več avtomobilov, kot jih je danes - nobena druga svetovna regija ne bo rasla s tako hitrostjo. Težava pa je, na kakšen način se njihova flota vozil širi. V nekaterih državah so skoraj vsi dodani avtomobili rabljena evropska vozila, v povprečju stara skoraj 20 let. Morda je med njimi tudi vaš stari avto. Posledice? Dober posel za Evropo, slaba cestna varnost in onesnaženje v Afriki. V Zeleni luči s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom razmišljamo, kako deluje sistem izvoza, kdo z njim služi in na kakšen način bi lahko omogočili boljšo prometno prihodnost za razvijajoče se afriške države. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Jane Akumu, Okoljski program Združenih Narodov, Nigerija&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Andrej Brglez, raziskovalec sodobne mobilnosti&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.unep.org/explore-topics/transport/used-vehicles-and-environment/safer-and-cleaner-used-vehicles&quot;&gt;Okoljski program Združenih narodov o uvozu rabljenih vozil v Afriko &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://sustmob.org/PCFV/LightDutyVehicles_Report_June2024.pdf&quot;&gt;Pregled globalnih tokov v trgovanju z rabljenimi vozili &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.fiaregion1.com/safer-and-cleaner-used-vehicles/&quot;&gt;FIA o trgovanju z rabljenimi vozili &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119109</link>
        <pubDate> Mon, 24 Mar 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>(Iz)rabljeni evropski avtomobili končajo v Afriki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Avtomobilske baterije so med svojo prvo, osnovno rabo pod velikim stresom - obremenjujemo jih s hitrim polnjenjem in praznjenjem, njihovo življenjsko dobo skrajšujejo tudi ekstremne temperature. Ko v avtomobilu niso več uporabne, pa lahko dobijo še drugo življenje. Lahko jih uporabimo za več namenov in služijo nam lahko še lep čas. Težava pa je, da cene novih baterij smiselnost tega drugega življenja postavljajo pod vprašaj. V Zeleni luči razmislimo, kako smiselna je druga uporaba baterij in kakšne možnosti se kažejo v prihodnosti.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Andrej Pečjak, &lt;a href=&quot;https://eauto.si/sl/projekti-3/projekt-bat2life/&quot;&gt;Metron in&amp;scaron;titut&lt;/a&gt;, pionir električne mobilnosti v Sloveniji&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/business/autos-transportation/teslas-stock-defied-gravity-years-is-elon-musks-ev-party-over-2025-03-10/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=031125&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;O padajoči vrednosti Teslinih delnic&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.washingtonpost.com/climate-solutions/2025/03/12/europe-wants-healthier-cities-that-means-fewer-cars/&quot;&gt;Ameri&amp;scaron;ki pogled na evropsko omejevanje dostopa avtomobilov v mestna sredi&amp;scaron;ča&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2174&quot;&gt;Knjiga Prevozna rev&amp;scaron;čina v Sloveniji - ZRC SAZU&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26793216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/17/AvtomobiRA_SLO_LJT_5179054_15413401.mp3"></enclosure>
        <guid>175117277</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>837</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Avtomobilske baterije so med svojo prvo, osnovno rabo pod velikim stresom - obremenjujemo jih s hitrim polnjenjem in praznjenjem, njihovo življenjsko dobo skrajšujejo tudi ekstremne temperature. Ko v avtomobilu niso več uporabne, pa lahko dobijo še drugo življenje. Lahko jih uporabimo za več namenov in služijo nam lahko še lep čas. Težava pa je, da cene novih baterij smiselnost tega drugega življenja postavljajo pod vprašaj. V Zeleni luči razmislimo, kako smiselna je druga uporaba baterij in kakšne možnosti se kažejo v prihodnosti.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Andrej Pečjak, &lt;a href=&quot;https://eauto.si/sl/projekti-3/projekt-bat2life/&quot;&gt;Metron in&amp;scaron;titut&lt;/a&gt;, pionir električne mobilnosti v Sloveniji&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/business/autos-transportation/teslas-stock-defied-gravity-years-is-elon-musks-ev-party-over-2025-03-10/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=031125&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;O padajoči vrednosti Teslinih delnic&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.washingtonpost.com/climate-solutions/2025/03/12/europe-wants-healthier-cities-that-means-fewer-cars/&quot;&gt;Ameri&amp;scaron;ki pogled na evropsko omejevanje dostopa avtomobilov v mestna sredi&amp;scaron;ča&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2174&quot;&gt;Knjiga Prevozna rev&amp;scaron;čina v Sloveniji - ZRC SAZU&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117277</link>
        <pubDate> Mon, 17 Mar 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Avtomobilske baterije lahko dobijo še drugo življenje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Okrog Zemlje danes kroži približno 10.000 satelitov, v zadnjih petih letih se je to število povečalo za petkrat. Družbo jim dela tudi na milijone večjih ali manjših koščkov tako imenovanih vesoljskih smeti - torej razbitin in ostankov nekdaj delujočih vesoljskih plovil. Vse to pomeni, da v nizkozemeljski orbiti počasi nastaja gneča - sateliti se morajo zelo pogosto smetem izogibati, s čimer porabljajo gorivo in skrajšujejo svojo življenjsko dobo. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi lahko zagotovimo manj uničujočih trkov v vesolju, pogledamo pa tudi katastrofični scenarij, po katerem bi si človeštvo lahko za več generacij zablokiralo pot v vesolje.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;prof. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UL&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/science/global-push-cooperation-space-traffic-crowds-earth-orbit-2024-12-02/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Pozivi k sodelovanju glede vesoljskega prometa&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://video.sta.si/prenos/sodobni-prometni-izzivi&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Okrogla miza STAkluba o sodobnih prometnih izzivih&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bloomberg.com/news/articles/2025-02-19/trump-to-halt-ny-congestion-pricing-by-pulling-federal-approval&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Politični spor glede zaračunavanja vstopnine za avtomobiliste v sredi&amp;scaron;ču New Yorka&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175114803&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Terenski studio Vala 202 na poligonu varne vožnje&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Za priporočila in zgodbe&lt;/strong&gt;: &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="44100096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/10/GneavRA_SLO_LJT_5107515_15331285.mp3"></enclosure>
        <guid>175115379</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1378</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Okrog Zemlje danes kroži približno 10.000 satelitov, v zadnjih petih letih se je to število povečalo za petkrat. Družbo jim dela tudi na milijone večjih ali manjših koščkov tako imenovanih vesoljskih smeti - torej razbitin in ostankov nekdaj delujočih vesoljskih plovil. Vse to pomeni, da v nizkozemeljski orbiti počasi nastaja gneča - sateliti se morajo zelo pogosto smetem izogibati, s čimer porabljajo gorivo in skrajšujejo svojo življenjsko dobo. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi lahko zagotovimo manj uničujočih trkov v vesolju, pogledamo pa tudi katastrofični scenarij, po katerem bi si človeštvo lahko za več generacij zablokiralo pot v vesolje.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;prof. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UL&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/science/global-push-cooperation-space-traffic-crowds-earth-orbit-2024-12-02/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Pozivi k sodelovanju glede vesoljskega prometa&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://video.sta.si/prenos/sodobni-prometni-izzivi&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Okrogla miza STAkluba o sodobnih prometnih izzivih&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bloomberg.com/news/articles/2025-02-19/trump-to-halt-ny-congestion-pricing-by-pulling-federal-approval&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Politični spor glede zaračunavanja vstopnine za avtomobiliste v sredi&amp;scaron;ču New Yorka&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175114803&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Terenski studio Vala 202 na poligonu varne vožnje&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Za priporočila in zgodbe&lt;/strong&gt;: &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115379</link>
        <pubDate> Mon, 10 Mar 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Gneča v vesolju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zelena luč se znova odpravlja na ekskurzijo, tokrat gremo peš po Litvi. Hoja pozitivno vpliva na naše psihično in fizično počutje, zdravniki za vzdrževanje dobre kondicije priporočajo 10.000 korakov na dan. Obstaja veliko aplikacij, ki za vas štejejo korake, v Litvi pa so to idejo prenesli na novo raven - za določeno število korakov dobite popuste v trgovinah, denimo za nakup sadja in zelenjave. Maja Stepančič je preizkusila aplikacijo in se pogovorila z njenimi ustanovitelji, ki razmišljajo o različnih spodbudah za bolj zdrav način premikanja. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Vytautas Vi&amp;scaron;inskis, soustanovitelj podjetja Walk15&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.walk15.app/en/&quot;&gt;Aplikacija Walk15&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/dopoldan-in-pol/173250483/175111113&quot;&gt;Reportaža z openskega tramvaja na Radiu Koper &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/primorski-kraji-in-ljudje/106616075/175111111&quot;&gt;O knjigi Tomos - Na&amp;scaron;i mopedi&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ibikemaribor.com/sklenimo-krog-trajnostno-sraufanje/&quot;&gt;Prenavljanje odsluženih koles v Mariboru - Mariborska kolesarska mreža &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/tour-202/173251741&quot;&gt;Podkast Tour 202 - nova kolesarska sezona &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="40648704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/03/KorakidRA_SLO_LJT_5031776_15245119.mp3"></enclosure>
        <guid>175113508</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1270</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zelena luč se znova odpravlja na ekskurzijo, tokrat gremo peš po Litvi. Hoja pozitivno vpliva na naše psihično in fizično počutje, zdravniki za vzdrževanje dobre kondicije priporočajo 10.000 korakov na dan. Obstaja veliko aplikacij, ki za vas štejejo korake, v Litvi pa so to idejo prenesli na novo raven - za določeno število korakov dobite popuste v trgovinah, denimo za nakup sadja in zelenjave. Maja Stepančič je preizkusila aplikacijo in se pogovorila z njenimi ustanovitelji, ki razmišljajo o različnih spodbudah za bolj zdrav način premikanja. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Vytautas Vi&amp;scaron;inskis, soustanovitelj podjetja Walk15&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.walk15.app/en/&quot;&gt;Aplikacija Walk15&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/dopoldan-in-pol/173250483/175111113&quot;&gt;Reportaža z openskega tramvaja na Radiu Koper &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/primorski-kraji-in-ljudje/106616075/175111111&quot;&gt;O knjigi Tomos - Na&amp;scaron;i mopedi&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ibikemaribor.com/sklenimo-krog-trajnostno-sraufanje/&quot;&gt;Prenavljanje odsluženih koles v Mariboru - Mariborska kolesarska mreža &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/tour-202/173251741&quot;&gt;Podkast Tour 202 - nova kolesarska sezona &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113508</link>
        <pubDate> Mon, 03 Mar 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Koraki do popustov za zdrav način premikanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zelene luči Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki opiše delovanje platforme Open Street Map in njen potencial za nastanek prve koherentne baze podatkov o kolesarskih poteh pri nas. Sodeluje pa lahko tudi vsak kolesar!&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Simon Koblar, &lt;a href=&quot;https://www.uirs.si/zaposlen?zap_id=simonk&quot;&gt;Urbanistični in&amp;scaron;titut Republike Slovenije &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;http://odprta-znanost.uirs.si/en-us/Odprti-podatki/OpenStreetMap&quot;&gt;Spletne stran, kjer so na voljo podatki za uporabo v GIS-u&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Beginners%27_guide&quot;&gt;OpenStreetMap vodič za začetnike&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.nature.com/articles/s41467-025-56508-3#Sec2&quot;&gt; Vpliv onesnaženega zraka na zbranost &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/c/NotJustBikes&quot;&gt;YouTube kanal Not just bikes &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bbc.com/reel/video/p0kjntdg/inside-usonia-a-1940s-utopian-town-in-the-united-states&quot;&gt;Usonia - utopično mesto v ZDA&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt; Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="44297472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/24/KakosplRA_SLO_LJT_4961500_15163384.mp3"></enclosure>
        <guid>175111722</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1384</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zelene luči Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki opiše delovanje platforme Open Street Map in njen potencial za nastanek prve koherentne baze podatkov o kolesarskih poteh pri nas. Sodeluje pa lahko tudi vsak kolesar!&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Simon Koblar, &lt;a href=&quot;https://www.uirs.si/zaposlen?zap_id=simonk&quot;&gt;Urbanistični in&amp;scaron;titut Republike Slovenije &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;http://odprta-znanost.uirs.si/en-us/Odprti-podatki/OpenStreetMap&quot;&gt;Spletne stran, kjer so na voljo podatki za uporabo v GIS-u&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Beginners%27_guide&quot;&gt;OpenStreetMap vodič za začetnike&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.nature.com/articles/s41467-025-56508-3#Sec2&quot;&gt; Vpliv onesnaženega zraka na zbranost &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/c/NotJustBikes&quot;&gt;YouTube kanal Not just bikes &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bbc.com/reel/video/p0kjntdg/inside-usonia-a-1940s-utopian-town-in-the-united-states&quot;&gt;Usonia - utopično mesto v ZDA&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt; Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111722</link>
        <pubDate> Mon, 24 Feb 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako sploh najti kolesarske poti v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Obseg tovornega prometa na slovenskih cestah se je več desetletij povečeval, kar je prineslo tako pozitivne kot negativne posledice. Po eni strani je vse večje število tovornjakov pripeljalo gospodarsko rast, po drugi strani pa so zaradi tega nastajale vse večje okoljske posledice, zastoji so se podaljševali, hrup je vplival na zdravje in na ceno nepremičnin. A tudi tovorni promet je pred obdobjem velikih sprememb. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi več tovora preseliti na železnice, kako zmanjšati ogljični odtis tovornjakov na cestah in katere tehnološke novosti bodo spremenile logiko in logistiko tovornega prometa.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;dr. Matevž Obrecht, Fakulteta za logistiko UM&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/world/china/beijing-unveils-plans-boost-driverless-vehicle-use-capital-2024-12-31/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=010725&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;Uvajanje avtonomnih vozil v kitajskih mestih&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ipop.si/2025/02/07/novo-vabilo-pomoc-pri-komuniciranju/&quot;&gt; Pomoč pri komuniciranju prometnih ukrepov za občine&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bloomberg.com/news/articles/2025-02-06/london-s-taxi-drivers-have-mapping-powers-that-can-outthink-ai&quot;&gt; Londonski taksisti se v mestu znajdejo bolje kot umetna inteligenca&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt; Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="46264320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/17/SpreminjRA_SLO_LJT_4887048_15079496.mp3"></enclosure>
        <guid>175109936</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1445</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Obseg tovornega prometa na slovenskih cestah se je več desetletij povečeval, kar je prineslo tako pozitivne kot negativne posledice. Po eni strani je vse večje število tovornjakov pripeljalo gospodarsko rast, po drugi strani pa so zaradi tega nastajale vse večje okoljske posledice, zastoji so se podaljševali, hrup je vplival na zdravje in na ceno nepremičnin. A tudi tovorni promet je pred obdobjem velikih sprememb. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi več tovora preseliti na železnice, kako zmanjšati ogljični odtis tovornjakov na cestah in katere tehnološke novosti bodo spremenile logiko in logistiko tovornega prometa.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;dr. Matevž Obrecht, Fakulteta za logistiko UM&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/world/china/beijing-unveils-plans-boost-driverless-vehicle-use-capital-2024-12-31/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=010725&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;Uvajanje avtonomnih vozil v kitajskih mestih&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ipop.si/2025/02/07/novo-vabilo-pomoc-pri-komuniciranju/&quot;&gt; Pomoč pri komuniciranju prometnih ukrepov za občine&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bloomberg.com/news/articles/2025-02-06/london-s-taxi-drivers-have-mapping-powers-that-can-outthink-ai&quot;&gt; Londonski taksisti se v mestu znajdejo bolje kot umetna inteligenca&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt; Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175109936</link>
        <pubDate> Mon, 17 Feb 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Spreminjanje logike in logistike tovornega prometa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Cene goriva po zgodovinskih izkušnjah in tudi po raziskavah vplivajo na potovalne navade voznikov. Hitri dvigi cene energentov so v preteklosti že botrovali protestom po svetu. A maloprodajna cena bencina in dizla je v večinski meri sestavljena iz različnih dajatev, torej davkov, subvencij in trošarin, in so torej lahko tudi vzvod za doseganje ciljev v prometni politiki. V Zeleni luči razmišljamo, če se vsi stroški cestnega prometa dejansko odražajo na ceni goriva in če sta bencin in dizel v Sloveniji pravzaprav subvencionirana. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Matjaž Česen, &lt;a href=&quot;https://ceu.ijs.si/zaposleni/matjaz-cesen/&quot;&gt;Center za energetsko učinkovitost IJS&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/business/autos-transportation/ev-car-sales-top-20-million-2025-research-firm-says-2025-01-28/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=012825&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;Prodaja električnih vozil se bo letos povečala &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/markets/commodities/new-exploration-results-savannahs-portugal-lithium-project-point-larger-deposit-2025-01-22/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=012825&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;O načrtovanem rudniku litija na Portugalskem &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=Rx5sUa_2SD8&amp;amp;ab_channel=TheMuseumofModernArt&quot;&gt;Posnetek: življenje ulic v New Yorku leta 1911 &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbice in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="34601472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/10/SkritisRA_SLO_LJT_4807378_14989506.mp3"></enclosure>
        <guid>175108093</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1081</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Cene goriva po zgodovinskih izkušnjah in tudi po raziskavah vplivajo na potovalne navade voznikov. Hitri dvigi cene energentov so v preteklosti že botrovali protestom po svetu. A maloprodajna cena bencina in dizla je v večinski meri sestavljena iz različnih dajatev, torej davkov, subvencij in trošarin, in so torej lahko tudi vzvod za doseganje ciljev v prometni politiki. V Zeleni luči razmišljamo, če se vsi stroški cestnega prometa dejansko odražajo na ceni goriva in če sta bencin in dizel v Sloveniji pravzaprav subvencionirana. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Matjaž Česen, &lt;a href=&quot;https://ceu.ijs.si/zaposleni/matjaz-cesen/&quot;&gt;Center za energetsko učinkovitost IJS&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/business/autos-transportation/ev-car-sales-top-20-million-2025-research-firm-says-2025-01-28/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=012825&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;Prodaja električnih vozil se bo letos povečala &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/markets/commodities/new-exploration-results-savannahs-portugal-lithium-project-point-larger-deposit-2025-01-22/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=012825&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;O načrtovanem rudniku litija na Portugalskem &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=Rx5sUa_2SD8&amp;amp;ab_channel=TheMuseumofModernArt&quot;&gt;Posnetek: življenje ulic v New Yorku leta 1911 &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbice in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108093</link>
        <pubDate> Mon, 10 Feb 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Skriti stroški bencina in dizla, ki jih plačuje družba</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako vsakodnevno delujejo kitajska mesta, kako usklajujejo premikanje desetin milijonov ljudi na tako zgoščenih območjih, kakšne nove rešitve izumljajo na področju mobilnosti? Delovanje prometa v skorajda neskončnih kitajskih metropolah si je z našega stališča kar težko predstavljati. Preizkusil pa ga je naš kolega Luka Hvalc, ki je pred kratkim obiskal Šanghaj, Vuhan in Peking. Opisal je kolesarjenje med tisoči električnih avtomobilov in motorjev, potovanje s hitrimi vlaki in informacijske rešitve, ki vse to omogočajo, ob tem pa za Zeleno luč prispeval tudi pogovor s Slovencem, ki deluje v mobilnostni industriji na Kitajskem. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Luka Hvalc, Val 202&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.linkedin.com/in/blaz-stefe-98368150/?originalSubdomain=at&quot;&gt;Blaž &amp;Scaron;tefe, kitajska podružnica podjetja Elaphe&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="51598080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/31/ReportaRA_SLO_LJT_4702565_14870033.mp3"></enclosure>
        <guid>175105645</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1612</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako vsakodnevno delujejo kitajska mesta, kako usklajujejo premikanje desetin milijonov ljudi na tako zgoščenih območjih, kakšne nove rešitve izumljajo na področju mobilnosti? Delovanje prometa v skorajda neskončnih kitajskih metropolah si je z našega stališča kar težko predstavljati. Preizkusil pa ga je naš kolega Luka Hvalc, ki je pred kratkim obiskal Šanghaj, Vuhan in Peking. Opisal je kolesarjenje med tisoči električnih avtomobilov in motorjev, potovanje s hitrimi vlaki in informacijske rešitve, ki vse to omogočajo, ob tem pa za Zeleno luč prispeval tudi pogovor s Slovencem, ki deluje v mobilnostni industriji na Kitajskem. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Luka Hvalc, Val 202&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.linkedin.com/in/blaz-stefe-98368150/?originalSubdomain=at&quot;&gt;Blaž &amp;Scaron;tefe, kitajska podružnica podjetja Elaphe&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105645</link>
        <pubDate> Mon, 03 Feb 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Reportaža: Delovanje prometa v kitajskih megamestih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nismo vsi udeleženci v prometu enakopravni. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije iz različnih razlogov ne more ali ne sme uporabljati avtomobila in posledično so na mnogih ravneh izločeni iz družbenega življenja, hkrati pa zaradi pomanjkljive izbire prevoznih sredstev težko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tveganje prevozne revščine se povečuje tudi z energetsko krizo in tudi v okviru zelenega prehoda, če ta ni izpeljan na pravi način. V Zeleni luči zato razmišljamo, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in tudi ranljivim skupinam pravično zagotovimo možnost premikanja.
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostji: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Marjeta Benčina, okoljevarstvena organizacija Focus&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Lea Rikato Ružić, prometna načrtovalka, PNZ&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/prevozna-revscina-v-sloveniji/&quot;&gt;Focus o prevozni rev&amp;scaron;čini&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.railtech.com/all/2025/01/06/vilnius-riga-tallinn-in-10-hours-baltics-launch-first-daily-capital-rail-link-from-jan-6/?gdpr=accept&amp;amp;gdpr=accept&quot;&gt;Nova železni&amp;scaron;ka povezava med baltskimi prestolnicami&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sta.si/3382266/slovenija-leta-2023-med-drzavami-z-najvecjim-zmanjsanjem-intenzivnosti-izpustov-toplogrednih-plinov?q=promet&quot;&gt;Rast emisij le v transportnem sektorju&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sta.si/3381409/kolesce-lani-v-celju-z-rekordnimi-stevilkami?q=mobiln&quot;&gt;Rekordna uporaba javnih koles v Celju&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za priporočila in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="51318528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/27/BrezsprRA_SLO_LJT_4648023_14808893.mp3"></enclosure>
        <guid>175104490</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1603</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nismo vsi udeleženci v prometu enakopravni. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije iz različnih razlogov ne more ali ne sme uporabljati avtomobila in posledično so na mnogih ravneh izločeni iz družbenega življenja, hkrati pa zaradi pomanjkljive izbire prevoznih sredstev težko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tveganje prevozne revščine se povečuje tudi z energetsko krizo in tudi v okviru zelenega prehoda, če ta ni izpeljan na pravi način. V Zeleni luči zato razmišljamo, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in tudi ranljivim skupinam pravično zagotovimo možnost premikanja.
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostji: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Marjeta Benčina, okoljevarstvena organizacija Focus&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Lea Rikato Ružić, prometna načrtovalka, PNZ&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/prevozna-revscina-v-sloveniji/&quot;&gt;Focus o prevozni rev&amp;scaron;čini&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.railtech.com/all/2025/01/06/vilnius-riga-tallinn-in-10-hours-baltics-launch-first-daily-capital-rail-link-from-jan-6/?gdpr=accept&amp;amp;gdpr=accept&quot;&gt;Nova železni&amp;scaron;ka povezava med baltskimi prestolnicami&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sta.si/3382266/slovenija-leta-2023-med-drzavami-z-najvecjim-zmanjsanjem-intenzivnosti-izpustov-toplogrednih-plinov?q=promet&quot;&gt;Rast emisij le v transportnem sektorju&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.sta.si/3381409/kolesce-lani-v-celju-z-rekordnimi-stevilkami?q=mobiln&quot;&gt;Rekordna uporaba javnih koles v Celju&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za priporočila in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104490</link>
        <pubDate> Mon, 27 Jan 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Brez sprememb v prometu bo vse več ljudi prevozno revnih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjih 30 letih se je načrtovanje prometnih tokov v Sloveniji osredotočalo predvsem na eno področje: gradnjo cest. Edini in zveličavni cilj je bil povečanje pretočnosti za avtomobile in višje potovalne hitrosti. Tak način razmišljanja o prometu je zastarel, se strinjajo prometni strokovnjaki. Skupina za transformativno prometno načrtovanje, ki deluje na Urbanističnem inštitutu, je zato pripravila strokovni povzetek, ki poziva k spremembi paradigme prometnega načrtovanja. V Zeleni luči razmišljamo o tem, zakaj mora biti glavno vodilo urejanja prometa kakovost življenja in dostopnost storitev, ne pa čim lažje premikanje z avtomobilom. V zgodbici z javnega prometa pa nastopata tudi čebula in posebna salama. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični in&amp;scaron;titut Republike Slovenije&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.uirs.si/dokumenti/Strokovni_povzetek_02_Sprememba_paradigme.pdf&quot;&gt;Poziv k spremembi paradigme prometnega načrtovanja v Sloveniji - strokovni povzetek &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://new.mta.info/article/fewer-cars-faster-trips-congestion-relief-zone-tolling-data&quot;&gt;Prve posledice uvedbe avtomobilske vstopnine za Manhattan &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/business/autos-transportation/norway-nearly-all-new-cars-sold-2024-were-fully-electric-2025-01-02/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=010725&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;Na Norve&amp;scaron;kem 90 odstotkov prodanih avtomobilov električnih &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://inrix.com/scorecard/&quot;&gt;Podatki o zastojih v 900 svetovnih mestih &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/ryanair-zahteva-ukrepanje-vsak-potnik-bi-lahko-na-letaliscu-spil-najvec-dve-alkoholni-pijaci/733314&quot;&gt;Poziv k omejitvi pitja alkohola na letali&amp;scaron;čih &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="40786176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/20/PrometnRA_SLO_LJT_4567836_14718634.mp3"></enclosure>
        <guid>175102697</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1274</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjih 30 letih se je načrtovanje prometnih tokov v Sloveniji osredotočalo predvsem na eno področje: gradnjo cest. Edini in zveličavni cilj je bil povečanje pretočnosti za avtomobile in višje potovalne hitrosti. Tak način razmišljanja o prometu je zastarel, se strinjajo prometni strokovnjaki. Skupina za transformativno prometno načrtovanje, ki deluje na Urbanističnem inštitutu, je zato pripravila strokovni povzetek, ki poziva k spremembi paradigme prometnega načrtovanja. V Zeleni luči razmišljamo o tem, zakaj mora biti glavno vodilo urejanja prometa kakovost življenja in dostopnost storitev, ne pa čim lažje premikanje z avtomobilom. V zgodbici z javnega prometa pa nastopata tudi čebula in posebna salama. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični in&amp;scaron;titut Republike Slovenije&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.uirs.si/dokumenti/Strokovni_povzetek_02_Sprememba_paradigme.pdf&quot;&gt;Poziv k spremembi paradigme prometnega načrtovanja v Sloveniji - strokovni povzetek &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://new.mta.info/article/fewer-cars-faster-trips-congestion-relief-zone-tolling-data&quot;&gt;Prve posledice uvedbe avtomobilske vstopnine za Manhattan &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/business/autos-transportation/norway-nearly-all-new-cars-sold-2024-were-fully-electric-2025-01-02/?utm_source=Sailthru&amp;amp;utm_medium=Newsletter&amp;amp;utm_campaign=Auto-File&amp;amp;utm_term=010725&amp;amp;lctg=624ec5c0403e19a7640ad662&quot;&gt;Na Norve&amp;scaron;kem 90 odstotkov prodanih avtomobilov električnih &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://inrix.com/scorecard/&quot;&gt;Podatki o zastojih v 900 svetovnih mestih &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/ryanair-zahteva-ukrepanje-vsak-potnik-bi-lahko-na-letaliscu-spil-najvec-dve-alkoholni-pijaci/733314&quot;&gt;Poziv k omejitvi pitja alkohola na letali&amp;scaron;čih &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102697</link>
        <pubDate> Mon, 20 Jan 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Promet niso le ceste - o načrtovanju moramo razmišljati drugače</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zimskih mesecih se veliko slovenskih krajev sooča z onesnaženim zrakom. Mikroskopsko majhni trdi delci so nevarni za naša dihala in povzročajo mnogo kroničnih bolezni, posebej izpostavljeni pa smo jim med fizičnimi aktivnostmi, kot je vožnja s kolesom. V Zeleni luči zato spoznamo inovativen slovenski izdelek - luksuzno električno kolo Noordung, ki ima kot prvo na svetu serijsko vgrajen merilec trdih delcev v zraku. Z razvijalci razmislimo tudi o tem, kako sploh pripeljati idejo do končne izvedbe in kako pomemben je razvoj lastnih komponent.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Gregor Fras, Noordung&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Majda Pohar, NIJZ&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.noordung.com/&quot;&gt;Noordung&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175076546&quot;&gt;Projekt Urbanome v Zeleni luči&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/evropa-osebno/2948287/175099828&quot;&gt;Sam Balto v Evropi osebno&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://youth.europa.eu/discovereu_sl&quot;&gt;Brezplačne Interrail vozovnice za mlade - DiscoverEU&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/world/us/manhattan-drivers-face-9-fee-first-such-us-effort-fight-gridlock-2025-01-06/&quot;&gt;Avtomobilska vstopnina za Manhattan&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41192448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/13/SlovenskRA_SLO_LJT_4485293_14625812.mp3"></enclosure>
        <guid>175100923</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1287</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zimskih mesecih se veliko slovenskih krajev sooča z onesnaženim zrakom. Mikroskopsko majhni trdi delci so nevarni za naša dihala in povzročajo mnogo kroničnih bolezni, posebej izpostavljeni pa smo jim med fizičnimi aktivnostmi, kot je vožnja s kolesom. V Zeleni luči zato spoznamo inovativen slovenski izdelek - luksuzno električno kolo Noordung, ki ima kot prvo na svetu serijsko vgrajen merilec trdih delcev v zraku. Z razvijalci razmislimo tudi o tem, kako sploh pripeljati idejo do končne izvedbe in kako pomemben je razvoj lastnih komponent.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Gregor Fras, Noordung&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Majda Pohar, NIJZ&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.noordung.com/&quot;&gt;Noordung&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175076546&quot;&gt;Projekt Urbanome v Zeleni luči&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/evropa-osebno/2948287/175099828&quot;&gt;Sam Balto v Evropi osebno&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://youth.europa.eu/discovereu_sl&quot;&gt;Brezplačne Interrail vozovnice za mlade - DiscoverEU&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.reuters.com/world/us/manhattan-drivers-face-9-fee-first-such-us-effort-fight-gridlock-2025-01-06/&quot;&gt;Avtomobilska vstopnina za Manhattan&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175100923</link>
        <pubDate> Mon, 13 Jan 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovensko znanje: Kolo, ki opozori na onesnaženost zraka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Popotovanje po tem letu začenjamo z nekakšnim potopisom. Nenavadna pot se je začela z nenavadnim vprašanjem - ali je mogoče z osnovnim električnim avtomobilom in povsem brez denarja priti na drug konec sveta? To vprašanje si je leta 2014 zastavil Nizozemec Wiebe Wakker. Okoliščine za tako potovanje so bile pred desetletjem precej drugačne - električni avtomobili so bili še v povojih, dosegi so bili precej manjši, baterije slabše, polnilne infrastrukture skorajda ni bilo. Wiebe je bil tudi povsem brez denarja. A vse to je vzel za izziv - je vseeno mogoče izvesti nekaj, česar ni naredil še nihče pred njim? V Zeleni luči se s protagonistom pogovorimo tudi o tem, kako je pot spremenila njegov pogled na moderno mobilnost. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Wiebe Wakker, nizozemski avanturist&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://plugmeinproject.com/plug-me-in-en/&quot;&gt;Plug Me In Project - Wiebe Wakker &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/w/ddn-20241030-1#:~:text=Out%20of%208%20billion%20rail,%25)%20and%20Luxembourg%20(25.1%25).&quot;&gt;Uporaba železnic v Evropi raste &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe&lt;/strong&gt;: &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="38046720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/06/SstarimRA_SLO_LJT_4416559_14548579.mp3"></enclosure>
        <guid>175099222</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1188</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Popotovanje po tem letu začenjamo z nekakšnim potopisom. Nenavadna pot se je začela z nenavadnim vprašanjem - ali je mogoče z osnovnim električnim avtomobilom in povsem brez denarja priti na drug konec sveta? To vprašanje si je leta 2014 zastavil Nizozemec Wiebe Wakker. Okoliščine za tako potovanje so bile pred desetletjem precej drugačne - električni avtomobili so bili še v povojih, dosegi so bili precej manjši, baterije slabše, polnilne infrastrukture skorajda ni bilo. Wiebe je bil tudi povsem brez denarja. A vse to je vzel za izziv - je vseeno mogoče izvesti nekaj, česar ni naredil še nihče pred njim? V Zeleni luči se s protagonistom pogovorimo tudi o tem, kako je pot spremenila njegov pogled na moderno mobilnost. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Wiebe Wakker, nizozemski avanturist&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://plugmeinproject.com/plug-me-in-en/&quot;&gt;Plug Me In Project - Wiebe Wakker &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/w/ddn-20241030-1#:~:text=Out%20of%208%20billion%20rail,%25)%20and%20Luxembourg%20(25.1%25).&quot;&gt;Uporaba železnic v Evropi raste &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe&lt;/strong&gt;: &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099222</link>
        <pubDate> Mon, 06 Jan 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>S starim električnim avtom na drug konec sveta - brez denarja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odkar smo začeli z oddajo Zelena luč, v njej zbiramo tudi zgodbice iz javnega prometa. Saj veste, velikokrat se vam na vlaku ali avtobusu zgodi kaj nenavadnega, kar vas razjezi ali razveseli.&lt;p&gt;Gostje in poslu&amp;scaron;alci so prispevali svoje zgodbe, nekaj smo jih zbrali in jih lahko sli&amp;scaron;ite v praznični inačici oddaje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kaj pa se je zgodilo vam? Sporočite na &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23621376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/02/ZelenalRA_SLO_LJT_4386582_14514879.mp3"></enclosure>
        <guid>175098456</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>738</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odkar smo začeli z oddajo Zelena luč, v njej zbiramo tudi zgodbice iz javnega prometa. Saj veste, velikokrat se vam na vlaku ali avtobusu zgodi kaj nenavadnega, kar vas razjezi ali razveseli.&lt;p&gt;Gostje in poslu&amp;scaron;alci so prispevali svoje zgodbe, nekaj smo jih zbrali in jih lahko sli&amp;scaron;ite v praznični inačici oddaje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Kaj pa se je zgodilo vam? Sporočite na &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098456</link>
        <pubDate> Thu, 02 Jan 2025 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zgodbice z javnega prometa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska avtomobilska industrija se sooča s krizo, katere razsežnosti zaenkrat še ne moremo oceniti, vsekakor pa lahko rečemo, da bo močno prizadela evropsko gospodarstvo. Jesen je prinesla mnogo novic o odpuščanjih delavcev v različnih podjetjih, največ razburjenja pa je v Evropi povzročila napoved Volkswagna, da razmišljajo o možnosti zapiranja tovarn, kar je sprožilo obsežno stavko sindikatov. Avtomobilski proizvajalci kot največje težave navajajo majhno povpraševanje, posebej po električnih vozilih, visoke proizvodne stroške in vse bolj prisotno in močno konkurenco kitajskih podjetij. Prihodnost avtomobilske industrije v Evropi je torej nejasna, zato v Zeleni luči razmišljamo o priložnostih in nevarnostih razvoja v prihodnjih letih.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Andrej Brglez,&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;raziskovalec trajnostne mobilnosti in član Svetovnega sveta za mobilnost pri mednarodni avtomobilistični zvezi FIA&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://potniski.sz.si/v-nedeljo-15-decembra-zacne-veljati-nov-vozni-red-vlakov/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Novi vozni redi Slovenskih železnic&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zapisi-iz-mocvirja/182/175093053&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zapisi iz močvirja o železnicah&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.flickr.com/photos/186410789@N06/albums/72177720321376902/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Foto natečaj Urbani zakladi&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="42931200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/11/PotrebujRA_SLO_LJT_4188662_14295466.mp3"></enclosure>
        <guid>175093350</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1341</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska avtomobilska industrija se sooča s krizo, katere razsežnosti zaenkrat še ne moremo oceniti, vsekakor pa lahko rečemo, da bo močno prizadela evropsko gospodarstvo. Jesen je prinesla mnogo novic o odpuščanjih delavcev v različnih podjetjih, največ razburjenja pa je v Evropi povzročila napoved Volkswagna, da razmišljajo o možnosti zapiranja tovarn, kar je sprožilo obsežno stavko sindikatov. Avtomobilski proizvajalci kot največje težave navajajo majhno povpraševanje, posebej po električnih vozilih, visoke proizvodne stroške in vse bolj prisotno in močno konkurenco kitajskih podjetij. Prihodnost avtomobilske industrije v Evropi je torej nejasna, zato v Zeleni luči razmišljamo o priložnostih in nevarnostih razvoja v prihodnjih letih.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Andrej Brglez,&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;raziskovalec trajnostne mobilnosti in član Svetovnega sveta za mobilnost pri mednarodni avtomobilistični zvezi FIA&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://potniski.sz.si/v-nedeljo-15-decembra-zacne-veljati-nov-vozni-red-vlakov/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Novi vozni redi Slovenskih železnic&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/zapisi-iz-mocvirja/182/175093053&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zapisi iz močvirja o železnicah&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.flickr.com/photos/186410789@N06/albums/72177720321376902/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Foto natečaj Urbani zakladi&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093350</link>
        <pubDate> Thu, 12 Dec 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Potrebujemo konkreten načrt za reševanje krize avtomobilske industrije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Javni promet v veliki večini Slovenije ni časovno konkurenčen prevažanju z avtomobilom. Deloma tudi zaradi razpršene poselitve, nikakor pa ne le zaradi tega razloga. Povezave so učinkovite le ob prometnih koridorjih, zato je potreben strateški načrt za razvoj naselij in poselitve v prihodnosti. Pred kratkim končan projekt, ki so ga pripravili na Geografskem inštitutu Antona Melika, je identificiral vozlišča, kjer bi lahko zgostili poselitev in večjemu številu ljudi omogočili dostop do učinkovitega javnega prometa. Kakšni so pogoji za razvoj, kako prilagajati tudi linije javnega prometa, da bodo večjemu številu ljudi omogočile izbiro? V Zeleni luči razmišljamo tudi o tem, kakšne so sploh kapacitete javnih prevoznih sredstev v jutranji konici proti Ljubljani. Namig: (pre)majhne. &lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;:&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span&gt;Janez Nared,&lt;/span&gt; &lt;span&gt;Geografski in&amp;scaron;titut Antona Melika, ZRC SAZU&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Zapiski&lt;/strong&gt;:&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://giam.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/celostni-pristop-k-razvoju-ob-prometnih-koridorjih-in-vozliscih&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Celostni pristop k razvoju ob prometnih koridorjih in vozli&amp;scaron;čih &lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.aci-europe.org/media-room/525-europe-s-airports-continue-strong-passenger-growth-in-october.html&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;Scaron;tevilo letalskih potnikov se veča&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarci/174951262&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Dokumentarec Vojna za čipe - RTV365&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe&lt;/strong&gt;: &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="43120128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/05/NaseljaRA_SLO_LJT_4120369_14218536.mp3"></enclosure>
        <guid>175091755</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1347</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Javni promet v veliki večini Slovenije ni časovno konkurenčen prevažanju z avtomobilom. Deloma tudi zaradi razpršene poselitve, nikakor pa ne le zaradi tega razloga. Povezave so učinkovite le ob prometnih koridorjih, zato je potreben strateški načrt za razvoj naselij in poselitve v prihodnosti. Pred kratkim končan projekt, ki so ga pripravili na Geografskem inštitutu Antona Melika, je identificiral vozlišča, kjer bi lahko zgostili poselitev in večjemu številu ljudi omogočili dostop do učinkovitega javnega prometa. Kakšni so pogoji za razvoj, kako prilagajati tudi linije javnega prometa, da bodo večjemu številu ljudi omogočile izbiro? V Zeleni luči razmišljamo tudi o tem, kakšne so sploh kapacitete javnih prevoznih sredstev v jutranji konici proti Ljubljani. Namig: (pre)majhne. &lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;:&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span&gt;Janez Nared,&lt;/span&gt; &lt;span&gt;Geografski in&amp;scaron;titut Antona Melika, ZRC SAZU&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Zapiski&lt;/strong&gt;:&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://giam.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/celostni-pristop-k-razvoju-ob-prometnih-koridorjih-in-vozliscih&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Celostni pristop k razvoju ob prometnih koridorjih in vozli&amp;scaron;čih &lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.aci-europe.org/media-room/525-europe-s-airports-continue-strong-passenger-growth-in-october.html&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;Scaron;tevilo letalskih potnikov se veča&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarci/174951262&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Dokumentarec Vojna za čipe - RTV365&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe&lt;/strong&gt;: &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091755</link>
        <pubDate> Thu, 05 Dec 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Naselja moramo razvijati skladno s prometnimi koridorji</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tednu, ko smo obeležili svetovni dan trajnostnega prometa, se v Zeleni luči vozimo z javnim prevozom. V zadnjih 15 letih se je skupno število potnikov v različnih oblikah javnega prometa zmanjšalo, hkrati pa skupni izpusti prometnega sektorja naraščajo. Kako torej obrniti te trende? Strokovni sodelavec Simon Koblar je pripravil pregled razvoja javnega prometa v Sloveniji in podatkovno analizo sprememb, ki so jih letos prinesli novi vozni redi, razmišljamo pa tudi o tem, kako povečati konkurenčnost javnega prometa.
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Gosta:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Simon Koblar, Urbanistični in&amp;scaron;titut Republike Slovenije&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;dr. Matej Gabrovec, Geografski in&amp;scaron;titut Antona Melika, ZRC SAZU&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;YouTube kanal &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@RMTransit&quot;&gt;RMTransit&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Predstavitev načrtovanih &lt;a href=&quot;https://www.gov.si/novice/2024-11-20-predstavitev-nacrtovanih-zelezniskih-projektov-v-sloveniji/&quot;&gt;železni&amp;scaron;kih projektov&lt;/a&gt; v Sloveniji&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Brezplačni praznični mestni avtobusi v &lt;a href=&quot;https://www.lpp.si/aktualno/brezskrbno-varno-v-praznicno-ljubljano-z-lpp&quot;&gt;Ljubljani&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.marprom.si/brezplacen-prevoz-na-mestnih-avtobusnih-linijah/&quot;&gt;Mariboru&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="44688384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/28/KaknesRA_SLO_LJT_4051452_14140461.mp3"></enclosure>
        <guid>175090011</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1396</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tednu, ko smo obeležili svetovni dan trajnostnega prometa, se v Zeleni luči vozimo z javnim prevozom. V zadnjih 15 letih se je skupno število potnikov v različnih oblikah javnega prometa zmanjšalo, hkrati pa skupni izpusti prometnega sektorja naraščajo. Kako torej obrniti te trende? Strokovni sodelavec Simon Koblar je pripravil pregled razvoja javnega prometa v Sloveniji in podatkovno analizo sprememb, ki so jih letos prinesli novi vozni redi, razmišljamo pa tudi o tem, kako povečati konkurenčnost javnega prometa.
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Gosta:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Simon Koblar, Urbanistični in&amp;scaron;titut Republike Slovenije&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;dr. Matej Gabrovec, Geografski in&amp;scaron;titut Antona Melika, ZRC SAZU&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;YouTube kanal &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@RMTransit&quot;&gt;RMTransit&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Predstavitev načrtovanih &lt;a href=&quot;https://www.gov.si/novice/2024-11-20-predstavitev-nacrtovanih-zelezniskih-projektov-v-sloveniji/&quot;&gt;železni&amp;scaron;kih projektov&lt;/a&gt; v Sloveniji&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Brezplačni praznični mestni avtobusi v &lt;a href=&quot;https://www.lpp.si/aktualno/brezskrbno-varno-v-praznicno-ljubljano-z-lpp&quot;&gt;Ljubljani&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.marprom.si/brezplacen-prevoz-na-mestnih-avtobusnih-linijah/&quot;&gt;Mariboru&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090011</link>
        <pubDate> Thu, 28 Nov 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšne spremembe v javni promet so prinesli novi vozni redi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rastoča mesta po vsem svetu se spopadajo z vse večjimi okoljskimi izzivi, onesnaženim zrakom zaradi gostega prometa, nezadovoljstvom ljudi zaradi nedomišljenih in nedodelanih javnih površin … Za vse te težave obstaja mnogo rešitev, obstaja pa tudi ena rešitev, ki ponudi odgovor za mnoge težave: zelene površine mestih. Drevesa dokazano vplivajo tako na kakovost zraka kot na počutje ljudi, na zelenih površinah se lahko razvijajo skupnosti in nove rabe prostora. Rabimo torej več parkirišč ali več dreves? V Zeleni luči zato z različnimi strokovnjaki s področja ozelenjevanja mest razmišljamo o pravih pristopih k prijetnejšim in bolj zdravim življenjskim okoljem. 
Objavljamo pa tudi poslušalčevo tragikomično zgodbo z javnega prometa.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Maja Simoneti, krajinska arhitektka, In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Nata&amp;scaron;a Bratina, direktorica Direktorata za prostor in graditev, Ministrstvo za naravne vire in prostor&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Jože Krulec, Javno podjetje Zelenice Celje&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Ur&amp;scaron;ka Kranjc, projektantka, LUZ d.d.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bloomberg.com/news/articles/2024-11-18/paris-climate-plan-targets-emissions-by-replacing-parking-with-trees&quot;&gt;Pariz bo nadome&amp;scaron;čal parkirna mesta z drevesi&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.stefanoboeriarchitetti.net/en/project/liuzhou-forest-city/&quot;&gt;Futuristično gozdno mesto na Kitajskem&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://fossilfuelatlas.org/&quot;&gt;Atlas fosilnih goriv&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19234560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/21/VmestuRA_SLO_LJT_3981018_14060412.mp3"></enclosure>
        <guid>175088280</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1202</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rastoča mesta po vsem svetu se spopadajo z vse večjimi okoljskimi izzivi, onesnaženim zrakom zaradi gostega prometa, nezadovoljstvom ljudi zaradi nedomišljenih in nedodelanih javnih površin … Za vse te težave obstaja mnogo rešitev, obstaja pa tudi ena rešitev, ki ponudi odgovor za mnoge težave: zelene površine mestih. Drevesa dokazano vplivajo tako na kakovost zraka kot na počutje ljudi, na zelenih površinah se lahko razvijajo skupnosti in nove rabe prostora. Rabimo torej več parkirišč ali več dreves? V Zeleni luči zato z različnimi strokovnjaki s področja ozelenjevanja mest razmišljamo o pravih pristopih k prijetnejšim in bolj zdravim življenjskim okoljem. 
Objavljamo pa tudi poslušalčevo tragikomično zgodbo z javnega prometa.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosti: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Maja Simoneti, krajinska arhitektka, In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Nata&amp;scaron;a Bratina, direktorica Direktorata za prostor in graditev, Ministrstvo za naravne vire in prostor&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Jože Krulec, Javno podjetje Zelenice Celje&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Ur&amp;scaron;ka Kranjc, projektantka, LUZ d.d.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.bloomberg.com/news/articles/2024-11-18/paris-climate-plan-targets-emissions-by-replacing-parking-with-trees&quot;&gt;Pariz bo nadome&amp;scaron;čal parkirna mesta z drevesi&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.stefanoboeriarchitetti.net/en/project/liuzhou-forest-city/&quot;&gt;Futuristično gozdno mesto na Kitajskem&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://fossilfuelatlas.org/&quot;&gt;Atlas fosilnih goriv&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088280</link>
        <pubDate> Thu, 21 Nov 2024 08:50:47 +0000</pubDate>
        <title>V mestu vsako drevo šteje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Litij naj bi bil eden izmed osnovnih gradnikov prehoda v električno mobilnost. Oprijel se ga je vzdevek “belo zlato”, pravijo mu tudi “nafta 21. stoletja”, saj trenutno skoraj vse električne avtomobile na cestah poganjajo litij-ionske baterije. A vse bolj jasno je, da je pridobivanje litija okoljsko izjemno obremenjujoče, tudi dostopnih nahajališč na svetu je relativno malo. V Zeleni luči se zato sprašujemo, zakaj je litij sploh postal osnovni gradnik zelenega prehoda, kakšne so možne alternative surovine za baterije in v katere smeri se razvijajo akumulatorski sistemi.&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Gost:&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Robert Dominko&lt;/strong&gt;, vodja &lt;a href=&quot;https://www.ki.si/odseki/d10-odsek-za-kemijo-materialov/l18-laboratorij-za-moderne-baterijske-sisteme/&quot;&gt;Laboratorija&lt;/a&gt; za moderne baterijske sisteme pri Kemijskem in&amp;scaron;titutu&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zapiski:&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175085987&quot;&gt;Reportaža iz doline reke Jadar&lt;/a&gt; o načrtovanem rudniku litija&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://etsc.eu/eu-should-set-mandatory-safety-standards-for-e-scooters-including-20-km-h-maximum-speed/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Predlog skupnih evropskih pravil za e-skiroje&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe&lt;/strong&gt;: &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23185920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/14/JelitijRA_SLO_LJT_3914391_13984157.mp3"></enclosure>
        <guid>175086507</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1449</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Litij naj bi bil eden izmed osnovnih gradnikov prehoda v električno mobilnost. Oprijel se ga je vzdevek “belo zlato”, pravijo mu tudi “nafta 21. stoletja”, saj trenutno skoraj vse električne avtomobile na cestah poganjajo litij-ionske baterije. A vse bolj jasno je, da je pridobivanje litija okoljsko izjemno obremenjujoče, tudi dostopnih nahajališč na svetu je relativno malo. V Zeleni luči se zato sprašujemo, zakaj je litij sploh postal osnovni gradnik zelenega prehoda, kakšne so možne alternative surovine za baterije in v katere smeri se razvijajo akumulatorski sistemi.&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Gost:&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Robert Dominko&lt;/strong&gt;, vodja &lt;a href=&quot;https://www.ki.si/odseki/d10-odsek-za-kemijo-materialov/l18-laboratorij-za-moderne-baterijske-sisteme/&quot;&gt;Laboratorija&lt;/a&gt; za moderne baterijske sisteme pri Kemijskem in&amp;scaron;titutu&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zapiski:&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175085987&quot;&gt;Reportaža iz doline reke Jadar&lt;/a&gt; o načrtovanem rudniku litija&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://etsc.eu/eu-should-set-mandatory-safety-standards-for-e-scooters-including-20-km-h-maximum-speed/&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Predlog skupnih evropskih pravil za e-skiroje&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;strong&gt;Za predloge in zgodbe&lt;/strong&gt;: &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086507</link>
        <pubDate> Thu, 14 Nov 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Je litij še surovina prihodnosti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>O podnebnih konferencah, ki vsako leto potekajo pod okriljem Združenih narodov, obstaja veliko mnenj: nekateri jih vidijo kot nesmiselne, nekateri kot nujne, a v vsakem primeru lahko rečemo, da so v zadnjih letih pritegnile veliko pozornosti za okoljske teme. Letos se zdi drugače - COP29, ki bo potekal v Azerbajdžanu, je nekako v ozadju pozornosti javnosti. Tokrat zato razmišljamo o tem, kakšno je pred konferenco COP29, ki se začne v ponedeljek in bo trajala 11 dni, stanje na področju prometa in katere rešitve bi nas lahko pripeljale do zmanjšanja izpustov iz prometa.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornik:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Žiga Malek&lt;/strong&gt;, Biotehni&amp;scaron;ka fakulteta UL, In&amp;scaron;titut IIASA na Dunaju&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/novosti-na-kranjskih-avtobusih-z-novembrom-placevanje-s-karticami-januarja-pa-nic-vec-z-gotovino/725201&quot;&gt;Plačevanje s karticami na kranjskih mestnih avtobusih&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/21-obcin-ljubljanske-urbane-regije-bo-postavilo-javni-sistem-izposoje-elektricnih-koles/541070&quot;&gt;21 občin Ljubljanske urbane regije bo postavilo javni sistem izposoje električnih koles&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://powersummit2024.eurelectric.org/grids-for-speed-dashboard/&quot;&gt;Stro&amp;scaron;ki nadgrajevanja elektroenergetskih omrežij v Evropi&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://transitjustice.org/transit-stories/&quot;&gt;Zgodbe z javnega prometa v ZDA&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20205312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/06/COP29IRA_SLO_LJT_3839183_13898013.mp3"></enclosure>
        <guid>175084578</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1262</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>O podnebnih konferencah, ki vsako leto potekajo pod okriljem Združenih narodov, obstaja veliko mnenj: nekateri jih vidijo kot nesmiselne, nekateri kot nujne, a v vsakem primeru lahko rečemo, da so v zadnjih letih pritegnile veliko pozornosti za okoljske teme. Letos se zdi drugače - COP29, ki bo potekal v Azerbajdžanu, je nekako v ozadju pozornosti javnosti. Tokrat zato razmišljamo o tem, kakšno je pred konferenco COP29, ki se začne v ponedeljek in bo trajala 11 dni, stanje na področju prometa in katere rešitve bi nas lahko pripeljale do zmanjšanja izpustov iz prometa.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornik:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Žiga Malek&lt;/strong&gt;, Biotehni&amp;scaron;ka fakulteta UL, In&amp;scaron;titut IIASA na Dunaju&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/novosti-na-kranjskih-avtobusih-z-novembrom-placevanje-s-karticami-januarja-pa-nic-vec-z-gotovino/725201&quot;&gt;Plačevanje s karticami na kranjskih mestnih avtobusih&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/21-obcin-ljubljanske-urbane-regije-bo-postavilo-javni-sistem-izposoje-elektricnih-koles/541070&quot;&gt;21 občin Ljubljanske urbane regije bo postavilo javni sistem izposoje električnih koles&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://powersummit2024.eurelectric.org/grids-for-speed-dashboard/&quot;&gt;Stro&amp;scaron;ki nadgrajevanja elektroenergetskih omrežij v Evropi&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://transitjustice.org/transit-stories/&quot;&gt;Zgodbe z javnega prometa v ZDA&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084578</link>
        <pubDate> Thu, 07 Nov 2024 09:45:00 +0000</pubDate>
        <title>COP29: Izpusti v transportnem sektorju so se neverjetno povečali </title>
      </item>
      <item>
        <description>Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje pragozdov in prisilno izseljevanje staroselskih ljudstev, ob tem pa zmanjšujejo prehransko varnost. V Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Kaj je torej &quot;bio&quot; pri biogorivih?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostji:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marjeta Benčina&lt;/strong&gt;, okoljevarstvena organizacija Focus;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Barbara Smailagić&lt;/strong&gt;, Transport &amp;amp; Environment.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/nova-direktiva-eu-o-spodbujanju-uporabe-energije-iz-obnovljivih-virov-in-cista-goriva-v-evropi/&quot;&gt;Direktiva EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in čista goriva v Evropi - organizacija Focus&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/prasici-v-avtomobilih-in-na-letalih-poraba-biodizla-iz-zivalskih-mascob-narasca/&quot;&gt;Pra&amp;scaron;iči v avtomobilih in na letalih&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/golob-slovenija-bo-na-evropskem-zelezniskem-zemljevidu-postala-sinonim-za-uspeh/724828&quot;&gt;Začetek nadgradnje ljubljanske železni&amp;scaron;ke postaje&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/oktobra-in-novembra-vec-nocnih-zapor-na-dunajski-cesti/724689&quot;&gt;Zapore Dunajske ceste v oktobru in novembru&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&quot;&gt;Avtomobilnost na TV Slovenija&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Janov dodatek:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prej&amp;scaron;nji teden mi je pisala poslu&amp;scaron;alka, ki je opozorila, da je po naključju dobila informacijo, da terminske karte Integriranega javnega potni&amp;scaron;kega prometa od 1. oktobra veljajo tudi na avtobusih Ljubljanskega potni&amp;scaron;kega prometa. Da torej IJPP kartice, s katerimi lahko tedensko, mesečno ali letno uporabljate ves medkrajevni potni&amp;scaron;ki promet, zdaj veljajo tudi za mestne trole v Ljubljani, če povemo drugače. Težava je bila v tem, da te informacije ni nihče nikjer objavil. Preveril sem pri LPP in potrdili so mi, da to drži, da kartice res veljajo že od prvega oktobra. Na vpra&amp;scaron;anje, zakaj to ni nikjer objavljeno, pa nisem dobil odgovora. In &amp;scaron;e vedno ta informacija ni nikjer objavljena, vsaj jaz je ne najdem, tako da delite s čim več ljudmi, da bodo izvedeli. Poslu&amp;scaron;alki pa &amp;scaron;e enkrat hvala.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24153600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/24/KajjeRA_SLO_LJT_3724975_13764344.mp3"></enclosure>
        <guid>175081738</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1509</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje pragozdov in prisilno izseljevanje staroselskih ljudstev, ob tem pa zmanjšujejo prehransko varnost. V Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Kaj je torej &quot;bio&quot; pri biogorivih?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostji:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marjeta Benčina&lt;/strong&gt;, okoljevarstvena organizacija Focus;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Barbara Smailagić&lt;/strong&gt;, Transport &amp;amp; Environment.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/nova-direktiva-eu-o-spodbujanju-uporabe-energije-iz-obnovljivih-virov-in-cista-goriva-v-evropi/&quot;&gt;Direktiva EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in čista goriva v Evropi - organizacija Focus&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://focus.si/prasici-v-avtomobilih-in-na-letalih-poraba-biodizla-iz-zivalskih-mascob-narasca/&quot;&gt;Pra&amp;scaron;iči v avtomobilih in na letalih&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/golob-slovenija-bo-na-evropskem-zelezniskem-zemljevidu-postala-sinonim-za-uspeh/724828&quot;&gt;Začetek nadgradnje ljubljanske železni&amp;scaron;ke postaje&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/oktobra-in-novembra-vec-nocnih-zapor-na-dunajski-cesti/724689&quot;&gt;Zapore Dunajske ceste v oktobru in novembru&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&quot;&gt;Avtomobilnost na TV Slovenija&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Janov dodatek:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prej&amp;scaron;nji teden mi je pisala poslu&amp;scaron;alka, ki je opozorila, da je po naključju dobila informacijo, da terminske karte Integriranega javnega potni&amp;scaron;kega prometa od 1. oktobra veljajo tudi na avtobusih Ljubljanskega potni&amp;scaron;kega prometa. Da torej IJPP kartice, s katerimi lahko tedensko, mesečno ali letno uporabljate ves medkrajevni potni&amp;scaron;ki promet, zdaj veljajo tudi za mestne trole v Ljubljani, če povemo drugače. Težava je bila v tem, da te informacije ni nihče nikjer objavil. Preveril sem pri LPP in potrdili so mi, da to drži, da kartice res veljajo že od prvega oktobra. Na vpra&amp;scaron;anje, zakaj to ni nikjer objavljeno, pa nisem dobil odgovora. In &amp;scaron;e vedno ta informacija ni nikjer objavljena, vsaj jaz je ne najdem, tako da delite s čim več ljudmi, da bodo izvedeli. Poslu&amp;scaron;alki pa &amp;scaron;e enkrat hvala.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081738</link>
        <pubDate> Thu, 24 Oct 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj je &quot;bio&quot; pri biogorivih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Električna mobilnost prihaja. Ni še jasno, kako hitro in v kakšnem obsegu bodo električni avtomobili in tovornjaki zavzeli ceste, a vsekakor bo tudi mobilnost zahtevala vse več električne energije. Je naše električno omrežje pripravljeno na to? Bomo lahko postavili učinkovito mrežo polnilnic, brez da bi se omrežje sesedlo? Kje bomo dobili dovolj energije in iz katerih virov? Bodo “baterije na štirih kolesih” probleme omrežja povečale ali omilile? Nekateri odgovori so že jasni, drugi so odvisni od našega ukrepanja. V Zeleni luči zato osvetljujemo delovanje omrežja na prehodu v dobo električne mobilnosti. 
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Igor Podbel&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, Elektroin&amp;scaron;titut Milana Vidmarja&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/w/ddn-20241008-1&quot;&gt;Eurostatovi podatki o porabi energije v mobilnosti&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/slovenija/odgovarjamo-na-vprasanja-o-jedrski-energiji/724524&quot;&gt;Tematski dan na RTV Slovenija: Prihodnost jedrske energije&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@TheB1M&quot;&gt;Kanal B1M na Youtubu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19958784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/17/PrilagajRA_SLO_LJT_3655203_13683341.mp3"></enclosure>
        <guid>175079980</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1247</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Električna mobilnost prihaja. Ni še jasno, kako hitro in v kakšnem obsegu bodo električni avtomobili in tovornjaki zavzeli ceste, a vsekakor bo tudi mobilnost zahtevala vse več električne energije. Je naše električno omrežje pripravljeno na to? Bomo lahko postavili učinkovito mrežo polnilnic, brez da bi se omrežje sesedlo? Kje bomo dobili dovolj energije in iz katerih virov? Bodo “baterije na štirih kolesih” probleme omrežja povečale ali omilile? Nekateri odgovori so že jasni, drugi so odvisni od našega ukrepanja. V Zeleni luči zato osvetljujemo delovanje omrežja na prehodu v dobo električne mobilnosti. 
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gost:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Igor Podbel&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;, Elektroin&amp;scaron;titut Milana Vidmarja&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/w/ddn-20241008-1&quot;&gt;Eurostatovi podatki o porabi energije v mobilnosti&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/slovenija/odgovarjamo-na-vprasanja-o-jedrski-energiji/724524&quot;&gt;Tematski dan na RTV Slovenija: Prihodnost jedrske energije&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@TheB1M&quot;&gt;Kanal B1M na Youtubu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079980</link>
        <pubDate> Thu, 17 Oct 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Prilagajanje elektroenergetskega omrežja na prehodu v dobo električne mobilnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsako mesto ima svoje težave s prometom. Nekatera mesta imajo bolj jasne prometne strategije, druga manj, vsem pa je skupno, da morajo najti pravo pot za uveljavljanje sprememb. Kako torej spremeniti načine premikanja, ne da bi popolnoma ohromili mesto? Kako dati glas prebivalcem, da bodo lahko vplivali na to, kako bo urejena njihova ulica? Vsako mesto išče svoje rešitve, za primer pa se tokrat obračamo proti Dunaju. Mesto je uvedlo nekaj inovativnih praks, ki so se izkazale za uspešne. Jih lahko prenesemo tudi v naša mesta?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Johannes Lutter&lt;/strong&gt;, vodja oddelka za mesta prihodnosti pri dunajski &lt;a href=&quot;https://urbaninnovation.at/en/&quot;&gt;Agenciji za urbane inovacije&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marko Peterlin&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/175073039&quot;&gt;Dokumentarni film Mostovi na slikah neba&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/slovenija/voznja-z-e-skiroji-ki-presezejo-dovoljenih-25-km-h-je-prepovedana-a-kazni-so-za-zdaj-le-redke/722477&quot;&gt;Prispevek o e-skirojih na MMC&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/oddaja/z-vetrom-na-pot/173251837&quot;&gt;Serija Z vetrom na pot&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19954176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/10/NakakeRA_SLO_LJT_3586188_13605074.mp3"></enclosure>
        <guid>175078227</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1247</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsako mesto ima svoje težave s prometom. Nekatera mesta imajo bolj jasne prometne strategije, druga manj, vsem pa je skupno, da morajo najti pravo pot za uveljavljanje sprememb. Kako torej spremeniti načine premikanja, ne da bi popolnoma ohromili mesto? Kako dati glas prebivalcem, da bodo lahko vplivali na to, kako bo urejena njihova ulica? Vsako mesto išče svoje rešitve, za primer pa se tokrat obračamo proti Dunaju. Mesto je uvedlo nekaj inovativnih praks, ki so se izkazale za uspešne. Jih lahko prenesemo tudi v naša mesta?&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Johannes Lutter&lt;/strong&gt;, vodja oddelka za mesta prihodnosti pri dunajski &lt;a href=&quot;https://urbaninnovation.at/en/&quot;&gt;Agenciji za urbane inovacije&lt;/a&gt;,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marko Peterlin&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/175073039&quot;&gt;Dokumentarni film Mostovi na slikah neba&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/slovenija/voznja-z-e-skiroji-ki-presezejo-dovoljenih-25-km-h-je-prepovedana-a-kazni-so-za-zdaj-le-redke/722477&quot;&gt;Prispevek o e-skirojih na MMC&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/oddaja/z-vetrom-na-pot/173251837&quot;&gt;Serija Z vetrom na pot&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078227</link>
        <pubDate> Thu, 10 Oct 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Na kakšen način spreminjati mobilnost v mestu</title>
      </item>
      <item>
        <description>“Kaj pa, če bi kolesarje prostovoljce opremili s senzorji? Tako bi ugotovili, kdaj in kje je zrak onesnažen in koliko hrupa je v okolici.” Nekako takšna je bila ideja raziskovalcev na Urbanem kolesarskem laboratoriju, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Z majhnimi napravami opremljeni kolesarji zdaj zbirajo te podatke na svojih vsakdanjih poteh s kolesom, v ozadju pa nastaja velika podatkovna baza, ki bo v prihodnje lahko pomagala mnogim: kolesarjem, ki se bodo na podlagi teh podatkov lahko odločali za najbolj primerno pot, in institucijam, ki načrtujejo mestno kolesarsko infrastrukturo. 
V Zeleni luči dodamo še nekaj priporočil, ovržemo mit o propadanju mesta zaradi zapiranja cest in prisluhnemo kratki zgodbi z javnega prometa.&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;David Kocman&lt;/strong&gt;, dr. &lt;strong&gt;Rok Novak&lt;/strong&gt; in dr. &lt;strong&gt;Davor Kontić,&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;In&amp;scaron;titut Jožef Stefan&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Aidan Cerar&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;http://www.environment.si/en/projects/urbanome/&quot;&gt;Urbani kolesarski laboratorij&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@CityBeautiful/featured&quot;&gt;CityBeautiful&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175076326&quot;&gt;Vroči mikrofon - tudi o stanju evropske avtomobilske industrije&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/avtobusi-lpp-ja-bodo-z-oktobrom-vozili-tudi-do-domzal/722447&quot;&gt;Avtobusi LPP vozijo do Domžal&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23526144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/03/KolesarjRA_SLO_LJT_3515429_13525746.mp3"></enclosure>
        <guid>175076546</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1470</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>“Kaj pa, če bi kolesarje prostovoljce opremili s senzorji? Tako bi ugotovili, kdaj in kje je zrak onesnažen in koliko hrupa je v okolici.” Nekako takšna je bila ideja raziskovalcev na Urbanem kolesarskem laboratoriju, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Z majhnimi napravami opremljeni kolesarji zdaj zbirajo te podatke na svojih vsakdanjih poteh s kolesom, v ozadju pa nastaja velika podatkovna baza, ki bo v prihodnje lahko pomagala mnogim: kolesarjem, ki se bodo na podlagi teh podatkov lahko odločali za najbolj primerno pot, in institucijam, ki načrtujejo mestno kolesarsko infrastrukturo. 
V Zeleni luči dodamo še nekaj priporočil, ovržemo mit o propadanju mesta zaradi zapiranja cest in prisluhnemo kratki zgodbi z javnega prometa.&lt;p&gt;Sogovorniki:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;David Kocman&lt;/strong&gt;, dr. &lt;strong&gt;Rok Novak&lt;/strong&gt; in dr. &lt;strong&gt;Davor Kontić,&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;In&amp;scaron;titut Jožef Stefan&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Aidan Cerar&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Zapiski:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;http://www.environment.si/en/projects/urbanome/&quot;&gt;Urbani kolesarski laboratorij&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/@CityBeautiful/featured&quot;&gt;CityBeautiful&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175076326&quot;&gt;Vroči mikrofon - tudi o stanju evropske avtomobilske industrije&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/avtobusi-lpp-ja-bodo-z-oktobrom-vozili-tudi-do-domzal/722447&quot;&gt;Avtobusi LPP vozijo do Domžal&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;&lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076546</link>
        <pubDate> Thu, 03 Oct 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kolesarji prostovoljci rišejo zemljevid onesnaženosti zraka v Ljubljani</title>
      </item>
      <item>
        <description>En svet, stotine načinov premikanja, tisoči mest. Kaj lahko sploh rečemo o tem, kako se ljudje premikajo po svetu? To vprašanje si je zastavil dr. Rafael Prieto-Curiel, ki je s sodelavci preučil načine premikanja v 800 mestih po vsem svetu. Ustvarili so tri kategorije načinov premikanja (aktivna mobilnost, javni prevoz in avtomobili) in analizirali neverjetne količine podatkov, da so lahko ustvarili pregledno sliko mestne mobilnosti in rezultate primerjali med sabo. Izsledki? Razlike po sem svetu so zares velike. 

Razbijemo še en prometni mit, tokrat tega, da širitev cest zmanjša zastoje v mestih. Ob koncu oddaje pa dodamo še eno zgodbo z javnega prometa, tokrat jo prispeva Mitja.
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Rafael Prieto-Curiel&lt;/strong&gt;, Complexity Science Hub Vienna&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marko Peterlin&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://citiesmoving.com/visualizations&quot;&gt;Vizualizacije podatkov o mobilnosti v mestih&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175073392&quot;&gt;Intervju&lt;/a&gt; z &lt;strong&gt;Mojco Balant&lt;/strong&gt; na Prvem.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/kolumne/slovenski-kolesarji-od-junakov-v-rumenem-do-bedakov-skozi-rdeco/721403&quot;&gt;Kolumna&lt;/a&gt; &lt;strong&gt;Mateja Praprotnika.&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://elbil.no/kategori/english/#dmid=3c11f7c0-67a0-4dd9-ad97-c9906c301f83&quot;&gt;Norve&amp;scaron;ka zveza lastnikov električnih avtomobilov&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20435328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/26/ABCmobiRA_SLO_LJT_3450015_13449230.mp3"></enclosure>
        <guid>175074851</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1277</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>En svet, stotine načinov premikanja, tisoči mest. Kaj lahko sploh rečemo o tem, kako se ljudje premikajo po svetu? To vprašanje si je zastavil dr. Rafael Prieto-Curiel, ki je s sodelavci preučil načine premikanja v 800 mestih po vsem svetu. Ustvarili so tri kategorije načinov premikanja (aktivna mobilnost, javni prevoz in avtomobili) in analizirali neverjetne količine podatkov, da so lahko ustvarili pregledno sliko mestne mobilnosti in rezultate primerjali med sabo. Izsledki? Razlike po sem svetu so zares velike. 

Razbijemo še en prometni mit, tokrat tega, da širitev cest zmanjša zastoje v mestih. Ob koncu oddaje pa dodamo še eno zgodbo z javnega prometa, tokrat jo prispeva Mitja.
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gosta: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Rafael Prieto-Curiel&lt;/strong&gt;, Complexity Science Hub Vienna&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marko Peterlin&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut za politike prostora IPoP&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski: &lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://citiesmoving.com/visualizations&quot;&gt;Vizualizacije podatkov o mobilnosti v mestih&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175073392&quot;&gt;Intervju&lt;/a&gt; z &lt;strong&gt;Mojco Balant&lt;/strong&gt; na Prvem.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/kolumne/slovenski-kolesarji-od-junakov-v-rumenem-do-bedakov-skozi-rdeco/721403&quot;&gt;Kolumna&lt;/a&gt; &lt;strong&gt;Mateja Praprotnika.&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://elbil.no/kategori/english/#dmid=3c11f7c0-67a0-4dd9-ad97-c9906c301f83&quot;&gt;Norve&amp;scaron;ka zveza lastnikov električnih avtomobilov&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za zgodbe in predloge:&lt;/strong&gt; &lt;em&gt;jan.grilc@rtvslo.si&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074851</link>
        <pubDate> Thu, 26 Sep 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>ABC mobilnosti po svetu - kako se premikamo na različnih kontinentih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zelena luč je nov podkast Vala 202, ki raziskuje mobilnost 21. stoletja. Mobilnost vpliva na mnoga področja družbenega življenja in jih spreminja v zelo kratkem času - v Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi.
V prvi oddaji se Jan Grilc s tremi strokovnimi sodelavci pogovori o prometnih izzivih, ki so izpostavljeni ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti. Ob tem razbijemo še en prometni mit in prisluhnemo prvi zgodbi z javnega prometa. 
Gosti: 
- Simon Koblar, Urbanistični inštitut Republike Slovenije
- Marjeta Benčina, Focus
- Andrej Brglez, FIA
- Nela Halilović, IPoP</description>
        <enclosure length="19611264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/19/PriigamRA_SLO_LJT_3383806_13373032.mp3"></enclosure>
        <guid>175073192</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1225</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zelena luč je nov podkast Vala 202, ki raziskuje mobilnost 21. stoletja. Mobilnost vpliva na mnoga področja družbenega življenja in jih spreminja v zelo kratkem času - v Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi.
V prvi oddaji se Jan Grilc s tremi strokovnimi sodelavci pogovori o prometnih izzivih, ki so izpostavljeni ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti. Ob tem razbijemo še en prometni mit in prisluhnemo prvi zgodbi z javnega prometa. 
Gosti: 
- Simon Koblar, Urbanistični inštitut Republike Slovenije
- Marjeta Benčina, Focus
- Andrej Brglez, FIA
- Nela Halilović, IPoP</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073192</link>
        <pubDate> Thu, 19 Sep 2024 08:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Prižigamo Zeleno luč: Kje smo, kam gremo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zelena luč je nov podkast Vala 202, ki raziskuje mobilnost 21. stoletja. Prelomne tehnologije, novi načini dela in preživljanja prostega časa, materialne potrebe sodobnih družb in okoljska problematika spreminjajo naše načine premikanja in transportne tokove. Mobilnost vpliva na mnoga področja družbenega življenja in jih spreminja v zelo kratkem času - v Zeleni luči zato Jan Grilc z domačimi in tujimi gosti analizira aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu. </description>
        <enclosure length="1185408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/17/ZelenalRA_SLO_LJT_3361306_13347271.mp3"></enclosure>
        <guid>175072697</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>74</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zelena luč je nov podkast Vala 202, ki raziskuje mobilnost 21. stoletja. Prelomne tehnologije, novi načini dela in preživljanja prostega časa, materialne potrebe sodobnih družb in okoljska problematika spreminjajo naše načine premikanja in transportne tokove. Mobilnost vpliva na mnoga področja družbenega življenja in jih spreminja v zelo kratkem času - v Zeleni luči zato Jan Grilc z domačimi in tujimi gosti analizira aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072697</link>
        <pubDate> Tue, 17 Sep 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zelena luč - nov podkast o mobilnosti!</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251872/logo_4.jpeg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Mon, 30 Mar 2026 10:00:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Mon, 30 Mar 2026 10:00:00 +0000</pubDate>
      <title>Zelena luč</title>
    </channel>
  </rss>
